primorski dnevnik 'A 2ače! 'Ztiaiati v Trstu ^aja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad ^erknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. sep-ernbra 1944 se je tiskal tiskarni »Doberdob« v ovcu pri Gorenji Trebu-J’ od 18 septembra 1944 ° 1 maja 1945 v tiskarni •Slovenija« pod Vojskim Pri ldrijj, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, rjfrje izšla zadnja števil-a. Bil je edini tiskani par-‘,zjnski DNEVNIK v za-u2njeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731 i90 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 36 (13.866) Trst, sreda, 13. februarja 1991 Pred današnjim novim beograjskim srečanjem o usodi SFRJ Slovenija in Hrvaška že poenotili stališča Pogajanja o razreševanju krize je treba zaključiti junija letos Ob nadaljnjih zaostrovanjih naj posredujejo KV S E in OZN BOGO SAMSA Fr OTOČEC — Ob 15. uri 26 minut sta predsednika dr. Tudjman v imenu Hrvaške in Milan Kučan v imenu Vo Veniie podpisala skupno »sporočilo«, ki je v bistvu pono-tjj Predlog vsem jugoslovanskim republikam za demokra-lj en razplet jugoslovanske krize. Obe delegaciji sta zavrni-grožnje s poseganjem po sili, tudi s strani JLA. Zaradi še naprej zahtevata depolitizacijo JLA in njen popolni SU\( *z Političnega življenja. Možnost je samo skupnost “i republik kot samostojnih in suverenih držav, ki seboj priznavajo suverenost, prostorsko celovitost in Spremenljivost meja. Sfesi nadaljevaniu se omenjena pomembna skupna izjava t« "Ta skupnost lahko temelji samo na izhodišču, da vse svoje članice, to je republike kot suverene države, gradijo 1° ureditev na načelu priznavanja in zagotovitve: vseh Po Biasuttijevem poročilu danes deželni svet FJK o položaju v Jugoslaviji NA 3. STRANI državljanskih in človekovih pravic, vključno z nacionalnimi; večstrankarske, parlamentarne demokracije in ureditve gospodarskega življenja na načelih pluralizma lastnin in svobodnega trga. Ureditev medsebojnih odnosov in vsebina sožitja v takšni skupnosti, vključno z ustanovitvijo, pravicami in obveznostmi skupnih teles, se mora določiti z dogovorom vseh bodočih članic, ki ga ratificirajo v skupščinah (saboru, sobranju) posameznih republik. Zaradi vse težjih posledic poglabljanja krize za vsesplošno državno in gospodarsko življenje je treba pogajanja o možni ustanovitvi takšne skupnosti in o ureditvi medsebojnih odnosov končati najkasneje do konca junija 1991. Sočasno s temi razgovori in pogajanji predlagata obe republiki, da se začne postopek za sporazumno ugotovitev in razdelitev pravic in obveznosti republik iz dosedanje skupnosti v SFRJ kot pogoju za sporazumno razdružitev od dosedanje SFRJ in sklenitev dogovora o morebitni novi skupnosti republik kot suverenih držav. Le samostojni in suvereni državi sta namreč lahko polnopravni partner, ki pri sklenitvi dogovora o skupnosti držav s tistimi republikami na prostoru dosedanje SFRJ, ki so za to zainteresirane in ki se za ustanovitev takšne skupnosti odločijo. V primeru nadaljnjega zaostrovanja notranjih odnosov in neuspeha, da bi dosegli nov dogovor, zasnovan na navedenih načelih, ter dosegli sporazumno razdružitev, bosta obe republiki zahtevali posredovanje KEVS in OZN zaradi zagotovitve razrešitve krize na miren in demokratičen način.« NADALJEVANJE NA 2. STRANI Zagotovila predsednika Biasuttija Pomoč Dežele FJK za najbolj ogrožene slovenske ustanove Predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti je včeraj napovedal, da namerava Dežela izdelati poseben izvršni zakon za razdelitev finančnih sredstev, ki jih zakon za obmejna območja namenja za kulturne in umetniške dejavnosti slovenske manjšine v Italiji. V ta namen namerava tudi čimprej sklicati predstavnike naše narodnostne skupnosti na posvetovanje, sicer pa bi bilo po Biasuttijevem mnenju za pripravo zakona najprimerneje ustanoviti posebno posvetovalno komisijo, v kateri bi bile zastopane vse komponente slovenske manjšine. Glede na finančno krizo, v kateri se nahajajo nekatere slovenske kulturne ustanove in ki torej ne morejo čakati na razpoložljivost sredstev iz zakona za obmejna območja, pa je Biasutti obljubil, da se bo Dežela zavzela za najem posojil, s katerimi bi tem ustanovam anticipirali vsaj del z zakonom dodeljenih sredstev. NA 5. STRANI V Beogradu se je zaključil Posvetovalni vrh neuvrščenih *I>40GRAD »V Beogradu smo se vess Zaradi zalivske krize, ki pretresa SW t in vpleta celotno mednarodno j n povedal zvezni sekretar arije zadeve Budimir Lončar v ^3 besedah na posvetovalnem j)>h (j ,u zunanjih ministrov neuvršče-vendar je poudaril, da pač v ne morejo delati. tl5Uvttve v . akorekoč na predvečer šujojj lne na kopnem. Obeti so '1 Kršita ka3romno žrtev, trpljenja, ^ ? Qralpe astrofa, trajne materialne ................ ednim°S edice- Gibanje se soo-rzzivom. Na temelju lo-lavtif v Zal; bolnega sosledja ukre-‘i^^i v !Uireba nadaljevati z de-H ^ravičen ne bo zagotov- . ^v; tiiH-kako otipljivejšo 21 neuvrščeni so se na- Su>sl, ei r,V,Seml ovirami, na kate-sletele že vse mirovne Sovjetski akademik Primakov v Bagdadu, na Bližnji vzhod je odpotoval tudi Genscher Sodam Husein podpira napore SZ za mirno rešitev zalivskega spopada? stal z egiptovskimi, jordanskimi in sirskimi voditelji. Na diplomatsko dejavnost pa bržčas ni spodbudno vplivala izjava iraškega predsednika vlade Hamadija, da je Irak pripravljen in že čaka na kopenski spopad. Multinacionalna letalska sila je tudi včeraj drastično bombardirala južni Irak in poroča, da je uničila več raketnih ramp scud in še en most preko reke Tigris v Bagdadu. Čez reko vodita sedaj le še dva mosta. Naštevanju letalskih misij predvajala posnetke o porušenem mestnem središču. Bombe so porušile tudi poslopje, v katerem je bilo pravasodno ministrstvo. Prav dejstvo, da je med tarčami multinacionalne sile vse več civilnih objektov, o čemer je poročal tudi ameriški diplomat Ramsey Clark, je vzbudila žgoče polemike v ZDA, tako da je moral poseči glasnik Bele hiše. Mariin Fitzwater je javnosti »priznal, da so letalske misije imele nekaj stranskih učinkov«; Z zalivske fronte pa si sledijo tudi vesti o iraških dezerterjih, ki jih potrjujejo tudi nekateri zanesljivi mednarodni viri. Kaže, da je na sovražnikovo stran pribežalo že nekaj stotin iraških vojakov. pa sledgo podatki iz Bagdada, ki so si zadnje dni žal na moč podobni Bagdadski radio namreč poroča o številnih žrtvah, televizija pa je včeraj Včeraj so po avstrijski železnici peljali tanke namenjene v Zaliv (AP) BAGDAD, WASHINGTON Mednarodna diplomacija si je nekoliko opomogla potem ko je ameriški predsednik Bush napovedal, da kopenska ofenziva ni tako iminentna, kot so napovedovali pred dnevi. Med glavne diplomatske pobude in napore gotovo sodi obisk sovjetskega akademika Jevgenija Primakova, ki je tudi svetovalec Mihaila Gorbačova, v Iraku. Primakov je včeraj dopotoval v Bagdad, potem ko se je dan prej mudil v Teheranu. Včeraj se je pogovarjal z zunanjim ministrom Azizom, vendar je vsebina pogovora ostala tajna. Primakov je novinarjem celo izjavil, da »ni šlo za nič posebnega«. Pozno sinoči pa so agencije sporočile, da je Sadam Husein baje podprl sovjetsko mirovno pobudo, če bo ta zaobjela vso bližnje vzhodno problematiko. Sovjetska mirovna pobuda ni naletela na vsesplošna odobravanja mednarodne javnosti, še zlasti nejevoljni so bili v Washingtonu, kjer so celo posumili, da se SZ oddaljuje od začrtane linije mirovnih akcij. Glasnik sovjetskega pre-sedstva je zato včeraj izjavil, da »Primakov nima v svoji aktovki nobene skrivnosti in da se bo SZ držala navodil in načel resolucij OZN«. Včeraj zjutraj pa je na Bližnji vzhod odpotoval tudi nemški zunanji minister Genscher, ki se bo se- Zaključen obisk francoskega zunanjega ministra Dumasa v Sovjetski zvezi Zaliv, razorožitev in Pribaltik Švicarska policija zaprla šefa Trenda Grubeliča MOSKVA — Sinoči je francoski zunanji minister Roland Dumas zaključil svoj uradni obisk v Sovjetski zvezi, kjer se je pogovoril z nekaterimi vodilnimi sovjetskimi politiki. Dumas je na zaključni tiskovni konferenci v Moskvi, s katero je zaključil obisk, dejal, da se je na svojih pogovorih dotaknil mnogih mednarodnih perečih problemov, med katerimi so vojna v Zalivu, razorožitev in problem Pribaltika. Dumas je med drugim dejal, da se je s predsednikom Gorbačovom (na sliki AP) strinjal, da sta tako Francija kot SZ složna z OZN v njeni mirovni akciji v Zalivu, daljše pa sta se še pogovorila o ratifikaciji raznih razorožitvenih konvencij, ki še čakajo na podpis. Dumas se je še srečal z zunanjim ministrom Bessmertnikgm, prvim ministrom Pavlovem ter še s Ševardnadzejem. LUGANO — Švicarska policija je 8. februarja aretirala slovenskega »podjetnika« Sandija (Aleksandra Grubeliča, ki je javnosti znan predvsem zaradi afere podjetja Trend iz Grosuplja. Grubeliča so aretirali na podlagi mednarodne tiralice, ki jo je razpisal zvezni sekretarijat za notranje zadeve. Grube-lič je namreč osumljen, da je ogoljufal kakih pet tisoč jugoslovanskih državljanov, večinoma Slovencev in Hrvatov, tako da jim je obljubljal velike prihranke z nakupom tujih avtomobilov preko Trenda. Vsi ogoljufani kupci so Grube-liču izročili denar ža novo vozilo, nekateri fiatovi avtomobili so dejansko prispeli v Ljubljano, vendar se je izkazalo, da niso bili namenjeni trendovim strankam. Slovenska pristojna oblast je že zaprosila Švico za Gru-beličevo ekstradicijo. Po mednarodnem pravu mora Ljubljana v roku trideset dni izročiti švicarski policiji vso dokumentacijo (prevedeno v francoščino) o prekrških, ki jih je zagrešil Grubelič, šele na to bo lahko stekel postopek za njegovo izročitev jugoslovanskim oblastem. Ljubljansko sodstvo ga je že obtožilo goljufije in bankrota, ponaredbe poslovnih listin in zlorabe službenega položaja. Ker noče priznati lastne krivde za splošni gospodarski in politični neuspeh So\jetska zveza ponovno odkrila metodo da je za vse njene težave kriva tujina V Jugoslaviji bo aprila nov popis prebivalstva MOSKVA — Medtem ko se v Moskvi mučno nadaljujejo pogajanja o novem zveznem sporazumu, na katerih ne sodeluje sedem od 15 sovjetskih republik (Litva, Latvija, Estonija, Azerbajdžan, Armenija, Gruzija in Moldo-va), pa je lahko vsakomur jasno, da sovjetska oblast zaradi dramatičnega položaja že izgublja živce. Samo tako lahko razumemo izjave finančnega ministra Valentina Pavlova »o finančni vojni« zahodnih bank proti Sovjetski zvezi. V intervjuju za glasilo sindikatov Trud je namreč minister izjavil, da so morali umakniti 50- in 100-ru-beljske bankovce iz prometa, ker je grozila nevarnost, da bi zahodne banke preplavile s temi bankovci Sovjetsko zvezo in povzročile katastrofalno inflacijo. »Nekdo je ugotovil, da je Gorbačov postal nevaren in ga je zato sklenil odstraniti.« Pavlov seveda ni navedel, kako so se ti bankovci znašli v tujini. Priznal je le, da so jih razne banke že dalj časa kupovale. Ob taki izjavi so ministrove trditve skregane z zdravo pametjo. Če so rublje kupovali, so nekaj dobili v zameno, trditve o namerni inflaciji so torej iz trte zvite. Med drugim masa teh bankovcev v tujini ni bila taka, da bi lahko povzročila katastrofalne zaplete, ker v komunističnih državah brez kritja ne tiskajo novih bankovcev. Po vsem sodeč so v SZ obnovili staro boljševiško teorijo, da je vseh tegob kriva tujina in ne notranje napake. Tujina je seveda kriva tudi za težnje po osamosvojitvi sovjetskih republik. V Moskvi včeraj še niso prebavili predsinočnjega sklepa islandskega parlamenta, ki je pooblastil vlado, da prizna Litvo kot suvereno republiko. V prihodnjih urah pa lahko že pričakujemo odločne reakcije, ker se nedvomno bojijo, da bi islandskemu zgledu sledile še druge države, v takem primeru bi imel Kremelj precej vezane roke za nasilno zatrtje litovske svobode. V Moskvi sedaj upajo na uspeh vse-sovjetskega referenduma o bodočnosti Sovjetske zveze, ki pa bo skoraj gotovo propadel tako v Litvi, kot v Latviji in Estoniji, neuspeh pričakujejo tudi v Zakavkazju. Morda pa se bodo 17. marca poslužili stare in preverjene metode, s katero so v preteklosti dosegali stoodstotne volilne rezultate. Litovski predsednik Landsbergis s predstavniki Ščita proučuje ugotovitve o tragičnih januarskih dogodkih v Vilniusu (Telefoto AP) BEOGRAD - Na tiskovni konferenci v zveznem sekretariatu za informiranje so statistiki predstavili podatke o bližnjem popisu prebivalstva v Jugoslaviji in zunanjetrgovinski menjavi. Popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmetijskih posesti v Ju' goslaviji bo od prvega do 15. aprila-To bo šesti povojni popis, sodelovalo pa bo 90 do 95 tisoč popisovalcev-Tudi tokrat bo v popisu predvidena kategorija Jugoslovan, na vprašalni poli pa bo to navedeno po narodu in pred narodnostjo. Popisovalci se seveda zavedajo, da bo letos popis prebivalstva vezan na precejšnje težave-tako da ga bodo ponovili, če bi v kak1 regiji prišlo do izkrivljanj. Kar se tiče podatkov iz zunanjetrg0' vinske menjave pa le ti kažejo, da rezultati blagovne menjave s tujino v januarju niso bili najbolj ugodni. Izvoz se je glede na enako obdobje laI11 zmanjšal za 7,3 odstotka, uvoz pa se je povečal za 8,2 odstotka. Vrednost negativnega salda je 209 milijonov ameriških dolarjev, (dd) Kmalu poviški zavarovalnine za avtomobile RIM — Kmalu bomo znali nove tarife zavarovalnine za osebna vozila, ki bodo, kot so napovedali sami predstavniki združenja zavarovalnic ANIA, »zelo visoke«. To je včeraj na tiskovni konferenci v Rimu napovedal predsednik ANIA Enrico Tonelli skupno s pooblaščenim svetovalcem Claudiom Reichlinom, ki je med drugim izjavil, »da so poviški, ki jih pripravljamo, le sad napačnih računov medministrskga odbora za cene CIP, ko je pred časom odločal tarife, ki so bile neverjetno in nerealno nizke, zato pa moramo sedaj preventivno predlagati take cene, ki jih ne bo treba kmalu spet pretirano višati in tako stalno prizadevati naše državljane.« Tonelli je svojo tezo nato podprl s konkretnimi podatki, ki dokazujejo, da se pasivna bilanca avtomobilske veje splošnih zavarovalnic iz leta v leto stalno in nevarno veča. V letu 1988 je bil vsedržavni pasiv minus 745 milijard, leta 1989 minus 1333 milijard, lani pa že minus 1600 milijard letno. To stanje je nevzdržno, je poudaril Tonelli, ki je tako hotel ljudi pripraviti na zvišanje letne avtomobilske zavarovalnine za med 16,6 in 20,7 odstotka. Ni še znano, kdaj bodo stopile v veljavo te tarife, saj bo ANIA do 20 t. m. predlagala te poviške vladi, vlada pa jih mora, če bo to imela za umestno, nato odobriti. Povratek italijanske fregate Libeccio ki je prva odšla za embargo v Zaliv LA SPEZIA — Včeraj se je vrnila v La Spezio fregata Libeccio, ki je kot prva vojna ladja dne 18. avgusta lani odšla v Zaliv, da bi tam opravljala nadzorstvo nad mednarodnim embargom, ki ga ja odredila OZN s svojo resolucijo štev. 661. V tem svojstvu je fregata Libeccio pregledala 573 tovornih ladij, ob izbruhu vojne pa je Libeccio spremljala ameriške vojne ladje, med njimi tudi letalonosilke, ki so aktivno sodelovale v napadu na Irak. Italijanske mornarje, ki so bili daleč od doma šest mesecev, je na pomolu v La Spezii pričakala velika skupina sorodnikov in prijateljev mornarjev, ki so bili presrečni, da so lahko spet objeli svoje drage (na sliki AP). Vojno ladjo je med drugim pričakal tudi vodja italijanske mornarice admiral Filippo Ruggiero, ki je povedal nekaj priložnostnih besed. Fregata Libeccio je druga italijanska vojna ladja, ki se vrača domov iz Zaliva, teh 240 mornajrjev pa bodo nadomestili drugi na vojnih ladjah Sagittario in Vesuvio. Povratniki so bili zelo utrujeni, tožili so nad mrazom, njihovi dnevi pa so jim minili v hlastanju novic, ki so jih dobili predvsem preko vojnega poročila in ameriške televiziske mreže CNN. Dejali so, da prave vojne niso videli ali doživeli, vtis večine pa je, da se vojna ne bo zaključila tako hitro, da pa vseeno ne bo trajala dolgo. Izraelska vlada skuša najdražje vnovčiti svoje umirjeno zadržanje v sedanji vojni Izraelska vojska tudi na zasedenih arabskih ozemljih vadi za protikemično vojno (Telefoto AP) JERUZALEM — Izrael skuša na vse načine vnovčiti zalivski spopad in svojo »potrpežljivost«. Premier Šamir je včeraj poudaril, da bi moral sedanji spopad odpreti oči mednarodni javnosti predvsem pa Evropi, tako da bi spremenila svoj odnos do tistih »zmernih arabskih voditeljev, ki podpirajo Sadama Huseina«. Šamirja pa še bolj zanima evropski odnos do PLO, ker upa, da Evropa ne bo več predlagala Arafata kot sogovornika na morebitnih mirovnih pogajanjih, ker naj bi ta po Samirjevih besedah »dokončno opustil svojo zmernost in nasprotovanje terorizmu«, ko je vsestranko podprl Sadama Huseina.. Glede morebitnega izraelskega odgovora na iraške raketne napade je bil Šamir kot običajno dvoumen, saj je navedel, da bo prej ali slej končalo izraelsko potrpljenje. Tudi izraelski obrambni minister Arens je v Washingtonu izjavil, da se Izrael ne more obvezati, da ne bo odgovoril na iraške napade. Tako Šamir kot Arens pa sta navedla, da bo Izrael koordiniral morebitni odgovor z Washingtonom. Medtem pa postaja za Palestince na zasedenih arabskih ozemljih položaj iz dneva v dan bolj drmatičen, ker zaradi dolgotrajne policijske ure že primanjkuje najosnovnejših dobrin, Palestinci so obenem brez denarja, ker večina ne more več na delo v Izrael, Savdska Arabija in Kuvajt pa sta jim zaradi podpore Sadamu Huseinu odrekla finančno pomoč. • Slovenija in Hrvaška že poenotili stališča NADALJEVANJE S 1. STRANI Na tiskovni konferenci v povsem zasneženem Otočcu - po nepričakovanem dveurnem čakanju presenetljivo visokega števila slovenskih in hrvaških novinarjev in ob popolni odsotnosti tiska iz Srbije - sta oba predsednika podčrtala nekatera izhodišča skupnega sporočila. Nista prevelika optimista, vendar bosta danes na skupnem zasedanju v Beogradu izjavo in z njo povezane razgovore o ohranjanju nekaterih vezi ponudila še drugim republikam. Kolikor bo odgovor pozitiven, se bo razgovor z vsemi tistimi, ki bi v to privolili, nadaljeval. Očitno oba predsednika računata na ugodno mnenje Makedonije in razumevanje BiH, morda celo na nekakšno soglasje, vendar nimata nobenih iluzij o stališču Srbije in Črne gore. V primeru, da bi se nadaljeval ločitveni proces, bi tudi Hrvaška ne ostala v sedanjem sklopu in bi izstopila iz Jugoslavije. Tudjman je bil glede tega jasen, odločno kratek in nedvoumen. Oba predsednika pa sta z nasmeškom obravnavala Miloševičevo stališče o »malem« in »velikem morgen« glede odcepitve nekaterih republik, preostali s Srbijo na čelu pa naj bi bili še vedno Jugoslavija. To ni tako, zgodovina in dejstva so drugačna. Jugoslavija je samo svobodno združenje vseh narodov in republik, kolikor kakega naroda ali republike ni več, nastane nekaj drugega. Z vsemi pravnimi, političnimi in predvsem mednarodnimi posledicami seveda. Ze sedaj igrata Slovenija in Hrvaška pomembno vlogo in svet se zaveda njunega pomena pri demokratični preobrazbi južnega predela Evrope. Tudjman je potrdil, da obstaja nevarnost osebnega tveganja pri potovanju v Beograd. Nima drugega jamstva kot pismo predsedni- ka Joviča, da bo poskrbel za varnost vseh udeležencev zasedanja. Toda varnostniki v zvezni palači federacije so že napovedovali: »Prihaja ustaš, ki je kupoval orožje, poskusimo sedaj, kako strelja naše.« Kučan pa je dodal, da so vsi zadnjih let dogodki v Beogradu potekali pod pritiskom, kar je bilo slabo in je tudi pripeljalo k razkroju. Tako je bilo na sejah centralnega komiteja izginule Zyeze komunistov Jugoslavije, pa tudi na zloglasni seji zveznega parlamenta, na kateri so sprejeli sklep o izrednem stanju na Kosovu v ozračju histeričnega mitinga in klicev »Ubij ga!«. Takšna je bila zadnja seja in to je postala že znana razdiralna praksa. Slovenija in Hrvaška sta naredili zadnji skrajni poskus, kolikor ne bo uspel, pa se je treba lotiti računov razdelitve pravic in dolžnosti, in pripraviti miren razhod. Zvezno predsedstvo je s svojim ukazom kršilo ustavo SFRJ rJ3 j Ustavno sodišče Hrvaške je °cen^f.'fvi & tva SFRJ od 9. januarja o razpust* 0t- ZAGREB ukaz predsedstva SFRJ od 9. januarja o sn{0 razorožitvi vseh paravojaških skupin v državi v najJ,{of' ju z ustavo prav tako pa tudi sporočilo službe zal0t)0 ? miranje pri zveznem sekretariatu za ljudsko °bra‘^1gljl dne 23. januarja. Takšen sklep ustavnega sodišča ^ oe-na določilih ustave republike Hrvaške, ki govoUl n0st! odtujljivosti, nedeljivosti in neprenosljivosti suve ceJ)i' Hrvaške države. Ustavno sodišče Hrvaške je tud* ^of' io, da ukaz predsedstva Jugoslavije zaradi nedor<5 gjjja ti, nerazumljivosti in možnosti samovoljnega t0‘r”ravi<:e ogroža pravno varnost, temeljne svoboščine in P0got* človeka in državljana ter oboroženim silam 0 zlorabo njihovih pravic, (dd) V Zagrebu izdali knjig? . JLA - vojna proti Hrvask ZAGREB včeraJ ^ Kot je bilo napovedano se je jaja * Hrvaškem v časopisnih kioskih pojavila posebna naSioV^() .F—|ca pr1 Letica in Mario Nobilo. Na 125 straneh sta svetova t grebškega ilustriranega tednika Globus knjiga z gjaVe »JLA vojna proti Hrvaški«. Knjigo sta naP'sa,ica prl>J Letica in Mario Nobilo. Na 125 straneh sta svet0J sednika republike Hrvaške objavila kakšnih 50 ^ »sc6^e tov in svojih analiz zbranih pod skupnim naslovo eCial-rij vojaškega prevrata na Hrvaškem in metodeentoV a°t,. vojne pri njegovi izvedbi«. Gre za zbirko d°ku® aferi liz in ocen povezanih z dramatičnimi dogodki v pr . gelj. Kot piše v uvodu, gre za prispevek, ki s vp°9jje dezinformacijam in ponaredkom z argumenti ^ iju javnosti v vse dokumente in na podlagi tega presojali z lastnim razumom, (dd) ;js(re Ameriški poslovni ■ WASHINGTON et Journal v zadnji številki piše, 'Slovenili flajl Jugoslavd°odcepii'/J_ nadaljnje korake za trganje vezi z Ju9OSI. ' odce" [eiJ-treba zdaj resno razmišljati z možnostjo "Ij ^ai^ PptH0' Omenjeni časopis objavlja tudi mnenje Pre pllSpeli Pf. po sedstva Slovenije Milana Kučana, da je po da bou.^e-vi seji državnega predsedstva povsem las 'ke repu^/vei-slovenski poti odšle tudi druge iu9osloV^njeni ^i^jetP0. Tudi Washington Times je poročal o 'njja sP. ij-ufl! nega predsedstva v petek in dodal, da Sl puiji seji zakonite korake za odcepitev od Jugosla '0čale ^e(l-ameriški časopisi in televizijske družbe s k in o slovenski odločitvi, da se odcepi od dar pa teh novic niso komentirali, (dd) Z včerajšnje seje deželne skupščine Furlanije-Julijske krajine Biasutti: O Sloveniji in Hrvaški nujna diplomatska pobuda Italije . TRST — Na včerajšnji seji deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine je predsednik vlade Adriano Biasutti jiodal obširno poročilo o političnem stanju v Sloveniji in v Hrvaški in o tem, Kako na vsa ta dogajanja gleda naša dežela. Predsednik Biasutti je najprej v podrobnostih skupščini orisal razvoj dogajanj v dveh sosednjih republikah v teku zadnjega leta, Ki so prinesla korenite spre-niembe na političnem področju, Pa čeprav se ta proces demokra-uzacije še ni zaključil. Iz vsega, Kar se je doslej zgodilo, je mo-9oče razumeti, da samo garanci-)a o močni avtonomiji lahko za-9ptovi mirno sožitje in resničen dialog o možnih institucionalnih spremembah in o bodočih odnosih med različnimi jugoslovanskimi stvarnostmi, je dejal Bia-Sdtti in dodal, da je ta koncept Prejšnji teden potrdil tudi sam Predsednik slovenske vlade Pe-lerle na svojem prvem uradnem °bisku v F-JK. Slovenija je da-dds za konfederacijo, seveda v Primeru, da bodo za to primerni P°9oji in če bodo tudi druge republike pripravljene o tem razpravljati. To bi v spoštovanju avtonomije, integritete in prostih izbir posameznih republik, dihogočilo, da bi se ohranila diedjugoslovanska vez in da bi s® ustvarile nove osnove za konsenz. Predsednik deželne vlade je v ^adaljevanju ugotavljal, kako azni poskusi o netenju nacio-•Jalnih spopadov postavljajo v '*voin teritorialno integriteto re-Publik, kar vse skupaj nikakor ?* v prid tej rešitvi, izgledi pa ui®ga ?etabsS? začela.sP.omlaf ^ ohrar,- • ^ to investicijo zeli N* strUkti,r - sedanie stanje planin- _ IH nnti T^orraia co na- Hova. k>ežei mani®e hotele", za ta H I11! knnfa ne bo prispevala. Na N ; 0drw, erenci je tekla beseda ^3?. v..med Gorskimi skupnos- 3 ir al to' ,, Je doslej prostovoljno zat0£. vzdrževalno delo na ste-X ki jjv. m. Zaradi novih pristoj- Nat?S, b0 treh6”1 Področiu sedaj l®Po . s rena ta odnos - je bilo Se razčistiti. rri • i • v • Turistični obisk Čedada lani na višku V rabeljskih globinah še zmeraj protest rudarjev proti nameri o zaprtju rovov Danes odločitev o rudniku? Predstavnike nesrečnih delavcev je včeraj obiskala delegacija Demokratične stranke levice ČEDAD Čedad s celovitim zaledjem Nadiških dolin je doživel lansko leto rekorden obisk turistov. To je jasno razvidno iz števila nočitev v hotelih in drugih prenočiščih. Turistični dotok se je pomnožil s predlanskih 21.772 na lanskih 29.070 oseb, kar je po zatrdilu predsednika čedajske turistične ustanove toliko bolj pomembno, ker se je število hotelov zredčilo v zadnjih nekaj letih s 17 na 11, število ležišč pa s 412 na 330. Predsednik te ustanove Giuseppe Paussa je pripisal povečanje turističnega priliva v prvi vrsti če-dajski razstavi o Langobardih, ki je privabila na tisoče obiskovalcev, ravno ta okoliščina pa dokazuje, da je šlo morda za kontin-gentno izboljšanje in da je treba začeti resneje poprijeti za vajeti turizma in pošteno okrepiti prenočitveno zmogljivost, kakor se pač spodobi za Čedad in širši okoliš, ki razpolagata v letoviščarsko-tu-rističnem pogledu s krajinskim pa tudi zgodovinskim in umetniško-arhitektonskim premoženjem, katerega ne gre zapraviti. PREDEL — Delegacija Demokratične stranke levice PDS (deželna svetovalca Ivo Del Negro in Giannino Padovan ter poslanec Renzo Pascolat) se je sešla z zastopniki tovarniškega sveta in odbora za zasedbo rabeljskega rudnika. Kot je znano, se je okoli 50 rudarjev spustilo v 500 metrov globok rov iz protesta proti napovedi o zaprtju rudnika. Gostje so izrazili prizadetim solidarnost in obvezo, da bodo nastopili na deželni in državni ravni za ugodno rešitev problema. Glede možne dopolnilne blagajne so zatrdili, da bi morala ta veljati tudi za delavce iz Slovenije. Seveda pa bi bila dopolnilna blagajna sprejemljiva le v primeru, ko bi imeli rudarji jamstvo, da se spet vrnejo na delovno mesto. Medministrski odbor za industrijsko načrtovanje se na seji 20. decembra lani ni izrekel o bodočnosti rudnika, ampak le namenil 3,119 milijarde lir "ohranitvi iz-kopne dejavnosti do konca 1. 1989", da bi lahko zaposlili odvišno delovni silo kakor drugače — vendar se to ni zgodilo. Če bodo rudnik zaprli, bo ob službo kakšnih 130 mož. Rudarjev z onkraj meje je 40. Pri Deželi so mnenja, da z njimi ni mogoče ravnati enako kot s tukajšnjimi državljani, pač zaradi Martellijevega zakona o prišlekih iz držav nečlanic Evropske skupnosti. Nasprotno so pri sindikatu CGIL prepričani, da mora veljati za ene in druge enako merilo. Ne samo, kaže, da bi bila pripravljena pristati na enojno merilo tudi sama družba Sime, ki upravlja rabeljski rudnik in vse druge rudnike v državi. Zadnjo besedo naj bi rekli na današnjem srečanju med zastopniki deželne uprave, sindikatov in družbe Sime. Na sliki: rudar nese kosilo kolegom v rovu. Samo v izolski bolnišnici naj bi izgubili nič manj kakor 15 odstotkov vseh pacientov V »obmejnih« bolnišnicah osip pacientov zaradi novih hrvaških določil o zdravstvu? IZOLA V hrvaških, predvsem istrskih, zdravstvenih domovih so dobili natančna navodila o tem, v katerih primerih še pošiljati paciente na zdravljenje "v tujino" oziroma izven Hrvaške. Novi hrvaški zakon, ki ureja to vprašanje, je v dobršni meri prestrašil obalne zdravstvene delavce, saj je od vseh bolnišničnih pacientov vsaj 15 odstotkov Istranov iz Hrvaške. Odnosi med slovensko in hrvaško Istro so bili na področju zdravstva zmeraj dobri, menijo odgovorni zdravstveni delavci z Obale. Predvsem severni del hrvaške Istre je bil toliko bližji Izoli, da so bolniki že zaradi tega raje prihajali sem kakor pa v Pulj. Res so bile slovenske (obalne) zdravstvene storitve zmeraj občutno dražje, kot na primer v puljski bolnišnici, toda to še ne pomeni, da bi bile zaradi tega nepripravljene. Vsi trdijo, da so bile tudi storitve boljše, predvsem pa so bile ležalne dobe v izolski bolnišnici precej krajše kot v puljski bolnišnici in so celo krajše od povprečnih ležalnih dob v slovenskih bolnišnicah. Toda zdi se, da hrvaški zakon ni nastal toliko zaradi razlik v ceni, ampak bolj zato, da bi lahko dokončno zaokrožili svoje zdravstvene regije. V slovenske bolnišnice zdaj hrvaški pacienti še vedno prihajajo, vendar gre bolj za nujne primere in za tiste primere, ki so že začeli zdravljenje v tej ali oni slovenski zdravstveni ustanovi. O večini drugih primerov zdravljenja v Sloveniji odloča posebna hrvaška republiška komisija. Bolniki lahko sicer še zmeraj hodijo na zdravljenje v izolsko m druge slovenske bolnišnice, vendar morajo storitve plačati sami, povrnejo pa jim kasneje samo tiste stroške, ki jih prizna hrvaško zdravstveno zavarovanje na osnovi njihovih cen storitev. Na Obali zdaj ne vedo, kaj naj storijo. Ko so snovali zidavo nove bolnišnice, so ves čas računali tudi na paciente iz hrvaškega dela Istre. Iz istrskih občin pa so nekaj časa tudi pomagali s prispevki za zidavo izolske bolnišnice. Zdaj so predlagali republiškemu sekretariatu za zdravstvo, da se dogovori s hrvaškim o tem vprašanju, kajti nelogično je, da bi se na primer bolniki iz Buj vozili v štirikrat bolj oddaljeni Pulj. Če sporazuma ne bo, bodo to pač morali upoštevati pri nadaljnji razporeditvi in številu bolnišničnih ležišč. BORIS ŠULIGOJ V strunjanskem drevoredu vendarle ograja! STRUNJAN Delavci koprskega Cestnega podjetja so te dni postavili obcestno odbojno ograjo. Po eni strani zato, da bi zavarovali pinije v spomeniško zaščitenem drevoredu, še bolj pa verjetno zato, da bi obvarovali življenje voznikov. Koliko življenj so doslej terjale nesreče v tem drevoredu! Skoraj ni bilo leta brez smrtne žrtve. Za vse odbojne ograje na tem cestnem odseku bo Cestno podjetje Koper namenilo 595.000 dinarjev. Vendar strokovnjaki trdijo, da s tem nevarnost ob morebitnih nesrečah ne bo veliko manjša, saj se bo poslej lahko dogajalo to, da bo ograja avto odbila na drugo stran cestišča in morda v nasproti vozeče vozilo. Kakorkoli že, strunjanski drevored se zdi varnejši. Naraščajoče težave v odnosih med KD in socialisti Tržaški upravi tvegata komisarja V dvomu politični dogovor o štafeti Sporazum o tako imenovani štafeti, ki so ga oktobra leta 1988 podpisali pokrajinski tajniki KD, PSI, PSDI, PRI in PLI, bo zelo težko izvedljiv. Pogajanja med zavezniki, na katerih sodeluje tudi delegacija Slovenske skupnosti, doslej niso obrodila nobenih stvarnih rezultatov, v zadnjih dneh pa so se odnosi med strankami še dodatno zaostrili, tako da Pokrajina in Občina Trst spet precej konkretno tvegata komisarski upravi in torej predčasne volitve. Drevi bo vsekakor na sporedu morda odločilno srečanje delegacij KD in PSI, od izida katerega bo tudi odvisno, ali bo jutri sploh prišlo do že napovedanega vrha predstavništev šestih strank. Demokristjani so v zameno za izvolitev socialističnega župana zahtevali zase absolutno večino v občinskem odboru in celo vrsto "protivrednosti" v drugih upravah in javnih ustanovah. Socialisti pa niso pripravljeni na tako velike koncesije, porazdelitev odbor-niških mest na Občini, ki jo predlaga KD, pa bi močno omejila že itak šibko in podrejeno vlogo laičnih strank PSDI, PRI in PLI in istočasno postavila v dvom tudi vstop SSk v novo upravo. Za Lokarja bi v tem primeru enostavno zmanjkalo mesto, saj ne gre pozabiti, da bodo v skladu z reformo krajevnih uprav številčno omejili odbor-niške resorje. Isto vprašanje se postavlja tudi na Pokrajini, kjer pa je položaj še bolj izostren, saj je tukaj koalicija KD-PSI-PRI-PLI trenutno celo brez številčne večine. Od tod "dvorjenje" neodvisnemu Pertusiju in zelenemu Capuzzu, naj podpreta odbor, ki je tukaj z razliko od občinske uprave in prav zaradi številčnih razmerij v pokrajinskem svetu bolj naklonjeno razpoložen do SSk. Problemom splošne politične narave pa je treba dodati notranje probleme, s katerimi se v tem trenutku soočajo tako demokristjani kot socialisti. Tržaška KD se pripravlja na kongresno soočanje, torej na notranje merjenje sil, ki skriva v tej stranki vedno precejšnje neznanke. Morotejci, ki so sicer v manjšini, a so v stranki in zlasti v krajevnih upravah še vedno precej vplivni, se odkrito zavzemajo, da bi Richetti in Crozzoli umaknila odstop in torej naj bi še dalje ostala na svojih mestih. Kongres KD bo aprila, novi upravi pa je treba po zakonu izvoliti pred osmim marcem. Neuradni kandidat KD za predsednika Pokrajine je vsekakor Manfredi Poillucci, katoličan, ki je politično gledano zelo blizu škofiji. S precejšnjimi notranjimi težavami pa se soočajo tudi socialisti. Deželni odbornik Carbone, ki vodi večinsko notranjo komponento, je sicer rekel, da bi bil naravni kandidat za župana sedanji podžupan Seghene, stranka pa še ni uradno postavila njegove kandidature. Podžupan pripada levičarski komponenti, ki je trenutno v notranji opoziciji, po izvolitvi nove miljske uprave pa tudi v polemiki z večino Car-bone-Tersar, ki vodi tržaško federacijo PSI. Ob morebitnem propadu pogajanj ostaja sicer možnost, da bi Richetti in Crozzoli pred osmim marcem umaknila odstop. Za to hipotezo pa se za sedaj ne navdušujejo ne socialisti in niti večinska komponenta, ki vodi tukajšnjo KD. S. T. Skupen dokument 30 tržaških občinskih svetovalcev O tržaški politiki naj se odloča v pristojnih občinskih telesih Kar trideset tržaških občinskih svetovalcev je podpisalo dokument, ki so ga včeraj predstavili na tiskovni konferenci. O vsebini sta spregovorila občinski svetovalec Zelene liste Paolo Ghersina in občinska svetovalka KD Romanita Molinari. Vsebina dokumenta je v bistvu v tem, da je treba vrniti ustanovam, konkretno -tržaškemu občinskemu svetu, pristojnosti, ki jim po vseh pravilih pripadajo. Dokument je naslovljen z gesli: za obrambo občinske zakonodajne dobe; proti izveninštitucionalnim krizam; za vrnitev politične vloge Občine Trst; za uresničitev reforme krajevnih ustanov. Ghersina je naglasil, da dokument ne pomeni politične nezaupnice večini, izraža pa želje in prepričanje številnih občinskih svetovalcev. Dejstvo je, da neraščiščen položaj v sami večini ovira delovanje občine kot ustanove. Sedanje preverjanje, ki mu zakon določa datum konca, se dogaja pretežno izven občinskih soban in prav zato se mnogi svetovalci čutijo odveč. O koaliciji, županu in drugih vplivnih funkcijah odločajo tajništva strank, prav tako se pomembni sklepi sprejemajo v ožjih skupinah, občinski svet pa izgublja na teži in pomenu. Občani prav gotovo niso zadovoljni s takšnim stanjem, saj postaja pod okriljem tajniške politike občinska uprava vedno manj učinkovita. V osnovnih tezah dokumenta piše, da je treba vrniti strankam in njihovim izvoljenim predstavnikom avtonomijo in hkrati prenesti politično debato v ustanove, ki so za to poklicane. Čimprej je treba izglasovati nov statut Občine Trst, ki naj postane osnovni "pravilnik" za življenje vsega mesta. Nadalje je zapisano, da je treba vrniti rajonskim svetom avtonomijo in jim dati več pristojnosti pri odločanju. V okviru občine je treba ojačiti vlogo svetovalskih komisij. Vse to bi omogočilo učinkovitejše delovanje občinske uprave in njenega (kompliciranega) aparata. To je nujno danes, ko živi Trst zgodovinske dni. Velike spremembe v Evropi in novi odnosi med Zahodom in Vzhodom narekujejo našemu mestu nove naloge in mu odpirajo nove možnosti. Ob tem postaja Trst vedno pomembnejše znanstveno mesto in hkrati središče dežel Alpe-Jadrana. Vzrokov za spremembe je torej več, zastavljamo pa si vprašanje, koliko bo dokument zalegel. Podpisalo ga je 11 svetovalcev KD, 1 LpT, 5 DSL, 4 MSI, 3 PSI, 4 svetovalci treh različnih zelenih list, 1 SSk in 1 PRI. Ker se z dokumentom strinja še več svetovalcev (to so povedali na včerajšnji tiskovni konferenci) obstaja konkretna možnost, da bi postal osnova za temeljito politično razpravo. Vprašanje seveda je, če bi se ista večina ohranila, ko bi bilo treba preiti od besed k dejanjem; na primer že od ponedeljka javno razpravljati o novih programih in županu. Že pričetek razprave o dokumentu bi naznanjal resnične novosti... Včeraj predstavitev svetovalskih skupin Nova DSL za tesnejše politične odnose s PSI Vsi tržaški občinski in pokrajinski svetovalci nekdanje KPI so pristopili v novo Demokratično stranko levice, katere svetovalski skupini bosta privilegirali politične odnose s socialisti. Demokratični levičarji z radovednostjo pričakujejo kandidaturo socialističnega predstavnika za novega tržaškega župana v upanju, da bo politično in upravno gledano dvignila (nizko) raven sedanjih krajevnih uprav. Za množični pristop v DSL so se nekdanji predstavniki KPI sporazumeli po skoraj dveumi razpravi, med katero so nekateri predlagali, da bi se svetovalski skupini preimenovali v KPI-DSL, na koncu pa je prevladalo mnenje, da je treba tudi kar zadeva ime začeti popolnoma znova. Novi svetovalski skupini sta na včerajšnji tiskovni konferenci predstavila javnosti načelnika Ezio Martone in Maurizio Pessato. V njunih posegih je prišlo precej jasno do izraza, da namerava nova stranka vzpostaviti tesnejše odnose s PSI, seveda ne da bi se pri tem odrekla svojim samostojnim vizijam ob ugotovitvi, da imata stranki tudi v Trstu ob marsikaterem važnem vprašanju še precej različna gledanja. Martone je rekel, da Trst, če izvzamemo zelo kratkotrajno županovanje Ar-duina Agnellija (slednji pa je bil predvsem kandidat LpT) še ni imel župana PSI. »Če bo prodrla socialistična kandidatura, bomo morali resno oceniti novo situacijo,« je še dodal Martone, ki se je precej pozitivno izrekel o Seg-heneju, »s katerim smo bili v preteklosti večkrat v polemiki, večkrat pa smo z njim tudi sodelovali, posebno ko je bil med vodilnimi sindikalisti kovinarjev CGIL.« Tudi iz vrst socialistov pa morajo priti konkretni in spodbudni signali za nove odnose na levici, medtem ko je PSI doslej v marsičem privilegirala le sodelovanje s KD. V tem okviru so na včerajšnji tiskovni konferenci, ki se je je udeleži tudi nekdanji tajnik KPI Nico Costa, zelo pozitivno ocenili izvolitev nove miljske občinske uprave. Velika večina izvoljenih predstavnikov na listi KPI je torej že pristopila v DSL. Nova stranka ima največ težav ' nekaterih tržaških rajonskih svetin, posebno v Skednju in pri Sv. Ivanu, kjer dobršen del svetovalcev nima namena pristopiti k novi politični sm Nekateri od teh so med drugim z najavili, da se bodo vključili v krajev no Gibanje za komunistično pren0',.jj Pred koncem meseca pa bodo izvo11 tudi tajnika in novo vodstvo tukajšnj DSL. Za tajnika bo izvoljen Costa, stava novih strankinih vodilnih tel pa bo hočeš nočeš odražala razmer) sil med notranjimi komponentami. Occhetto je bil izvoljen za tajnika glasovi svoje (večinske) komponen ' pristašev Giorgia Napolitana (notran) desnice) in večjega dela tako imen^ vanih zunanjih, ki so neposredno spr ^ mljali rojstvo nove stranke. V Trstu s_ bo verjetno zgodilo nekaj podobneg ' čeprav je tukaj ločnica med PosaI^eu. nimi strujami manj zaznavna kot dr god. Occhettovi pristaši imajo za sa večji del (približno 70 odst.) n0 , stranke, ostali tako imenovani pa so porazdeljeni m ri meljoristi (Napo'1 . no), levico (Ingrao) in bivšimi zunanja mi, ki jih v državnem svetu DSL zfs ; pa Luciano Ceschia. Costa je v^eII1. povedal, da si bo prizadeval za č) v bolj enotno vodenje stranke, tuCl> z. Trstu pa bo verjetno prišlo do za,..a. ništva med Occhettovimi in NaP01* novimi pristaši, tako da bo skoraj 9 tovo politično težišče nove stra slonelo na Rossetti. vodilni trojki Costa-Bu S. E Letos so pustni običaji zaživeli le na vaseh, v Trstu pa je bilo žalostno, kot malokdaj Mesto brez šem, pust pa je izbral vasi Posebno prijetnost letošnjega prostega pustnega pohoda po boljunskih ulicah pa je ponujala skupina »vaških« cigank (na sliki Maria Magajne), ki so se kljub zimski burji utaborile pod obokom stare hiše na glavnem vaškem trgu: za vse premražene in lačne (seveda tudi neukrotljive) pustne šeme so skuhale odlično cigansko mineštro, polento s fižolom in klobase z zeljem, za boljšo prebavo pa je bil na razpolago še kozarček domačega vina Pust, pust, krivih ust. Če ne bi bil rek zapisan v vseh knjigah o šegah in navadah na Slovenskem, bi lahko trdili, da gre za čisto novo skovanko, ki se nanaša na letošnji pustni torek v Trstu. Vse do zadnjega so najbolj zagrizeni oboževalci pusta upali, da bodo maškare le stopile na ulice, a tega niso doživeli. Na Drevoredu 20. septembra so nekateri pogumneži postavili svoje stojnice, ki pa so spominjale prej na miklavževanje, kot pa na pustni teden. Na Trgu Unita pa so se tudi včeraj zbrali najmlajši, vendar je bilo tudi medvedkov, kraljičin in pajacov bolj malo in to prav gotovo ne zaradi mraza. Zalivska vojna je očitno pustila neizbrisno sled tudi v Trstu, kjer je pustna tradicija vezana predvsem na organizirane sprevode, ki jih letos ni bilo. V mestu je torej zmanjkala tista kohezijska sila, ki je spremljala vaške pustne običaje. V Zgoniku, sosednji Koludrovci in v Saležu so se pustne šeme podale z vozom in z godbo na čelu od hiše do hiše. Do poznega popoldneva so pridno pobirale razne dobrote in domačo kapljico, zvečer pa je bila na vrsti vaš- ka zabava. V Repnu pa so letos veli prijetno novost, saj so za na s0 nje dobrot poskrbele ženske, imele na razpolago kar terensko vj lo. V nedeljo so v Zgoniku na z Mi ŠK Kras in KD Rdeča zvezdah1if»je otroci iz Zgoniške občine in a[jKi okolice, prisotni pa so bili tudi .oSte-pobratenega društva Partizan zpo-Danes pa se bodo poslovili oCl saj enega vaškega pusta, ki bo ^ qj-svojo kratko življenjsko pot kar madi O nedeljskem pustovanju P® v kih vaseh ste sicer lahko bra poli' včerajšnji številki: po Mačkolja ■ je ni, Borštu, Ricmanjah in Doinj na zadnji pustni dan praznik g0(jci in norosti zaživel še v Boljuncu- , v vas‘ ^ so se odpravili na pot po jutranjih urah, seveda v »obvez11®,,! ura)1 spremstvu pisanih pustnih se ' so se v zgodnjih popoldansk 50 pridružile še druge, kot vsako ^ jjo-se boljunskega »pobiranja ja] pust11, bas« - ki že po običaju popest LjeH torek - udeležili tudi mnogi na .utra) pustovalci iz sosednjih vasi- ^ 2 so boljunski godci poskrbeli ^ hnlišp ra7nnlrv7Pnip nrenCG^' ... % igrali na obeh osnovnih i>0!an -u ple cu. Ob odsotnosti organizirawraZiteJi nih zabav je tako let°s iZ5 *' izstopala pustna tradicija v virni vaški nhliki Prav tako SF Z] virni vaški obliki. Prav pa se bodo jutri zvečer — h v"- . v nekaterih brešk*^^ -tfl0 ali že PaSeh popoldne v nekatenn tudi veselo ali žalostno (za pusta a. tudi utrujeno) poslovili oci *cra jai vsev,5. Vesel pustni utrip Pa j®.;?5 na tr'hfe kor vezan na vaška središča, kih ulicah ni bilo pustnih s s0 t> ni ustavljal prometa, ceste jv neobičajno čiste, brez barva K tov in trakov. Le tu pa 0bliže V,-pomazal kako šipo, če smo p 0 u90 gledali »madež«, pa smo a ise. vili, da je šlo za politične vZdi ^ Edina znamenja pusti1 9 ples ; v so bili napisi, ki so vabih " zbrale je Miljah so se pustne^ s®^rdj, kino- dvorani bivšega kina adisVV0 bilo velerajanje. Hala PfJa0tro'tl piO' skrbela za pustno raiaI1J so se bi' pa za pustni ples odrfSjematsKVier 5° rali izkazati v sambi- ^aI-cOr ™ a&' tudi ples v kavarni San jpo p b\e' imeli pravico do vstop ^ bih [piljeni gostje, ki pa so ®°najskf u pečeni v pristnem duhu d ffl0gože. oStii' gije. Zaradi tega ni bilo m^ k^o dališčih najti niti er)e9Tprezije' , itg°' ma iz časov Manje bejene včefai maske pa so ostale ra 0 ain 5® ai v«' vinah. V trgovinah so n a zal°9 e,ii zjutraj priznali, da p^r d pra liko neprodanih ar 0 bi pb' oblek in lasulj. Ce hoče razVjdf^rav -- raZvidfi. pošteni, so bile še "a^°gov!n®' ^ S° kazatelj pusta zap gdstavliat si res ne moremo p šli pustovat trgovci. Predsednik odbora Biasutti poročal v pristojnih deželnih komisijah Zakon za obmejna območja pred izpitom v EGS O denarju za manjšino predvidena posvetovanja »Evropska gospodarska skupnost Mia pravico preverjati zakone, ki jih sPrejme italijanski parlament, vendar Menim, da ne bi smelo biti prevelikih Problemov. Sam se ne bi prekomerno “al, sicer pa bom v četrtek v Bruslju, lcler bomo imeli srečanje o vprašanju spodbujevalnih inštrumentov nasploh.« Tako, precej umirjeno stališče lrna do vprašanja morebitnih ugovorov EGS glede zakona za obmejna ob-Močja predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti, ki je včeraj o zakonu M njegovem izvajanju poročal na skupnem zasedanju deželnih komisij Za splošne zadeve in za odnose z EGS. Predsednik se je najprej ustavil pri Pomenu zakona št. 19, ki naši deželi aaje nadaljnje in pomembno priznanje 0 Pjeni mednarodni vlogi, še zlasti na Področju gospodarskega sodelovanja z vzhodnoevropskimi, srednjeevropski-Mi in balkanskimi državami. Ob tem zavrnil polemike okrog »očetovstva« tega zakona, saj so k njegovemu r°istvu prispevale vse politične sile, Pao pa je poudaril, da zakon z name-JMm, da bi spodbudil razvoj ekonomike in finančne kooperacije z omenje-Mmi državami, namenja naši Deželi 6Meljno nalogo na tem področju. Biasutti se je nato ustavil pri posameznih členih zakonskega besedila in °Pozoril, da je treba za operativnost ^Jegovih finančnih razpoložljivosti in a normativno izvajanje zakona v čim rajšem času poskrbeti za deželne za-°ne oziroma za spodbujanje in koor-Macijo s pristojnimi ministrskimi or-|ani za tiste člene, ki so v državni pri-mjnosti. Pri tem se zelo mudi - je podaril predsednik deželnega odbora -,al moramo nadoknaditi čas, ki smo ga Suhih z dolgim zakonskim itrom. ezelni odbor je že opravil poglobljen regled vseh nalog, ki ga čakajo, in i, Qhlastil posamezne odbornike, naj v m krajšem času pripravijo besedila konskih osnutkov za posamezne po-p 9®, kot npr. za finančno družbo v q rhenonu in za storitveni center v sk?r*Ci, za ustanovitev rotacijskega lada za obrtništvo, za finančne pri-lih ^e podjetjem na goratih območ-2 1 za dokončanje avtocestnih pove-p Trsta in Gorice z Ljubljano itd. p., redsednik Biasutti se je posebej pri sredstvih, ki jih zakon za jMejna območja namenja slovenski q®hjšini v Italiji in italijanski v Ju-PosW*ii *n dejal, da bo morala Dežela j^. krbeti za posvetovanje z ustanova-uvenske manjšine, na osnovi ka-^ izdelala zakon za pomoč in umetniškim de-Pri tem je podčrtal, da se rt4L T na težak položaj, v katerem se tic . laj° nekatere manjšinske kultur Brezigar in Budin ugodno ocenila Biasuttijev recept Veliko zadovoljstvo nad odločnostjo, s katero se je predsednik deželnega odbora Biasutti včeraj v komisiji lotil nalog v zvezi z uresničevanjem določil zakona za obmejna območja, je po zaključku seje izrazil svetovalec Slovenske skupnosti Bojan Brezigar. Še posebej se je seveda ustavil pri členu o finansiranju kulturnih dejavnosti slovenske manjšine in podčrtal odprtost, ki jo je deželni odbor pokazal s svojim namenom, da bi čim prej prišli do izvedbe določil, ki namenjajo denarno podporo kulturnim dejavnostim slovenske manjšine. Brezigar je pri tem opozoril na pomen izbire deželnega odbora, da bo skupščini predstavil več zakonskih predlogov in da bo torej ločil posamezna vprašanja in se tako izognil tveganju, da bi zamude okrog enega vidika zakasnile izvajanje celotnega zakona. Na to je vezana tudi Biasuttijeva obveza, da bo čim prej prišlo do prvega srečanja s predstavniki manjšine in do ustanovitve posvetovalnega organa, po Brezigarjevem mnenju pa je še posebno pomemben predlog o tem, da bi poiskali prehodne rešitve, s katerimi bi omogočili neokrnjeno nadaljevanje delovanja slovenskih kulturnih ustanov. Odborove obveze -zaključuje Brezigar - lahko predstavljajo odločilni premik pri podpori slovenskim kulturnim ustanovam, ne morejo pa zamenjati globalnega zaščitnega zakona, ki mora poleg finančnih vsebovati tudi organsko vrsto pravnih norm, ki jih zakon za obmejna območja seveda ne vsebuje. Deželni svetovalec Demokratične stranke levice Miloš Budin pa je v svojem posegu na včerajšnjem zasedanju obeh komisij poudaril velik pomen dejstva, da je z državnim zakonom Deželi zaupana vloga upravljanja finančnih sredstev za kulturne dejavnosti slovenske manjšine in da je v ta namen po zakonu predvideno posvetovanje s predstavništvom Slovencev, kar je podčrtal tudi predsednik Biasutti. S tem, da bo Dežela priznala slovenski manjšini vlogo subjekta z ustanovitvijo posvetovalne komisije za porazdelitev sredstev slovenskim kulturnim ustanovam in dejavnostim, bo lažje zagotovljen tudi kriterij objektivnosti - je poudaril Budin - saj se je treba pri uporabi teh sredstev izogniti vsakršni strankarsko-politični špekulaciji, sporom in naspo-razumom. Budin je še dodal, da je treba ta sredstva obravnavati kot dodatna že obstoječim sredstvom. Carbone: »EGS očita da je zakon zmeden« Deželni odbornik Gianfranco Carbone, ki je odgovoren za odnose naše dežele z Evropsko gospodarsko skupnostjo, ostaja pri svoji precej pesimistični oceni tega, kar se v Bruslju dogaja v zvezi z zakonom za obmejna območja. »Preteklo soboto smo prejeli notranji dopis direkcije EGS, ki se ukvarja z vprašanji konkurence znotraj Skupnosti. V njem zahteva pojasnila in napoveduje, da bo vsekakor sprožila postopek zaradi domnevne kršitve predpisov EGS. Povrhu vsebuje nota tudi očitek, da je bil zakon objavljen v Uradnem listu (in je torej postal veljaven) še preden ga je Italija dala v pregled organom Skupnosti.« Po Carbonejevih besedah je pod obtožbo zlasti zmeda, ki naj bi vladala v tem zakonu. »Gre za kritiko stila,« nadaljuje odbornik, »ki zadeva zakonodajno tehniko. V bistvu nam EGS očita, da namerno sprejemamo konfuzne zakone, s katerimi jo hočemo prelisičiti. Vsebinsko pa se pripombe EGS nanašajo na naslednja določila: na finančne prispevke za podjetja na goratih območjih, na finančno družbo, ki naj bi jo ustanovili v Pordenonu, na center za dokumentacijo in storitve za zunanjetrgovinske družbe v Gorici in na ustanovitev finančnega off shorea v Trstu. Pri zadnjih dveh točkah bi EGS hotela pojasnila, v kakšne namene naj bi te strukture služile.« »Problem je namreč v tem,« ugotavlja odbornik, »da 3. člen ne pove ničesar, saj bi ga morali vsebinsko izpolniti šele izvajalni dekreti. Le-ti pa bodo - z ozirom na vsebino, ki jo bodo imeli - lahko dali off shoreu izredno veliko razsežnost, kot ga bodo lahko tudi povsem izpraznili. Italijanska vlada se bo za izvajalne dekrete vsekakor morala sporazumeti z EGS.« Skratka, po Carbonejevih besedah so v Bruslju pošteno jezni in prepričani, da smo prevaranti. »Pravijo, da smo se dogovorili za nekatere spremembe na področju spodbujanja industrije in da tega dogovora nismo spoštovali. Zato je prvi in zelo hiter korak, ki ga moramo narediti ta,« opozarja Carbone, »da spremenimo besedilo zakona za industrijo, za kar se je deželni odbor sicer že odločil, odbornik Saro pa bo amandmaje že danes predstavil deželnemu svetu.« (vb) bo kv^lln kulturnim St116 tie |jal° nekatere manjšinske _ Janove izredno mudi, in omenil, kinai° .t;.re*:)a z odbornikom za finance batič •^em Preuoiti možnost najetja Ni. *b Posoiil, s katerimi bi anticipi-j,z Zakonom določena sredstva, p asmti se je v zaključku svojega na tlla dotaknil še preverjanja zako-tjlj ,strani EGS in se vprašal, kdo in dJ sproži tak postopek. »Skrbi nas da pri EGS pravzaprav ne ob-p0s> natančna pravila o tem, in pa do katerih bi prišlo v pri-'iepp' k° Bi morali povrniti že podela Pdspevke. To bi bila prava mina klj^spodarstvo naše dežele,« je za-11 Predsednik Biasutti. VLASTA BERNARD Občinski arhivi naše dežele in arhiv ustanove za socialno skrbstvo Inps bodo odslej povezani preko telemat-skih sistemov. To bo pravzaprav šele rezultat dogovora, ki sta ga včeraj podpisala predsednik deželne vlade Biasutti in predsednik Inpsa Mario Colombo. Gre za prvi tovrstni sporazum v državi, v kateri javne ustanove in uprave še niso povsem osvojile dosežkov sodobne tehnologije. Pravzaprav so posamezne ustanove in uprave Jamstveni odbor in Zeleni l^oti uvedbi skladišč GPL ^ bodo Dežela in prizadeti občini takoj ukrepale, te '*vj • 7"- ui n'S!ier za industrijo Battaglia predvidoma že pojutriš-■JhJŽbs i^Bisal dovoljenje, na podlagi katerega bo lahko 'N Ivi,, nteshell postavila skladišča utekočinjenega pli-j m Pa pristojna deželna komisija, razne občinske .Ho tudi prebivalci še vedno preučujejo vprašanje. 'Naj i? sPoročilo s temi ugotovitvami in opozorili je izdal . V tistestn* jamstveni odbor. s^Mini ?vnem sporočilu odbor opominja, da je pristojna Ni p stMka komisija za petrokemijski sektor že pred ča-vl5č svoje povoljno mnenje glede uvedbe skla- Ncla,. n ^ključkom raziskave pristojne deželne komisije, 0 Po N® i® P°t termin postavila 15. februar. Nor, Bi prihajajo iz Rima, pravi Mestni jamstveni r,. ačjti rnerava medministrska komisija zelo avtomatično npv^rec*vibeni termin: kar pomeni, da obstaja zelo £«l?e*a nearn°St 0 takojšnji podelitvi dovoljenja, če npr. a «i 1 da spPt0n°vno zaprosi medministrske komisije, naj po- 9« dež^i trzašBa in miljska občinska uprava izrečeta fj^a*nstve^Pbo9 celotne zadeve bi bil po mnenju Mestne-^že^t^boneja in tržaškega ter miljskega župana, naj jcifP'edePviPr-stoiniB vladnih organih. ^oiv0 stališ?rašania skladišč utekočinjen O °b 17 -N zavzeli Zeleni. Danes popoldne bo s pričet- rv DohnHn Vplpnih RTK- v hntplu Savnia iavno Pori Pje oh n? Ppbudo Zelenih FJK v hotelu Savoia javno Ja P>se, q Veh ljudskih peticijah, za kateri ta čas zbirajo N5l ladiščse j a Peticijo proti gradnji podzemskega plinske-NiN šlo 2a ktkžbe Monteshell v Žavljah, in sicer zato, ker ib, na uarnestltev nevarnega objekta na obljudenem -Trosti , katerem bi lahko razvili druge gospodarske NpJNoštimeb drugim lahko nudile večje zaposlitve--ktrQ, ' , u9a peticija pa se zavzema za zaprtje jedr-otrale v Krškem v Sloveniji. Včeraj so na novem deželnem sedežu podpisali protokol ustreznega sporazuma Začenja se proces telematskega povezovanja med Inpsont, Deželo in občinskimi arhivi bolj slabo povezane med seboj, saj se mora občan za ustrezna potrdila z zahtevanimi podatki praviloma zglasiti na vsaki ustanovi posebej. Zato je včerajšnji podpis sporazuma med deželno upravo FJK in Inpsom še toliko bolj pomemben, ker na krajevni ravni načenja pot povezovanja med posameznimi informacijskimi centri. Takšno povezovanja prinaša obojestransko korist, kot so naglasili včeraj na slovesnosti ob podpisu sporazuma: po eni strani uporabnikom ne bo treba več npr. po dokumente z anagrafskimi podatki v občinsko izpostavo, ker bodo lahko uslužbenci Inpsa prebrali vse nujno potrebne podatke na terminalu, istočasno pa bodo seveda občinski uradi razbremenjeni dela, ker jim nekaterih dokumentov ne bo več treba izdajati. Sporazum bo seveda prinesel korist tudi Inpsu in Deželi: ustanova za socialno skrbstvo bo imela takojšen dostop do vseh bistvenih anag-rafskih podatkov delavcev in upokojencev, ki sodijo v njeno »oskrbo«, medtem ko bo imela deželna uprava pregled nad zaposlenimi v deželi, nad podjetji in vsemi statističnimi podatki, na osnovi katerih bo lahko načrtovala gospodarsko politiko. Zaenkrat se bo telematski center Inpsa lahko povezal z anagrafskim arhivom tržaške občine, v roku enega meseca pa še z arhivi občin Gorica, Videm in Pordenon. Strokovnjaki so predvidli, da bodo približno v enem letu povezali večino občin FJK z informacijskim centrom Inpsa. Arhivi posameznih občin so namreč že združeni v posebnih centrih: teh centrov je 28, v njih pa so vnešeni anagrafski podatki o prebivalcih 196 občin od 215 kolikor jih je v naši deželi. Na včerajšnji slovesnosti ob podpisu so govorili tržaški župan Franco Ric-hetti, Ado Furlan, ki je na deželni ravni odgovoren za Inps, deželni direktor ustanove Gianni Billia in poslanec Sergio Coloni, predsednik parlamentarne skupine za nadzor nad dejavnostjo skrbstvenih ustanov, ki je med drugim poudaril, da je sporazum posrečen poskus zbliževanja med javnimi ustanovami in prebivalci. Predsednik Inpsa Colombo pa je naglasil, da se sporazum z deželo FJK uokvirja v načrt o reformi skrbstvene ustanove v skladu z določili zakona iz leta 1989. Po mnenju predsednika deželnega odbora Bi-asuttija pa informatika ni samo odraz tehničnega razvoja, temveč je tudi sredstvo za uveljavljanje demokracije. Istočasno je opomnil, da se je Dežela že leta 1972 ustrezno »opremila«, s čimer je že takrat želela opozoriti, da daje uvedbi telematskih sistemov na deželni in občinski raven velik oziroma primaren pomen. Na sliki predsednik Dežele Biasutti (desno) in predsednik Inpsa Colombo podpisujeta sporazum na novem sedežu Dežele. Včeraj podpisali konvencijo med družbo Finporto in EAPT Predsednik pristaniške finančne družbe Finporto Ales-sandro Perelli je z zadovoljstvom sprejel odločitev upravnega sveta Tržaške pristaniške ustanove, ki je včeraj sklenil z omenjeno finančno družbo posebno konvencijo o medsebojnem sodelovanju. Perelli je naglasil, da odlok uresničuje programske smernice finančne družbe in hkrati pomeni za Finporto odločilen prispevek v času, ko družba zvišuje svojo glavnico. Perelli je nadalje naglasil, da prihaja do sporazuma v času, ko se veča zanimanje za delovanje družbe. Razlog za to je tudi zakon za obmejna območja, ki predvideva vrsto novih možnosti, ki zanimajo zasebnike. S tem, da Tržaška pristaniška ustanova priznava družbi Finporto bistveno vlogo pri izvajanju strateških izbir, veča njen pomen tudi v očeh zasebnikov, ki bi se radi pridružili novim pobudam, zaključuje Perelli. Nesreča pri delu Včeraj zjutraj okrog 10. ure so na ortopedskem oddelku glavne bolnišnice sprejeli na zdravljenje 27-letnega tiskarja Marca Grassija, ki stanuje v Ulici Tonello 29. Kot je povedal zdravnikom njegov 53-letni oče Gualtie-ro, se je Marco ponesrečil v domači tiskarni Zenith v Ulici Rovalto 1. Fant je namreč hotel opraviti vzdrževalna dela na litografskem stroju, ne da bi ga pri tem izklopil. Tako se je zgodilo, da se mu je v trenutku nepazljivosti rokav zapletel v kolesje, v katerega je nato potegnilo še Marcovo desno roko. Zdravniki so ugotovili, da ima odprt in kompliciran zlom lakti ter da se bo moral zdraviti šestdeset dni. Po uspehu Visoke šole v Gorici Univerza v Trstu bi rada diplome iz turističnih ved Šola za gospodarske dejavnosti v sklopu turističnih ponudbi ki je sicer del fakultete za gospodarske vede Tržaške univerze, a že tri leta deluje v Gorici, izoblikuje nove turistične delavce. Sedaj pa bi rada fakulteta, od katere je odvisna šola, ki jo vodi profesor Fabio Neri, omogočila študentom tudi pristop do diplome, čeprav bo šlo za neke vrste »poldiplome«, ki jo študent lahko dobi pot treh letih študija. Evropska skupnost predvideva take univerzitetne kvalifikacije, zato je Tržaška univerza vložila primerno prošnjo na ministrstvo za šolstvo, od katerega bo odvisno, če bo dveletni tečaj pridobil še eno leto, oziroma če bomo lahko imeli v naši deželi diplomirane turistične delavce. Po novem naj bi tečaj omogočal izbiro dveh diplomskih specializacij. Del 50 študentov (tečaj bo namreč ohranil omejeno število študentov) se bo lahko izučil za delo v zasebnih podjetjih, ostalim pa bo odprta pot do podjetij, ki skrbijo za promocijo turizma. t Zapustil nas je naš dragi Angelo Hrvat Pogreb bo jutri, 14. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Borštu. Žalostno vest sporočajo hči An-dreina z družino, sestre, nečaki in drugo sorodstvo. Boršt, 13. februarja 1991 (Pogrebno podjetje Zimolo) Iskreno sožalje izreka svojcem pok. Angela Hrvata prijatelj Angel Kosmač z ženo Drago. t Dne 11. t. m. nas je nenadoma zapustil Giuseppe Canziani (Josip Kocjančič) Pogreb bo v petek, 15. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v boljunsko cerkev. Žalostno vest sporočajo žena Ida, hči VVanda z možem Sergiom, vnuk Massimo, brata Cielo in Angelo, sestre Maria, Mira in Ljuba, nečaki ter ostalo sorodstvo. Trst, 13. februarja 1991 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) Sporočamo, da bo pogreb našega dragega Antona Kozine jutri, 14. t. m., ob 10.15 (in ne ob 10.45 kot je bilo pomotoma objavljeno) iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. SVOJCI Trst, 13. februarja 1991 Ob bridki izgubi drage Patricije sočustvujejo z Marinko, Katarino in nono Nazario, Laura in Fabrizio POPRAVEK Pri včerajšnji objavi obletnice smrti je prišlo do napake pri priimku. Pravilno ime je Bernardo Novato in ne Lovato. Dosežki italijanske odprave z oceanografsko ladjo Cariboo Profesor Antonio Brambati, ki vodi odsek za geologijo in paleontologijo Tržaške univerze in je koordinator za morsko geologijo v sklopu vsedržavnega načrta za raziskovanje Antarktike, je dokaj pozitivno ocenil rezultat druge antarktične odprave oceanografske ladje Cariboo. Prof. Brambati se je pravkar vrnil z Nove zemlje, kjer imajo italijanski znanstveniki svojo glavno postojanko in kjer so tokrat izvedli prvo antarktično križarjenje po dveletnih pripravah. Člani odprave so osredotočili svojo znanstveno pozornost na raziskave v globinah Rossovega morja, od koder so pobrali na tisoče primerkov morske vode, usedlin in mikroorganizmov. Na podlagi zbranega materiala bodo sedaj prav na Tržaški univerzi poglobili znanje o geoloških spremembah na Antarktiki. Profesor Brambati je poudaril tudi pomen, ki ga je zadobila postojanka, potem ko so jo opiremili s pristajalno stezo za letala. Tako je mogoče izkoristiti postojanko kar štiri mesece na leto, do sedaj pa so lahko računali na krajše obdobje, saj je bila dostopna z ledolomilci, vendar le v dveh najbolj toplih mesecih. S sredstvi Sklada za Trst poživiti industrijski sektor Včeraj so se sestali najvišji predstavniki Ustanove za tržaško industrijsko cono in Sklada za Trst, ki so razpravljali predvsem o oživitvi industrijskega sektorja. Predsednik Sklada za Trst Carmelo Calandruccio je namreč predstavnikom Ezita obrazložil ključ, po katerem bodo v skladu z obračunom razdeljevali razpoložljiva sredstva za leto v teku. Istočasno pa je podčrtal, da se spreminja tudi filozofija glede namembnosti sredstev, ki jih ne bodo več podeljevali v obliki tradicionalnih olajšav, temveč jih bodo združili v nekakšen paket in jih ponudili v obliki servisov, predvsem kot raznih infrastruktur. Predstavniki Ezita so pozitivno ocenili poročilo Calandruccia, še posebej pa so bili zadovoljni nad pozornostjo, ki jo je posvetil vprašanjem tržaške industrijske cone. Pravilno vrednotenje tega območja, piše v poročilu Ezita, bi nedvomno pripomoglo k celoviti rasti mesta. Predavanji na učiteljišču Slomšek Na državnem učiteljišču Anton Martin Slomšek v Trstu bodo jutri imeli v gosteh znano slovensko psihiatrinjo Martino Tomori iz Ljubljane. Predavala bo o istovetnosti otroka in mladostnika. Predavanje sodi v niz podub, ki se uokvirjajo v eksperimentalno dejavnost snujočega slovenskega pedagoškega liceja. Tako bo predvidoma v soboto, 23. t. m., obiskal to našo šolo raziskovalec Slovenskega raziskovalnega inštituta Pavel Stranj in govoril o manjšinski problematiki v Italiji s posebnim ozirom na slovensko narodnostno skupnost. koncerti Gledališče VERDI Danes ob 18. uri bo v mali dvorani gledališča Verdi srečanje z interpreti opere Nabucco, ki ga organizira Združenje Arniči della lirica v sodelovanju z gledališčem Verdi in Krožkom za kulturo in umetnost. Vstop prost. Societa del concertl -Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 18. t. m., ob 20.30 bosta v gledališču Rossetti nastopila Mischa Maisky in Daria Hovora. kino ARISTON - 16.00, 22.00 Aliče, r. Woody Allen, i. Mia Farrow, VVilliam Hurt. Jutri je dvorana rezervirana za angleški film. V petek je na sporedu spet film Aliče. EKCELSIOR - 17.00, 22.15 Mamma, ho perso 1'aereo, r. Chris Columbus, i. Macaulay Culkin, Joe Pešci. EKCELSIOR AZZURRA - 16.30, 22.00 II mistero Von Bulovv, r. Barbet Schroe-der. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Highlander II - II ritorno, i. Sean Connery, Chris-topher Lambert. 'NAZIONALE II - 16.00, 22.15 - Uno sco-nosciuto alla porta, r. J. Schlesinger, i. M. Keaton, M. Griffith, M. Modine. NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Aula 69 - • lezione di sesso - porn., □ NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Tre sca-poli e una bimba. GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Nikita, i. A. Parillaud, J. Hugues Anglade. MIGNON - 16.30, 22.00 Darkman, r. Sam Raimi, □ EDEN - 15.30, 22.00 La signora lo vuole caldo, porn., □□ CAPITOL - 16.30, 22.00 Atto di forza, r. A. Schwarzenegger. LUMIERE - 17.00, 22.15 Labirinte di passione, r. P. Almodovar. ALCIONE - 18.00, 22.00 Taxi Blues, r. Pavel Longuine. Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □□ Umila je Srečka Adamič v d. Legiša V soboto so v Šempolaju pokopali Srečko Adamič vd. Legiša, po domače Felicijo, ki bi 11. marca dočakala svojo 95-letnico in je bila tako najstarejša vaščanka tega okoliša. Slabo vreme in sneg sta marsikomu preprečila, da bi se udeležil njenega pogreba, na katerem ji je v zadnje slovo zaigrala na-brežinska godba na pihala, g. župnik pa je imel poslovilni govor. Pokojnica je bila po rodu iz Prečnika, kjer je bil doma tudi njen mož, in tu je s svojo družino (imela je 11 otrok, od tega jih je sedem še živih) preživela vse svojo življenje. Kot mnoge slovenske družine, je tudi družina Legiša okusila trpljenje pod fašizmom. Najstarejšo hčerko so med vojno aretirali in je končala svoje mlado življenje meseca aprila v tržaški Rižarni. Njena smrt je močno prizadela vse njene. Pokojnica je bila vedno trdnega zdravja. V mladosti je pela v pevskem zboru društva »Zmaga«, nato pa je bila pevka še v cerkvenem zboru. Tudi v povojnem času se je vedno zanimala za kulturno delovanje v vasi, del njihove domačije pa je bil nekaj let po vojni tudi sedež domačega društva. Pred nekaj dnevi si je zlomila nogo. V bolnišnici v Tržiču je prestala operacijo. In vse je kazalo, da se bo kmalu vrnila domov, ko ji je nenadoma odpovedalo srce. Prizadeti družini tudi naše sožalje. razne prireditve PD Slovenec Boršt-Zabrežec vabi v petek, 15. t. m., ob 20.30 v Srenjsko hišo v Boršt na predstavitev knjige Borisa Kureta BORŠT. Slovenski kulturni klub - Ul. Donizet-ti 3 - vabi v soboto, 16. februarja, na PRAZNIK SLOVENSKE KULTURE, ko bodo nagrajeni zmagovalci literarnega, likovnega in fotografskega natečaja za mlade. Odprta bo razstava likovnih in fotografskih izdelkov, literarne prispevke pa bodo prebrali člani gledališkega krožka SKK. Začetek ob 18.30. PD Kolonkovec, KD L Grbec in Dom J. Ukmarja priredijo 16. t. m. ob 20. uri skupno PREŠERNOVO PROSLAVO v Domu J. Ukmarja v Skednju. Slavnostni govor bo imel Stane Raztresen. Vabljeni. __________gledališča_____________ SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE SSG gostuje danes, 13. t. m., ob 19. uri v Črnomlju s predstavo MOJSTRSKA LEKCIJA. VERDI Operna sezona 1990/91 Jutri, 14. t. m., ob 20. uri (red L) zadnja predstava Verdijeve opere NABUC-ČO. Dirigent Piergiorgio Morandi, režiser Pasguale DAscola. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi. GLEDALIŠČE ROSSETTI Danes, 13. t. m., ob 16. uri - V sodelovanju s Pokrajino Trst, Cappello Under-ground in Zadrugo Bonavventura bo na sporedu pregled video filmov GLI UO-MINI OSCURI - FALSTAFF ('66), SER-VO DI SCENA ('84), KAGEMUSHA (80). Od 19. do 24. t. m. bo M. Chiocchio predstavil delo A. Čehova GALEB z Gas-tonom Moschinom, Marzio Ubaldi in Emanuelo Moschin. Režija M. Missiroli. V abonmaju odrezek št. 7. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. LA CONTRADA Gledališče Cristallo Danes, 13. t. m., ob 20.30 bo na sporedu delo F. Garcie Lorce CRISTOBAL Y PERLIMPLINO. Prevod Vittorio Bodini. Režija Nino Mangano. Gledališče Ul. Ananian V petek, 15. t. m., ob 20.30 bo na sporedu ponovitev dela Elene duerini VIVA LA' E PO' BON. Šesta predstava v abonmaju. Ponovitvi v soboto in v nedeljo, 17. t. m., ob 16.30. ____________razstave__________________ V TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 razstavljata svoje fotografije GIOVANNI LUISONI in TONE STOJKO. Urnik: od torka do petka 9.00-13.00, 14.00-19.00. V Studiu Bassanese - Trg Giotti 8/1 -je odprta razstava ilustracij EMANUE-LEJA LUZZATTIJA z naslovom OD VOLTAIRA DO MOZARTA. Razstava je odprta ob delavnikih od 17. do 20. ure. Na Gradu sv. Justa - Bastione fiorito -je do 20. februarja na ogled razstava z naslovom DIEGO DE HENRIOUEZ - Fotografije za muzej. Razstavo so organizirali Dežela F-JK, Pokrajina Trst, Občina Trst in Vojaški zgodovinski muzej. Urnik: od 10. do 15. ure. V Občinski razstavni dvorani na Trgu Unita je na ogled razstava olj, tušev in temper slikarja CLAUDIA COS-SUJA. V razstavni dvorani Letoviščarske ustanove v Miljah je na ogled razstava slikarke MIME SEMEC. Razstava bo odprta do 16. februarja ob delavnikih od 9. do 14. ure, ob nedeljah je zaprto. V gledališču Mlela na Trgu Duca de-gli Abruzzi je na ogled fotografska razstava PAOLA RAPALLINA. V galeriji Tribbio je na ogled razstava slikarja Tobie Ravaja. Razstava bo odprta do 22. t. m. Darujte za Slovenski visokošolski sklad Sergij Tončič razna obvestila SKD Slavec organizira PLESNI TEČAJ standardnih in latinskoameriških plesov za nove ljubitelje plesa. Vpisovanje vsak dan na tel. št. 815207 - Patricija v popoldanskih urah. Slovenski kulturni klub razpisuje ob dnevu slovenske kulture LITERARNI, LIKOVNI IN FOTOGRAFSKI NATEČAJ za mlade ustvarjalce. Svoje prispevke lahko oddate referentom SKK na višjih šolah še danes. Sklad Mitja Čuk organizira v nedeljo, 3. marca, v Zabnicah V. ZIMSKE IGRE SKLADA "M. ČUK". Prijave za avtobusni izlet in tudi samo za kosilo na sedežu Sklada, Proseška ul. 133, vsak dan od 8.30 do 12.30. Informacije po tel. 212289. Amaterski oder J. Štoka prireja tečaj dikcije in izgovarjave, ki ga bo vodil Stane Raztresen. Kdorkoli bi želel izpopolniti in obogatiti znanje slovenščine in se rad pridružil dramski skupini naj se javi ob sredah ob 20.30 na sedežu Kulturnega doma na Proseku. Vse informacije potelefonu na št. 225519 ali 225694. včeraj - danes Danes, SREDA, 13. februarja 1991 PEPELNICA Sonce vzide ob 7.11 in zatone ob 17.28 - Dolžina dneva 10.17 - Luna vzide ob 6.27 in zatone ob 16.19. Jutri, ČETRTEK, 14. februarja 1991 VALENTIN PLIMOVANJE DANES: ob 2.54 najnižja -17 cm, ob 8.29 najvišja 40 cm, ob 15.05 najnižja -59 cm, ob 21.40 najvišja 42 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 2,9 stopinje, zračni tlak 1008,9 mb, pada,veter piha 38 km na uro, burja s sunki do 65 km na uro, vlaga 48-odstot-na, nebo pooblačeno, morje rahlorazgi-bano, temperatura morja 7 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Lara Sancin, Chiara Pippa, Giulio Montesion, Massimiliano Zambiasi. UMRLI SO: 80-letni Ottone Weber, 68-letna Maria Eftimiadi, 90-letna Cristina Trampuš, 80-letna Stanislava Keber, 82-letni Oreste Concina, 94-ietni Eugenio Sfreddo, 78-letni Giordano Vedova, 45-letni Giovanni Roberto Sigacotti. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 11., do sobote, 16. februarja 1991 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Borzni trg 12, Ul. L. Stock 9 (Rojan). OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere z zdravniškim receptom. Od 19.30 do 20.30 Borzni trg 12, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Ul. Rossetti 33. OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere z zdravniškim receptom. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 33. Informacije SIP - št. 192. SLUŽBA KZE ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. y SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE gostuje SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE Celje AIexandre Dumas pere POKVARJENEC ALI LEPOTA IN MOČ Režija VITO TAUFER V petek, 15. t. m., ob 20.30 Abonma RED A in D v soboto, 16. t. m., ob 20.30 Abonma RED B, E in F v nedeljo, 17. t. m., ob 16.00 Abonma RED C in G Abonente mladinskih redov prosimo, da se držijo objavljenega razporeda. čestitke mali oglasi Na Krmenki danes praznuje svoj 21. rojstni dan Valter Ražem. Želijo mu mnogo uspeha in zdravja mama, papa, bratje, sestre in nečaki Luka, Valentina, Marko in Stefano. Željam se pridružuje tudi zaročenka Laura. OSMICO je odprl v Borštu Benedikt Žerjal (Diko). V AVSTRIJI v mestu Haus pri Schlad-mingu, oddam v najem za počitnice stanovanje po zelo ugodni ceni, Infot' macije tel. (040) 213951 ob uri kosila-IŠČEM delo kot šofer, imam mednarodno vozniško dovoljenje za tovornjake 5 prikolico in vse dokumente za bivanje prispevki Namesto cvetja na grob Kristine Merlak daruje Adalgisa Biekar 20.000 lir za KD I. Grbec. V spomin na Ano Faj por. Pertot darujeta Elda in Livio Vigini 50.000 lir za ŠD Primorje. V spomin na inž. Borisa Bezenška daruje družina Jevnikar 50.000 lir za Sklad M. Čuka. V spomin na dr. inž. Borisa Bezenška daruje Anka Prinčič 20.000 lir za Sklad M. Cuka. V spomin na Anico Pertot darujeta Pepi in Božica 30.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Marto Malalan darujeta Anica in Poldo Vatovec 30.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Marto Tence Malalan darujejo Dolenčevi (Devinščina) 50.000 lir za ŠD Sokol. V spomin na Milka Starca darujejo žena Vanda in hčerki Milojka in Nada 50.000 lir za ŽPZ Prosek-Kontovel. V spomin na Anico Pertot daruje družina 20.000 lir za ŽPZ Prosek-Kontovel. ure in ob nedeljah od 10. do 12. ure na št. (003867) 82193. 3-SOBNO STANOVANJE v Ricmanjin dajem v najem zakoncema, oba zaPoSA' lena, 420.000 lir mesečno. Tel. 36064 ■ PEK z večletno prakso (specializiran delavec) išče zaposlitev. Tel. 211324. POTREBUJEM lekcije iz matematike' knjigovodstva ter ostalih predmet0',' Tel. 228475 v popoldanskih urah. PRODAM motor yamaha tenere' 600, ku pij en septembra '88, v odličnem stanji Tel. po 17. uri na št. 211850. k PRODAM skoraj nov traktor ferrari 33 » s., pogon na štiri kolesa, s prikolico z prevoz goseničarjev. Tel. (0481) 531'4 : PO UGODNI ceni prodam nov krznen* plašč - lisica groenlandia. Tel. 2289 od 12. do 13. ure ali od 19. do 20.30. NOV AMORTIZER za fiat 127 prodan za 45.000 lir. Tel. na št. (040) 422082. PRODAM alfa romeo T. Spark 75, 200 ’ letnik '89, prevoženih 35.000 km, v “ brem stanju. Tel. 327250 ali 327404. . PRODAM avtomobil fiat 500 v dobre« stanju. Tel. 211154 ob uri kosila. KROMPIR za saditev sorte kenebik Pr dajam. Telefonirati 226315 ob uri ko PRODAM avtomobil maserati biturl^| Tel. 767724 vsak dan od 8. do 12. m 14. do 18. ure razen ob sobotah in deljah. Odhodi in prihodi na deželno letališče v Ronkah Urnik velja od 3. septembra 1990 Za Št. Odhod Odhod poleta avtobusa* letala MILAN AZ 313 dnevno 5.35 7.05 RIM AZ 307 dnevno 6.00 7.30 MUNCHEN LH 5499 od pon. do sob. 4.45 6.15 MUNCHEN LH 5491 od ned. do pet. 13.30 15.00 RIM AZ 301 dnevno 10.00 11.30 MILAN AZ 315 dnevno 14.00 15.30 RIM AZ 311 od pon. do pet. 14.30 16.00 RIM AZ 303 dnevno 17.40 19.10 Iz Št. Odhod Prihod poleta letala letala RIMA - AZ 300 dnevno 9.30 10.40 MUNCHNA LH 5490 od ned. do pet. 13.05 14.30 MUNCHNA LH 5498 od ned. do pet. 21.25 22.50 MILANA AZ 314 dnevno 13.50 14.40 RIMA AZ 310 od pon. do pet. 14.00 15.10 RIMA AZ 302 dnevno 17.10 18.20 RIMA AZ 306 dnevno 20.55 22.05 MILANA AZ 312 dnevno 21.40 22.30 *) Avtobusna proga od terminala pri tržaški železniški postaji do in obratno. Prihod letala 7.55 8.40 7.30 16.30 12.40 16.20 17.10 20.20 prihod. rvtobusa 11.30 15.20 23.40 15.30 16.00 19.1° 22.50 23.10 letališč0 Letalska agencija (Trst, Trg sv. Antona 1): (040)68017-630143-65108 (040)61506-61507 (040)61996 (040)61996 (040)422711 (040)62105 Splošne letalske storitve ......... tel. Potniške rezervacije............... tel. Potovanja-križarjenja-počitnice .... tel. Menjalniške storitve .............. tel. Terminal ne železniški postaji .... tel. Blagovni ekspedit (iz Trsta)....... tel. —---- Blagovni ekspedit (iz Ronk)........ tel. (0481)778000 (FAK 47443/) Urnik potniške agencije: od ponedeljka do petka............. 8.30-12.30 in 14.30-18.30 ob sobotah......................... zaprto Urnik urada na železniški postaji: finn od ponedeljka do petka............. 5.30-7.00, 8.30-12.00 in 13.30- ob sobotah......................... zaprto Urnik blagovnega ekspedita: od ponedeljka do petka............. 8.30-12.30 in 14.30-18.30 ob sobotah......................... zaprto . serVjS je Agencijski uradi so zaprti ob sobotah, nedeljah in praznikih, avt°buSg1di zaprti' vedno zagotovljen in brezplačen. Ob dnevih, ko so agencijski u lahko kličete deželno letališče na telefonsko številko (0481)7731. menjalnica TUJE VALUTE FIXING MILAN Ameriški dolar..... 1094,50 Nemška marka....... 752,47 Francoski frank.... 220,85 Holandski florint ... 667,79 Belgijski frank.... 36,557 Funt šterling....... 2180,45 Irski šterling...... 2001,70 Danska krona....... 195,51 Grška drahma....... 7,018 Kanadski dolar..... 947,65 BANKOVCI TRST 1080. 747. 217. 660. 35,50 2150. 1960. . 191. 6,50 900. TUJE VALUTE Japonski jen .. ■ Švicarski frank . Avstrijski šiling Norveška krona Švedska krona • Portugalski eskudo Španska peseta • • • Avstralski dolar ■ ■ ■ Jugoslov. dinar ■ ■ • ECU............... fixing milan 8,54 878,78 106,967 192.18 200.18 8,521 11,976 854,60 1545,75 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE BCIKB TRŽAŠKA KREDITNA BANKA , 040,6',?3* ^enclia ^ »Odnos do zalivske vojne prevečkrat brezobziren« »Kot ni nič bolj tragičnega in pre-resljivejšega od vojne, tako ni nič °‘i nesmiselnega in posmeha vred-^e9a kot so presojanja vojnih spopa->s’ k°m privoščila vsaj res dolgoleten premor. Mi ni všeč biti slavna, mi ni všeč Vsem učinek, ki ga ta sloves ima na moje življenje.« Ženska in njena stvarnost breda pahor Ali družba res ljubi Veliko besed in malo dejanj: takšne usode sta v današnji družbi deležna mati- in otrok. To še zlasti velja za obdobje nosečnosti, ko je bodoča mati z otrokom, ki ga še nosi, izpostavljena številnim nevarnostim ali vsaj neznankam, saj razne zdravstvene in socialne preventivne ukrepe sproži šele ugotovitev, da gre za rizične iaktorje. Tako ugotavlja psihologinja Patrizia Romito, glavna avtorica knjige »Delo in zdravje med nosečnostjo« (Lavoro e salute in gravidanza), ki je na pobudo skupine Griff pred kratkim izšla pri milanski založbi Franco Angeli. Knjigo bodo danes popoldne predstavili v Trstu, in sicer ob 17.15 na sedežu Novinarskega krožka na Korzu Ita-lia 13. Patrizia Romito je namreč tržaška raziskovalka in trenutno v okviru pediatrične bolnišnice in porodnišnice Burlo Garofolo vodi dva raziskovalna projekta (o odnosu med socialnimi vedami in materinstvu in o komunikaciji med zdravstvenim osebjem in starši otrok). Knjiga, ki jo danes popoldne na pobudo ženskega kulturnega združenja Settima onda v sodelovanju z ženskim koordinacijskim odborom CGIL predstavljajo v Trstu, prinaša več prispevkov. Vanjo je namreč Patrizia Romito želela ob najobsežnejši študiji, ki jo je prispevala sama in ki knjigi daje tudi naslov, uvrstiti še zapisa dveh raziskovalnih nalog, pri katerih so sodelovale še druge tukajšnje in tuje raziskovalke. S tem je želela med drugim naglasiti pomen sodelo- nosečnice? vanja med ženskami-raziskovalkami, kot je med drugim zanjo izrednega pomena dejstvo, da so z njenim, kot tudi z delom vseh ostalih raziskovalk, podrobno in neposredno seznanjene ženske, ki so istočasno predmet in uporabnice njenih raziskovanj. Kot je zapisala tudi v uvodu, avtorica namreč ne verjame v »čistost« znanosti, temveč zagovarja »okuženo znanost«, takšno znanost, ki se sprašuje o uporabi in posledicah raznih iznajdb. Istočasno je Patrizia Romito odkrito in zavestno feministka v svojem znanstvenem delu, kar jo je (tudi zaradi kritik na račun uveljavljenih znanstvenikov) oviralo v njenem raziskovalnem delu, predvsem glede objav opravljenih raziskav. Tokrat so Patrizii Romito priskočile na pomoč druge raziskovalke: knjiga je namreč izšla na pobudo skupine Griff (Gruppo di ricerca sulla famiglia e la condizione femminile), ki prvenstveno združuje sociologinje z milanske univerze, vendar pa skupina sodeluje z raznimi centri oziroma skupinami proizvajalkami »ženske kulture« v Italiji in v drugih državah, povezana je z raznimi mednarodnimi raziskovalnimi centri, po drugi strani pa ima stike z javnimi upravami in sindikalnimi organizacijami. ■ Knjigo bosta danes popoldne v Trstu predstavili Fiorella Farinelli, ki se v okviru sindikata CGIL posveča vprašanjem šolstva, univerze in znanstvenega raziskovanja, in pa Liliana Lanzardo s tržaške univerze. Kot že rečeno je najobsežnejše poglavje v knjigi prispevala Patrizia Romito, gre pa za študijo o »Plačanem in neplače-nem delu žensk med nosečnostjo«, oziroma o posledicah, ki jih delo izven doma in v domačem okolju ima na otroka. S francosko kolegico Francoise Hovelague je tržaška raziskovalka oblikovala znanstveni zapis o »Zdravju žensk v nosečnosti in prevenciji han-dikapov«, medtem ko je s tržaško študentko Marino Cuttini pripravila kratko, vendar zanimivo »Kvantitativno analizo rojstev v Trstu od leta 1980 do leta 1985«. iisliliSi | | dai iasnji televizijski in radijski sporedi ' RAI 1 t0.§ j^ktualno: Uno mattina Nanizanka: Provaci an->1.00 fra Harry ll.Oj jutranji dnevnik Nanizanka: Su e giu per ll.4n feverly Hills u Variete: Occhio al bili^ glietto 12.05 rreme *n kratke vesti l3.3g Variete: Piacere Raiuno Kog ^eevnik - tri minute kon kvarkov svet jdprta šola in Obvezna 1j 3q “ola v deželah EGS Otroški variete: Lalbero ‘“»STo RAI 2 RAI 3 oddaja: Big!, vmes 'I.55 “azar Hanne in Barbere '8.05 ,z Parlamenta in vesti 8.45 ^ktualno: Italia ore 6 « Š0 a ad.: Medicina amara ‘0.4q p jbanah in dnevnik . ^m: Pari e dispari £°tn. It. 1979, r. Sergio °rbucci, i. Bud Spen-32.3S S®r. Terence Hill) prPk v sredo: odbojka hilips-cSKA za pokal y^akov, atletika Italija- >g«“KS|a' ™8S 12.5 in vreme . “tika: Mezzanotte e hintorni 7.00 Risanke, nanizanka Las-sie in otroški variete 8.30 Nanizanka: Una detecti-ve in gamba 9.30 Aktualno: Radio anchTo 10.25 SP v smučanju: kombinacija 3x10 km 11.55 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Diogenes, Gospodarstvo 13.45 Nadaljevanke: Beauti-ful, 14.15 Ouando si ama, 15.05 Destini 15.35 Film: Assassinio al ga-loppatoio (krim., ZDA 1963, r. George Pollock, i. Margaret Rutherford, Robert Morley) 17.00 Vesti in Iz parlamenta 17.45 Nanizanka: Punky Brevvster 18.10 Knjige: Casablanca 18.20 Šport in Rock cafe 18.45 Nanizanka: Hunter 19.45 Dnevnik 20.10 Nogomet: Italija-Belgija (prenos iz Ternija) 22.10 Aktualno: Mixercultura 23.15 Dnevnik, Pegaz, Dosje 24.00 Vreme in horoskop 0.10 Film: Lo sconosciuto (dram., Fr. 1978, r. Serge Leroy, i. Alain Delon, Sophie Renoir) 12.00 Dok. oddaja: Meridiana 14.00 Deželne vesti 14.30 Dok. oddaji: Informagio-vani, 15.00 Multimedial-na enciklopedija filozofskih znanosti 15.30 Plavanje s plavutmi 15.50 Ciklokros 16.10 Hokej na kotalkah in na ledu 17.15 Nanizanki: I mostri - La sposa perduta, 17.40 Vita da strega 18.05 Dok. oddaja: Geo 18.35 Drobci barvnega radia 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Dnevnik 18.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Varieteja: Blob. Di tutto di piu, Una cartolina di Andrea Barbato 20.30 Aktualnosti: Mi manda Lubrano - Un mercoledi nellTtalia dei tranelli 22.35 Večerni dnevnik 22.40 Aktualno: Cartolina il-lustrata 23.30 Izza kulis: Gianandrea Gavazzeni na vaji za Bellinijevo opero La sonnambula 0.05 Nočni dnevnik 0.35 Aktualno: Pubblimania Lir TV Slovenija 1 8.50 Video strani 9.00 Spored za otroke in mlade: Živ žav 9.50 Nadaljevanka: Pripovedke iz medenega cvetličnjaka (pon.) 10.50 Nadaljevanka: Daleč si prišla, Katie (2. del) 11.40 Video strani 15.00 Žarišče (pon.) 15.30 Sova (pon.) 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.05 Mozaik. TV film: Me-mento mori, 17.20 dok. Drežniški pustovi 17.50 Spored za otroke in mlade: kontaktna oddaja Klub klobuk 19.00 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Film: Bagdad Cafe (kom., Nem. 1987, r. Per-cy Adlon, i. Marianne Sagerbrecht, Jack Pa-lance) 21.35 Variete: Fluid 22.20 Dnevnik in vreme 22.45 Nočni program Sova, vmes nanizanka Alf, nadaljevanka Mama Lucija, dok. niz Veliki fotografi 0.20 Video strani IIP) TV Koper 16.00 Športni pregled 18.30 Spored v slovenščini 18.45 Odprta meja 19.00 TVD Stičišče 19.20 Video agenda 19.25 Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes nanizanka Barbagianni e pa-voncelle, risanki Laurel & Hardy in Spunky and Tadpole 20.30 Nanizanka: La famiglia Smith 21.00 Dokumentarec: II mira-colo della vita (1. del) 21.30 Nanizanka: Justice 22.15 TVD Novice 22.25 Rubrika o športu TV Slovenija 2 9.55 SP v smučanju: tek za kombinacijo 3x10 km moški, 17.45 posnetki 18.30 Slovenci v zamejstvu 19.00 Studio Maribor: Poslovna borza, TV ruleta 19.30 Dnevnik in Žarišče 20.30 Metropolitanska opera (1. del) 22.20 Dokumentarna oddaja: Mednarodno delavsko gibanje (2. del) 23.40 Švet poroča, nato Vutel q.O) a______________ pp,: La famiglia Brady v, L mio amante e un l9SfPto (vest;ern' ZDA In Bn-u' r' Joseph Kane, i. 'Ml l2.SS l2.35Vr’sPranZO®SerVit°' RETE 4 ITALIA 1 ODEON ■5s f^ Tris 3'2q Kv?ale5News SiusP ° K 11 prezzo e binion JrarP11,?1000 dei nove, CC^emarito 3°40 ?ttiscia?n(lra 0 Nan-lalanotizia Evin 1 segreti di ^O^anotte8' 2145 Voci anz^cu Nlaurizio Co- 8.30 Nadaljevanke: Aspet-tando il domani, 9.00 Cosi gira il mondo, 9.30 Senorita Andrea, 10.00 Per Flisa, 11.00 Šenora, 12.00 Topazio 13.00 Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti) 13.05 Nadaljevanke: Ribelle, 13.45 Sentieri, 14.45 La mia piccola solitudine, 15.15 Piccola Cenerento-la, 16.15 La valle dei pini, 16.45 General Hospital, 17.15 Febbre damore 18.15 Kviz: Čari genitori 19.00 Aktualno: C eravamo tanto amati (vodi Luca Barbareschi), 19.30 Linea continua (vodi Rita Dalla Chiesa) 19.40 Nad.: Marilena 20.35 Film: Operazione sotto-veste (kom., ZDA 1959, r. Blake Edwards, i. Cary Grant, Tony Curtis) 23.00 Dokumentarec: National Geographic (vodi Lea Massari) 0.05 Film: Norma Rae (dram., ZDA 1979, r. Martin Ritt, i. Sally Field, Ron Leib-man) 8.30 8.45 11.45 12.00 14.30 15.30 6.30 Odprti studio 7.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke Odprti studio Nanizanke: Luomo da sei milioni di dollari, 9.50 La donna bionica, 10.45 Sulle strade della Cali-fornia Odprti studio Nanizanki: TJ. Hooker, 13.00 Happy Days 13.30 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke Kviz: Urka Nanizanke: Tutti al col-lege, 16.00 Compagni di scuola, 16.30 Simon & Simon 17.30 Odprti studio 18.05 Nanizanke: Mai dire si, 19.00 MacGyver, 20.00 Cri Cri 20.30 Film: King Kong 2 (fant., ZDA 1986, r. John Guil-lermin, i. Brian Kerwin, Linda Hamilton), vmes Odprti studio 22.40 Glasba: TopVenti 23.30 Reportaža: Jonathan 0.15 Odprti studio 0.45 Nanizanki: Kung Fu, 1.45 Samurai 13.00 13.30 15.00 17.00 19.30 20.00 20.30 22.30 23.00 Dokumentarec: Človek in zemlja Risanke Nad.: Signore e padrone, 16.00 Pasiones Film: L ultima neve di primavera (dram., It. 1973, r. R. Del Balzo, i. Be-kim Fehmiu) Risanke Nan.: Flash Gordon Film: I figli... so' pezzi 'e core (dram., It. 1981, r. Al-fonso Brescia, i. Mario Merola, Michele Esposi-to) Rubrika o zdravju Film: L amore breve (dram., It. 1969, i. Joan Collins) Joanna Lee, i. Barbara Feldon) 16.50 Rubrika: Ženska TV 18.15 Nanizanka: Autostop per il cielo 19.15 Variete: Ora locale 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Sugar Baby (kom., ZRN 1985, r. Percy Adlon, i. Marianne Sagerbrecht, Eisi Gulp) 22.15 Top šport 24.00 Nočne vesti 0.30 Film: La luna e tramon-tata (vojni, ZDA 1941, r. Irving Pichel, i. Henry Travers) TELEFRIULI TMC 8.30 Nanizanka: Get Smart 9.00 Dokumentarec: Prijateljska narava 9.30 Nan.: Sceriffo Lobo 10.30 Nadaljevanki: Tris di cuori, 11.20 Potere 12.00 Kosilo z Wilmo 12.30 Nan.: Doris Day Show 13.00 Dnevnik in šport 13.30 Rubrika: Ženska TV 15.00 Film: I ragazzi del divor-zio (dram., ZDA 1980, r. 15.00 Roza salon 16.00 Risanke 18.00 Nad.: Vite rubate 19.00 Igra: Marameo 19.30 Dnevnik 20.00 Rubrika: Videocar 20.30 Film: Ho sposato unbm-bra ( dram., 1983, r. Robin Davis, i. Nathalie Baye) 22.30 Nočne vesti 22.45 Čakajoč na polnoč 24.00 Rubrika: Videocar TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev (pon.); 9.15 Variete: Ona + jaz = oba (pon.); 9.45 Orkestralna glasba; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Roman: Doktor Živago (Boris Pasternak, 6. del); 12.00 Govorica telesa; 12.20 Instrumentalni solisti; 12.40 Primorska poje: MePZ Hrast iz Doberdoba; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Na goriš-kem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Rock zvezde; 15 30 Znani ansambli; 16.00 Slovenski izvajalci na laserskih ploščah: organist Milko Bizjak izvaja Bachove skladbe; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Slovenska literatura na stičišču z it. svetom; 17.30 Mladi val; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasbena matineja; 10.00 Gospodarstvo; 11.05 S poti po domovini; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki; 14.40 Radijski Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Studio 26; 20.00 Šaljivo; 20.35 Naši interpreti; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Operni oder; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos RS; 10.35 Prenos Vala 202, 13.00 Na valu radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.30 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 8.45 Ugani; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Glasba; 16.00 Kulturna oddaja; 17.00 Naša glasba 18.32 Souvenir d'Italy; 19.00 Slavne arije; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matine-ja in obvestila; 17.00 Pogovor z vedeže-valko: Vas zanima vaša prihodnost?; 19.00 Glasba po željah; 2CT30 Pogovor z odvetnikom in ostali Trst. Ostre polemike med delegati občinske skupščine v Novi Gorici Pridržki in kritike novega sporazuma o sožitju med Novo Gorico in Gorico V Podgori prireditev ob prazniku slovenske kulture Družbenopolitični zbor Občinske skupščine v Novi Gorici je v ponedeljek nadaljeval zasedanje, ki je bilo prekinjeno prejšnji četrtek. Tedaj je najprej bila skupna seja vseh treh zborov skupščine, ki pa so jo po polemikah med delegati (predstavniki) raznih političnih strank o tolmačenju začasnega poslovnika o delovanju Občinske skupščine, prekinili. Odločili so se za sklicanje ločenih zasedanj zborov, v pričakovanju in obetih, da se bodo polemike zmanjšale in da bo Občinska skupščina lahko uspešneje delovala. V vzdušju napetih odnosov in polemik, a tudi občasne zmede, je potekala tudi razprava delegatov Družbenopolitičnega zbora, na seji v ponedeljek, o sporazumu glede sodelovanja med Novo Gorico in Gorico. Obrazložil ga je župan Sergij Pelhan, ki je dejal, da je v dokumentu vsebovanih osemdeset odstotkov stališč in predlogov o medsebojnem, oziroma medobmejnem sodelovanju, ki so jih sprejeli v Novi Gorici. Razpravo o novem sporazumu o sodelovanju med Novo Gorico in Gorico je spodbudil Tomaž Marušič, predsednik kluba poslancev in odbornikov Demosa, ki je predsednika občine Pelhana obdolžil, da je pri sklepanju dogovora o sodelovanju med dvema sosednima mestoma in občinama, prekoračil svoje pristojnosti. Dokument naj bi namreč ne bil skladen s sklepi in usmeritvami, ki jih je glede sodelovanja z Gorico sprejela Občinska skupščina. Pri tem naj bi zlasti obšel, oziroma zanemaril koristi Slovencev v Gorici. Pelhan je Marušiču odgovoril, da to ni res, ker se je v Gorici dogovoril tudi o tem, da bodo tam pripravili tako imenovano okroglo mizo o vlogi slovenske narodnostne skupnosti v goriškem mestu. Predstavniku Demosa pa so ugovarjali tudi predstavniki socialistov in prenoviteljev. Tako je delegat Mirko Brulc menil, da župan Sergij Pelhan ni prekoračil svojih pristojnosti, čeprav, je dodal, predsednik občine na področju mednarodnih odnosov in sodelovanja seveda utira svoja pota in pač uveljavlja svojo osebnost. V omenjenem vzdušju, polnem strasti in občasno tudi zmede, so delegati nekajkrat glasovali, ob tem pa navajali različna stališča o obravnavani temi ter usmeritve, ki so tudi rezultat različnih ideologij in političnih usmeritev posameznih strank. Toda nato so z glasovanjem sprejeli nekaj sklepov in stališč. Tako je bil sprejet predlog Tomaža Marušiča, da Družbenopolitični zbor ne sprejme poročila občinske Komisije za stike z zamejstvom, z utemeljitvijo, da poročilo ne vsebuje stališč in usmeritev, ki jih je o omenjeni problematiki sprejela, bodisi Občinska skupščina, ali pa so o njih razpravljali oziroma jih sprejeli na seji Komisije za stike z zamejstvom. Tako bo morala Komisija (njen pred-sedniuk je bivši novogoriški župan Albert Bevčič) svoje poročilo ponovno sestaviti in ga predložiti delegatom, kar bo prav gotovo povzročilo nove zaplete in morda tudi nevšečnosti. Ob tem je po- menjljiva izjava Tomaža Marušiča, ki je dejal, "da je on podpredsednik občinske Komisije za stike z zamejstvom, vendar je njegova vloga v tej komisiji nična". Sprejeta sta bila tudi predloga, da je sporazum o sodelovanju med Novo Gorico in Gorico, ki je bil podpisan 6. februarja letos, potrebno spremeniti. Iz dokumenta naj bi izločili ugotovitev, da so sporazum podpisali "v prisotnosti predsednika Avtonomne dežele Furlanije-Ju-lijske krajine Adriana Biasuttija in predsednika vlade Republike Slovenije Lojzeta Peterleta". Oba politika sta bila ob podpisu sporazuma v Gorici namreč odsotna in zato je omenjena navedba oziroma trditev o njuni prisotnosti neresnična. Delegati Družbenopolitičnega zbora tudi zavračajo navedbo ob zaključku omenjenega sporazuma o sodelovanju s sosednjo Gorico, ki jo je razumeti, tako menijo, kot trditev, da v Novi Gorici obstaja tudi italijanska manjšina. Sodeč po omenjenih stališčih in drugih pridržkih, bodo dokument o sodelovanju med Novo Gorico in Gorico spremenili oziroma dopolnili, nato pa bi ga obravnavali in potrdili na skupni seji vseh Zborov Občinske skupščine. Morebitna sprememba sporazuma pa bo najbrž predvsem odvisna od podpisnikov, ki so predsednik novogoriške občine Sergij Pelhan, župan Gorice dr. Antonio Scara-no, slovenski minister za pripadnike našega naroda po svetu Janez Dular ter predstavnik deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine Mario Brancati. Družbenopolitični zbor Občinske skupščine v Novi Gorici je tudi sklenil, da je potrebno ugotoviti, kaj je goriški župan Scarano glede Slovencev dejal v pristojni komisiji senatne zbornice v Rimu, ki sodeluje v postopku za pripravo zaščitnega zakona. V primeru, da je izjavil kaj v škodo slovenski narodnosti v Gorici, naj bi takšna naziranja župana Scarana obsodili. Delegat stranke zelenih Marjan Tavčar je o zadevi postavil vprašanje županu Sergiju Pelhanu, pri čemer omenja tudi trditev nekaterih časnikov, da je "v zahtevah Slovencev v Gorici po priznanju narodnostnih pravic treba videti tudi podaljšano roko Nove Gorice". Domnevne izjave goriškega župana so postale predmet političnega spora in protestov, tako v Gorici kot tudi v Novi Gorici. Pri tem pa je treba ohraniti občutek za resnico in objektivnost. Najbrž je tako menil jugoslovanski generalni konzul v Trstu Jože Šušmelj, ki je pred kratkim v Novi Gorici opozoril, da Scarana ni mogoče kar tako kritizirati in obsojati. Njegove izjave so namreč ostale v ozkem krogu članov omenjene senatne komisije, ki deluje v zaprtem krogu in brez prisotnosti časnikarjev. Kaj je torej govoril, najboljše ve sam Scarano in zato ne bi kazalo vzeti kot čisto resnico nekatere trditve in ugibanja v časnikih. V Novi Gorici pričakujejo, da bo zadevo obrazložil in pojasnil sam župan, pri čemer pa seveda gre za njegovo lastno izbiro in odločitev. MARJAN DROBEŽ Konec prejšnjega tedna je bila v 9orlSa kem Kulturnem domu osrednja proslav ob dnevu slovenske kulture. Praznik sj0 venske kulture pa bodo v prihodnji dneh in tednih obeležili tudi v drug1 krajih. Tako bo že v petek, 15. t. m., Pr šernova proslava v Podgori, na pobu tamkajšnjega kulturnega društva Arwr J Paglavec. Poleg pevskega zbora A. Pa9j lavec, bodo priložnostni kulturni sPor , oblikovali še člani mešanega pevs*ce®. zbora Oton Župančič iz Štandreža. O P menu praznovanja Prešernovega dne govoril Vlado Klemše. Prireditev društvenem sedežu ob 20. uri. bo na OmHAIAIM nA /l.llt ATTItllr/] V Novi Gorici bo danes ob 12.30 tra^ cionalni sprejem za duhovnike, ki začetku leta prireja predsednik skuP jg. ne Sergij Pelhan. Letos naj bi se SP ma poleg duhovnikov iz novogorišk® čine ter koprskega škofa udeležili t slovenski duhovniki iz Gorice ter dot> dobske, sovodenjske in števerjanske u čine. • Šolsko skrbništvo obvešča, da 6o petek, 15. t. m., na šoli "E. Fermi v ^0. ci, Ul. Diaz 20, natečaj za učitelje na ^ lah s slovenskim učnim jezikom za stitev v stalež v smislu min. dekr. z 23. 3. 1990. Kandidati naj se predstav na omenjeni šoli ob 8. uri. Zidali ga bodo na območju med Drev. 24. maja in Ul. Codelli Težavna odobritev lotizacije za veliko poslopje v centru Goriški občinski svet je predsinoči pozno v noč razpravljal o načrtu za lotizacijo območja med Ul. Codelli in Drev. 24. maja, kjer namerava podjetje Valdadige zidati večji stanovanjski in poslovni kompleks. Nova stavba naj bi v obliki črke L nastala na območju bivšega zastopstva Lancia, en krak pa bi segel na Ul. Codelli, kjer bodo podrli eno od hiš. Na Drev. 24. maja bo pročelje visoko 16 metrov, tako kot sosednja stavba na vogalu s Korzom, na Ul. Codelli pa bo poslopje štirinadstropno do višine 11,5 metrov. Prav ta višina je bila eden glavnih kamnov spotike, ki je že ob koncu prejšnjega mandata preprečil odobritev načrta v občinskem svetu. Podjetje je sedaj predstavilo nekoliko prilagojen načrt, toda ohranilo štiri nadstropja na Ul. Codelli, kjer so vse druge hiše dvo ali kvečjemu trinadstropne. Gradnja novega kompleksa bi kvarno vplivala na homogeno arhitektonsko okolje so drug za drugim ocenili Busolini (DSL), Cocianni in Marchi (KD), Fiorelli (Zeleni). Busolini je poleg tega kritiziral tudi druge nesprejemljive estetske značilnosti pročelij in masovne zgradbe na Drev. 24. maja. Cocianni je grenko ugotovil, da so mnogi arhitektonski stvori že iznakazili mittelevropski videz mesta. Namesto da bi si polnili usta z velikimi besedami o pokojnem grofu Coronini-ju, bi morali upravitelji prisluhniti njegovim opozorilom in preprečiti take gradnje, ki otipljivo simbolizirajo arhitektonsko in kulturno propadanje mesta, je dejal. Fiorelli je pristavil, da nekateri v upravi na vso moč podpirajo ta načrt, ker ga izvaja podjetje, »ki je tesno vezano na interese KD in menda njenega deželnega tajnika«. Načrt bi bilo treba zavrniti in zahtevati bistvene popravke. Marchi je nasprotno menil, da gre sprejeti sklep vendar z obvezo, naj bodo na UL Codelli le tri nadstropja in s priporočilom, naj se vnesejo še drugi estetski popravki. To kompromisno rešitev je župan sprejel. Podprl jo je pretežni del svetovalcev večine, proti pa so glasovali DSL, misovci in obe skupni zelenih, eden od socialdemokratov pa se je vzdržal. Ob glasovanju so se nekateri svetovalci večine umaknili iz dvorane v dokaz, da je glede tega gradbenega posega še precej pomislekov. izleti Društvo slovenskih upokojencev prireja v petek, 8. marca, celodnevni izlet na Gardsko jezero in v Verono s kosilom v Peschieri. Vpisovanje se zaključi v sredo, 20. februarja. Vpisujejo poverjeniki in na sedežu, danes, v sredo, 13. in 20. t. m., od 10. do 11. ure. Različna gledanja na »neizbežnost« in etično upravičenost zalivske vojne Zalivska vojna, njena upravičenost in smisel, njene grozote in posledice so bile predsinoči predmet razprave pri okrogli mizi krožka »Frontiera aperta«. Predsednik krožka Mario Brancati je uvodoma nakazal dileme v zvezi z vojno, nato pa predal besedo najvidnejšim goriškim politikom: stališča vlade je predstavil podtajnik Luciane Rebulla (KD), podprla sta jih poslanec Gabriele Renzulli (PSI) in župan Antonio Scarano (KD), poglede opozicije in mirovna prizadevanja katoličanov pa sta predstavila senator Nereo Battello (DSL) in urednik tednika »Voce isontina« Renzo Boscarol. Odločitev o posegu Italije v zalivski vojni ni bila lahka, je dejal Rebulla in poudaril, da je niso sprejeli z lahkim srcem. Nad etičnimi načeli pa je v večini prevladala politična ocena, da je ta vojna paradoksalno potrebna prav za zagotovitev miru in uveljavitev novega mednarodnega reda v času, ko miru v svetu ne zagotavlja več nekdanje ravnotežje terorja iz časa hladne vojne. Vendar cilj te vojne in ne policijskega posega, kot je lažno trdil predsednik vlade, je dejal Battello, ni osvoboditev Kuvajta temveč uničenje Iraka. Vojno vodijo generali ZDA in ne OZN. Zato je treba vojno ustaviti in z mednarodno konferenco poiskati mirno rešitev vseh odprtih problemov. V času, ko so mnogi izgubili razsod- nost, je dejal, so mirovna gibanja trezno opozorila na pogubnost vojne in potrebo po ohranitvi temeljnih načel OZN, ki je nastala za mirno reševanje mednarodnih konfliktov ne pa za napovedovanje vojn proti komurkoli. Mimo moralnih ocen, je menil župan Scarano, so v politiki včasih potrebne tudi drugačne izbire. Vojna za petrolej po njegovem mnenju ni škandal, saj si razviti zahodni svet ne more dovoliti izgube nadzorstva nad surovino, ki jo potrebuje kot kisik za ohranitev svojega gospodarstva in blagostanja. Renzulli je podprl to stališče in pojasnil, da socialisti niso imeli dvomov o potrebnosti vojne, ki predstavlja nacionalni interes za našo državo, potem ko smo se odpovedali jedrski energiji in smo torej odvisni od petroleja. Evropa bi po njegovem mnenju morala igrati odločnejšo vlogo, brez pretiranih oklevanj in navedel kot zgledno zadržanje Angležev. Vojna je bila neizbežna, ustavi pa jo lahko je iraški umik iz Kuvajta. Na povsem drugačni valovni dolžini je krog uvodnih posegov zaključil Boscarol, ki je (moralno) krepko potegnil za ušesa nekatere politike in njihovo opravičevanje nujnosti vojne. Politične izbire niso neodvisne od morale, nesprejemljiva je politika, ki zanika temeljna etična načela humanos- Včeraj in danes višek in konec pustnih prireditev na Goriškem Oporoka sior Anzoleta in Lovretov pogreb v Doberdobu Tradicionalna "cantada siora Anzoleta" na glavnem tržiškem trgu je bila včeraj ena od redkih pustnih prireditev, ki jih niso pregnale vojne in vremenske neprilike. Včeraj je sicer posijalo sonce, v zameno pa je brila ostra burja. Anzoleto se je z nevesto in notarjem pripeljal na kočiji točno opoldne. Notar je pozdravil župana, ki je sledil prireditvi z balkona: »Ne znajdem se več, vsako leto je nov župan,« je hudomušno pripomnil notar, nato pa spustil v zrak golobico z željo, da bi ponesla mir tja, kjer ga ni. Anzoleto je nato modroval, da vojno pripravljajo politiki, v boj pa pošiljajo reveže, zato da bi bogati ostali bogati. »Hočemo mir, ker mrtvi ne živijo niti minuto več,« je dejal, nato pa se spravil na domače zdrahe. Staršem je priporočil naj pošljejo otroke študirat za komisarja, saj bodo dobili gotovo delo kot komisarji sekcij strank ali uprav. Zbadljivkam niso ušli tržiški politiki in njihove laži. V oporoki je Anzoleto zapustil someščanom vse stare nerešene probleme od bolnišnice do ladjedelnice in ureditve prometa. Zabavna prireditev se je kot vedno sklenila z godbo in petjem ljudskih motivov. Pustne prireditve, zlasti za otroke, so bile včeraj tudi v drugih krajih. Popoldne je bilo veselo otroško pustno rajanje v Kulturnem domu v Gorici, kjer so nastopile ritmičarke ŠZ Dom in čarodej Mr. Bond. Otroci so se zabavali tudi v Štandrežu, zvečer pa so bile pustne prireditve s plesom in za- bavo skoraj v vsakem kraju. Tudi na Vrhu, kjer so se domačini dolgo v noč pogajali z doberdobskim pustnimn odborom in mu končno izročili Lovreta. Da, pogreb strica Lovreta v Doberdobu, danes popoldne, točno ob 14.30, bo sklenil pustne prireditve na Goriškem. Na slikah: levo včerajšnja prireditev v Tržiču (foto Marinčič ) in desno prireditev v goriškem Kulturnem domu (foto Čubej). ti. Vzroki te vojne izvirajo iz nePr^tve nega mednarodnega reda in cleroiz. svetovnega bogastva, iz naše P rje, vodnje orožja, ki oborožuje nju s Kmečko banko. Vabljeni P člani združenja. febrl1' SPD Gorica obvešča, da b°JLno te j arja na Nevejskem sedlu druSt ^ein01^. movanje, ki bo veljalo tudi 20- *• . Renca Faganela. Prijave od li- pl®51’] pri Ivu Berdonu (tel. 81507), ^akucU Pečarju (tel. 531191), Bojanu Ma» pfaP“ 20734) in v pisarni OK Val-NaLV * (tel. 521420). Sprejemajo tudi P avtobus. kino Gorica g« CORSO 17.30-22.00 »Highlander , ho Peri ra9^ irl« Connery in C. Lambert. VERDI 18.00-22.00 »Mamma, ereo«. rag8^' VITTORIA 17.30-22.00 »u,na8 vogliosetta«. Prep. ml. pocl Tržič enti EKCELSIOR 17.30-22.00 »M0111 Prep. ml. pod 18. letom. DEŽURNA LEKARNA ' Bassi Rita — Ul. Don Bo 32515' omaVTR^V DEŽURNA LEKARNA j47 S. Antonio - Ul. Roman8 40497. pogrebi , Ičretič iz s$bi'’s Danes ob 9.30 Ivan Kre .„sn A* „ ,eza UU- ja' uanes ou ».ou h rai na glavno pokopališče, šnice Zatta vdova De Cet iz 0lo^e J« od Boga v Ronke, ob ^ bolni5” £j, tignon vdova Gua3nlIfpter °b, %flice neza od Boga v ?empet« boln>^ 13.15 Elvira Fort iz spl° Gonars. _ it- Prešernov dan nas je ponovno skli-cal k temu vsakoletnemu kulturnemu obredu, da potrdimo svojo pripadnost slovenski kulturi, se z Zdravljico pridružimo slovenskim ljudem doma in Po svetu, ki se kot mi v teh dneh zbi-rsjo ob istem imenu in s podobnimi oustvi, da prisluhnemo vedno živi pes-oikovi besedi in da v njegovem duhu r4zrnislimo o naši stvarnosti v širšem ln ožjem okviru. Od tistega davnega leta 1944, ko je b'1 8. februar, dan Prešernove smrti, sredi vojne vihre proglašen za praznik slovenske kulture, se je zvrstilo toliko Proslav, da bi jih težko prešteli. Vseh Vrst jih je bilo: šolske in kulturno-pro-SVetne, preproste in imenitne, krajev-116 in osrednje, pri nas pa še posamič-J\e ali skupne - teh, žal, veliko manj. "saka je bila po svoje pomembna. S oasom so se seveda spreminjale. Od Prvotnega poudarka na zgolj Prešernovi ustvarjalnosti so polagoma prešle * Vrednotenju slovenske ustvarjalnosti >loh. Delno so se navezovale na n®5 in kraj, v katerem so se oblikovale, n®® pa je bila skupna misel Slovenka kultura in njena vloga. Kultura slehernega naroda je vraš-ena v njegovo naravno okolje, družino in zgodovinsko, zato je najpris-Oojši izraz njegovega življenja, misel-osti in teženj, je verna podoba njego-® Preteklosti in sedanjosti. Tudi dan ovenske kulture je tako rekoč merilo Sakokratnega stanja in dogajanja v godnem življenju. V kmalu pol sto-J^la dolgi dobi, kar ga Slovenci praz-u)emo, se še ni zgodilo, da bi od ene-j13 d° drugega 8. februarja prišlo do prelomnih in usodnih dogodkov, ®kršnim smo bili priča v zadnjem j®- Med njimi so trije na poseben zaznamovali slovensko zgodovino, svobodno izbiro se je večji del na-(j 9® naroda odločil za novo pot v bolnost. Koliko slovenskih rodov je Rinilo, preden se je nad domovino bo nil pesnikov klic iz Krsta: Tje 5^.®° našli pot, kjer nje sinovi si pro-rni v°l'jo vero in postave. Temu prve-(jjj °dločilnemu koraku so nujno sle-b ® spravne svečanosti v Rogu, Te-s i.ah in še kje. Za vse tisoče in de-bj lsoče pobitih po naši zemlji, za vse, v bili žrtve vsakršnega nasilja. Slo-s,f ®c že mori Slovenca, brata - kako tfaci sIePota ie človeka! Spravna (4s. ev naj bi bila poroštvo, da bi se Ufp1, ko so se v vsej krvavi krutosti Povečevale pesnikove besede, več ne rtl'li. In da bi lahko pokončno ali Govor Lojzke Bratuž v goriškem Kulturnem domu Edinost, sreča, sprava Kultura slehernega naroda je vraščena v njegovo naravno okolje, družbeno in zgodovinsko, zato je najpristnejši izraz njegovega življenja, miselnosti in teženj, je verna podoba njegove preteklosti in sedanjosti „ v petek sta bili v tržaškem in jT^iškem Kulturnem domu rednji in skupni Prešernovi proslavi, ki sta poudarili živost l; ^ernovega sporočila in naše 'ture nasploh. Slavnostni go-v 'lici sta bili Ivanka Hergold c, rrstu in Lojzka Bratuž v Gorita ^?ra. p “ odrih le redkokdaj uprizoriš J6 tfl , em pa je treba poudariti, 3, “ komedija, ki je nastala leta th kih n ,naiusPešnejših Dumasovih J.9 io ®T Gre za zgodbo spletk, in-j.Ktu vrr1|lentav' za melodramski ko-r.>5tva jlak zapeljevanj in prevar, t)nže 2araH^Ubezni' Igra očara gledal-ii/Sal a' svoje zapletenosti. Kot je 'likiSazitn111 režiser Vito Taufer, gre jo je ria r, KJmlsko predstavo, ki se It« lh kome^nem t0*511 med tragedi-• i0, med sentimentalno So kih, bi m Politično igro. Sodeč po S, 'Pisali °Ui Pk za slovenske časopi-gledališki kritiki, so znali Članica SLG Celje Anica Kumrova ’«lCi q . 7®sie. ohraniti to krhko rav- je nUl?akinja te Dumasove ko-Si*a Podeželanka, gospo- CrSa ^11® de Belle—Isle, ki jo vS , 4S V (kot ^fda^igralka Darja Reic- 9a para. Odločena je, da pri mogočnikih izprosi milost za zaprtega očeta in oba brata. Zaradi svoje neizkušenosti pa pade v kremplje pokvarjenih in zvitih bogatašev, ki se igrajo s čustvi in življenjem drugih. Igro vodi par — vojvoda de Richelieu (igra ga Janez Bermež) in spletkarska markiza de Prie (v tej vlogi nastopa Anica Kumer). V igri nastopa tudi zaročenec gospodične Gabrielle, vitez D Aubig- taka utegne biti mladi slovenski državi celo v oporo. Popolnoma jasno je, da nam je vsem bolj kot kdajkoli poprej potrebna obojestranska pozornost. Na ta slavnostni večer sodi še beseda o našem jeziku. Z njim, in najbolj z njim, dokazujemo svojo narodno istovetnost. Z njim se kot narod ohranjamo. Če to velja za ves narod, velja tem bolj za njegovo manjšino. Ni vseeno, kako z njim ravnamo in kako ga skušamo ohranjati. Tudi ni dovolj, da ga ohranjamo, če ga ne gojimo. O jeziku, njegovi kakovosti in rabi na vseh ravneh, od domačega okolja in šole do kulture in politike, bi bilo treba resno razpravljati, preden bo prepozno. Naše jezikovne navade zapadajo bolj in bolj vsakovrstnim, predvsem tujim vplivom. Kako revno, brezsmiselno in celo neokusno je večkrat izražanje sodobnega človeka, zlasti mladega. Siromašenje jezika je sicer splošen pojav in ga je treba pripisovati sodobnemu načinu življenja, odporu do branja, naglici in živčnosti, je pa tudi izraz nevarne povprečnosti in notranje praznine. Tako je, žal, tudi z našo materinščino. Postali smo neobčutljivi za njeno pristnost. Tujih izrazov in tuje jezikovne zgradbe se v govorjenju in celo pisanju ne zavedamo več in so nam postali celo domači, nenadomestljivi. Tuje besede so včasih res neizogibne. Razviti jeziki se jih ne branijo, nekatere so postale splošna last, zlasti v strokovnem in znanstvenem izrazju. Njihovo rabo odklanjamo v primeru, da so nepotrebne in lahko nadomestljive. Tuje ima poseben čar, tudi v jeziku in kulturi. V Elegiji svojim rojakom naš pesnik toži: Kar ni tuje, zaničuješ, starih šeg se zgublja sled, pevcev svojih ne spoštuješ. Tudi besede slavnega jezikoslovca Stanislava Škrabca, ki je preživel več desetletij v duhovni zbranosti in znanstvenem delu na sosedni Kostanjevici, ne veljajo samo njegovemu času. Vedel je, da je lepo in koristno, ako poznamo več jezikov, posebno tistih bogatih in imenitnih, vendar je imel za napako in greh, ako ne poznamo svojega domačega najbo Ije. Z jezikom je povezoval sam naš obstoj, ko si je skušal odgovoriti na vprašanje Zakaj ginemo? - Pravi vzrok pa, da ginemo, je po mojem preverjanju to, ker sami sebe in svoj jezik zaničujemo. To je tista naša lastnost, ki nam ne da priti do kake veljave in moči, ki nas bo tudi gotovo pokopala, preden bi bilo treba, ako se je za časa ne rešimo. Prepričan je bil o lepoti slovenskega jezika in o tem, da ga moramo gojiti. Mi bi ta jezik morali ljubiti ko dragocen dar, ki nam ga je Bog dal, varovati ga skrbno vsake poškodbe in učiti se ga z vso pridnostjo in natančnostjo. Brez učenja ni znanja, brez znanja ne blagostanja, ne uspeha, ne napredka. Najboljše orgle ne bodo lepo pele tistemu, ki se ni zadosti orglati učil. Najpopolnejši, najplemenitejši jezik ne bo rešil svojega naroda, ako ga ta ne ceni, ako se zanj malo meni. Tako Stanislav Škra-bec. Poleg jezika je jamstvo za naš obstoj trdna narodna zavest, ki se izraža na različne načine, predvsem z neobremenjenim, samozavestnim priznavanjem svojega izvora in svoje prave biti. Zaradi tega nas tudi dobromiselni sosedje druge narodnosti cenijo in upoštevajo. V medsebojnem spoštovanju in v znamenju popolne enakopravnosti je mogoče odstranjevati nerazumevanja, ki včasih še zastrupljajo odnos med nami in večinskim narodom, in raznovrstne predsodke, ki škodijo vsakršnemu sožitju. Vsako popuščanje ali odstopanje od teh načel je naivno in tvegano, saj nas nujno vodi v stapljanje. Ta pot pa je nepovratna. Nevarnost je zdaj večja kakor v času hudega pritiska, ko je obrambna moč večja in zanesljivejša. Kakor sodobni hlapci Jerneji se nad štirideset let borimo za svoje pravice in še vedno čakamo na zaščitni zakon. Nekateri dogodki, kakor npr. nesprejemljive ocene naše kulturne in politične stvarnosti, ki jih je nedavno najvišji predstavnik mestne oblasti posredoval prestolnici, ne vplivajo pomirjevalno. Takšni in podobni primeri lahko zasenčijo še tista prizadevanja in izraze dobre volje, ki od časa do časa prevedrijo našo črnoglednost. Ob vseh naših povsem upravičenih zahtevah pa ne bi smeli spregledati dejstva, da je prva in najučinkovitejša zaščita v nas samih. Če sami sebe in svojega jezika ne bomo znali obvarovati, nam tudi zaščitni zakon z vsem, kar si od njega obetamo, ne bo mogel pomagati. Stoletja živimo na tej zemlji. Naši predniki so nam v težkih časih in razmerah ohranili jezik in kulturne dobrine. Hudo in usodno bi bilo, če bi mi v sicer zmedenih, a vendarle boljših časih zavrgli sadove njihovih žrtev, vztrajanja in zvestobe. S tem bi zavrgli tudi izročilo vseh tistih besednih ustvarjalcev in drugih velikih Slovencev, ki so kakor Prešeren, napovedovali zarjo boljših dni in nam utirali pot v občestvo kulturno in politično osveščenih narodov. LOJZKA BRATUŽ ny (Dario Varga — kot gost). Vloge pokvarjenih francoskih plemenitašev sooblikujejo ostali igralci Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. Dumasov tekst je duhovito prevedel Aleš Berger. Glasbo za to predstavo na Handlovo temo je napisal sam režiser Taufer, scenografijo si je zamislil Robert Steli, kostume pa je izdelala Barbara Stupica. Solospevi in operne arije s sopranistko S. Verrett Tržaško gledališče Verdi je v sodelovanju z devinskim Zavodom združenega sveta Jadrana ponudilo v ponedeljek ljubiteljem lepega petja edinstven užitek: v goste je prišla slovita ameriška črnska sopranistke Shirley Verrett, kar je seveda že sam po sebi izjemen dogodek za Trst, kamor velika imena vse poredkeje zahajajo. Shirley Verrett, ki javno nastopa 35 let na največjih opernih in koncertnih odrih sveta, se zadnja leta posveča pretežno koncertnemu petju, čeprav nastopa še vedno tudi v opernem repertoarju, v katerem ima Verdi posebno častno mesto. To njeno dvojno nagnjenost je odražal tudi spored njenega ponedeljkovega koncerta v gledališču Verdi, ki je v prvem delu obsegal ciganske speve Johannesa Brahmsa (Zigeunerlider, op. 103) in štiri španske ljudske speve Joagui-na Nina, v drugem delu pa manj in bolj znane arije iz oper Julesa Massneta, Clauda Debussyja in Gi-useppa Verdija. Pevka, ki je že ob sami pojavi na odru požela izjemno dolg in topel aplavz občinstva, med katerim je bilo tudi številno zastopstvo mladih gojencev kolegija Združenega sveta iz Devina, ki so zasedli odrski prostor, je že v nežnih Brahmsovih spevih, ubranih na ljubezenska čustva, pokazala svoje izjemne glasovne oblike in vrhunsko pevsko kulturo, s katero oblikuje svoj še presenetljivo jasen glas na ce- lotnem sopranskem razponu, ki se prijetno obarva tudi v mezzosop-ranskih legah. Shirley Verrett poje s suverenim znanjem in obenem s čustvom, ki zna ujeti in izraziti še tako nadrobno nianso in izpeljati še tako delikatno frazo. V Ninovih španskih ljudskih spevih pa je prišel do polnega izraza tudi pevkin temperament, ki se odlično prilagaja čustvenosti španske melodike in ki ga je še prepričljivo potrdila v dodatni De Fallovi pesmi Tako kot vrhunsko stilno obvladovanje liederjev, je v drugem delu v opernih arijah Shirley Verrett razgrnila obvladovanje bogastva svojih vokalnih registrov, med katerimi so še zlasti prepričljivi dramatično obarvani, ki so prišli do najlepšega izraza v ariji iz Verdijeve Aide (Ritorna vincitor) in v ariji Ave Marija iz Verdijevega Otella. Zapela je ariji iz Massene-tovih oper Herodiade in Manon ter arijo Lie iz Debussyjeve opere "L‘-Enfant Prodigue ". Za navdušene aplavze se je pevka, ki jo je pri klavirju delikatno spremljal izvrstni črnski pianist Warren George Wilson, oddolžila najprej, s črnskim spiritualom, potem pa je nanizala še tri ali štiria-rije. Razen s pevskimi odlikami si je gostja zaslužila simpatije občinstva tudi s svojim nastopnim šarmom, ki je lastnost le močnih umetniških osebnosti, (jk) Na SP v nordijskih disciplinah podelili kolajne v ženskem teku na 5 km Manuela Di Centa tretja Superpokal v vaterpolu Drevi finale v Beogradu Presrečna Manuela Dl Centa po cilju teka na 5 km TESERO — Karnijska tekmovalka Manuela Di Centa je Italiji včeraj priborila še drugo bronasto kolajno na svetovnem smučarskem prvenstvu v nordijskih disciplinah in tako pomirila ozračje v taboru »azzurrov« po bledih nastopih moške vrste. Di Centa se je tudi oddolžila smoli: v teku na 10 km se ji je kolajna izmuznila za pičli dve sekundi, včeraj pa je na razdalji 5 km Sovjetinjo Egorovo prehitela za 11 sekund. Zlato kolajno je osvojila Norvežan-ka Dybendahl, ki je bila v teku na 15 km druga, srebro pa je pripadlo Finki Kirvesniemijevi, ki je šele pred šestimi meseci povila svojo drugorojenko Anito. »Šprint« na 5 km je bil zelo izenačen, saj loči tekmovalke od 4. do 12. mesta le pet sekund, dobitnica dveh zlatih kolajn, Sovjetinja Vialbe, pa se je uvrstila šele na 19. mesto. Manuela Di Centa je bila po dveh kilometrih šele šesta, a že po treh se ji je obetala kolajna, položaj pa je nato ohranila vse do cilja. Ko je izvedela, da je osvojila bron, ni mogla zadržati solz. Od Italijank je bila Stefania Bel-mondo tokrat deseta (a ji kratka proga ne ustreza), Biče Vanzetta pa je-z 12. mestom dosegla svoj doslej najboljši rezultat sploh. Manuela Di Centa je kot zelo mlada tekmovalka na SP prvič nastopila leta 1982 v Oslu, ko je bila glavni italijanski adut kasnejša kolesarka Maria Ca-nins. Di Centa je nato zaradi spora s takratnim predsednikom smučarske zveze Gattaiem, zdajšnjim predsednikom CONI, za tri leta zapustila reprezentanco, lani pa se je dokončno uveljavila z dvema zmagama v svetovnem pokalu. Včeraj je bil tudi prvi del ekipne preizkušnje za kombinacijo. Na 90- metrski skakalnici so Avstrijci premočno zmagali in so pred današnjim tekom glavni favoriti za osvojitev prvega mesta. Avstrija je na olimpijskih igrah v Calgaryju osvojila bron. Na drugo mesto so se uvrstili Japonci, tretji pa so bili Nemci. Razočarali so Švicarji, Italijani (Bernardi, Ceccon in Longo) so bili zadnji. Vrstni red ženskega teka na 5 km, klasična tehnika: 1. Dybendahl (Nor.) 14'04"2; 2. Kirvesniemi (Fin.) po 5"7; 3. Di Centa (It.) 19'9; 4. Egorova (SZ) 231; 5. Dahlmo (Nor.) 34"7; 6. Lukkari-nen (Fin.) in Nybraaten (Nor.) 36"j4; 8. Pedersen (Nor.) 36"7; 9. Helene (Šve.) 37"8; 10. Belmondo (It.) 38"3; 11. Smeta-nina (SZ) 39"3; 12. Vanzetta (It.) 39"7. Vrstni red za svetovni pokal - ženske: 1. Vialbe (SZ) 145 točk, 2. Belmondo (It.) 92, 3. Westin (Šve.) 79, 4. Egero-va (SZ) 67, 5. Nybraten (Nor.) 62, 6. Dybendahl (Nor.) 59, 7. Nagejkina (SZ) 58, 8. Di Centa (It.) 52. Pokal narodov: Sp v. zveza 870 točk, 2. Norveška 865, 3. Švedska 744, 4. Italija 634, 5. Nemčija 259, 6. ČSFR 189, 7. Finska 186, 8. Švica 119, 9. Avstrija 42, 10. Poljska 32. Vrstni red skokov (90 m) za kombinacijo - ekipno: 1. Avstrija 641 točk, 2. Japonska 3 01" hendikepa, 3. Nemčija 3'54", 4. Norveška 4'51"; 5. Finska 5'11"; 6. Francija 5'19"; 7. ČSFR 6'07"; 8. Sovjetska zveza 8'51"; 9. Švica 10'14"; 10. ZDA 12'27"; 11. Italija 18’22". KOLAJNE Norveška 4 2 1 SZ 2 12 Švedska 131 Jugoslavija 10 0 Avstrija 0 11 Finska 010 Italija 0 0 2 Nemčija 0 0 1 BEOGRAD — V bazenu beograjskega športnega centra "Banjica" bo danes, s pričetkom ob 20. uri, prva tekma za evropski superpokal v vaterpolu-Pomerili se bosta moštvi zagrebške Mladosti, dobitnik pokala prvakov, in domačega Partizana, ki je osvojil P°' kal pokalnih zmagovalcev. To bo prava krona sijajne sezone jugoslovanskega vaterpola, saj ob uspehih teh moštev ne gre pozabiti, da je državna reprezentanca zmagala na nedavnein svetovnem prvenstvu v Avstraliji' splitski Jadran Koteks pa je osvojil sredozemski pokal. Mladost in Partizan sta se v superpokalu že pomeril4 pred 15 leti ob priliki prve izvedbe pokala, z 11:10 pa so zmagali Zagrebčani. Povratna tekma bo v nedeljo v Za9' rebu. ZDA za Davisov pokal šele konec marca RIM — Vojna v Zalivu je zrevoluci' onirala spored teniškega Davisoveg® pokala. Zdaj kaže, da so se dokočno dogovorili, da bo srečanje prvega kol4 med Mehiko in ZDA od 29. do 31' marca. Caratti uspešen PHILADELPHIA (ZDA) - V prve® kolu teniškega turnirja ATP v te® kraju je Italijan Caratti s 7:5, 6:4 pre' magal Američana Taranga. Na tekmovanju FIS Polig ugnal Tombo VALTORTA — Južni Tirolec Gristi' an Polig (24 let) je v slalomu za r*, točke v Valtorti (Bergamo) prem49a_ Alberto Tombo. Po prvem teku je v° dil Platter. Vrstni red: 1. Polig 1'56"72; 2. Tomba 1'56"84; 3. Weiss 1'57"01; 4. Platte 1'57"60. Drevi v prijateljski nogometni tekmi z Belgijo Italija s svežimi silami TERNI — Terni bo drevi 26. italijansko mesto, ki bo gostilo državno nogometno reprezentanco. V prijateljski tekmi z Belgijo (začetek ob 20.15) bo selektor azzurrov Vicini zlasti preveril učinkovitost Genovežanov Lombarda in Erania (ki sta se zelo dobro odrezala na kvalifikacijski tekmi v Cipru) in pa preizkusil nov napadalni par s Casiraghijem. Mladi Juventusov napadalec je z Mellijem pravo odkritje letošnjega prvenstva in edini pravi naslednik veterana Serene. V prvem polčasu bo igral ob Schillaciju. Ker pa igra slednji po sijajnem "mundialu" bolj povprečno, ni izključeno, da ga bo v drugem polčasu nadomestil prav debitant Melli (debitant je tudi Lenti-ni). Ob odsotnosti Gianninija, ki je bil že tretjič zapored zaradi poškodbe prisiljen odpovedati svoj nastop, bo v vlogi režiserja deloval Marocchi. V začetno postavo se vračata tudi Baresi in De Napoli, ki ju na Cipru ni bilo. Italija in Belgija sta se zadnjič pomerili na EP v Rimu leta 1980. Igrali sta neodločeno 0:0. V dosedanjih petnajstih medsebojnih obračunih je Italija zmagala kar enajstkrat. Postava azzurrov: Zenga, Ferrara, De Agostini, Eranio, Vierchovvod, Baresi, Lombardo, De Napoli, Schillaci, Marocchi, Casiraghi. Na klopi: Tacco- ni, Bercjomi, Costacurta, Crippa, Lenti- Na sliki: Vicini z debitantoma Mellijem (levo) in Lentinijem. Cibona - Clear za Koračev pokol Novosel še upa ZAGREB — »Če bomo igrali maksimalno angažirano vseh 40 minut, lahko nadoknadimo zaostanek 10 točk iz prve tekme.« Pred današnjim povratnim četrtfinalnim dvobojem za košarkarski Koračev pokal s Clearom iz Cantuja ni trener zagrebške Cibone Mirko Novosel izgubil vseh upanj, čeprav je tradicija odločno na strani italijanskega moštva. Clear je namreč v dosedanjih petih medsebojnih tekmah vedno premagal Cibono, s tako ugodno bilanco v dvobojih z Zagrebčani pa se ne more ponašati noben drug evropski klub. V polfinalu se bo zmagovalec tega dvoboja pomeril z Zadrom ali francoskim Mulhousejem, ki mu je v Zadru uspelo igrati neodločeno 84:84 in je zato drevi favorit. Čeprav je v Cašerti Phonola premagala španski Real s 13 točkami prednosti (92:79), jo danes v Madridu ne čaka lahka naloga, saj se morajo Španci z mednarodno afirmacijo pobotati s svojimi navijači po grenkih prvenstvenih porazih zadnjih let z Barcelono. Četrti polfinalist bo izšel iz španskega derbija med Juventudom iz Badalone in Estudiantesom. Juventud je v prvi tekmi zmagal s 93:79. Zaragoza in Paok RIM - Izida prvi polfinalnih teke® ^ košarkarski pokal pokalnih zm49°-q5 cev: Cholet (Fr.) - Zaragoza (Šp.) s. (45:56); Paok Solun (Gr.) - Dinamo JV* kva (SZ) 95:82 (40:42). Povratni teki® 0 ta 26. februarja. Odbojkarki Maxicona drevi s Partizanom jz BOLOGNA - Po slavju Sisleyao(jc Trevisa v finalu Zveznega pokala]erie v danes še tri italijanske ekipe zaP9? p0k4' evropskih odbojkarskih pokalih- v P jti-lu prvakov, kjer sta dve skupini 5 P pjne rimi ekipami (prvi dve od vsa*ce,sfieni 9 pa se uvrstita v finale, ki bo v in 10. marca), bodo odigrali P16?, je v kolo. Philips bo igral s CSKA, je- Moskvi zmagala s 3:0. Obe ekip1 . j \j0 jansko že v finalu. V drugi s*®? ejcip° Maxicono brez podajača Storka I j,e°9’ pa se vrača Brazilec Carlao) tJa*1' rajski Partizan. Na lestvici vodij cono in Cannes s šestimi t0^*can^^pv ^ V pokalu pokalnih zma9oyai,nžnosl1, Gabeca Montichiari še nekaj ® ■ p®' da se uvrsti v finalni del, če d maga špansko Palmo. - V tržaški športni palači Drevi Stefanel Partizan Beograd Drevi bo v tržaški športni palači (s pričetkom ob 20.30) prijateljska košarkarska tekma med Štefanelom in beograjskim Partizanom. Cena vstopnice znaša 10 tisoč lir, za mlade do 15. leta starosti je vstop brezplačen. Partizan je v 1. jugoslovanski zvezni košarkarski ligi na odličnem drugem mestu s samima točkama zaostanka za splitskim Popom 84. V vrstah Beograjčanov nastopajo tudi reprezentantje Paspalj, Danilovič in Djordjevič. Odbojkarice C. zvezde danes v Kopru s Cimosom KOPER — Ljubiteljem odbojke na Obali se obeta vrhunska odbojka. Drevi, s pričetkom ob 19.30, bo v telovadnici OŠ Anton Ukmar prijateljska ženska odbojkarska tekma, v kateri se bosta pomerili vodilna ekipa republiške lige Koper Cimos in beograjska Cr-vena zvezda. To bo ta teden že druga trening tekma koprskih odbojkaric; v ponedeljek so z dopadljivo igro s 3:0 (13, 10, 8) premagale drugoligaško šesterko Nove Gorice. Kreft • - Po 12 kolih moške namiznoteniške italijanske B-2 lige naši izgubili v Brescii Krašovcem prvič spodletelo v tej ligi Za nami je 12. kolo namiznoteniških prvenstev. Kras Corium je zmagal med drugoligašicami, moška ekipa je izgubila prvo tekmo prvenstva, C-li-gaši pa so bili prosti. V nadaljevanju prvenstva (16. 2.) bodo vse tri Krasove ekipe nastopile doma. Kras Corium se bo srečal z drugouvrščenim Turbigom, moška ekipa s Cassa Rurale Villazza-no, Kras Activa pa bo zaključil prvenstvo C-lige s tekmo proti bocenskemu Recoaru. MOŠKA B-2 LIGA Po 12 kolih zmag je Krasova moška postava prvič izgubila z drugouvrščeno ekipo Brescie, vendar to ne bremeni odličnih Krasovih fantov, saj so si dve koli pred koncem prvenstva že zagotovili napredovanje v višjo ligo. V najtežji tekmi doslej so se Krasovi igralci dobro izkazali, kajti kar pet tekem se končalo po treh setih. Domačini so v igro vključili tudi jugoslovanskega igralca Taseva. Glede izkušenj je največ odnesel najmlajši član Krasove ekipe Marjan Milič, ki je obeh svojih tekmah igral tri sete. Tri točke je osvojil vedno zanesljivi Cristian Mersi. OSTALI IZIDI 12. KOLA jgof® Azzurra Gorica - Duor®> rjorKf-a Treviso 5:0, Lega Nazionale £as BF Lanterna Bleu Padova^ g0ca Rurale Villazzano - Alto Adi9 LESTVICA (SKUPINA H gurt' Br BF Lanterna Bleu Padova ®^orica Gorica 10; Lega Naziona® Duomo Folgore Treviso u. ŽENSKA B-LIGA ue Krasove drugoligašice *°pre®aJ ž svojo šesto zmago. Doma C4®?; j® le šibko ekipo Cardano rori\}Tflf:\ 4. visokim izidom 5:L ,Kr^,s bolj 'iikO'/0 z novim parom točk sen°spro«{ oaš>' mesto, medtem ko za , urug0 ® ekipo ni več obstoja me IZIDI 12. KOLA (SKLlP^fc4®^-Kras Corium - Car^nnottier Kar' 5:1, Ora Auerplatter ' gocea ' co 5:1, Recoaro Agostini neid 5:0, Turbigo prost a LESTVICA 22; KraS Recoardo Agostini ^ 1 , ^ar Auerplatter Bočen,1® L|cCo ® Corium 12; Oannottieri Carpp0 Z ^ neid Bočen, Cardano (J- Krasovka B. Slmoneta (desno) med prvenstvenim srečanjem B lige (Križmančič) BRESCIA - KRAS 5:3 Romano - I. Milič 2:0 (21:7, 21:14); De Petra - Marjan Milič 2:1 (21:13, 19:21, 21:8); Tasev - Mersi 1:2 (19:21, 21:17, 6:21); De Petra - Igor Milič 2:1 (12:21, 21:8, 21:19); Romano - Mersi 2:0 (13:21, 15:21); Tasev - Marjan Milič 2:1 (21:14, 20:22, 21:15); De Petra - Mersi 1:2 (7:21, 21:11, 15:21); Tasev - Igor Milič 2:0 (21:16, 21:12). V13. kolu mladinskega državnega košarkarskega prvenstva Poraz Jadrana Farco Promocijska košarkarska liga na Goriškem Domovci četrti v j^dran farco - tMMEZETA 73:87 (40:43) JADRAN FARCO: Oberdan, Gerli, , tlsma 18 (0:2), Škerk 16 (1:2), Pertot, fisica, Paulina 13 (3:4), Stanisa 16, ^otlak 10. SOdnjka: Bradamante in Bais (Vi-Qem). PON: Paulina (39), Stanisa (40). P J domačim porazom proti videmski ^mezeti so si Jadranovi mladinci za-pavili dobršen del možnosti za uvrsti-ev v nadaljnji del mladinskega držav-*63a prvenstva. Naši so si, kot na so-°tni članski tekmi, zapravili zmago Predvsem zaradi slabega skoka v ob-v r^bi. Gostje so jim namreč polovili . ®bko število odbitih žog pod košem rrato realizirali koš. Večkrat pa so napravili še osebno napako, tako sd m ^rdemčani imeli še dodaten pro- ^V.rdemčani pa so zasluženo zmagali mai zaradi odličenga odstotka pri Sj®tu za tri točke. Sam Zampieri, ki l^er nastopa z Emmezeto tudi v A-2 Petf ^rl v tem elementu igre kar dokv t uspešen. Naši pa nikakor niso roh'* Protior°žia. da bi se postavili po str°j* razpoloženemu videmskemu Jretji razlog za poraz gre iskati v pristranskem sojenju, saj sta, pri do- 75:71 za Videmčane, sodnika 2aSodila gostom kar 10 prostih metov nj^di osebnih ali tehničnih napak, ki rij rn jih naji zagrešili. Na dlani pa je, njkZa Poraz gotovo nista »kriva« sbd-obra (haši so predvsem slabo igrali v r1,ljatI1bi), jasno pa je, da ob izenače-rj^d-oči naše ekipe gotovo ne morejo Pa Unati na pomoč. Po našem mnenju le treba prav v takih trenutkih še Marco Crisma (z žogo med prodorom) je bil na ponedeljkovi tekmi v Repnu proti Emmezeti med najboljšimi v Jadranovih vrstah. (Foto Magajna) bolj strniti sile, igrati požrtvovalno, značajno in športno. Škoda tudi, da za tako pomembno srečanje, jadranovci niso mogli računati na običajni delež Deana Oberda-na, ki je sicer začel igrati, po nekaj minutah pa je bilo jasno, da poškodba, ki jo je utrpel na mladinski tekmi s Stefanelom, še ni sanirana, in je moral tako z igrišča. Sicer pa je bilo srečanje dokaj izenačeno in dopadljivo do dveh minut pred koncem. Ekipi sta se izmenjavali v vodstvu, v poslednjih dveh minutah pa so si gostje prislužili zanesljivo prednost in tudi zasluženo zmagali. OSTALI IZIDI: Don Bosco - Pall. Pordenone 91:87; Stefanel - Mestrina 101:54; Solvay - Oderzo 82:77. LESTVICA: Stefanel Trst 26; Pall.. Pordenone 20; Jadran Farco, Don Bosco Trst in Diana Gorica 18; Emmezeta Videm 16; Mestrina in Solvay Tržič 10; Oderzo 6; Conegliano 4; San Dona 2. PRIHODNJE KOLO (18. 2.): Pall. Pordenone - Jadran Farco; Conegliano - Solvay; Diana Gorica - Stefanel; Don Bosco - Mestrina; Oderzo - San Dona; Emmezeta prosta. V tem kolu so Brumnovi varovanci počivali, saj je bila dvorana Kulturnega doma nerazpoložljiva. Naši fantje so sicer krajšo pavzo izkoristili za pripravo na prihodnje kolo, ko bodo gostovali v Krminu pri ne več vodilni Albi. Krminčani so namreč tudi v tem kolu potegnili krajši konec, saj jih je kar na domačih tleh suvereno premagal razigrani Gradež. Ali to pomeni, da si je Corridoni, ki je v tem kolu slavil v gosteh proti Petroliferi, že napol zagotovil prestop v višjo ligo? Če sodimo po nedavnih nastopih, bi si upali trditi, da je prav tako, saj je Kr-min izgubil za več kol kar dva standardna igralca zaradi nešportnega vedenja v derbiju med Corridonijem in Albo. Žal domovci niso znali primerno izkoristiti spodrsljaja ekipe Albe in so na ta način praktično že izločeni iz nadaljnjega boja za prestop v D ligo. IZIDI 12. KOLA Dom Gometal - Polisontina n.o. Alba - Grado 71:96 Petrolifera - Corridoni 62:88 Senators - Villesse 87:76 LESTVICA Corridoni 12 11 1 987:863 22 Alba 12 9 3 944:879 18 Grado 12 7 5 953:878 14 Dom Gometal 11 5 6 837:837 10 Senators 12 5 7 868:924 10 Petrolifera 12 4 8 901:948 8 Polisontina 11 3 8 741:790 6 Villesse 12 3 9 851:980 6 V preostalem srečanju tega kola so igralci ekipe Senators zasluženo odpravili ekipo iz Vileša. (af) PRIHODNJE KOLO (16. IN 17. 2.) Alba - Dom Gometal (v soboto, 16. t. m., ob 20. uri v občinski telovadnici v Krminu), Petrolifera - Senators, Villesse - Corridoni, Grado - Polisontina. V nedeljo v Nabrežini Četrto kolo Trofeje Jadran V nedeljo bo v Nabrežini 4. kolo že tradicionalnega turnirja Trofeje Jadran v minibasketu za letnike 1979 in mlajše. Medtem ko bo vodilni Polet v tem kolu prost, bodo vsa srečanja tega kola predvidoma dokaj izenačena. SPORED 14.30: Dom - Sokol 15.45: Breg - Divača 17.00: Kontovel - Sežana Polet prost Vse tekme bodo v nabrežinski telovadnici. Začasna lestvica po 3. kolu: Polet 6; Breg in Divača 4; Kontovel 2; Dom, Sežana in Sokol 0. Konec tedna na smučarskih tekmovanjih Naši spet zadovoljili Haf* Gladine Resco Branko Vid-t>a startu z mlado tekmovalko ki ga skoraj ni bilo v zadnjih I izobih'ih' konec ... - - toi. ‘Ih pokril smučišča, tako da so Oo/fhie je konec prejšnjega tedna okril smučišča, tako da so odvijale v neoptimalnih po- \6tv lnci so v soboto tekmovali v Nši prT®slalomu na Piancavallu in ostavniki so se prav dobro iz- bh J kategoriji je bil najboljši Ro-'hirii. enčeli 'Breg - MZSTE Metal zasedel 6. mesto, takoj i ■‘-er in ~ luesto se je uvrstil David ’Jaa V0j N'na), trinajsti pa je bil Kris-0(j -31 (Brdina). Pri mladinkah je d -i ki : najboljša Sara Sossi (De- Pri6 Pristala na 9. mestu. Škoda Rapotec, ki je bila ena tej tekmi, padla zaradi »1 h 0(j *' (Brdina). Pri mladinkah je . aših najboljša Sara Sossi (De- svežega snega, ki je nemalo oškodoval smučarke, ki so imele nizke startne številke. Prav zaradi slabih vremenskih razmer je v nedeljo v tej kategoriji odpadel slalom na Nevejskem sedlu. Cicibani in smučarji kategorije baby-sprint so tekmovali v slalomu v nedeljo v Sappadi. Tudi tu je ponoči zapadlo kar 60 cm svežega snega, tako da tudi tu pogoji niso bili idealni za dobro smuko. Pri cicibankah se je na 9. mesto uvrstila Nastja Milič (Mladina Resco, MZSTE Metal Trading), 10. je bila Karin Mezgec (Mladina Resco MZSTE Metal Trading), 12. je bila Tjaša Trampuš (Devin), 13. pa Fjona Mezgec (Mladina Resco). Pri cicibanih je Dario Cossutta (Brdina) osvojil 12. mesto. Pri baby sprint ženske se je Kristina Škerk (Devin) uvrstila na tretje mesto. V isti kategoriji pri moških se je Devan Cecchi (Brdina) uvrstil na 7. mesto, osmi je bil Erik Piccini (Brdina), 10. mesto je pripadlo Borutu Bogatcu (Mladina Resco). Na društveni lestvici je Mladina Resco spet zasedla tretje mesto, kar tudi kaže, da je to naše društvo dobro zasnovalo delo z mladimi. Prvi je bil Sci CAI, drugi pa Sci Club 70. Naše mlade tekmovalce, ki so se uvrstili v deželni finale, čaka sedaj tekma v slalomu, ki bo v nedeljo na Trbižu, kje bodo lahko merili svoje moči v hudi konkurenci. Pionirji pa bodo odpotovali na Zoncolan, kjer bodo v soboto tekmovali v superveleslalomu, medtem ko se bodo v nedeljo pomerili v veleslalomu. Naj omenimo še, da se Francesca Rapotec ta teden mudi v Lombardiji na tekmovanju za mestno državno prvenstvo. EZA jj* Hljjj ^ Nht’ Nona'6^6 Protl desni): smučarke Mladine Resco Karin Mezgec, Nastja ih r-j e*9ec (predstavnice tudi MZSTE Metal Trading) ter Borut Ior9io Pitacco (Mladina Resco), ki so se kvalificirali na deželni finale, s trenerjem Andrejem Žvabom. V nedeljo v 10. kolu moškega rokometnega prvenstva C lige Nepričakovan spodrsljaj krasovcev S prvenstvene tekme moških Kras Trimac - Fides S. Vito ... in s tekme žensk Kras - San Dona (Foto Magajna) KRAS TRIMAC - SAN DONA 17:18 (8:9) KRAS: Klinc, Rossi, Milič 2, Raseni 1, Muran 2, Oberdan 2, Kozlovič 5, Zatti, Fonda, Doljak, Brissi 3, Rocca 2. Krasovi rokometaši so proti San Do-naju štartali na zmago, ki je bila zanje vsekakor dosegljiva, namesto te pa so utrpeli poraz, ki je že četrti v letošnjem prvenstvu. To je tudi že tretja tekma, ki jo krasovci zgubijo za en sam gol in jasno je, da s takšnim potekom ne bodo dosegli visoke končne uvrstitve. Lazarjevi varovanci niso igrali slabo in si niso zaslužili poraza z ekipo iz San Donaja. Ustvarjali so si več priložnosti od nasprotnikov, a očitno jim sreča tokrat ni bila naklonjena. Takoj se je izkazalo, da je ekipa iz San Donaja ranljiva s protinapadi in s hitrim prenosom žoge. Ravno s takšno igro so naši rokometaši dosegli večino golov, zaradi slabih vremenskih razmer pa so na ta način tudi zgubili veliko žog. Srečanje je bilo vseskozi izenačeno, le pet minut pred koncem je našim odpovedala zbranost, tako da so dobili štiri zaporedne gole in tekma je bila odločena. V končnici so krasovci zaigrali na vse ali nič, vendar jim ni uspelo več izenačiti. Za Krasove barve je prvič nastopil 23-letni Stefano Rocca (prej je igral pri beneškem CUS-u v B ligi), ki predstavlja pomembno okrepitev za naše moštvo. (Pjotr) LESTVICA Cividin 9 9 0 0 233:179 18 Cus Udine 9 7 1 1 191:133 15 Jolly 9 6 1 2 177:166 13 San Dona 9 5 0 4 178:171 10 Kras Trimac 9 4 1 4 187:180 9 Fides S. Vito 9 3 2 4 207:195 8 Ouarto d Altino 9 3 2 4 177:175 8 Nardi V. 9 3 1 5 184:223 7 Mestrino PD 9 3 0 6 164:181 6 Tassino RO 9 2 2 5 156:175 6 Oriago Dolo 10 0 0 10 186:248 0 PRIHODNJE KOLO (16. 2.) CUS Udine - Kras Trimac; S. Dona -Q. d'Altino; Tassina - Nardi; Mestrino - Jolly; Oriago prost. OSTALI IZIDI 10. KOLA Cividin - CUS Udine 25:24; Jolly -Fides 24:23; Nardi - Mestrino 21:21; Ouarto d Altino - Oriago 28:24. Ženska C liga Krasovke tokrat uspešne v gosteh COOLETTI - KRAS 11:14 (2:8) KRAS: Citter 1, Jagodic 2, Natural 5, Ferluga, Bizjak 2, Simeone 4, C. in T. Marzetti, Foschini, Kozlovič, Calzi. V nedeljo so se Krasove rokometašice ponovno izkazale in tokrat na tujih tleh v Trevisu proti tretjeuvrščenemu Colettiju. Postava, ki jo je trener Boži-glav predstavil kot prvo na igrišču, je hitro povedla s petimi zadetki in pustila tako popolnoma zbegala nasprotnice. Nekajkrat so tudi reagirale, tako SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja v nedeljo, 17. t. m., avtobusni izlet na Helm (Monte Elmo) v Dolini Pustertal (Val Pusteria). Odhod ob 6. uri iz Trsta pred sodnijsko palačo na Trgu Foro Ulpiano. Informacije in prijave na tel. 568303. SMUČARSKI ODSEK ŠD BREG obvešča, da je v teku vpisovanje za izlet na Kanzel (v nedeljo, 17. t. m.), danes, od 20. do 21. ure v telovadnici v Dolini. SK DEVIN soorganizator 4. prehodnega Pokala treh dežel, ki bo v nedeljo, 17. t. m., na Kobli, organizira avtobusni izlet z odhodom iz Sesljana ob 6. uri, ob 6.10 iz Nabrežine, ob 6.15 iz Križa, ob 6.20 s Proseka in ob 6.30 z Opčin. Vpisovanje in informacije na tel. 200236. da so gledalci prisostvovali dobri, rezultat pa ni bil nikoli v dvomu. Prvi polčas se je namreč končal z izidom 2:8. Drugi del tekme se je začel s počasnejšim ritmom, ker so se tokrat krasovke srečale z velikim igriščem, ki ga naše niso navajene. Ekipa pa razpolaga z večjim številom novih igralk, ki so prav dobro nadomestile prvo postavo, saj so se z redno prisotnostjo na trikrattedenskih treningih kmalu vključile v igro. Tokrat bi pohvalili na prvem mestu vratarko Klaro Calzi, ki je ubranila marsikatero 7-metrovko, in prav vse igralke, ki so pokazale velik napredek. Kaže tudi, da se bodo krasovke borile v play-off za prestop v višjo ligo. V prihodnjem kolu bodo krasovke igrale na domačem igrišču, in sicer v soboto, 16. t. m., ob 21. uri. (Vesna) SK BRDINA organizira 17. t. m. ob Pokalu treh dežel izlet na Koblo. Odhod vlaka ob 6.45 iz Sežane, povratek ob 18.15. Možnost vpisovanja za tekmo ali samo za izlet. Na razpolago bo učitelj za začetnike. Popust za družine. Informacje po telefonu: Opčine tel. 212859, Trst tel. 765693, Padriče tel. 226271, Devin-Nabrežina tel. 299573, na sedežu društva Proseška 131 - Opčine danes, od 19. do 20. ure. ŠD MLADINA-RESCO organizira v nedeljo, 17. t. m., smučarski izlet na Helm (Monte Elmo Šesto). Vpisovanje v Domu A. Sirk danes, 13. od 19. do 20. ure. Informacije na tel. št. 220284. obvestila - obvestila Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna predna-ročnina 200.000 lir; v SFRJ številka 8.00 din; mesečna naročnina 190.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-ESTsrl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda, osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski M. dnevnik sreda, 13. februarja 1991 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 Čedad - ui. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF Član italijanske zveze časopisnih založnikov FlEG Odločitev je navidezno sporna, v resnici pa spoštuje določila novega sodnega postopka Kasacijsko sodišče potrdilo zahteve branilcev Mafijski voditelji lahko zapustijo zapor Relativno mile kazni za kitajske oporečnike PALERMO — Prvo okrožje palermskega kasacijskega sodišča je odredilo prekinitev aresta za 41 obtožencev prvega tako imenovanega maxi procesa proti organiziranemu kriminalu. Vsi mafij aši so bili na prvi sodni obravnavi obsojeni na različne kazni, y zaporu pa so čakali na prvi prizivni proces, s katerim je sicilsko sodstvo iz vsaj navidezno nerazumljivih vzrokov odlašalo. Odlašanje in zamujanje je namreč le navidezno nesprejemljivo in za navadnega državljana nerazumljivo, v resnici pa je posledica nevzdržen kaos, ki vlada v sicilskih sodnih palačah, kroničnega pomanjkanja sodnikov in drugega sodniškega osebja, ne na zadnje pa je tu še tradicionalna zapoved molčanja, zaradi katere marsikatera pomembna in celo ključna priča »mrkne«. Med mafijaši, ki bi lahko že v prihodnji dneh zapustili zapor, kjer so ostali zaradi varnostnih razlogov, so tudi sicilski »papež« Michele Greco, brata Prestifilippo, Mariano Agate, Gaetano Fidanzati in še marsikatero znano mafijsko ime. Nejasna usoda se piše le mafijskemu »blagajniku« Pippu Caloju, ki ima za seboj tudi prizivni proces. Michele Greco pa ni bil doslej niti enkrat dokončno obsojen, čeprav so ga na prvem procesu obsodili na dosmrtno ječo. V pričakovanju drugih procesov pa je ta obsodba le okvirnega značaja. Tako bi Greco tvegal kvečjem osem do deset let zapora zaradi vodenja kriminalne dejavnosti. Ta novi spodrsljaj italijanskega sodstva je takoj dvignil val prahu tako v javnosti kot v sodnih in političnih krogih. Zaprepadeni so sami sodniki in pravniki, vendar opozarjajo, da je kasacijsko sodišče spoštovalo določila novega sodnega postopka, ki točno določa čas, ki mora poteči med enim procesom in drugim. Ko ta čas poteče, osumljenca lahko izpustijo iz zapora, ne glede, ali je navaden kriminalec ali nevaren mafijaš. Z odločitvijo kasacijskega sodišča so tako še najbolj zadovoljni branilci mafijašev, ki trdijo, da gre pač za »brezhibno odločitev«. Zadeva bo gotovo deležna širšega odmeva, saj je ponovno pokazala na že kar nevarno pomanjkljivost zakonov. Eden od tolikih mafijskih zločinov v okolici Catanie, ki bo bržač ostal nekaznovan (Telefoto AP) PEKING — Glavna voditelja študentskega protesta, ki se je končal s pokolom na Trgu nebeškega miru (T1' enanmen), Wang Juntao in Chen Z1' ming sta bila obsojena na 13 let zap°' ra, medtem ko je bil študentski voditelj Liu G ang obsojen na šest let zap°' ra. Chen Kiaopinga, ki se je predal oblastem in se »skesal za svoje zločine«, pa so izpustili na svobodo. To je včeraj razsodilo pekinško sodišče, ki je v bistvu potrdilo »ukaz® kitajskih oblasti, da je treba izreč* proti disidentom mile kazni. Če up°s' tevamo, da je bila četverica obtožen8 »zarote proti kitajski vladi«, je bil8 tudi neomajna dvojica, Juntao in Zi' ming, deležna relativno mile kazni Kitajska zakonodaja predvideva n8 mreč za tak zločin od 10 let zapora o smrtne kazni. Opazovalce je tudi pre_ senetilo, da so sodniki zelo hitro * ^ rekli razsodbo, kar še potrjuje preprl Čanje, da so oblasti hotele čimprej z8^ ključiti celotno zadevo. Peking je na_ mreč sprožil pravo diplomatsko ofe živo, da bi obnovil zaupanje, ki 98 I izgubil s pokolom na Tienanmenu. Italijanske varnostne sile pretrgale organizacijo bližnjevzhodnih teroristov RIM — Varnostne sile so v preteklih dneh pretrgale nevarno teroristično mrežo, ki se je spletla v Italiji zlasti potem ko je izbruhnila zalivska vojna. Poročilo o akciji, ki je sicer še v teku, je na novinarski konferenci prebral notranji minister Scotti (na sliki AP), ki je med drugim pojasnil, da zaenkrat še ne razpolaga s točnejšimi podatki o narodnosti domnevnih teroristov. Vsekakor pa naj bi šlo za osebe iz držav, ki podpirajo Irak in Sadama Huseina. Stanje pripravljenosti posebnih protiterorističnih enot policije in karabinjerjev bo kljub prvim uspešnim akcijam, trajalo vse do konca zalivksega spopada in verjetno še nekaj časa po njem, saj se nevarnost terorističnih atentatov ne bo takoj polegla. Minister Scotti je tudi pojasnil, da ga zaenkrat ne skrbijo ekstremistične sirske organizacije, saj je Sirija članica proti-iraške koalicije, vendar bi se stvari lahko temeljito spremenile na slabše, če bi se na primer Izrael odločil da seže po orožju. Prav zato je Italija okrepila stike z mednarodno tajno službo. V zvezi z italijanskim terorizmom je Scotti dejal, da zaenkrat ne predstavlja večje nevarnosti, saj se je doslej omejil le na pisne izjave in ideološke dokumente, ki so jih izdale tako desničarske kot levičarske skrajne organizacije. Abel skušal zbežati s prisilnega bivanja MESTRINO (PADOVA) — Včeraj se VVolfgang Abel prvič, odkar je obsojen na 27 let ječe zaradi zločinov, ki jih je opravljala neonacistična skup* Ludwig, ni predstavil na karabinjerski postaji v kraju Mestrino pri Padovi, Jgj je preživljal prisilno bivanje. Karabinjerji so ga čakali ob 8.30, vendar pa je - ^ v ubral drugačno pot. Ob 8.25 se je namreč spustil z okna svojega stanovanj prvem nadstropju, da bi tako prelisičil karabinjerja, ki sta stala pred vrati nJ "jg vega stanovanjskega bloka, nato pa se je napotil iz vasi. Policija ga je dobil . malo kasneje nekaj kilometrov daleč, ko je hodil peš po neki stranski c Policajem je dejal, da ni hotel zbežati, temveč, da je enostavno pozabil P°”f'»ali register. Pospremili so ga spet v vojašnico karabinjerjev, kjer so ga že c,ejai, njegovi starši in zaročenka, nato pa so ga aretirali. Prisotnim novinarjem je “^i da je nedolžen in da ni torej odgovoren za umore skupine Ludwig- ^ zmedenega stanja so poklicali dežurnega zdravnika, ki ga je pregledal. Pred desetimi dnevi je iz prisilnega bivanja izginil drugi pripadnik s^u&e. Ludwig Marco Furlan, ki je bil, prav tako kot Abel, obsojen na 27 let Slednji je prestajal svojo kazen v bližnjem kraju Casale di Scodosia pri ra do sedaj pa ga še niso ujeli. eir*'" Ključni priči se nista hoteli prikazati na procesu Mandela CAPETOWN — Odmevni proces proti ženi karizmatičnega vodje najbolj vplivne in popularne južnoafriške črnske stranke Afričan National Con-gress Nelsona Mandele Winnie (na sliki AP) nam vsak dan pripravlja nova presenečenja. Potem ko so v nedeljo ugrabili eno od treh ključnih prič proti VVinnie, ki bi morala pričati, kako in zakaj so člani osebne straže VVinnie Mandela najprej ugrabili in nato divje ubili aktivista ANG Stom-piea Saipeia, se včeraj ostali dve ključni priči, Cebekulu in Kgasa, nista hoteli javiti na procesu. Javnemu tožilcu Janu Swanepeolu sta namreč sporočili, da se bojita za lastno varnost. Obe priči se trenutno nahajata v nekem centru za pravno pomoč, kjer sta pod nadzorstvom, bojita pa se, da bi se jima, komaj stopita na ulico, pripetilo podobno, kot že prvi priči, ki je izgini- la neznano kam in za katero nihče ne ve, če je še živa. Javni tožilec je izjavil, da bi nujno hotel slišati pričevanje obeh oseb, za to pa je več načinov, tudi če se ne prikažeta na sodno obravnavo. Najbolj verjetno je sedaj, da bodo priče zaslišali v nekem varnem kraju, to pričevanje pa bodo nato posredovali članom sodnega zbora. Proces proti VVinnie Mandela se je začel 4. februarja, od takrat pa so izginili že štiri od sedmih obtožencev, poleg seveda ene od prič. •Umor Saipei, v katerega je vpletena VVinnie Mandela, že skoraj tri leta buri južnoafriško javnost. Umora je bil obtožen trener samozvane »nogometne ekipe Nelson Mandela« (ki je bila le skupina pretepačev) Jerry Richard-son, VVinnie pa je obtožena, da je ta umor krila. SEDEMLETNE OBVEZNICE • BTP se koristijo s 1. januarjem 1991 in zapadejo 1. januarja 1998. • Obveznice dajejo letno 12,50% bruto obresti, izplačljive v dveh šestmesečnih posticipira-nih obrokih. • BTP bodo dodeljeni po marginalnem sistemu (asta margi-nale), ki se nanaša na ceno ponudbe. • Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 13. februarja. • Obveznice se koristijo s 1. ja' nuarjem 1991 in je zato treba ob vplačilu, 18. februarja, doplačati poleg cene iznešene na dražbi tudi dozorele obresti kupona. • Obveznice so v svežnjih p° minimum 5 milijonov lir. Rezervacije do 13. februarja Minimalna cena dražbe % Letni donos na podlagi minimalne tene Bruto % Neto % 93,55 14,46 12,64 Odkupna cena in dejanski donos bosta objavljena v časopisju-