TRST, petek 6. maja 1955 Leto XI. - Št. 106 (3035) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638. 93 808, 37-338 itR^?.«fTVOU-,UL’ MONTECCHI **• *» UI- nad- — TELEFON 93-*»« IN 94-63* — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV, FRANČIŠKA it. 2* — Tel. upravni mn ^*kASI: 8.-12.30 in od 15.-18. Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, fmstn€no- ^___ 1UU‘ osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-82 NAROČNINA: mesečna 350, četrUeUM 900, polietna 1700, celoletna 3200 lir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 110 dto. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zatozna Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 604 T 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska u. zut - Sjgtv. ‘"T." - au,‘’e"A " z“\ Svečana proslava ob desetletnici llveliavlienie pariških sporazumov! prve slovenske vlade v Ajdovščini ne rešuie vprašanja nemške združitve Bonnu in Bruslju so bile včeraj položene preostale ratifikacijske listine pariških spora-bonov - Slovesnost v palači Schaumburg - izvedenci za konferenco štirih so v Londonu °končali delo - ZDA nasprotujejo angleškemu predlogu o konferenci na najvišji ravni . ONN, 5. •— Danes je bil lj-tisen polog ratifikacijskih 1 *n. Pariških sporazumov. Po-Bon k>' izvršen obenem v vitvi ^za P°S°dbo o obno- ij ti nemške suverenosti in (ll_konvencijo o bodočem sta- ni wZaX?zn'akih čet v Zahod Nemčiji) in v Bruslju. Vetj, rusi.ju so predstavniki Britanije, Francije in Nemčije deponirali tiisu a i Brušl’j' ‘»hodne ttia' iltacijske listine sporazu-;0- i® Ustanovitvi zahodnoev- iav. ZVeze- Ostale štiri dr- ži:., Podpisnice (Italija, Bel-hUr’, Holandska in Luksem-te n !°- 'zvr*i*e deponiranje #0 “P.rel- Danes je torej urad-ij. 2acel obstoj zahodnoevrop-* zveze. lij Posebni slovesni obliki je ka'zvršena položitev ratifi-Pred k listin v Bonnu. Se ^lehl '° slovesnostjo je bila v Vi«nieniu’ v poslopju ameriške pja e. komisije. 109. in zad-i^j .?e)a zavezniške visoke ko-c0,Je Pod predsedstvom fran-)•, eEa visokega komisarja ^oisa Ponceta. Ob koncu Vil- 1® Francois Poncet izja-jigjj.“Proglašamo, da je oku-da ’ski statut razveljavljen in le odpravljena zavezniška komisija in z njo vi- 2**a .... ■ 1 komis r.lca svoje usode, želimo vso o oa njeni dolgi poti.« dsj\ komisarji v posameznih 'lati « Pr°S'as začne ve-lien.-ft?nes, 5. maja. opoldne. 'larie-H’ k’ ie Posta,a gospo-*feč, Sc?P0'čne je bila v palači tia aumburg v Bonnu sloves-gj Položitev francoskih in an-Sj'k’b ratifikacijskih listin, tai Hovesnost je trajala ko-stJhekaj minut. Ob i 1.58 je lt0j u v dvorano Adenauer, ta-njim pa angleški visoki t0s|!sar Hover Millar in fran-P0 1 visoki komisar Francois Minuto kasneje je jijO^ois Poncet že začel pod- ffj' mu je Hover Millar in ‘it visoki nemški funkcio- iip^ati ratifikacijske listine; s« __________________________ tj* .Berger^Ob ^12.03 sta Pon-L >n Berger podpisala še dolble, ki potrjujejo zače-VVeljavnosti sporazuma o Wriu. S tem je bilo podpihuje končano in Zahodna je po priznanju za-ti 5'h velesil postala suvere- \?ava- lil^aljnjih nekaj minut je ?jv Posvečenih kratkemu na-L/U francoskega visokega ■•t!| ja. ki je medtem po-fo- Veleposlanik. Francois !Wet je prebral Pinayevo ItijlJavno poslanico, Hoyer vo ar je izročil MacMillano-htjj^oslanico in končno pretih. .Edenov pozdrav Ade-Ji riu. tj ^Poldne je bila izvrše-Itlenjava not med Ade-in Francoisom Pon-lj,Vnm' ki potrjuje začetek ve- *P0fa sti francosko-nemškega !*eiahZUrna o Posarju. Zadnje teoretično pod štiristranskim nadzorstvom. ZSSR in vzhodnoevropske države že priznavajo suverenost Vzhodne Nemčije. Suverenost Zahodne Nemčije ni popolna, kajti tri zahodne velesile so si še nadalje pridržale pristojnost za vsa vprašanja, ki se tičejo Berlina, združitve Nemčije in mirovne pogodbe. Vsa ta vprašanja urejajo sporazumi z ZSSR, sklenjeni po nemški kapitulaciji leta 1945. Pač pa so trije zahodni poveljniki v Berlinu izdali danes proglas, ki obljublja nekatere spremembe v odnosih med poveljniki in berlinskimi občinskim: oblastmi. V Nemčiji prevladuje vtis, da današnji dogodki ne bodo prispevali k združitvi dežele. Zaradi tega tudi ni bilo posebnega praznovanja, čeprav poskusa vladna demokristian-ska stranka prikazati obnovitev zahodnonemške suverenosti kot pomemben političen uspeh. V okvir uradnih slovesnosti je spadalo še dviganje zastave pred poslopjem urada zveznega kanclerja. Na Adenauerjev ukaz so začeli dvigati zastavo, medtem ko je policijska godba igrala himno »Deutschland, Deutschland ue-ber allesi). Adenauer je potem prečital svoj proglas prebivalstvu. ki pravi, da se »danes, skoraj deset let po vojaški in politični katastrofi nacionalsocializma. končuje za zvezno republiko okupacijski režima in obljublja, da se »vlada ne bo odpovedala naporom, dokler Nemci na Vzhodu ne bodo zdruzeni z zahodnimi v skupni državi«. Adenauer je tudi posla' Bun-destagu pismo, v katerem mu naznanja, da je bonnska republika dobila suverenost. Pismo je v Bundestagu prečital njegov predsednik Gersten-meyer. Poslanci vladne koalicije so ploskali, voditelj socialdemokratske opozicije Ol-lenhauer pa je izjavil, da «za nemško ljudstvo konec okupacijskega režima še ni razlog za slavje, kajti Nemčija ostaja kot prej razcepljena na dva dela. tako da bo o suverenosti mogoče govoriti šele, ko bo končno zdruzena«. Ito^i" francoskega visokega 35 „.?ria je bila izpustitev ticjOžnih zločincev iz kaznilnici :V Wittlichu. v tej kaznil-"'h pstalo samo še 18 voj-s«lta 'očincev. Zavezniška vi-'Uijj-komisija pa je na svoji [tj “'i zadnji seji izdala še 'lter ®na. ki odpravljata ne-•ItlLp zakone, predpise in ‘»Itc- medzavezniškega vi-Poveljstva, medzavez-\?vezrc- Vzornega sveta in 's» ”lslte visoke komisije, določila niso bila v i_.s pariškim »porazu* st., odpravlja okupacij- . 5Wut- ''®B^n'h posledic obnovi-ft^i suverenosti je i'1'* oa a-'vaznojša je ta, da jJttjjj dslej zvezna republika ? Dar:.asfne oborožene sile-N(lt sporazumi se je t* što5,.rePublika obvezala, > .. 'lena moč in oboroži-1 !>o J1'h vojaških oddelkov h aese|?ala določene melj. |)( , d'plomatskem področ-1 Jt» j® dobila zvezna repu-ivko ®0Polno neodvisnost in k držžp°stav^a stike z vse-Oftut-Vana'» tudi vzhodno- h. , :‘"vi- is* dohe j t. . zračno suverenost, V ust37'e v nedavni ponov-ij sv0k jOV'tvi «Lufthanse», (iSeo-,0 na področju znan-%tt'jsw ude-'s'vovanja in in-"b 'trti e pr°'zvodnje. S pa-1^625] sP°razumi pa se je bob-' ^a ne 130 'zdelova-vJorinu-, vrste atomskega, °skega in kemičnega je Zahodna Nem- , **w*l'alaaVJ’e?> Področju je '^hiškn. krsna pristojnost k' n sodišč, zahodno- tai^eni ,r'ament Pa lahko . ne da bi tve- '»?■ "ki ki vet0' les|?.v Pl‘v'lo visokih komi-'h i^onea-io 'udi privi- kv °s®bij>lrnunosti zavezniške-i ,'Mi®d ' a v Nemči SSklH,aVkov in i,ost Pred v ■* Pred nemškimi endar bodo čete 'b velesil ostale '«0ih'V-7dai 1 ^ v»8ll?dn'm velesilam »IV?4*. dokv^L ji., •tun - j *. naslovom Na9 edent>>;- s,a'us teh čet ,?vaaz"ninv r,lzmerl Pariških JjMj® nkn'^re-nehaI° bo pla' b0 Pac'.iskih stroškov, lfc?aia oonnska republika t" b« ki”Tuer Proračunski ii V zunanjih ministrov sestali .i.tčeinna stilih vlad. V londonskih diplomatskih krogih sodijo, da poročilo sicer o-njenja to angleško željo, da pa ne zavzema do nje nobenega stališča in prepušča to zunanjim ministrom. Pri tem' rih vlad. da pa je mnenja, ka turške vlade Adnana Men- da bi morala biti takšna konferenca skrbno pripravljena na sestankih izvedencev in nato zunanjih ministrov. Predstavnik državnega tajništva je tudi izjavil, da ne ve. ali je bila angleška želja uradno sporočena državnemu tajniku Dullesu. V Parizu v uradnih krogih niso komentirali vesti iz Londona. da omenja poročilo izvedencev britansko stališče glede konference na najvišji ravni. V francoskih diplomatskih krogih pa izjavljajo, da bi Francija ugodno sprejela ta predlog, če bi ga britanska vlada podala. Pri tem opozarjajo, da je Faure na svoji zadnji tiskovni konferenci izjavil. da ne vidi ničesar spo-tikljivega na konferenci štirih na kateri koli ravni. Obenem pa izrazajo v Parizu bojazen, da bi sestanek štirih vladnih sefov utegnil ustvariti nove težave: Francija bi torej bila pripravljena podpirati britanski predlog, če bi se pokazalo, da ta nevarnost ni resna. Menderes pri Titu BEOGRAD, 5. — Podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj je danes predpoldne sprejel na protokolarni obisk predsedni- deresa s člani spremstva, popoldne je Edvard Kardelj vrnil Menderesu obiss v njegovi rezidenci na Dedinju. Opoldne je predsednik *ur-ške vlade s svojim spremstvom obiskal predsednika republike maršala Tita, ki je na čast visokih gostov priredil kosilo. Kosila so se z jugoslovanske strani udeležili med drugimi podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Kardelj m Rankovič ter državni tajnika Koča Popovič in Ivan Gošn.iak. Kosilu sra piisostvo-vala tudi turški in grški veleposlanik v Beogradu. Popoldne je predsednik Menderes obiskal tovarno »Ivo Lola Ribar« v Železniku. Nocoj sta predsednik republike maršal Tito in njegova seproga priredila slovesen sprejem v Belem dvoru v čast predsednika Menderesa. Sprejema so se udeležili najuglednejši politični, državni in vojaški zastopniki, predstavniki kulturnega 'n javnega življenja v Beogradu, s-kup-no okrog 400 povabljencev. Boris Kraigher In Fran Leskošek o pomenu S. maja 1945 Notranje In zunanjepolitičen pomen doloCltve AjdovSCIne asa sedež prve vlade In upostavitve ljudske oblasti v Trstu NOVI DELHI, 5. — Indijska zbornica je z veliko večino odobrila novi zakon o porokah. ki dovoljuje tudi razpo-roko. Ajdovščina je bila včeraj svečano okrašena. Za praznik osvoboditve in 10-letnice zasedanja prve slovenske vlade so prebivalci okrasili svoje mesto s številnimi slavoloki in zelenjem, medtem ko so povsod po goriškem okraju vihrale državne in slovenske zastave. V dvorani, kjer na zgodovinsko zasedanje spominja plošča z napisom «5. 5. 1945 smo si Slovenci v tej dvorani izbrali svojo prvo ljudsko vlado«. je bila včeraj dopoldne slavnostna seja izvršnega sveta ljudske skupščine LR Slovenije. Sejo. katere so se poleg številnih ljudskih poslancev, prvoborcev, predstavnikov raznih ustanov in združenj, udeležili tudi predsednik ljudske skupščine Miha Marinko, podpredsednik Ferdo Kozak, član zveznega izvršnega sveta Franc Leskošek in novoimenovani veleposlanik FLRJ v Parizu Aleš Bebler, je začel podpredsednik izvršnega sveta Marijan Brecelj, ki je pozdravil vse navzoče, predvsem vse člane prve slovenske vlade, med katerimi pa na žalost ni več njenega prvega predsednika Borisa Kidriča. Ko so prisotni z enominutnim molkom počastili njegov spomin, je predsednik izvršnega sveta LR Slovenije Boris Kraigher v daljšem govoru prikazal pomen ustanovitve prve slovenske vlade, do katere je prišlo po sijajnem zaključku najodličnejše -V.) Slavnostna seja izvršnega sseta ljudske skupščine l-HS ob desetletnici ustanovitve prve slovenske vlade. dobe v razvoju slovenskega naroda in ki pomeno začetek novega razdobja v razvoju ljudske oblasti in v ustvarjanju novih družbenih odnosov. Potem ko je tov. Kraigher analiziral položaj vse od začetka narodnoosvobodilne borbe slovenskega naroda in nato ugotovil, da je prva slo- Optlmistično ozračje na Dunaju po četrti Neji veleposlanikov Ollenhauer je danes govo- °P0Z3rjaj°« da ie Churchill -. . ... Vrt , - rt '1 r4 im Vrt a 1 n t rt — - „ ril tudi na nekem sindikalnem kongresu in izjavil, da je sicer vsak Nemec zadovoljen, ker se je končal okupacijski režim, da pa »je treba videti, ali bo mogoče v prihodnjih tednih doseči resničen napredek na poti k združitvi; od tega bo odvisna usoda Nemčije«. Tudi zahodnonemški tisk je brez posebnega poudarka napovedoval današnje dogodke. Nekateri listi, med njimi celo »Koelnische Rundschau«, poluradno glasilo zveznega kanclerja, tako rekoč sploh niso napovedali današnjih svečanosti. Britanski zunanji minister Harold MacMillan je označil ko je pred dvema letoma predlagal konferenco z ZSSR na najvišji ravni, naletel na hudo ameriško nasprotovanje, tako da je predlog ostal neuresničen. Da je ameriško stališče tudi danes nespremenjeno, dokazuje izjava predstavnika zunanjega tajništva, ki je na vprašanje glede vesti iz Londona, da predlaga Anglija sestanek med Eisenhocverjem, Edenom, Bulganinom in Faurom, izjavil: «Kolikor vem, se stališče ZDA glede konference štirih z ZSSR na najvišji ravni ni spremenilo.« Dodal je. da se Eisenhocver načelno strinja z možnostjo sestanka šefov šti- Zdi se, da sta ostala nerešena samo še dva člena načrta državne pogodbe: čas umika okupacijskih čet in usoda bivše nemške imovine - ZSSR pristala na črtanje člena o beguncih in določil o vojaških omejitvah DUNAJ, 5. — V pomirljivem in, kakor pravijo, prisrčnem ozračju, ki daje pričakovati skorajšnji sporazum, se je končala danes četrta seja konference veleposlanikov pod piedsedstvom francoskega odpravnika poslov Rogera La-leuetta. Konferenca se bo nadaljevala jutri ob običajni ur: pod predsedstvom ame- riškega veleposlanika. Na Dunaju ne izključujejo možnosti, da se utegne konferenca končati že z jutrišnjo sejo. Čeprav zasedajo veleposlaniki za zaprtimi vrati, prevladuje danes splošna mnenje, da sta ostala nerešena samo še dva člena načrta državne pogodbe — o umiku okupacijskih sil in o usodi bivše nemške imovine v Avstriji. Sovjetski predstavnik Iljišev je predlagal, naj bi vse zavezniške čete zapustile avstrijsko ozemlje do konca tega leta, ne glede na to, ali bi Se nobene razjasnitve v Južnem Vietnama Kongres v Sajgonu je potrdil sklepe ^revolucionarnega odbora", medtem ko se skupščina, ki jo je sklical Diem, ni izrekla za odstavitev cesarja - Bao Daj odpotoval v Pariz - ZDA ne želijo proglasitve republike SAJGON, 5. V Sajgonu se je danes nadaljevalo delo skupščine občinskih in pokrajinskih svetov, ki jo je včeraj sklical predsednik vlade Diem. Prav tako se je danes sestal »narodni revolucionarni kongres«. Na tem kongresu so izglasovali tri glavne resolucije, ki jih je v soboto pripravil »revolucionarni odbor«. Prva resolucija zahteva popolno eliminacijo uporniških čet Binh Xuyen ter u-mik francoskega ekspedicijskega zbora in obsodbo kolonialistov. Druga resolucija zahteva odstavitev Bao Daja, razpustitev vlade in sestavo nove začasne vlade pod predsedstvom Diema. Tretja resolucija izreka priznanje vladni vojski pod poveljstvom generala Le Van Tija. Na skupščini občinskih in upravnih svetov pa je prišlo do nasprotij med delegati severnih in srednjih pokrajin ter južnih pokrajin. Delegati južnih pokrajin so bili mnenja, naj se sedanja skupščintT ne izreče o odstavitvi Bao Daja, pač pa naj se o tem razpravlja na poznejši skupščini. Ker so ostali v manjšini, so zapustili dvorano. Ustanovljena je bila delovna komisija, ki je izdelala sklep, na podlagi katerega «se izreka zaupanje načelniku glavnega štaba vojske generalu Le Van Ti, obsoja se Bao Dajev sklep o njegovi odstavitvi ter se poziva cesar, naj preda vso civilno in vojaško oblast Diemu, ki bo moral sklicati narodno skupščino v treh mesecih, obsoja se »koeksistenca s komunizmom« ter se zahteva. «naj se postavijo demokratične baze, da bo ljudstvo lahko odločalo o tvoji prihodnosti*. Ta sklep je bil sprejet v odsotnosti delegatov južnih pokrajin, ki so s svoje strani pripravili resolucijo in jo poslali Diemu. V njej zahtevajo; 1. Sedanjemu kongresu naj se poveri naloga, da takoj skliče ljudsko skupščino sestavljeno iz izvoljenih predstavnikov pokrajin, občin in prestolnice. 2. Ta skupščina naj ima oblast, da takoj izvoli začasno vlado, ki «naj vzpostavi mir z miroljubnimi rešitvami« ter naj takoj in pod nadzorstvom ljudske skupščine organizira začasno narodno skupščino. 3. Ljudska skupščina naj v čim krajšem času sestavi začasno ustavo, ki »naj določi pravice in demokratične svoboščine državljanov, oblast poglavarja začasne vlade in način za ustanovitev dokončne narodne skupščine«. Medtem je predsednik vlade Diem podpisal ukaz, na podlagi katerega se general Ive Van Vien, vrhovni poveljnik oboroženih sil Bing Xu-yen, njegov politični svetovalec in bivši policijski ravnatelj postavijo izven zakona, njihovo premoženje pa se zapleni. Iz Cannesa pa javljajo, da namerava Bao Daj jutri odpotovati v Pariz. Ni znano, ali se namerava Bao Daj raz-govarjati s predstavniki francoske vlade ali pa misli nadaljevati pot v Sajgon. Nesoglasnost sklepov sprejetih na dveh glasovanjih kaže, da položaj še zdaleč ni razčiščen in da je pričakovati še drugih, morda nepredvidenih razpletov Značilno je, da so danes washingtonski vladni funkcionarji zanikali trditve o ameriškem vmešavanju v Južnem Vietnamu glede morebitne sestave nove vlade. Predstavnik državnega departmaja je omenil, da je bilo izjavljeno, da bi hotele ZDA obliko ustavne monarhije v Južnem Vietnamu, in je dodal, da ZDA nimajo »absolutno nič reči« na tem področju. Znano je, da je general Lawton Collins včeraj nekaterim ameriškim novinarjem izjavil, da je naklonjen «u-stavni monarhiji« v Južnem Vietnamu z Bao Dajem kot državnim poglavarjem. Evropski opazovalci v Sajgonu trdijo, da je Collins izjavil Diemu, da so ZDA mnenja, da «Vietnam ni še zrel za republiko« in da ameriška vlada želi rešitev »na podlagi ustavne monarhije«. Baje je tudi britanski visoki komisar za Jugovzhodno Azijo sporočil Diemu, da Anglija podpira Bao Daja. Kar se tiče Francije, pa je znano, da je v sedanjem sporu vedno odločno podpirala Bao Daja proti Diemu, ki je ameriški miljenec. Kaj naj bi bil pravi vzrok vsaj navidezne spremembe a-meriškega stališča, ni znano. Morda so se v Washingtonu zbali, da jim položaj zbeži iz rok in da zaradi tega »Vietnam ni še zrel za republiko«. Ameriški opazovalci trdijo tudi, dd prevladujejo na »revolucionarnem kongresu« pristaši verskih sekt Bao Daj in Hoa Hao, in dodajajo, da skušajo ti najprej izkoristiti položaj z dokončno eliminacijo skupine Binh Xujen in da je njihov pristop na stran Diema samo začasna taktika. Ne glede na vse to pa ostane dejstvo, da gre tu borba Za nadvlado ameriškega ali pa francoskega vpliva in da se pri tem ne ena ne druga stran ne ozira na koristi in i težnje ljudstva. vse podpisnice do takrat ratificirale državno pogodbo. Neuradno poročajo, da na ta predlog zahodne velesile niso pristale. Zlasti v ameriških krogih je slišati opozorila proti »prezgodnjemu« umiku iz Avstrije. Glede bivše nemške imovine ni povsem jasno, kaj preprečuje dosego sporazuma Težave pa utegnejo povzročati zahodne zahleve glede bivše nemške imovine (ZAčiK se je svojim zahtevam odpovedala za primerno odškodnino) in pa vprašanje, ali naj se sovjetske koncesije Avstriji v tem pogledu vključijo v besedilo državne pogodbe ali pa naj se sklene poseben dvostranski sporazum. Glede vpraašnja naftnih ležišč pri Zisterdorfu zatrjujejo v zahodnih krogih, da ga zahodni veleposlaniki niso direktno načeli na sejah konference veleposlanikov, da pa se trudijo doseči, da bi bilo vprašanje bivše nemške imovine rešeno z dvostranskimi pogodbami med Avstrijo in zainteresiranimi državami. Na drugi strani izjavljajo, da so petrolejske družbe, ki so imele pred vojno privilegije na teh naftnih ležišč, že stopile v stik z avstrijsko vlado in ji prikazale svoje zahteve. Zahodni veleposlaniki pa so s svoje strani obvestili avstrijsko vlado, da bi nacionalizacija petrolejskih ležišč položaj znatno zapletla. O poteku dunajskih pogajanj je dal nekaj pojasnil tudi francoski zunanji minister Pinay na današnji seji francoske vlade. Pinay je obvestil vlado, da je sovjetski predstavnik pristal na črtanje členov 16, 17, 19 in 25 načrta državne pogodbe. Clen 16 se je tikal beguncev, člen 17 je omejeval avstrijske oborožene sile, člena 19 in 25 pa sta prepovedovala vojaško vežba-nje in vojaške gradnje. S sovjetskim korakom so bile torej ukinjene vse vojaške omejitve. Predstavnik francoske vlade, ki je po seji ministrskega sveta sporočil Pinayeve izjave. je dodal: «č> tem dokazuje ZSSR v sedanjih okoliščinah pomirjevalnega duha, ki ga je ministrski svet tolmačil kc-t zelo ugoden zn»k». V Londonu pa je angleški zunanji minister v izjavah v spodnji zbornici med drugim dejal, da je bil na razgovorih veleposlanikov na Dunaju dosežen »zelo hiter napredek«, in izrazil upanje, da bo do konference zunanjih ministrov o Avstriji prišlo čimprej. Medtem so na Dunaju že začeli pripravljati grad Schoenbrunn za slovesnost podpisa državne pogodbe. U-službenci poštnega ministr* stva »o začeli instalirati telefonske napeljave. Za tisk bo na razpolago 396 telefonskih linij. Postavili bodo tudi naprave za televizijsko snemanj®. KEIHII PRI GRORCHIJU RIM, 5. — Izvoljeni predsednik republike Gronchi je sprejel danes v svojem uradu na Montecitoriu voditelja PSt Pietra Nennija in se z njim zadržal v razgovoru dobre pol ure. Po razgovoru je Nenm izjavil novinarjem, ki to ga čakali pri izhodu: »Ker še nisem utegnil videti predsednika Gronchija po njegovi izvolitvi za predsednika republike, je povsem naravno, da sem mu sel povedat, kako me veseli doseženi rezultat, pa tudi, da bi se z njim nekoliko pomenil o bodočih vprašanjih, preden bo odšel na Kvirinal, kjer bo postal skoraj nedosegljiva osebnost«. Nennija so novinarji spraševali tudi o vprašanju vladne krize. Voditelj PSI je dejal, da ne ve, kako gleda Gronchi na krizo, da pa se njemu zdi zelo čudno opletanje s »formalno« in »dejansko« krizo, »kajti vsi vedo, da jeriza je in to neodvisno od izvolitve novega predsednika republike; ta kriza je ze od prej in treba jo je rešiti«. Na nadaljnja vprašanja o vladni krizi, zlasti o diskusiji, kako naj predsednik re- publike tolmači ostavko vlade, je Nenni odvrnil: »Predsednik republike ne more iznajti kriz, ne včeraj ne danes ne jutri, pač pa še znajde pred njimi, kadar izbruhnejo. Ne vem, kaj bo storil novi državni poglavar: dosedanji je moral upoštevati krize, kadar so bile, in jih pomagati rešiti.« S to sicer precej diplomatsko izjavo se je Nenni dejansko izjavil za to. da se formalni odstop vlade po nastopu novega predsednika republike razvije v pravo vladno krizo. Gronchi je danes sprejel tudi angleškega veleposlanika Clarka, ki mu je Izročil pozdravno poslanico angleške vlade. Gronchija so nadalje obiskali predstavniki demo-kristjanskega sindikata CISL. KONGRES ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE Vloga sindikatov v izgradnji socializma Poročilo predsednika osrednjega odbora Djura Salaja venska vlada organsko in ne-1 velik uspeh zaradi dejstva, 4a posredno zrasla prav iz te so bila prvič v njegovi zgo-borbe, je poudaril, da se pred- dovini združena vsa ozemlja sedstvo SNOS za imenovanje slovenskega naroda v okviru SARAJEVO, 5. — Danes se je pričel v Sarajevu drugi kongres Zveze sindikatov Jugoslavije. Kongresu prisostvuje nad 500 delegatov, ki zastopajo nad 1,5 milijona članov, organiziranih v 22 strokovnih zvezah in 11 profesionalnih združenjih. Med gosti prisostvujejo kongresu pred- sednik ljudske skupščine Mola Pijade, ki je pozdravil kongres v imenu CK ZKJ, predsednik skupščine Bosne in Hercegovine, zastopniki raz- nih družbenih in političnih organizacij ter vojski. Nadalje so na kongresu navzoči zastopniki sindikalnih organizacij Belgije, Burme, Izraela. Škotske, Švice, Tunizije, mednarodnega biroja za delo in delegacija zahodnonemakih rudarjev. Sindikalne organiza-sije švedske. Norveške. Dan- ske in Holandske so pismeno poadravile kongres. Po pozdravnih govorih tujih delegatov so prečitali pozdravno pismo predsednika republike maršala T'ta, ki potrebo, da sindikati okrepijo berbo proti pojavom lokali-zma, tendencam ozkega gledanja samo na intere«e podjetja in zanemarjanja interesov skupnosti in da s povečano budnostjo in vzgojnim delom pomagajo pri preprečevanju nepravilnosti in kriminala v gospodarstvu. Predsednik osrednjega odbora Djuro Salaj je v svojem referatu govoril o nalogah sindikatov v izgradnji socializma in o krepitvi sodelovanja z inozemskimi sindikati in delavskimi gibanji. Jugoslovanski sindikati se bodo tudi v bedoče borili za razširitev mednarodnega sodelovanja in zveze z delavskimi gibanji ne glede na razdelitev sveta na bloke. Podpirali bodo vse tiste, ki se zavzemajo za uporabo atomeke energije izključ- no v miroljubne namene. Jugoslovanski sindikati so sprejeli iniciativo sindikatov vzhodnoevropskih držav za obnovitev st.kov, ker je to v skladu z jugoslovanskim načelom sodelovanja z vsemi, ki so pripravljeni sodelovati na csnovi enakopravnosti, medsebojnega spoštovanja in ne-vmešavanja v notranje zadeve. Zveza sindikatov Jugoslavije bo še nadalje krepila svoje sodelovanje s sindikati drugih držav in s tem prispevala k borbi za mednarodno solidarnost delavskega razreda, za mir in napredeš človeštva. Največji del svojega referata je Salaj posvetil vlogi sindikatov v izgradnji socializma. Uredba sistema samoupravljanja v gospodarstvu in udeležba v organih oblasti je spremenila vlogo in metode dela sindikatov. Jugoslovanski sindikati nimajo več potrebe, boriti se za pravice in pogoje dela delavcev, ker je to stvar delavskega razreda, ki sam o sebi odloča. Sindikati razširjajo in krepijo svojo vzgojno kulturno-poiitično delovanje, skrbe za gospodarsko in strokovno izobrazbo delavcev in jim pomagajo uspešno sodelovati pri upravi podjetij, s čimer prispevajo k povečanju produktivnosti in izboljšanju proizvodnje. Med glavnimi nalogami sim dikatov je pomoč v izgradnji komunalnega sistema. Prenašanje težišča družbenega in gospodarskega življenja na komune zahteva, da se težišče sindikalnega delovanja prenese na sindikalne organizacije v podjetjih, na mestne in o-krajine sindikalne svete. V interesu krepitve sindikalnega delovanja je treba ustanoviti občinske sindikalne svete v vseh občinah in okrajne sindikalne svete v vseh skupnestih komun. prve slovenske vlade ni sestalo slučajno v osvobojeni Ajdovščini. Okupator je bil pregnan iz Ajdovščine istočasno kot iz vse Primorske, kot iz Gorice in Trsta 1. maja 1945. Druga mesta Slovenije so bila osvobojena pozneje: Kočevje 4. maja, Celovec 6. maja. Novo mesto 8. maja, Ljubljana 9. maja, Gorenjska iu Štajerska v glavnem od 10. do 12. maja. Takšen vrstni red osvoboditve posameznih področij Slovenije je bil posledica z ene strani čisto vojne taktike edinic JA. ki so šle na princip obkoljevanja sovražnikovih in belogardističnih sil na področjih Slovenije, z druge strani pa tudi izraz dejstva, da je bila prav Primorska področje, ki se je sicer šele v letu 1943 in 1944 z vso odločnostjo in sito vključila v NOB. ki pa je zato ostala prav do osvoboditve najbolj kompaktna v o-svobodilni borbi slovenskega naroda. Na področju Slovenskega Primorja narodni izdajalci za belo gardo skoroda niso našli opore. Formiranje prve slovenske vlade na Primorskem je politično važno tudi zato, je poudaril tov. Kraigher, ker smo s tem jasno manifestirali še tretji logičen zaključek revolucionarne narodnoosvobodilne borbe slovenskega naroda. Kakor je nova ljudska oblast i.i federativna ureditev Jugoslavije rezultat narodnoosvobodilne borbe, o katerem ni moglo biti ob zaključku voi-ne nobenega dvoma, tako za slovenski narod in jugoslovanske narode ni bilo nobenega dvoma, da je združitev vseh Slovencev z ustvarjenjem ljudske republike Slovenije stvar, ki je bila v revolucionarni borbi plebiscitarno odločena. Formiranje prve slovenske vlade v Ajdovščini je predstavljalo zu-* nanjo manifestacijo tudi tega tretjega« logičnega zaključka naše narodnoosvobodilne borbe. Hotel bi poudariti, je nadaljeval tov. Kraigher, še en princip revolucionarne borbe jugoslovanskih narodov, ki ga je manifestiralo imenovanje vlade v Ajdovščini. Kakor so se jugoslovanski narodi v času NOB vezali z vsemi doslednimi antifašističnimi silami in kakor so se vojaško povezali z vojskami, ki so vodile uničevalno borbo proti Hitlerjevemu fašizmu, tako pa je bil ves čas osvobodilne borbe naš popolnoma jasen princip, da je suverenost naših narodov, popolna neodvisnost in enakopravnost v odnosih z drugimi narodi in državami, aksiom vse revolucionarne borbe jugoslovanskih narodov. Zavezništvo s Sovjetsko zvezo, Anglijo in Ameriko zaradi tega ni moglo niti v najmanjšem pogledu postaviti dvoma nad našo popolno neodvisnostjo, samostojnostjo in enakopravnostjo. To je bil tudi eden od vzrokov, zakaj se seja predsedstva SNOS 5. maja 1945 ni mogla vršiti v Trstu ali Gorici. Po osvoboditvi teh mest so tja že prispele zavezniške čete in če bi seja predsedstva SNOS bila v e-nem od teh mest. bi se že moglo zdeti, kot da še ni popolnoma neodvisna in samostojna. temveč pod pokroviteljstvom zavezniških vojsk. Dosleden načelu popolne neodvisnosti in samostojnosti, slovenski narod nikakor ni mogel dopustiti najmanjše sence, ki bi mogla vzbuditi dvom o njegovi popolni samostojnosti in neodvisnosti. Zaradi tega izbira Ajdovščine za sedež prve slovenske vlade ni bila slučajna, ampak je imela svoj poseben notranje in zunanjepolitičen pomen. Potem ko je tov. Kraigher poudaril vlogo IV. armade, posebno v zvezi z njenim nenadnim prodorom v Trst, Gorico in Celovec ter izredno važnost prisotnosti predstavnikov IV. armade ob imenovanju prve slovenske vlade v Ajdovščini, je nadaljeval; »Imenovanje prve slovenske vlade pomeni tudi prviji v zgodovini devenskega naroda Ljudske republike Slovenije in da so vsi plebiscitarno izrazili svojo pripadnost Federativni ljudski republiki Jugoslaviji, Mislim, da moramo v tej zvezi posebej poudariti dejstvo, da je imel v tem času tudi Trst svojo ljudsko oblast, svoj Mestni narodnoosvobodilni odbor, demokratično izvoljen z vsemi upravnimi organi, ki je v mesecu maju manifestativno priznal tako slavensko vlado kot tudi jugoslovansko vlado. Čeprav ta združitev celotnega slovenskega naroda žal ni mogla ostati trajna, mislim, da moramo vendar opozoriti tudi na ta pomen ustvarjanja prve slovenske vlade, ker bo to zgodovinsko dejstvo brez dvoma v bodočnosti imelo še važno vlogo pri urejanju odnosov med državami in med narodi na tem področju Evrope.« Predsednik izvršnega sveta LR Slovenije je nato govoril o nalogah, ki jih je imela prva slovenska vlada in ki jih je formuliral predvsem njen prvi predsednik tov. Kidrič, ugotovil je, da je prva slovenska vlada v pičlih dveh letih po osvoboditvi zmagovito zaključila proces, ki se je začel z razvijanjem oborožene osvobodilne borbe leta 1941 in ki je pomenil odločno revolucionarno preobrazbo, največjo v zgodovini slovenskega in jugoslovanskih narodov. Svoj govor je tov. Kraigher zaključil z ugotovitvijo, da lahko slovenski narod s polnim zaupanjem gleda v bodočnost, saj je dosleden tradicijam in poti, ki jo je začrtala narodnoosvobodilna revolucija, dosleden jasnosti in sistematičnosti v delu, ki ga je začrtala prva slovenska vlada, ir dosleden požrtvovalnosti, ki jo je pokazalo vse delovno ljudstvo, tako v času narodnoosvobodilne revolucije kot v vsem času socialistične izgradnje. Z referatom tov. Kraigherja je bila slavnostna seja zaključena. nato pa so vsi prisotni odšli na glavni trg. kjer je bilo veliko ljudsko zborovanje. Na. zborovanju je govoril član ' izvršnega zveznega sveta tov. Franc Leskošek, ki je med drugim omenil tudi povojni razvoj jugoslovanskega gospodarstva. Poudaril je, da je industrijska proizvodnja Jugoslavije danes za 201 odst. večja od predvojne in da je v industriji zaposlenih 650.000 delavcev vej kot pred vojno. V zadnjih desetih letih je bilo zgrajenih približno 2500 novih industrijskih objektov, pri čemer niso vštete tovarne vojne industrije in ladjedelnice. Med drugim je bilo zgrajenih 69 novih elektrarn, 49 novih tovarn kovinske industrije, 25 tovarn elektroindustrije. nadalje 3200 o-snovnih, srednjih in strokovnih šol, 30 gledališč in 682 kino dvoran. Povojna izgradnja, je poudaril tov. Leskošek, je popolnoma spremenila lik Jugoslavije in dala materialno in moralno osnovo, da še nadalje gradi in brani svojo svobodo. Potem ko so zborovalci s ploskanjem sprejeli pozdravno pismo maršalu Titu, je zborovanje zaključilo petje združenih pevskih zborov. Popoldne je bil na stadionu v Ajdovščini velik telovadni nastop, na katerem so sodelovali mladinci, mladinke in pionirji, gasilci in enote JLA. Jugoslavija Ima 6783 kmetijskih zadrug BEOGRAD, 5. — Danes je bil v Beogradu plenum glavne zadružne zveze Jugoslavije. Po podatkih generalnega tajnika zveze ima Jugoslavija danes 6.783 kmetijskih zadrug, ki imajo nad 118.000 glav živine in okrog 2.500 kmetijskih strojev. Zadruge *o ustanovile oziroma zgradile približno 3400 raznih gospodaiskih objektov, mlekarn, vinskih kleti, mlinov, opekarn in raznih da-lavnic. NPOMI.OiKI l»EVI Na današnji dan je leta 1942 v skalni duplini nad Beki izšla prva številka ((Partizanskega vestnika«. ~\r ■'M lip ■ ' Dane«, PETEK 6. n«)1 Janez, Zdemir . Sonce vzide ob 4.47 in z* 19.17 Dolžina dneva 14.301 vzide ob 19.14 m zatone ob • Jutri, SOBOTA 7. ■*J* Stanislav. Prisnos.av _ IZ STATISTIČNIH PODATKOV TRGOVINSKE IN INDUSTRIJSKE ZBORNICE Brezposelnost in menični protesti odražajo slab gospodarski položaj Trsta V zadnjih treh letih je število zaposlenih padlo za 5738 oseb - V marcu za 61 in pol milijonov lir meničnih protestov Gospodarski položaj Trsta | V zadnjih tTeh'letih in treh se je tudi v marcu, kot ro I mesecih je torej padlo število zaposlenih kar za 5.738 o-seb in lahko upravičeno govorimo o stalnem padcu zaposlenosti in naraščanju brezposelnosti. Položaj pa je sedaj še hujši, saj smo imeli v prvih dveh obravnavanih letih -opravka s sicer stalnim, a vendar počasnim padcem števila zaposlenih, medtem ko je število zaposlenih v zadnjem letu skokoma padlo kar za 2.496 oseb. To kljub temu, da delamo primerjavo z mesecem marcem, ko se prič-no že gradbena in druga sezonska dela in se je v tem času vedno število zaposlenih rahlo večalo. Celo tega sezonskega gibanja sedaj več ne opazimo in se je število zaposlenih vztrajno nižalo vse od decembra do marca. Resnični položaj zaposleno- ja uradno mesečno poročilo tržaške trgovinske ,n industrijske zbornice, poslabšal in ga označujejo iste težave, kot pretekle mesece. Poročilo tako ugotavlja, da sc je v marcu ponovno znižal obseg prodaj na drobno, da je trgovina na drobno preživljala vedno resnejšo krizo, da se je obtok blaga znižal in zaloge povečale. Ta mesec pa smo poleg tega zabeležili občuten porast življenjskih stroškov, saj se je teoretični račun življenjskih stroškov za štiričlansko družino dvignil za 1,28 odstotkov. Ta odstotek je zelo občuten, saj je teoretični račun življenjskih stroškov izdelan tako, da ne odraža resničnih potreb povprečne družine in upošteva vedno samo najnižje cene potrošnih izdelkov. Zelo redki so podatki, ki govore o relativnem izboljšanju nekaterih sektorjev. Tako u-gotavlja poročilo, da se jc povečala potrošnja mesa v primerjavi z istim mesecem preteklega leta in dosegla v letošnjem marcu 10.768 stotov, medtem ko je znašala v marcu 1954 9.002 stotov. Dvignila se je tudi potrošnja tobaka s 50.442 kg na 51.786 kg. V stalnem porastu je obseg pobranih davkov na poslovni promet in zlasti IGE. Tako so lani teh davkov od januarja do marca pobrali skupno za 1.852 milijonov lir (od česar IGE 1.461), letos pa 2 333 milijonov (od česar IGE 1.834 milijonov). Vendar pa se ne moje tega povečanja obrazložiti s povečanimi kupčijami, g izredno lazvito gospodarsko dejavnostjo, temveč je predvsem odraz ostrejšega načina pri pobiranju tega davka, poostrenih zaračunavanj za trgovce. ki plačajo sulošno letno kvoto, povečanja odstotkov za nekatere predmete --skratka rczuitat močneje privitega davčnega vijaka. Menični protesti pa so Uidi v marcu dosegli izredno visoko vsoto 61.501 milijonov lir, ki je znatno nad povprečjem katerega koli preteklega teta in jasno govori o težavnem gospodarskem položaju, saj se je istočasno ne samo znižal cbseg prodaj v gotovini, temveč tudi obseg prodaj na o-broke, kar dokumentirano -prikazuje priobčena tabela. Gibanje meničnih protestov (mesečna povprečja v lirah) sti pa je v Trstu za Tržačane-domačine še ostrejši, ker se je istočasno priselilo iz ostalih pokrajin večje število oseb, ki so dobile tu zaposlitev povečini v državnih službah, medtem ko je bilo veliko število Tržačanov prisiljeno v emigracijo. Lani se je tako iz I-talije priselilo 3.313 oseb medtem ko se je iz Trsta odselilo 3.654 oseb. Od teh odseljenih Tržačanov je bilo izseljencev v Avstralijo skupno 2.293, katerim so se letos pridružili še novi, tako da je skupno število Tržačanov-izseljencev doseglo 4.000. Uradni podatki o padcu prodaj na drobno, povečanju življenjskih stroškov, porastu meničnih protestov in istočasnem znižanju zaposlenosti jasno govore o ostri krizi trža- V Zavijali bodo gradili novo industrijsko podjetje Direktor družbe «Novadur» iz Desenzana ing. Sabbatini je sporočil županu Bartoliju, da je ugodno rešeno^vprašanje gradnje novega podjetja za izdelavo batnih obročev za motorje v žavel.iskem industrijskem pristanišču. Novo .podjetje, ki bo,,,.obsegalo večje število dvoran fn strojev, bodo gradili pod imenom akcijske družbe «Goetz-Wer-ke-Tr»t». Dela za zgraditev tovarniških poslopij bodo stala okrog 100 milijonov lir, notranje naprave pa nadaljnjih 200 milijonov lir. V začetku bo podjetje zaposlovalo okrog 100 delavcev, kasneje pa 200. Z gradnjo bodo začeli proti koncu tega meseca in bodo zaključena v osmih mesecihi Odkritje spomenika padlim borcpm JA v Trsta Kot se je izvedelo, bo v nedeljo 8. t. m. ob 10. uri dopoldne na vojaškem pokopališču pri Sv. Ani odkritje spomenika v narodnoosvobodilni škega gospodarskega organiz-1 borbi padlim jugoslovanskim ma- I vojakom, ki so tam pokopani. Leto 1952 1953 1954 1955 januar februar marec povprečje januar-marec Vsota 39.929.259 54.706.194 59.736.928 63.167.851 65.135.764 61.501.830 63.268.483 Opomba: Gibanje meničnih protestov je računano^ na o-snovi mesečnih povprečij zadnjih let. Za letošnje lete pa So objavljeni podatki za prve tri mesece pusebej ir, povprečje prvih treh mesecev. Zlasti pa so porazni podatki o zaposlitvi, ki odražajo po drugi strani tudi re mični porast brezposelnosti. 20. marca so tako registrirali 85.359 zaposlenih eseb. kar je za 482 oseb manj kot 20. februarja Porazen padec zaposlenosti najbolje odraža priobčena statistična tabela. Padec števila zaposlenih: (Podatki se nanašajo na stanje 20. decembra vsakega leta ali označenega meseca). Leto 1951 1952 1953 1954 januar februar marec Število zaposlenih 91.097 89.058 87.855 86.356 1955 1954 86.207 87.416 85 841 '87.518 85 359 87.522 ŠTEVILNE SINDIKALNE AKCIJE TRŽAŠKEGA DELAVSTVA Podjetje „Modiano“ napovedalo skrčenje delovnega urnika in nove odpuste Danes stavka delavcev cementarne v Žavljah • Nadaljevanje stavkovnega gibanja poldržavnih nameščencev - Oelavska zveza zahteva preklic odpustov pri SELAD Ravnateljstvo podjetja «Mo-dia ba; 20.30 Tržaški ku.Wr™ 2po gledi; 20.45 Slovenski m«*^e,. ri; 21.05 Književnost ‘jiei*, gpd-ra Cortot; 21.35 Simfonic' ^ cert pod vodstvom v. sk.vja. K° *** 6 30 * Slovenska poročila: "i.’ 13.30. 14 30, 19.30 in 23.J« oi Hrvaška poročila: vsak 20.01). ., . 15 ll> Italijanska poročila: 6 ‘ 17.00. 19.00 in 23.00 . M* Iz naših listov v sl°L)l,edtU' dan (razen nedelje in n ka) ob 14.36 ...... vd* Iz naših listov v dan (razen nedelje m ka) ob 17.06. ^ W 6.40 Jutranja 8lasbaL,v>več,j ledgr . vremenska ' napoved časa; 7.05 l3 P dobro jutro; 7.30 Nastou . c. spodinje; 11.00 DODOld ^ keetralm koncert: 12 JU *elr„ pesmi; 13.45 Glasba P® jn « 14.40 Slovenske narodne v metne pesmi pojo m *•«. 15-listi in ansambli - arna^te jjjj Kulturno pismo; 15.D glasbena oddaja; 16.00 intermezzo: 17.45 Lapk vjjt 19.10 Šport: 19.15. MTiS L pjftfit r iv.iu c, *“• — . , 20,J'J je na zabavne mohve, p3,rtiE, 2I'V je na zauavce ', vi.jske melod je; 20.30 4|.oS.. ški in narodni motivi. jugoslovanSKih koncert ran: Sarajevo. 327,1 m, 202.1 m,< VlF Poročila ob 5.00, 6.00. • , 15.00. 17.00 in 22.00. (j.P 11.00 Radijski koleča5' W Glasbena medigra; . v'30 DVjO banom — oober d»ni ne skladbe velikih 1710 20 minut z našimi P n ste ji Emil Adamič: 13.00 s,3) poslušajte! 13.30 Kr'r,.jje: , i« operete, filme m roV*K;dcil' Novi filmi; 14.40 ^ solistične skladbe * s.iFy skladateljev: 16.20 £VorUfV domačih pesmi; 17,10 zah želiah: 17.15 Po svetu ^„>1 f_ glasbe; 18.00 Dom^ nj sti; 18.10 Pole LjubijaJ^jnKi „i) ni zbor: 13.30 veka; 18.45 Vedre me Spored partizanskih ^ 30 pesmi in recitacij, Plesni orkester. . i IlIKVI*1,1 S$; 16.00 S konjskih bir^ ptdU in Rimu: 17.30 Igra v.», -r»l 18.00 Film ((Kapitan ”Hti Vesti; 21.00 Dodi« => dan pomladi«, kom«® TRSi Ul. sv. Frančiška 20/1U. tel. 37-338 sprejema in- . , serate. male 0^ oglase, osmrtnic® j5, od 8. do 12.30 i" 0 18. tir®, ADRIA £XPB^ T H s 1 4 ui- c,cr^ e Adria Expref znanje *»P01 , njih izletov vjiarr ■ v le;,hCek ali vsaj človek «že 6ija Toda milijonska le-svoje tudi med naj- Vi v t>redJuP°b°ndrov ima mialavnike »Ug 1 l'" b. 'to se ljudmi. Neki zdrav-Bisal o tem takole; «Do-spominjam desetletne-Pri katerem so se resni simptomi nadu- *» dečk-, ■Rjavili ' sem ga pre- sem ugotovil, da so 5Vj bronhiji popolnoma doVjni niegovega pripove-ilh ^ 1n 'z podatkov, ki sem d*l, d ° dluž'bi. sem zve-deček spi v isti sobi s svojo materjo, ki boleha za to boleznijo. Stvar trni je postala takoj jasna; deček, ki je imel zelo rad svojo mater, je trpel, ko je gledal kako trpi mati, ko jo napadejo težave pri dihanju. In ta duševna prizadetost pri dečku se je spremenila v nekak občutek krivde, češ da on ne trpi skupno z materjo. Ip v njegovi podzavesti se je vse to spremenilo v prave in izrazite simptome astme. Zdravljenje je bilo zelo enostavno in hkrati uspešno. Deček je dobil svojo posebno sobo in ni več gledal materinega trpljenja, ki je *pri njem izzvalo težko duševno razburjenje, ki je nato povzročilo lažne simptome bolezni...)) Zdravniki so že zdavnaj u-gotovili, da more vsaka močnejša negativna emocija izzvati simptome bolezni, ki je dejansko ,ni in ga katero namišljeni bolnik sploh ne bo-luje. Neki zdravnik na primer je ugotovil sledeče; ((Neko dekle, ki je vedelo, da zaradi ~neke oVganske hibe ne more postali mati. jr uporno odbijala ženitvene ponudbe ALI VE UY le„, Ci Pke bamuSve^e' ®e mlade bSoVed° takUtfa’ ki i’h Kltai* le pripraviti, da • Mprav1a udi za d- ani- I ^ S in i* ^ruge slatldkjUsce. neki 1 Američan že rš',lte8a u kolesu- Gle tu bliT^ria £°ba Mc Arturja »Si.!'1' st;„k! I? prt • ■ ist uftavil. Wed deseti-let Vnl’ sc bo dva-bih '*su hr,emikal.” odinol* 'b v,113 kolt." sedal je «pre-vte i«bi s deset let. *lf»lii ... u_ Prevozil ze h in i° “namo, Av-1« zdrž-1 P del Išvrm,«. Veri«? dv* 'eti, kar b 8v>,° ST 8,'de "* k ra-inost hn6"!’ st!,nje Si' biu 1 bo jlbil sta-'Mi ,k°l 20.nor. P,ri.nesla nič N 13 IJ<»0 dol vVl * ‘“‘lllonršrz ;arJ6V jbJi Sl mAon°v hr. Ker si h bj^uh, bost^-Z lahkoto r° !, °v» vzl3 nleSov trud a Plačana 100,1 k*r *°- twS,feinobl>zn,Aš*1r,Iani za' Sf jbtu? Neki «busi-i ukor1&uia^eriSki ho- zamisel i* neke ameriške pravljice o materi, ki je imela mnogo o-trok in malo prostora in je zato otroke strpala v velik čevelj tako, da je zgradil velik hotel v obliki čevlja. Ker je skoraj vsakemu, tudi starejšemu Američanu še vedno v spominu ta pravljica iz o-troških let in ker je svoj hotel postavil ob zelo prometni cesti, je hotel vedno natlačen. Američan je pač iznajdljiv, pa četudi pri tem estetika dobi včasih kako klofuto. » * * da ima neko zelo zaostalo pleme na severnih obronkih Indije kar več «domovin». je to neko nbmadsko pleme, ki pa se ne seli za lovom oziroma pašo, kot se dogaja po navadi s podobnimi plemeni, ampak se seli edinole zaradi vremenskih razmer in v točno določene kraje.. Ko se namreč pojavlja zima, se pleme izseli iz najvišiih leg svoje »domovine)) v oddaljene nižje legb v vasi. ki jih je zapustilo pred letom. Ko zima še bolj pritisne, se seli še nižje in bolj proti jugu v podobne vasi, ki so tudi njegova last, in- tako menjuje svoje bivališče kar skozi vse leto iz enega naselja v drugo, vendar pa vedgio v svoje urejene in že stare vasi. Seveda ne gre tu /a vasi v našem smi-slu, Tuti^za katče navadne šotore ali slamnate koče. ampak za prava pa čeprav skromna naselja, kot so pač tam v navadi. moškega, ki ga je sicer imela zelo rada. Končno pa je prišel čas, k« se je morala odločiti, in sicer ali sprejeti ponudbo, ali po dokončno razbiti vsak odnos z njim. Toda za to je dekletu primanjkovalo poguma. In kaj se je zgodilo? Dekle je nenadoma ((zbolelo« za angino. Ko sem jo pregledal, sem ugotovil, da je kljub vsem znakom bolezni popolnoma zdrava. Znanstvene izkušnje dokazujejo, da se Pr> mnogih mladih dekletih pojavljajo simptomi angine vprav tedaj, ko ta dekleta doživijo kak ljubezenski spor. Zakaj gre?* Gre za to, da se ta dekleta v svoji podzavesti skušajp izogniti takim težkim psihičnim pretreslja-jem in se obvarovati pred njimi tako, da lažno zbole za kako fizično boleznijo«. Mnogi pacienti ne verujejo svojemu zdravnik- ko jim ta pove, da moralne krize lahko izzovejo 1ako očiten patološki pojav kot je na primer vnetje grla, ki je glavni’ simptom angine, "i ljudje naj se na primer spomnijo -učinka »treme« mnogih igralcefv — začetnikov. Cim se . ti igralci pojavijo na odru, nenadno občutijo, da jih nekaj «davi» v grlu tn ne morejo izustili niti besede- In vendar niso bolni v grlu, njihove, glasilke so popolnoma v redu in njihova edina bolezen je — strah in razburjenje. Ko sta velika nemška znanstvenika. dr. Siegmund in dr. VVeiszacker dolgo let proučevala hipohondrijo in njene simptome, sta prišla do nekaj zanimivih zaključkov. Eden najzanimivejših in najvažnejših zaključkov je sledeči; Kako se razlikujejo po svoji fizični strukturi, po svoji psihologiji in svojem značaju moiki ali ženske ki bolehajo za različnimi namišljenimi boleznimi. Najbolj značilno hipohon-drsko obolenje pri moških so lažni simptomi čira na želodcu To se pojavlja kot po nekem strogo določenem pravilu edinole pri ljudeh, ki so «zag:cnjene» narave, pri ljudeh z velikimi ambicijami, ki uh niso mogli uresničiti, odnosno pn ljudeh, ki se niso mogli prilagoditi razmeram, v katerih žive. Zanimivo je, da ti lažni bolniki pogosto izzovejo lakšne simptome, tudi pri članih svoje družine, ki j i p v podzavestni želji po maščevanju terorizirajo na vse mcgoče načine s svojo namiš-l:eno boleznijo. Svojim ljudem vsiljujejo vse mogoče «diete»; sugerirajo Jim. oni ((Zboleli«, v kolikor že niso zboleli m podobno. Simptomi lažnega cira na želodcu so pri ženskah mnogo bolj redki. Na a moških hipohondrov v tem področju bolezni odpade komaj ena ženska. Proučevanja omenjenih nemških strokovnjakov so brez dvoma dokazala, da gre v tem primeru za ženske, ki opravljajo poklic, ki je po svojem bistvu domena moških. Najbolj značilen primer v tem pogledu nudijo ženske, ki čeprav opravljajo neko «moško« delo, prejemajo zanj slabšo plačo in ne morejo tako naglo napredovati v službi kot moški, ker so pač žrtve predsodkov družbe. Z druge strani je pri ženskah najpogostejša namišljena bolezen hipohondrski simptomi napadov žolčnih kamnov. Stvar je v tem, da so jetra in žolč organi, ki med vsemi ostalimi organi najbolj reagirajo na razne emocije in razburjenja. Veselje okrepi proizvodnjo žolča, jeza pa njegovo proizvodnjo zavira. Pogost je primer, da so razna lažna obolenja za zlatenico rezultat ljubosumnosti, ponižanja, zavisti in podobnih nerazpoloženi. Izraz »žolčna ženska« odraža globoko medicinsko resnico. Zenska de-ia in žensko življenje nasploh se vrti po navadi, v družinskem krogu in to življenje je pogosto polno drobnih in tudi večjih skrbi. Cim ženino družinsko življenje ne gre tako. kot bi moralo, se javlja skrb in pozneje tudi večje težave in bojazni. Jetra pa so v našem organizmu nekak «organ reda«. Jetra filtrirajo, sortirajo in izločajo iz hrane ono, česar organizem ne potrebuje, pošiljajo pa dalje ono. kar je človeškemu organizmu potrebno. Z drugimi besedami so jetra nekaka ((gospodinja organizma« in zato ni nič čudnega, da vprav gospodinje najpogosteje »obolijo« za lažnimi obolenji jeter in žolča. Obstaja še en organ, ki je zelo občutljiv za razna razburjenja, ki prihajajo do izraza v pogostih pojavih lažnih (vendar pa tudi pravih) obolenj. To je tireoidna žleza, ki so jo neki znanstveniki imenovali tudi #barometer seksualnosti«. Sele moderna znanstvena proučevanja so objasnila pravi pomen starega rimskega zakona, ki je določal, da se merjenje debeline vratu mora smatrati za dokaz — devištva. Tireoidna žleza je glavni dobavitelj joda organizmu. Zaradi tega je ta žleza žleza temperamenta, saj je jod močan stimulans živčnega sistema. Cim deklice preidejo v pubertetno dobo, se jim tireoidna žleza naglo razvije, kar se pojavlja tudi pri nosečih ženskah. Z druge strani vse, kar ograža seksualno življenje ženske, izziva motnje in lažna obolenja tireoidne žleze, Ze v začetku smo rekli, da so hipohondrska obolenja v zadnjem času zavzela zelo velik obseg in da se že lahko govori o precej razširjeni epidemiji hipohondrije. To pa je posledica tega, da je življenje modernega človeka polno negativnih razburjenj, strahu pred vojno, občutkov negotovosti v življenju, posledica tega. da živi človek v velikem mestnem živžavu, da je človek izpostavljen razburjenju, ki ga izzivajo filmi in čtivo z izredno močno in povečini tragično vsebino in podobno. Moderen človek živi v stalni napetosti in strahu pred raznovrstnimi problemi, ki jih prinaša vsakdanje življenje, in zato ni nič čudnega, da postanejo šibkejši ljudje žrtve hipohondrije. Na Zahodu, zlasti v Washing-tonu, pa se zdi, da na to stvar ne gledajo tako preprosto kakor nanjo gleda Raab. «United Press« je v brzojav ki, ki tolmači mišljenje «di plomatskih funkcionarjev v VVashingtonu« povedala, da je glavni cilj sestanka štirih poslanikov na Dunaju uda se od Sovjetske zveze dobijo pojasnilu glede tega, kako ona Želi, da se zajamči avstrijska nevtralnost)). Ti funkcionarji pravijo, da je Sovjetska zveza do sedaj govorila samo o potrebi, da Avstrija ostane nevtralna, ni pa omenila načina, kako bi se to doseglo. V tem sporočilu je bistveno naslednje: «Sele tedaj, ko bo sovjetsko stališče o vprašanju nevtralnosti znano, bodo zahodne sile mogle proučiti možnosti za podpisanje dogovora o Avstriji«, Vprašanje je v naslednjem: nevtralna ali nevtralizirana Avstrija? Nevtralizacija pomeni vsiljeno nevtralnost, to pa pomeni hkrati tudi ukrepe proti, državi v primeru, da prekrši obvezo o nevtralnosti. «New York Times« je izrazi! celo bojazen, da bi Rusi mogli zahtevati določitev sankcij morda tudi eventualno ponov. no okupacijo Avstrije z izgovorom, da se ni držala nevtralnosti. Kako gleda SZ na avstrijsko nevtralnost, je razvidno zlasti iz nekaterih pomembnih član kov, objavljenih v ((Pravdi« in «izvest j ih«; sAvstrija — piše »Pravda« — mora sedaj dobiti enak položaj kot Svicus. V članku pod naslovom «Zgo dovinski preokret v usodi Avstrije» pravijo »Izvestja«; »Kot posledica sdvjetsko-av-strijskih .razgovorov, bo Avstrija dobila povsem zadovo-iljiv, pfložaj v Evropi, podo b en položaju Švice«. V razgovoru z zahodnimi poslaniki je tudi Molotov uporabil primer javo s Švico. Toda če za sedaj opustimo diskusijo okoli oblike in vse bine jutrišnje avstrijske nev tralnosti, je predvsem važno da pogledamo kakšne možnosti se odpirajo Avstriji v bližnji bodočnosti, ko bo dogovor med štirimi velesilami dejansko podpisan in bo Avstrija tako ali drugače posta la nevtralna. Najprej nekaj o mednarodno-političnih odnosa jih. Avstrija ne bo pripadala niti vzhodnim niti zahodnim vo jaškim zvezam. Jasno je, da Zahod težko pristaja na to zlasti če upoštevamo, da Avstrija itak moralno pripada Zahodu in tako imenovanemu zahodnemu bloku, tudi po težnjah prebivalstva. Zato Zahod ne bi hotel, da hi bila nevtralnost krepko zajamčena. Tudi atlantski pakt za Avstrijo ne pride v poštev. V se naših padlih tem pogledu bo Zahod takoj prizadet, ker bo moral zapustiti prometne zveze NATO, ki iz Italije vodijo čez Avstrijo v Zahodno Nemčijo. Avstrija se je obvezala, da ne bo dovolila vojnih oporišč na svojem ozemlju, in tako bo za Zahod tudi to odpadlo. Zn hod sicer dobiva nekaj s tem, da bo Avstrijo zapustila sovjetska vojska (in upa se. da bodo sovjetsko vojsko umak-niki tudi iz Madžarske in Romunije). toda težko bodo nadoknadili to neposredno zvezo med Italijo in Nemčijo. A-meričanom bo zlasti žal za milijone dolarjev, ki so jih do sedaj z raznimi nameni naložili v Avstriji. Postavlja se še vprašanje; Ali bo Avstrija mogla pristopiti k Evropskemu svetu v Strassburgu? Ali bo smela pristopiti k skupnosti za premog in jeklo. Do sedaj še ni jasno. če bi v Moskvi smatrali take korake za kršenje nevtralnosti. Ce na Zahodu postavljajo taka vprašanja, to pomeni le. da tam gledajo na te ustanove kakor na neke organe določenega bloka, da ne rečemo vojaške zveze. Švica ne sodeluje v teh ustanovah. toda nihče ji tega ne brani. Švedska in Irska sta nevtralni, vendar pa sta članici Evropskega sveta. Švica je članica Evropske plačilne zveze in Organizacije za ekonomsko evropsko sodelovanje. Ali bo Avstrija smela biti članica teh ustanov? Ko se danes govori o nev tralnosti Avstrije, se govori tudi o «nevtralnem pasu«, ki se s tem ustvarja- Z -nekih strani izražajo mišljenje, da je prav v tem namen Moskve. Na severu je nevtralna Švedska, treba bi bilo ustvariti Še nevtralno Nemčijo, medtem ko bi Avstrija nadaljevala to verigo. Ce upoštevamo še poseben položaj Jugoslavije, bi med Vzhodom in Zahodom, obstajal nepretrgan nevtralni pas in bi tako ne bilo neposrednih stičnih točk. kar bi koristilo ohranitvi miru. Z avstrijskim primerom hoče Moskva ugodno vplivati ne nemško javno mnenje in pri njem izzvati težnjo, da bi se Nemci borili za enako rešitev, kar bi preprečilo oborožitev Zahodne Nemčiie in njeno vključitev v zahodni vojaški sistem 0e se Avstriji dejansko odpirajo vrata v bodočnost, je vprašanje bližnjih dni. Po razgovorih v Moskvi se je 2. maje začela na Dunaju konferenca poslanikov, kateri bo sledila konferenca ministrov 'zunanjih zadčv. Morda čez kak tedeh. Dejklvo, “da je do tega sestanka prišlo taku hitro, kakor tudi okoliščina, da se delo konference razvija zelo u-godno, opravičuje optimizem. Dulles je sicer rekel; »Mi »e »ie vemo, če je Sovjetska zveza iskreno postavila tu predlog (o umaknitvi čet in sklenitvi mirovne pogodbe) »rt če je ta predlog povezan s še ne odkritimi pogoji«. A isto bi mogli reči tudi v Moskvi za zadržanje nasprotne strani. Ce ni dobre volje, je kaj lahko postaviti »pogoje«, ki so nesprejemljivi, in se dogovor tako spet odgodi. Toda časopisje v Avstriji in vsem zahodnem svetu poroča in prinaša reportaže o pripravah sovjetskih oficirjev in vojakov. Vse to se vidi tudi s prostim očesom. Ozračje na Dunaju je v znamenju zgodovinske likvidacije in verjetno bodo zvoki »Eidelia« konec poletja otvorili ne samo v o-peri, ampak tudi drugače novo... sezono v zgodovini Avstrije. HENRIK PEROSSA rojen v Kopru 4. 9. 1925 padel 26. 9. 1944 ALEKSANDER VODOPIVEC rojen v Ospu padel 7. 5. 1945 pri Orleku ANDA ZULJAN ALOJZ GUŠTIN rojena v Cerknici 22. 3. 1924 rojen na Colu 8. 6. 1924 padla 6. 3. 1943 v Crni gori padel 22.2.1945 pri Rihemberka CIRIL OSTROUBKA VIKTORIJA ZIGON-GODINA rojen v Brisčkih rojena v Trslu 2«. 2. 1894 padel 7. 7. 1944 v Cepovanu umorjena V Ljubljani 12.12.1944 ( KAJ NAJVEČ BEREJO FRANCOZI PO ZADNJI VOJNI J Sartre le muha enodnevnica? Ce se kot ljubitelj knjige napotiš na obisk po pariških knjigarnah, si tu ogleduješ stare in nove knjige, ki se ti nudijo, in hkrati ugotavljaš, kako je tržišče naravnost preplavljeno z najrazličnejšimi vrstami knjižnega blaga, se nehote vprašaš: kaj se danes v Parizu pravzaprav največ či-ta, in v kakšni meri? Na to vprašanje je pred kratkim skušalo odgovoriti nekaj francoskih časopisov. Prvi je začel v tem smislu književni časopis »Les Neu-velles Litteraires«, ki se je ob priliki desete obletnice svojega ponovnega izida po končani vojni obrnil do vseh največjih pariških založniških podjetij z vprašanjem, katerim književnim delom je v zadnjem desetletju pariška publika posvetila največ pozornosti. Odgovor je bil približno sledeč: Od 100.000 najrazličnejših del, ki so v tem času izšla, jih je bilo samo 150, ki so se prodala v več kot 60.000 izvodih. Katere knjige so to? Ljubezenski romani niso, ker so ti v Parizu prišli iz mode. Tudi niso to policijski romani tako imenovani črne serije, ki bi se zanje, sodeč vo količini tega blaga v knjigarnah, moglo zaključiti, da jih ljudje mnogo čila jo. Nekaj več povpraševanja je bilo po knjigah z versko vsebina. Vendar se ne ve točno, ali gre prt trm za prave knjige ali bolj za brošure. Zato te vrste literature ne bomo jemali v poštev našo pozornost bo),to raje posvetili pravim literarnim proizvo- dom. Tu je Jean Paul Sartre poskrbel za največje presenečenje. Poleg drame *U-mazane roke» in popularnega dela ((Eksistencializem je humanizem«, od katerih je prva knjiga izšla v 140 tisoč, druga v US-000 izvodih, je objavil še nekaj drugih del, ki pa niso pri čituteljih zbudila večje pozornosti, iasi so izšla prav tisti čas, ko so diskusije okrog Sartrea, njegove filozofije in dela bile v Franciji najbolj živahne. Nekateri menijo, oziroma vidijo v tem dokaz, da je bil Sartre v Irancoski literaturi samo kratkotrajen, morda celo samo moden pojav, do katerega je prišlo v svojevrstnem času in ustreznih okoliščinah. Od omenjenih 150 najbolj čitauih knjig, jih moremo okrog sto prištevati k romanom, od teh 60 izpod peresa francoskih pisateljev, ostale so prevodi iz tujih literatur. Med romani je dosegel največjo naklado, ker je izšel v 780.000 izvodih, humoristični roman «Mali svet don Camilla«, prevod iz italijanščine istoimenskega dela, ki ga je napisal Guareschi. Nobeno drugo delo. tudi ona z resnično umetniško vrednostjo, ni niti približno doseglo te naklade. Med romani s poudarjeno politično tendenco niso dosegle največjega uspeha niti Vercorsovi ((Tišina morja« (430.000 izvodov) in «Pot k zvezdam« (330.000 izvodov) niti C(l-milleova sKuga« <360.000 izvodov), ampak «Ničla in neskončnost« Arturja Koestler- ja. Drugače je. od tujih pisateljev na vrhu seznama Ernest Hemingu>ay, od francoskih pisateljev pa mlada Erancoise Sagan s svojim romanom *Bon jour tristes-se» (Dober dan, otožnost)- Zraven tega so Francozi najraje čitali še kakih petnajst avanturističnih povesti (med terni najbolj sZmago nad Mount Evere-stoms Johna Huntu ter Ekspedicijo s Kon-Tiki«) Churchillova in De Gnulle-ove «Spomine«. med gledališkimi deli poleg že omenjenih Sartreovih »Umazani h rok«, tudi Anou ilhovo »Antigono«, dalje romansi-rano biografijo «George Sand«, ki jo je napisal An-dre Alaurois, a od knjig, ki se. ukvarjajo z vprašanji likovne umetnosti, je edino «Les voix du silence« (Andre Malra ux) dosegla 110.000 izvodov. In še eno vprašanje j«, ki se. postavlja pred ljubitelje knjig, stalne obiskovalce pariških knjigarn. Njihove izložbe se skoro sleherni dan menjajo: stare knjige s področja beletristike, umetnosti, vseh vrst znanosti, se odstranjujejo in na njihovo mesto prihajajo nove. CIo-vek bi moral imeti na kupe denarja, če bi si hotel od vseh teh nabaviti vsaj tiste, ki mu leže najbolj pri srcu, V primeri s prejemki, ki jih danes ima povprečni Francoz, so knjige mnogo predrage, o Čemer najbolj zgovorno priča čedalje manjše povpraševanje zainteresiranih, d asi je po drugi strani knjižni trg naravnost preplavljen s knjižnimi proizvodi vseh vrst. MILAN UDOVIČ BOŽIDAR PIPAN iz Trsta rojen v Mavhinjah 23. 11. 1927 padel na Dolenjskem leta 1943 padel 10. 3. 1945 na Dolenjskem ANTON POCKAH MARIO DER1N rojen v Razgorjab 13. 10. 1927 rojen v Kopru 3. 9. 1917 padel 29. 6. 1944 pri Ljubinu obesen 29. 5. 1944 na Proseku IVAN PLANINŠEK rojen v Trstu 8. 12. 1923 padel septembra 1943 JOSIP TRETJAK rojen v Sv. Križu 3. 3. 1921 padel v borbi VIKTOR GUSTINČIČ rojen v Borštu padel 16. 7. 1944 pri Stični MIROSLAV KALC rojen v Gropadi 13. 12. 1921 padel 20. I. 1944 IZ TRŽAŠKE KRONIKE POJASNJENA •VOHUNSKA* ZADEVA Za 1,600.000 lir ponujal načite za sestavo žerjava V naši včerajšnji številki smo pisali o domnevnem »industrijskem vohunstvu«, zaradi katerega je policija aretirala 2 osebi. V zadevi je včeraj policija izdala uradno poročilo, ki potrjuje, da so aretirali 35-letnega Sercia Pisa nija in njegovega 46-letntga L1 Stranca Manlia Feracca, oua stanujoča v novih hišah v Miljah. Kvestura je namreč izvedela. da skuša nekdo prodajati nete načrte. Zaradi tega so uvedli tajno preiskavo, ki ni morala ugotoviti prodajalca. Tako so odkrili Sergia Pisani-ja, ki je v imenu svojega bratranca skušal prodati proti plačilu 1,600.000 lir celotno serijo raznih delov za žerjave. Osebi, ki se je zanimala za načrte se je priključil age c letečega oddelka, kateremu je Pisani pokazal 5 risb, od katerih pa je odrezal del na katerem je bil omenien lastnik načrtov, to je CRDA. Dokazi so bili torej že v rokah policije, ki je tedaj hotela najti tudi tatu. Ugotovljeno je bilo namreč, da so načrti pripadali tovarni žerjavov in mostov pri ladjedelnici Sv. Marka in da jih je nekdo moral ukrasti Domnevni kupec, ki je bil seveda policijski agent, je Pi-snniju izrazil željo, da bi govoril s prodajalcem, predvsem zaradi pojasnil v zvezi z načrti. To se je tudi zgodilo v nekem baru v Ul. Carducci, kamor je Pisani spremii Pe-racca. Oba so takoj aretirali in med hišno preiskavo so pri Peraccu ki je bil tehnični uradnik oziroma risar pri CRDA, našli med drugim materialom nad 400 risb razn.h sestavnih delov žerjava. Oba so prijavili sodišču pod cbtožbo tatvine. 'latud'it'SimTier^Te 'padel harsko umetnostjo^ k^ zahte. 1 tla- Mož se je sicer dvig- va posebno znanje, tl, a ker bclečine niso po- tečaj je bil že lansko leto % ustile, se je 3 ure po dogod- Sovodnjah. Pokazalo se je, da u zatekel v bolnišnico, kjer s0 taki tečaji za vaška de-1 mu ugotovili udarec s pod- kjeta zelo potrebni in bi jih lutbo na nogi z verjetnimi morali organizirati tudi po stnimi poškodbami in pra- tka. GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK V DUHU BOLJŠIH SOSKDSTVENIH OOiNOSOV II šl. Mavru včeraj svečano olvorili novi uvolasinism Uloh za Kmetovalce Če so boleli kmetje priti do svojih njiv in senožeti, so morali prehoditi približno 20 km V zadnjem času se vedno nimanje. Razstava je bila do- bolj upoštevajo zahteve obmejnega kmečkega prebivalstva po otvoritvi novih dvo-lastniških blokov. Včeraj dopoldne so v St. Mavru postavili obmejni blok za tamkajšnje prebivalstvo. Ta blok je že petnajsti v našem obmejnem pasu. Otvoritveni slavnosti je z naše strani prisostvoval poveljnik goriškega sektorja obmejne policije dr. Julianis, z jugoslovanske strani pa poveljnik obmejne policije iz Solkana. Z otvoritvijo šentmaverske-ga bloka bo dvolastnikom prihranjena pot dolga okoli 20 kilometrov čez Steverjan, po kateri so lahko prišli do svojih njiv, ki so takoj za mejo. Povečini teh njiv sploh niso obdelovali, ker so v enem dnevu komaj utegnili priti do polja in se vrniti, ne da bi ga sploh obdelali. Z otvoritvijo vseh teh obmejnih blokov je podana možnost, da se lahko bolje organizira kretanje obmejnega prebivalstva. IZ SOVODENJ Uspešen zaključek gospodinjskega tečaja V preteklem mesecu aprilu so učenke gospodinjskega tečaja v7 Sovodnjah pod vodstvom učiteljice Nade Roj-čeve organizirale v prostorih osnovne šole v Sovodnjah razstavo ročnih del in kuharskih proizvodov. Razstava je bila nekak zaključek gospodinjskega tečaja, ki je bil v Sovodnjah v okviru večerne šole. Na tečaju so se de- Prestrašeni vol brcnil svojega gospodarja R/Jedtem ko je 38-letni Ire-iej Simčič iz Ul. Soncini pe-jal par volov proti mestu, je višini Rumene hiše v Ul. el Friuli opazil, da je proti jemu vozil tovornik. Simčič e spustil vrv in se umaknil a vola prav v trenutku 0 je tovornik trčil v žival. 1 je bila na notranji strani kjeta sp0znale z raznimi pra-este. Prestrašena žival je za- v vosnodinistvu in s ku- rugih vaseh. Vsekakor pa 1 bilo nujno, da se nadalju- e na prsnem košu. Simčiča po nudeni zdravniški po- , oči odslovili s priporočilom 1 - - ali celo 20-dnevnega po- čaja v Sovodnjah, kjer so do- kaz tega in so dela tečajnic pohvalili domačini in tujci, ki so se jih ogledali. Zaključna šo'ska prireditev Kakor vsako leto bodo tudi letos dijaki slovenskih srednjih šol v Gorici nastopili na svoji zaključni prireditvi, ki bo v nedeljo 15. maja zvečer na dvorišču Šolskega doma v Ul. Croce, na katero vabijo že sedaj vse ljubitelje slovenske šole. Spored, ki je precej pester, bomo objavili prihodnjič. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Kuerner, Korzo Italia 4, tel. 25-76. KINO CORSO. 17.00: »Igralka«, S. Traey. VERDI. 17.00: «Bosa grofica«, A. Gardner. Barvni film. CENTRALE. 17.00: »Koman- dant Johnny», G. Cooper in J. Greer. VITTORIA. 17.00: «Sovražni ljubimci«, David Del Orne, Henri Vidal. MODERNO. 17.00: «Rdeča glava«. Slovenski oktet se zahvaljuje za gostoljubje Organizacijski vodja Slovenskega okteta iz Ljubljane tov. Boris Trampuž je poslal Zvezi slovenskih prosvetnih društev v Gorici zahvalno pismo sledeče vsebine: sSlovenski oktet v Ljubljani smatra za svojo dolžnost, da se naslovu, njegovim predstavnikom ter požrtvovalnim tovarišicam in tovarišem naj-iskreneje zahvali za izredno prisrčno in tovariško gostoljubje, ki so ga nudili članom našega ansambla ob priliki dvodnevnega bivanja na Goriškem. Nepozabni nam bodo ostali vsi trenutki, ki smo jih preživeli v vaši sredi, in nikdar ne bomo pozabili prisrčnega sprejema vsega občinstva. Zal nam je, da je bil čas tako skopo odmerjen in da so tako hitro minile ure našega prijetnega bivanja v lepi Goriški. Z željo in v upanju, da bomo mogli ponovno kmolu obiskati lepo Goriško, prosimo, da ponovno sprejmete našo iskreno zahvalo za vso izkazano tovariško pozornost in najiskrenejše tovariške pozdraven. Roditeljski sestanek Ravnateljstvo višje gimnazije z licejem, učiteljišča in nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici vabi vse starše, ki imajo svoje otroke na teh šolah, da se v čim večjem številu udeležijo roditeljskega sestanka, ki bo v nedeljo 8. maja ob 10.30 v prostirih nižje srednje šole v Ul. Randaccio. I mi Včeraj je bilo med udeleženci proslave 10. obletnice ustanovitve prve slovenske vlade v Ajdovščini tudi mnoge zamejskih Slovencev z Goriškega. Prišli so z vlakom in z raznimi vozili na veličasten praznik osvobojene Primorske. Fred desetimi leti so bila tu osvobojena vsa večja mesta, „ Mo oujoo. 00 „ »aoaiju- Tr"! In ,Go,i™’ , gospodinjskega t,- »»-J«.« I* V«*** JMOR RONGIORNA PRED POROTNIM SODIŠČEM Javni lozilec zahteva 21 let leče pa Proces proti Brajniku in ižmančiču, ki sta obtožena, sta nahujskala nekega mla-niča k umoru finančnega plarja Maria Bongiorna, je ;šel v zadnjo fazo. /čeraj je prvi spregovoril ilec. Ne moremo razumeti, kakšni osnovi je predstav-; tožilstva lahko zahteval sodbo obeh obtoženih. Na dlagi dokazov morda? Ne, r teh ni! Na podlagi indi-? Ce bi te obstajale, bi lah-odgovorili pritrdilno, toda lenja smo, da ne obstajajo i indicije, temveč le vaške rče, ki so prišle iz ust lju-kot so Ražman, Dose in dobni. Samo na podlagi 1 je lahko tožilec, ne Ua seveda dokazal »materialni moralno sodelovanje pn ioru», zahteval obsodbo o-h ne na dosmrtno ječo, ka-r predvideva zakon, pač pa 21 let ječe, od katerih bi irali Križmančiču odšteti 6 kot pomilostitev iz 1. 1950 lanskega leta, Brajniku pa tri leta, ker amnestija retega leta« ni veljala za šotne obtožence* .n zakaj je tožilec zahteval let zapora? Zaradi »nnni-ilnega sodelovanja« pri za-vi. kot je sam izjavil. Ka-r kaže, je moral tožilec na-aviti precej korakov nazaj mnenja smo, da bi jih mo-l storiti še nekaj. To le v rist pravice, kajti problem staja v vprašanju, če sta ajnik in Križmančič res so-lovala pri načrtu uboja ngiorna. Ce sta, tedaj za-ižita kazen, če nista, pa irata biti oproščena. In na-mnenje je, da ima druga ;a trdnejšo podlago. Predvsem moramo omeniti, je tožilec zašel v netočno-Toda o teh stvareh bodo ez dvoma spregovorili od-tniki. Čeprav tožilec, in to z je treba priznati, ker se d ko dogaja pri podobnih očesih, m rabil v svojem voru tona šovinistične go-rance (dasiravno je neka-ie elemente izrabil), mora-3 vendarle grajati nekatere egove izjave: predvsem to-ec ne more dokazati, da so mbe proti Bongiornovi hisi gli »filoslavi včlanjeni v AU». To si lahko misli, to-, ne more govoriti o tem, r nima nobenega dokaza, sinuacije Pa ne zadostujejo tožilčevih ust smo sli-li tudi izjavo, ki sicer m egova, ker jo je pobral iz tov državnega tožilstva, da okolico Domja »terorizirala ■ka protiitalijanska orgam-cija z nalogo raznarodova-a» Koga bi morala ta orga-zacija raznarodovati pa ni lano. Nasprotno pa ie zna caja v sovoanjan. Kjer so uu- borci brigad. ki so se junaško mačinke pokazale Veliko za- berile na tem področju pro nemškemu in fašističnemu okhpatorju. 5. majS jč' brta v Ajdovščini ustanovljena prva slovenska vlada, katere predsednik je bil nepozabni borec za pravice in boljše življenje delovnega ljudstva tov. Boris Kidrič. TaKo kakor pred desetimi leti se je tudi včeraj primorsko ljudstvo veselilo zmage r.ad temnimi silami dvajsetega stoletja. Včeraj pa je obenem slavilo tudi vrsto delovnih zmag v zadnjem desetletju, zmag, ki pomenijo za vse Primorce prosto, svobodno življenje, dostojno človeka. Zamejski Slovenci so se včeraj skupno radovali nad zmagami bratov in sestra onstran meje. Njihovo življenje in delo jim bo za zgled, po kakšni poti morajo stopati, da bodo dosegli zase in za svoje naslednike resnično demokratičen družbeni red. melj. Na glavni cesti sta zaradi prevelike brzine zadela v tovorni avtomobil, ki jima je prihajal naproti. Pri trčenju sta oba Jameljca padla na tla ter se hudo poškodovala. Pahor se je močno ranil v glavo in je njegovo zdravstveno stanje zelo resno ter se zdravniki o njem še niso izrekli. Radetič si je posebno hudo poškodoval levo nogo in je bila takojšnja zdravniška pomoč nezadostna; v sredo so mu nogo morali odrezati. Nla razpravi ni bilo danih nobenih konkretnih dokazov o krivdi Brajnika in Križmančiča paktno naseljena s Slovenci in da so raznarodovanje uvedle tukajšnje oblasti, med drugim tudi z razlastitvijo milijona kvadratnih metrov slovenske zemlje. Zanikanja nekaterih prič, tudi obtežilnih, kot n. pr. Bu-zaia, je precej potlačilo tožilca. Koliko je dokazov in koliko indicij, je nazorno prikazal Brajnikov zagovornik odv. Presti, ki je prečital prve policijske kakor tudi sodne zapiske, po katerih je moralo tožilstvo oprostiti Brajnika in Križmančiča vsake obtožbe in spraviti akte v arhiv z motivacijo, da je ostal zločinec neidentificiran. Se več! Tožilstvo je tedaj navedlo mnenje, da ni dokazano, da bi bil mladenič, ki je spal pri Buzaju, zločinec. «Kaj pa je prišlo novega na dan po tej oprostitvi,« se jc vprašal odvetnik, »da je tožilstvo ponovno uvedlo preiskavo in obtožilo Brajnika in Križmančiča?« Iz nadaljnjega čitanja zapisnikov ni mogoče sklepati ničesar. ker novih dokazov ni bilo nikjer. O Brajniku zaslišane priče sploh niso govorile, razen dve leti kasneje, ko je Ražman prvi Z avtobusom v Turin oa tekmo Itali|u-Jugoslavi|a Prijave sprejema ZSPD v Ulici Ascoli stev. 1 Za nogometno tekmo italija-Jugoslavija v Turinu bo avtobusni izlet iz Gorice. Odhod v soboto 24. maja ob 4 zjutraj; povratek v ponedeljek 26. maja ob 9. zjutraj. Cena vožnje 4.500 lir. Numenrani prostori na stranskih tribunah so po 3.000 lir. Za prenočnino in hrano bo skrbel vsak zase. Vpisovanje na sedežu ZSPD v Ul. Ascoli 1 do 10. maja. IZ DOBERDORA Goriški dijaki so nas prijetno presenetili V soboto, na predvečer prvega, maja so, v občinski dvo„ rani nastopili goriški dijaki, člani kluba »Simon Cre|orčič»i, S kottjedfjd »Srečni’dn*vi» so naa pfljfctnp presenetili Ih hvaležni smo jim za njihov obisk. Glede JčuTTTirhih predstav ’»* v zadnjem času ne moremo pritoževati, obiskalo nas je s svojimi kvalitetnimi predstavami tržaško narodno gledališče. pred kratkim pa je gostoval pri nas Slovenski oktet, casneje, ko je Ražman prvi katerega ne bomo pozabili, spregovoril o Brajniku, ka.--. bj ]e da bi sp tudi 'Tce^i bUo^iU sence doka-1 domačij ljubitelji^ dramske u- zov, zakaj so hoteli Brajnika soditi?« je odvetnik vprašal sodišče. «Morda zato. ker je v spisih tožilstva rečeno, da je Brajnik bil «.šef» in da je vodil tudi «ljudsko sodišče«? Ir. kakšno sodišče? Dejstvo je, da to sodišče sploh ni obstajalo. Ne za to ne za drugo Brajnikovo domnevno krivdo ni nikjer dokaza.« Zagovornik je nato zaključil, da je dokazana nedolžnost Brajnika, ker ni imel nobenega stika z neznancem, ki je Bongiorna ustrelil in ki ga ni niti s svojo prisotnostjo moralno podprl, zaradi česar je zahteval. da se obtoženega popolnoma oprosti vsake obtožbe Razprava se bo nadaljevala danes ob 10. uri z govorom Križmančičevega zagovornika odv. Caravellija. Preda. Rossi, tož. De Franco, zapisn. Tessier. obramba odv. Caravelli, Annoscia in Presti. O Tržaško pristaniško poveljstvo obvešča, da bodo od 27. junija do 2. julija Dri pristaniškem poveljstvi* v Viareggiu izpiti za dosego strokovnih nazivov: «avtoriziran*i mornar za mati promet« M »avtorizirani mornar za ribolov po Sredozem Iju« Interesenti morajo poslati prošnje na pristaniško poveljrtvo v Viareggiu do 10 junija in lahko c r- _ d0he pri tržaškem poveljstvu vse a j« bila tista cona kom- potl:(.I>r>e informacije. metnosti prebudili in nas zopet razveselili s kako igro. ArlvIeVt Fabiianič praznoval 90. obletnico rojstva Goričanom dobro znani arhitekt in inženir Maksimilijan Fabijanič. ki je 29. aprila slavil zavidljivo 90. obletnico rojstva, je prejel iz najrazličnejših krajev vrsto čestitk: tega n.egovega jubileja so se spomnili povsod, kter je ugledni delavec ustvarjal. Med drugim je prejel iz Ljubljane knjigo o ljubljanski arhitekturi od Šumija ter zbirko njegovih det iz Ljubljane. Dalje je prejel čestitke z Dunaja, iz Bonna, Salzburga. Pariza, Vidma, Trsta in Benetk. Mladeniču iz Jamelj odrezali levo nogo V sredo so v tržiški bolnišnici odrezali levo nogo komaj 24-letnemu Viktorju Radetiču, katerega so v bolnišnico pripeljali v ponedeljek zvečer po prometni nesreči, ki se je pripetila v Jamljah. Radetič je sedel na lambreti, ki jo je vozil 28-letni Josip Pahor iz Ja ...... j::: iii.1 m » 4 L-t »j, -r‘“' as** M-T- * I IP .J J J "‘"‘-'tj fjE • i ;;PL F ir",- Boris Kraigher o pokrajinskem zletu (Partizana« v Kopru V zvezi z bližajočim se pokrajinskim zletom telesno-vzgojnega društva »Partizan« v Kopru, ki bo letos najbolj množična telesnovzgojna manifestacija v Sloveniji, je dal predsednik Izvršnega sveta ljudske skupščine LRS tov. Boris Kraigher, ki je prevzel pokroviteljstvo te prireditve, ljubljanskemu listu »Poletu« posebno izjavo, iz katere objavljamo sledeči del: Pokrajinski zlet »Partizana« v Kopru ima poleg tega se velik političen pomen v dejstvu, da se vrši na teritoriju, na katerem se je komaj v zadnjih mesecih definitivno utrdila jugoslovanska civilna oblast, da se vrši na teritoriju, ki se prvič v svoji zgodovini dokončno združuje v teritorialno enoto s celotnim slovenskim narodom in vsemi jugoslovanskimi narodi. Prireditve take vrste na koprskem področju bodo olajšale čim hitreje prebroditi vse razlike in težave, ki so jih povzročile v preteklosti razne krivične meje in demarkacijske črte, končno je politični pomen tega zleta tudi v Utrjevanju bratstva in tesnih medsebojnih vezi med Slovenci in italijansko manjšino, ki živi na tem področju. V razvijanju čim iskrenejšega sodelovanja vseh prebivalcev Slovenije s prebivalci italijanske manjšine tega področja, zlasti v tistih vejah našega družbenega življenja, kjer moremo najprej premagati strup, ki ga je zapustila mentaliteti našega ljudstva stara mračnjaška nacionalistična in strankarska zastrupljenost polpretekle burne dobe, moremo najti bistven pripomoček hitrejšemu utrjevanju in razvijanju novih socialističnih odnosov, naše nove socialistične družbe. V tem smislu želim prirediteljem pokrajinskega zleta »Partizana* v Kopru, da bi z uspešno organizacijo čim bolje uspeli in dali našim delovnim ljudem, predvsem naši mladini, novih spodbud za veselejšo in srečnejšo bodočnost. PRVA ETAPA PIRKE PO ROMANPIJI Švicar Strehler v končnem sprintu pred Moiilijein, Hiieblerjem in dragimi K oblet fe zaostal za dve minuti In pol Včeraj se je pričela kolesarska dirka po Romaniji. Poleg 5 moštev, ki jih sestavljajo sami Švicarji, nastopata se tudi dve italijanski, eno francosko in tri mešana moštva. Italijani nastopajo v moštvu Atala. in sicer Monoti, Barozzi. Maggini, Pezzi in Michelon ter v moštvu Leo-Chlorodont: Fornara, De Santi, Giudici in Serena. Pasotti in Padovan vozita skupaj z dvema Švicarjema. V Kobletovem moštvu so Pia-nezzi, Brun, Croci-Torti. v Kueblerjevem pa Graf, Schaer iii Lurati. ŽENEVA, 5. — V jasnem \ remenu s toplim soncem so se danes takoj po poldnevu zbrali kolesarji iz 5 držav bilo jih je 44 — v Montheyu na startu zs deveto kolesarsko l Heyvaert (Belg.), 17. Lanfran-dirke po Romandiji. Med Ita-1 chi (Sv.), 18. Mallejac (Fr.), lijani je prišlo do dveh spre- 19. Serena (Fr.), 20. Luratt Koblet je pokazal v i. etapi dirke po Romandiji očitno slabost, kar mogoče potrjuje glasove, da bo ta dirkač moral najbrž zapustil športna tekmovanja. memb v tem, da je Barozzi nastopil namesto Coletta in Pasotti namesto Coletta.. Proga prve etape. 220 km od Montheya do Ženeve, ni imela težkoč. Do 96 km so dirkači vozili «turistično» lepo v skupini. Trije dirkači so padli: Švicar Lanfranchi in Francoz Mahe 'ahko po padcu takoj nadaljujeta, medtem ko povzroči Švicarju Ritteneju padec 10’ zamude. Nasprotni veter ovira vožnjo. Pri Ouchyju se Graf in Bo-vay oddaljita za 100 m. kar razgiba ostalo karavano. Kub-ler, Koblet, Fornara. Forestier in Padovan se poženejo za prvima in tako je kmalu vsa skupinica 300 m pred ostalimi. Pri Mogesu, pred strmino proti Burtignyju (350 m viš. razlike) se razmak poveča na 40”. Ko se razvname borba, se pokaže presenetljiva slabost Ko-bleta, ki zaostane najprej 50 m, nato 200 in celo 500. Na strmini ali pa v vožnji navzdol uspe mnogim dirkačem dohiteti skupinico na čelu. tako da se pojavi v bližini cilja 22 dirkačev, ki naj v končnem sprintu odločijo o zmagovalcu. Med splošnim presenečenjem i_»pe Švicarju Strehlerju premagati tako Montija, ki je prvi jiobegnil, kot Kueblerja. Koblet je prispel z zamudo približno dveh minut. Vrstni red na cilju I. etape (Monthey-Zeneva 220 km); 1. Strehler (Šv.) 5.59T4”; 2. Mon-ti (It.), 2. Kuebler (Sv.). 4. Barozzi (It.). 5. Pasotti (It.), 6. Fornara (It.); z enako oceno; Forestier (Franc.). Gaul (Luks.). Barone (Fr.). Fernan-dez (Fr.). Meili (Sv.). Plas (Belg.), Bertoglio (It.), Schel-lenberg (Šv.), Giudici (It.), (Šv.), 21. Mahe (Fr.), 22. Cle-rici (Šv.) vsi s časom Streh-lerja; 23. Koblet (Šv.) 6.01’46”; 24. Pezzi (It.) i. č.; 25. Michelon (Fr.) 6.04T3”; 36. Padovan (It.) 6.09’25"; 37. Mirando (Fr.) i. č. Odstopil je Švicar Ritte-ner. Magni in Baroni prva na kronometer MADRID. 5. — Najboljši individualni čas sta v XII. etapi (na kronometer za moštva) kolesarske dirke po Španiji dosegla Italijana Magni in Baroni, ki sta vozila s povprečno brzino 47,100 km na uro. Zmaga je bila priznana Magniju. k. je v končnem sprintu pustil za seboj Baronija, vendar so tudi temu priznali isti čas. Po seštetju časov treh najboljših dirkačev je moštvo Italija A zasedlo prvo mesto v tej etapi. Drugo mesto je pripadlo Italiji B, tretje pa z enako oceno Franciji A in Kataloniji. Francoz Dotto pa se vedno vodi v splošni klasifikaciji. Od Italijanov je prvi Buratti na 9. mestu s presledkom 8’42”. Tudi po XI. Ivkov v vodstvu Enajsto kolo mednarodnega turnirja v Buenos Airesu prineslo posebnih sPrenie7^ na lestvici. Vsi trije jug0510* vanski predstavniki so li vsak po pol točke. doseg-Pilnik in Szabo pa sta prekinila sv^ jo partijo. Gligorič je tak0 tretjič remiziral s svetovn® mladinskim prvakom Panno • Po tem kolu je jugoslovans^ mednarodni mojster Bora t kov še zmeraj trdno na V vem mestu. Rezultati XI. kola: l^oV ' Trifunovič remi, Panno -gorič remi, Bisguier -netti 1:0, Donner - Torafl j/ Benco - Reinhardt 1:0, * ^ man - Esposito 1:0, Pil*® _ Martin prekinjeno, Rossett° ^ Szabo prekinjeno, Lipin1* Guimard 0:1. , Po XI. kolu; Ivkov 8.5, P3'"" man 7.5, Pilnik. Szabo 7 Gligorič 7, Donner 6.5, Rossetto 6 (1), dr- Trifun® 6, Toran 5.5. Guimard 8 IV Bisguier 5, Esposito 4.5. tin 4 (1), Sanguinetti 4, DP nix 3, Reinhardt 2, Bene® PO PORAZU JUGOSLAVIJE S 5:0 V TEKMOVANJU ZA DAVISOV POKAL Ni olajševalnih okolnosti razen - neznanja in nesposobnosti Nekorektni sodniki in nešportno vedenje Petroviča, pač pa je bilo objektivno občinstvo Rojstva, smrti m poroke V goriški občini je bilo od 24. do 30. aprila 1955 16 rojstev, 7 primerov smrti, 12 o-klieev in 7 porok. Rojstva: Luisa Sfiligoj, E- lisa Morbelli, Fausta Ricci, E-lena Mattiroli, Claudia De Na-dai, Fulvio Cavalli, Fulvio Lovisini, Maurizio Roldo, Giorgio Mancini, Paolo Scala, Laura De Simone, Elisabetta Bonavoglia. Anita Petejan, .Corrado Mazelli, Roberto Ca-scio. Smrti: 74-letna gospodinja Luigia Martellanz, vd. Grigo-lon, 85-letna gospodinja Pao-lina Bressan, vd. Neffat, 60-letni upokojenec Paolo Fini, 84-letna Giuditta Menepace, 33-letni pek Mario Stanig, 25-letni delavec Emilio Ziglig. Oklici: trgovec Egidio Mar-cioni in gospodinja Emilia Be' rardi, trgovski pomočnik Lui-gi Cergnel in gospodinja Dio-mira Susmel, policijski stražnik Carmelo Chiaramonte in gospodinja Edda Manfrin, u-radnik Romano Trevisan in trgovska pomočnica Silvana Paulini, brigadir finance Antonio Dimitri in gospodinja Severina Candelieri, šofer Corrado Ottogalli in gospodinja Giacomina Cossar, uradnik Sergio Scarel in trgovska pomočnica Ondina Rossa, industrialec Gianfranco Angelini in gospodinja Francesca Motta, uradnik Sergio Pasco-li in bolničarka Luciana Gen-zo, uradnik Mario d’Andrea in učiteljica Giuseppina Ferrara, brigadir finance France-sco Gentile in gospodinja Laura Valentini, orožnik Arman-do Bovenzi in gospodinja Maria Camparone. Poroke: profesor Umberto Morucchio in učiteljica Giu-stina Prestento, delavec Gio-vanni Fois in gospodinja Isa-bella De Giacomi, delavec Bruno Roppa in delavka Em-ma Ciubei, Ezio Campestrini in Anna Vidoz, častnik civil ne policije Giuseppe Damato in gospodinja Fidelia Vitello, mizar Giovanni Plesničar in tkalka Lucia Kosič, trgovec Bemamino Pausig in tkalka Caterina Pecorari, Kot smo že poročali, se je teniški dvoboj Jugoslavija-Cile v prvem kolu tekmovanja za Davisov pokal končal s 5:0 v korist gostov. O tem dvoboju je prinesla sLjudska pravica» članek /. Maleša, ki stvar opisuje na odkritosrčen način, brez vsakega olepšava-nja in tudi ne štedi z grajo, kjer je potrebna. Malešev članek s« glasi: Cilszi teniški igralci so bili za cel razred boljši od naših reprezentantov. Čeprav smo na tihem upali, da bo poraz minimalen, so bile ze prvi dan v Karlovcu vse nase iluzije razbite. Ajala je pokazal vse odlike izvrstnega teniškega igralca, ki je za nas nepremagljiv. Ko pa je Petrovič s svojo nepazljivostjo zapravil priložnost, da bi premagal Hamersleya, je položaj postal brezizgleden. Dalje se je vse razvijalo po načrtu čilskega kapitana Taverne. V treh dneh se je našim posrečilo osvojiti samo tri nize. To je res mršava bilanca. Redko kdaj smo doživeli na tem največjem teniškem tekmovanju tako hud poraz. O zmagovalcih je treba najprej govoriti. Ajala prav gotovo ni igralec svetovnega kova. Ima pa pogoje, da to postane. Silno gibčen je. njegov refleks je izreden, udarci ostri in zanesljivi, igra na mreži pa res prvorazredna. Edino njegovi smeči so malo slabsi. a vendarle še vedno boljši od kateregakoli našega igralca. Hamersley znatno zaostaja za njim. Vendar je zelo soliden teniški igralec z dobro šolanimi udarci ter zlasti zanesljivimi voleyi ter silovitim smečem. Od naših reprezentantov smo. ne glede na rezultate, več pričakovali. V vseh pogledih so nas razočarali. Naš prvak je pokazal zelo slab servis, netočen in slab smeč ter nesolidno igro na mreži. Tudi Panajotovič je bil slab. Igral je tako slabo, da prvega dne ni omogočil Ajali, da bi pokazal svojo pravo vrednost. Manjkalo mu je borbenosti, pa tudi precej počasen je bil. V igri dvojic je bil Jagec solid-nejši partner. Pokazal je nekaj res lepih udarcev, toda prav toliko slabih. Organizacija teniškega dvoboja Cile - Jugoslavija je bila dobra. Kljub temu pa so se razkrili nekateri negativni pojavi. mimo katerih ne moremo iti kar tako. Svoji nalogi niso bili kos predvsem sodniki, zlasti mejni. Napake so razumljive, vendar pa se nikakor ne moremo strinjati, s tem. da so bile njihove napake le slučajne. Cilj teh napak je bil oškodovati goste. Tako so prvi dan tekmovanja v dvoboju med našim prvakom Petrovičem in Ha-marsleyem mejni sodniki pogosto razsojali na škodo gosta, čeprav je bilo vsem na stadionu v Karlovcu jasno, da so bile te njihove odločitve nepravilne. Ker se je to pogosto ponavljalo, smo seveda začeli šteti te sodniške napake. V enem samem gemu so Ha. marsleya kar trikrat oškodovali. Kaj pomeni to v tenisu, ni treba posebej govoriti. Sodnik. ki je pazil na napake nog. je bil izredno strog nasproti gostu, sila širokosrčen pa nasproti našemu igralcu. Tudi drugi in tretji dan tekmovanja so sodniki delali napake, kdaj pa kdaj tudi namerno, vendar ne tako očitno kot prvi dan. Se vedno poznamo športnike. ki ne znajo športno prenesti poraza. To je v Karlov- cu pokazal prvi dan tudi Petrovič. Namesto da bi se boril in prizadeval, pa se je prepiral s pomožnimi sodniki in gledalci ter izpuščal reket iz roke. Skratka, čudil se je, ko je nasprotnik dobil točko. Na koncu, pa so seveda gledalci začeli spodbujati gosta in izrazili zasluženo priznanje za njegovo zmago. Petroviču se je njegovo vedenje maščevalo. # * * RIM, 5. — Nekaj rezultatov mednarodnega teniškega turnirja: osmina finala: Nielsen (Dan.) - Steivart (ZDA) 8:10, 6:2, 7:5; Flam (ZDA) - Sco-recki (apolid) 6:4, 5:7, 7:5, 6:2; C-ardini (It.) - 'Bergamo (It.) 6:4, 6:2 (odstop); Patty (ZDA)-Worthington (Avstral.) 6:1, 6:2. 6 : 3. Nove prijave moštev za Giro dTtaiia Za Giro dTtaiia se je nadalje vpisalo belgijsko moštvo: Joseph Schils. Rik Van Looy, Desire Keteleer, Henri Van Kerckhove, Roger Decock. Jean Storms. Karen Borgmans. Za moštvo Walter pa bodo nastopili tile dirkači: Volpi. Pel-j legrini, Boni, Chiarlone. Fa-laschi, Ferrando. Martino Giu-liano. ki sta pred dnevi prvo tekmo med seboj tis RUGBY V Splitu zmagal Treviso SPLIT, 5. — Prvič se Splitu igrala tekma v r ^ bvju. Nastopili sta t, Treviso in zagrebška ° H«- v do-ki. Tedaj so Zagrebčani segli lep uspeh, ko so is j, iz Trevisa premagali z Danes pa se ie Treviso re'[a, žira! na precej prepričlp^ ^ čin z rezultatom 22:10 V igri so se odlikova'1 . nitton in Giacchello Pr* ,.:j visu in Miller ter Srbija11 ■, pri Mladosti. Tekmi na ^ dmkovem stadionu Jr » stvovalo 3000 gledalce gretje so bili zelo simP® sprejeti. Tudi organizacij® bila odlična. RIMINI, 5. — Na visokošolskem prvenstvu je v rokoborbi dosegel Tržačan Mario Giorgio prvo mesto v srednji kategoriji in Bonetti tretje mesto v peresni kat“gor’ii. V košarki so Tržačani izgubili s Palermom v razmerju 41:34. v hokeju na travi pa z Bologno p. f. Rocci spet zmaqal s k.o. MILAN, 5. — Na boksarski prireditvi je Viarengo iz Asti-ja (lahka kategorija) premagal Nemca Geloarja s k.o. v tretji rundi. Frezghi iz Asma-re (lahka kat.) je premagal Nemta Glaeserja s k.o. v drugi rundi. Peter King (srednje-lahka) iz Manchestra je premagal Vernagliona iz. Taranta po zdravnikovem posegu v 6. rundi. Rocci iz Milana (sred-njetežka) je premagal Holandca Schaegena s k.o. v 2. rundi. Petilli (bantam) iz Bozna je premagal Gogatyia iz Durbana po točkah v 8 rundah. * # # Francoz Macquet je vrgel kopje 67,25 m in s tem postavil nov francoski rekord, ki je za 25 cm boljši od rekorda, ki ga je pred tremi tedni postavil sam Macquet. Lorger -10,6 na 100 D1 gt. Na atletskem miting)1' dr#''3 bil v Beogradu v okviru slav 35-letnice obstoja dr -^ Radnički. je v teku na ^ metrov član Kladivarja 1 j lic, Stanko Lorger, P05velv odličen rezultat in nov s'® skl rekord 10.6. Drug’ vjd član Partizana Dra®aTve“ )0.8, tretji Pecelj *^-rV, . jr zda) 10.9. Jugoslovanski ^ korder v tej disciplin' d°' bil tokrat šele c .j zrn3 c:c je V teku na 400 m je ^ gal Sabolevič (Partizan) zultatom 49-4, drugi je 1 ^ ladinovič (Crvena z' iju zmagal c 49.7. Na 3000 m je Partizana Štritof z 8:25A;^J SREDNJEŠOLSKI KOŠARKARSKI TURNIR Lepa zmaga V. r. Klas. gimnazije pr S tekme med Partizanom in Crveno zvezdo na proslavi 35-letnice SD Radničkeia. Zmagal je Partizan s 4:1. Na »liki trenutek pred golom Crvene zvezde. SREDNJEŠOLSKI KOŠARKARSKI TURNIR III. klas. - IV. klas. 14:10 (7:4) III. klas.: Sancin (4). Vata (3), Orel. Starc (1), Lasič (6), Baje. IV. klas.: Cibic, Gruden (6), Mužina (2), Vremec (2), Mljač, Slokar. Petorici nista pokazali lepe ali tehnične igre, a tekma je bila vseeno zanimiva, kajti izid je bil še 2’ pred koncem neodločen in obe ekipi sta imeli lepo priložnost, da dosežeta 2 točki in se povzpe-ta na višje mesto v lestvici. Emagali so tretješolci, ker so pokazali večjo povezavo med seboj in večjo hitrost v akcijah. Pa še kratko kroniko: V prvem polčasu so tretješolci vedno v vodstvu, a v sredini drugega polčasa uspe četrtošolcem izenačiti (8:8) in preiti celo v vodstvo, a v zadnjih treh minutah dosežeta Lasič ir. Sancin 6 točk in končni izid je 14:10. Dobro so igrali Lasič. Sancin, Mužina in Gruden. Svobodni streli 7 (4) : 5 (2) za tietješolce. Sodila sta prof. Bojan Pavletič in Sergij Cesar. V. klas. : IV. real. 28:15 (18:6) V. klas.: Bradač (27), Cesar (1). Sancin, Pečarič, Stoka, Slokar. IV. real.: Delfar (12). Pahor, Koritnik (3), Danev, Kozsler, Volk. Številni gledalci, ki so sledili tekmi na robovih telovadnice. niso pričakovali tako lepe in zanimive igre in so z burnim ploskanjem spodbujali hitre in točne akcije obeh pe-toric. Igra s« j« vrtela okoli dveh igralcev: med petošolci je gradil in zaključeval akcije Bradač, ki je sam dosegel 27 točk. V akciji ni zgrešil niti enega koša, v prostih strelih pa je v 10 metih dosegel 7 tečk. Med četrtošolci pa se je izkazal Delfar, ki je dosegel 12 točk. Zmaga petošolcev je prepričljiva in zaslužena, saj so favoriti za končno zmago. V prvem polčasu se Bradač razigra. Doseže 18 točk. medtem ko se nasprotniki ne znajdejo. V drugem polčasu pa se četrtošolci nekoliko predramijo in jim uspe obdržati izid v mejah dostojnosti. 11 (8) : 3 (1) prostih strelov v korist petošolcev. Sodniki: prof. Bojan Pavletič in izmenoma Emil Cibic ter Egidij Mersnik. Lestvica je sedaj sledeča: gi je bil Ceraj Pil 15. maja v_ j "(Francija), 5 do 7 J raznih disciplinah Mantaise-la-Jclie 10 atletov 8. in Pragi, po 1 sprint, 1500 m, 3000 ^ ovire in palico Pa 'b®rlo junija v Oberhausenu- p ■ . . - ■ j„.,oih at' tekmova!jio ^ in še nekaj drugih 31 ^ pil' stortalo 2. in 3. j« 'LugoŠa v seldorfu, Mihalič, ^ jUlij* Gubijan pa 2. m Carigradu. Kjer at -bodo vedeni poimensko, atleti movali trenutno oag.ivurnl - K0 . STANISLAV R T . V' orefl®1* Tiska Tiskarski *> »vod III real. 4 3 0 1 37:33 6 v. klas. 2 2 0 0 42:26 4 IV. real. 4 2 0 2 49:49 4 lili klas. 3 1 0 2 27:30 2 V. real. 3 1 0 2 28:32 2 IV. klas. 4 1 0 3 33:46 2 NIKO SAMSA KIHIH SKB! predvaja dane5f ln,: ob 18. uri Igralci: viU TOTO-, obGJJjio** FRANK l predvaja DANES «• <■ m’ z začetkom ob 18. uri L«LLOBBlOH>°