Poštnina plačana v gotovini.
Številka 4
Iskaja tedmtko Velja po pošti dostavljen: aa mesec . . . Din 18'— za pol leta .	.	.	Din	SS'—
na leto .... Din IM’— za tujino letno . Din IS*-— Oglasi po tarifi Rokopisov ae rrmeam•
NJIE
Maribor, 51. decembra 1956
i O O VI
N
Tednik za vsa javna vprašanja
Leto I.
Uredništvo in uprava: Maribor Prešernova ulica Brzojav: Neodvisnost Maribor Račun Poštne hranilnice Ljubljana št. 17.160 Telefon uredništva in uprave 26-16
Vsebina:
Nova sovjetska ustava. — Zaščito prezadolženim delojemalcem. —Meščansko šolstvo. — Narodno gledališče v Mariboru. — Združitev gospodarskih sil ia dela. — »Neodvisnost« odpira nov svet.
— Saš slovenski tisk. Prihodnja Številka bo izšla v soboto 9. januarja 1937. — Posa-številka stane Din 2.50.
V novo leto 1937
Mednarodna politika v burnem letu 1936
Štiri neposredne nevarnosti za svetovni mir. — Snovanje napadalnih in obrambnih zvez. — Dogodki v posameznih državah
Oboroževanje na vseh koncih in krajih
VteLej, kadar stopamo na prag novega leta, se z radovednostjo oziramo v dobo, Id nam jo bo treba preživeti in vprašujemo, kaj nam bo prinesla, lepše ji slabše čase? Le premalokdaj se pa smvedamo, da je vsaka bodoča usoda v veliki meri odvisna tudi od nas samih, saj je r vsem zasebnem in javnem življenju le človek kot posameznik in kot skupnost družbe tisti, ki ustvarja človeško »usodo«. Ako je bilo leto, ki nas se daj zapušča, slabo, tega niso bile krive le neke izven nas ležeče sile, ampak smo bifi krivi v prvi vrsti mi sami. Ker smo sani slabi, je slab tudi čas, ki ga do-avl jam o; ker smo zmedeni v svojih mislih in dejanjih, je zmedeno vse javno življenje; ker smo needini, nas tepe bič drugih, ki so bolj edini in zato močnejši; ker nismo zadosti samozavestni in podjetni, gospodarijo in bogate na naš račun drugi. To velja prav tako za posameznike. kakor tudi za cele razrede in narode.
Ker si torej sami ustvarjamo svojo usodo, bo tudi leto 1937., v katerega stopamo, tako, kakršnega si bomo sami ustvarili. Pred vsem bo tako tudi glede vsega našega slovenskega naroda. Razvoj dogodkov proti koncu starega leta /e pokazal, da se bližamo v naši državi važnim dnem, ko se bo odločala za dolgo dobo ali pa morda celo za vselej usoda našega položaja v Jugoslaviji in s tem v svetu sploh. Ali se tega zavedamo dovolj posamezni Slovenci in kot narodna dmpnost? Vse kaže, da se bližamo tudi tem važnim odločitvam prav tako ne pri-ftmvljent, kakor smo se bližali raznim velikim in usodnim dogodkom v prejšnjih dobah, n. pr. osvobojenju L 1918. To svojo nepripravljenost smo plačali z izgubo tretjine slovenskega narodnega ozemlja in izgubo samouprave, ki smo si jo bili po tako dolgih, da, stoletnih bojih izbojevali.
Ako se ozremo v našo slovensko jav-mt, vidimo, da ni nikjer enotnih pogledov na naše slovensko vprašanje, zato pa tudi ne jasnih in trdnih namenov ter zahtev. Saše politične stranke se zadovoljujejo brez izjeme z lovljenjem malih strankarskih koristi, ki morejo sicer prinesti posameznikom ali posameznim delom naroda kake materielne dobrine, me morejo pa nikoli rešiti tistih vpra-imj, ki tičejo ret naš narod, vse stanove «* posameznike, in od katerih rešitve je omimo, ali se nam bo Slovencem kot celoti kdaj boljše godilo kakor se nam je v preteklosti, ali se nam ne bo. Kakor so te naše stranke lovile v bivši Avstriji le zrn trenotnimi koristmi, opuščajoč pri tem skrb za velike, vsenarodne koristi, tako se love klavemo tudi r naši narod-•i državi Jugoslaviji. Niti ene ni, ki bi Ua pripravljena za koristi naroda potrpeti in pretrpeti.
Zato prav nič ne pretiravamo, ako tr-| dimo, da je kriva vsega slovenskega zla | v zadnjih letih samo pohlepnost naših politikov po oblasti. — V tej sodbi žal ne moremo storiti pri presojanju položaja nobene izjeme. Razočara ii so nas viL Iz te izkušnje se pa tudi Opravičeno bojimo, da nas bodo razoča nli še tedaj, ko se bo odločalo veliko vprašanje, kakšen bodi bodoči položaj Šimencev v tej državi; bojimo se tembolj, ker vemo, da so Srbi in Hrvati vse bolj onotni in vedo njihovi politiki prav Uro, kaj hočejo.
Brvati to danes strnjeni kakor niso bi& k nikoli doslej. Njihovi politični voditelji so trdno odločeni doseči dlj, ki si %;ga je hrvatski narod postaviL Za dosego j; tega cilja so se odrekli vsem osebnim in strankarskim koristim; njihovi poslanci niso Hi v Beograd in so se tako odpovedali tudi podanskim dnevnicam, a od-| . klonih so tudi vse ponujane jim mini-stole. Pa tudi med Srbi je — kobila sploh ves čas Jugoslavije —
: ali manj popolna enotnost, pa naj sc e tudi na sto strank. Pripravljeni so braniti do skrajnih možnosti svoj odlo-položaj v državi. Samo med naši-dovenskimi politiki ni nobene odloč-**•■»*, nobene zavesti, da Slovenci nismo ***•!reda političnih strank, ampak nad taHt Mrmkami in preko teh strank tudi odrui celota! Samo pri naših politi-vidimo, da se pri sklepanju o svoji ti&i ne vprašujejo, kaj je najbolj koza Slovence kot celoto, ampak le koristno za njih in za njihove
Vojska v Abesiniji
Leto 1936., od katerega se poslavljamo, je bilo v mednarodni politiki najbolj burno od vseh po svetovni vojski. Od leta 1935. je prevzelo ves svet, posebno pa Evropo vznemirjajoče vojskovanje med Italijo in Abesinijo. Zaradi nje je bM položaj tako napet, da je le malo manjkalo, da ni zagorela Evropa v novem krvavem požaru. Le s skrajnimi napori diplomatov se je preprečil spopad med Italijo in Anglijo, ki bi bil gotovo pritegnil še veliko drugih evropskih in izvenevropskih držav v strašen vrtinec. Anglija je popustila samo zato, da ne prevzame nase odgovor, nosti za novo svetovno vojsko. Tako je Italija kljub volji Zveze narodov zavojevala Abesinijo in postala prav ob koncu leta 1936. gospodarica nad tem več tisoč let svobodnim afriškim cesarstvom. Abesinska zadeva je tako stopila vsaj zaenkrat v ozadje.
Nemška oborožitev Porenja
Drug dogodek, ki je vznemiril Evropo m ustvaril novo nevarnost evropske vojske, je bil korak Nemčije, s katerim je samovoljno razveljavila določila mirovne pogodbe in iokarnskega sporazuma, da ne sme imeti v Porenju (ob meji Francije in Belgije) ne vojaštva in ne utrdb. S tem je kratkomalo na svojo pest razveljavila v ažen člen mirovne pogodbe m prekucnita vse dogovore o varnosti v zahodni Evropi Ako ne bi bil tedaj položaj že zaradi vojske v Abesiniji tako skrajno napet, bi bil ta dogodek izzval mnogo večje posledice, kakor jih je, tako pa ni hotel nihče položaja še poslabšati in zadeva se je končala z zmago nemške volje, dasi tega njenega koraka doslej še nihče ni pravno odobril, ne Francija ne Anglija ne Belgija ne kdo drugi. Vprašanje nove pogodbe za varnost na zahodu je tako še vedno nerešeno.
Državljanska vojska v Španiji
Tretji dogodek, ki je spravil ev ropski m svetovni mir na nit, je državljanska vojska v Španiji. Tam se je pripravila vstaja nacionalistov proti republikanski madridski vladi, iz katere se je razvila strahovita državljanska vojska, ki še vedno ni končana. Vsa Španija se je razdelila na dva dela in po sredi teče fronta, bijejo se krvavi boji, kakor med dvema vojskujočima se državama. V ta spor so pa posegle na eni strani Italija in Nemčija, ki sta podprli nacionaliste, na drugi pa
Rusija, ki se je postavila na stran madridske viade. Zaradi tega bi lahko vsak tre-notek doživeli tudi še spopad med temi državami, ki bi se prav gotovo zopet razširil na vso Evropo in ostali svet. Le naporom Fq}ncije in Anglije se moramo zahvaliti, da se to ni zgodilo. Sicer pa ta nevarnost še vedno ni odstranjena in je postala prav sedaj, ob koncu leta, zopet velika in aktualna.
Homatije na Daljnem vzhodu
Četrto ognjišče nemira je bil vse leto Daljni vzhod, kjer širi Japonska brezobzirno svojo oblast po azijski coli ni na ra-čun Kitajske, vznemirjajoč pri tem tudi sovjetsko Rusijo in ostale velesile, ki imajo tam kake koristi. Zaradi japonskega vdora v Mongolijo in upora kitajskega generala Čangsiljanga, ki je ujel svojega vrhovnega poveljnika maršala Cangkaj-ška, bi bila kmalu nastala vojska med Japonsko in Kitajsko, iz katere bi se bila izcimila tudi rusko-japonska vojska in najbrže nova svetovna. Toda zaenkrat je bila ta nevarnost odstranjena ali vsaj odgodena. Vendar se tako Japonci kakor Kitajci in Rusi mrzlično pripravljajo na bodoči krvavi medsebojni obračun.
Poraz Zveze narodov
Razen na bojiščih, je bilo to leto burno tudi v diplomaciji. Posebno težko je bik) za ženevsko Zvezo narodov, kateri je prineslo zlasti z abesinsko vojsko, oborožitvijo Porenja, špansko državljansko vojsko in drugimi dogodki občutno krizo rn neuspehe. Sankcije, katere je razglasila proti Italiji in ki naj bi tej onemogočile zavojevanje Abesinije, so odpovedale in niso dosegle željenega uspeha. Pa tudi v vseh drugih vprašanjih je Zveza narodov letos popolnomo odpovedala. S tem je odpovedala tudi kolektivna varnost, to je skupna obveznost vseh držav, da varujejo mir in preprečijo vsako novo vojskovanje. Dasi vztrajata zlasti Francija in Anglija s svojim1, zavezniki na tem. da se mora varnost pred novo vojsko doseči s skupnimi obveznostmi vseh držav, je v možnost take varnosti vsak dan manj vere.
Snovanje zavezniških blokov
Namesto skupne varnosti, se kažejo v tem letu vedno bolj obrisi raznih državnih zvez s sovražnimi nameni proti drugim državam ali zvezam držav. Pred vsem je postal viden takozvani fašistični
blok, obsegajoč Italijo, Nemčijo ter Avstrijo, Madžarsko in Albanijo, kateremu se je pozneje pridružil še protiboljševiški blok s središčem Nemčija-Japonska. Vendar zaenkrat ta blok še ni tako trden, da bi bil tako nevaren, kakor bi sicer lahko bil. Ta prizadevanja fašističnih držav so skušale oslabiti demokratične države s snovanjem novih ali utrjevanjem starih zvez za ohranitev miru. Na čelu sta stali Anglija in Francija, okoli njiju so se pa zbrale pred vsem države male zveze in balkanske zveze. Razen tega se je tej skupini nanovo približala Poljska, a blizu so ji tudi baltiške države. Tesno s Francijo, in po njej tudi z Anglijo, deluje sovjetska Rusija. V Ameriki je pa nastala vseameriška zveza držav za ohranitev miru pod vodstvom Združenih držav Severne Amerike.
Napetost med Nemčijo in Rusijo
Silno se je v tem letu poostrilo tudi razmerji med narodnosocialistično Nemčijo in sovjetsko Rusijo. Nemčija je hotela zrevoltirati ves svet proti komunizmu, a dejansko proti Rusiji, ker ima stare namere, da bi razširila nemški prostor na vzhod na račun Slovanov, v prvi vrsti Rusov. K ostri zunanjepolitični akciji je pa silil Nemčijo zlasti tudi njen notranji gospodarski položaj, ki je postal siLno slab. Nemška vlada je bila prisiljena v tem letu uvesti karte za živila in določiti tudi, koliko sme posameznik v trgovini dobiti živil. Nastal je torej položaj, kakršnega se spominjamo pri nas iz svetovne vojske. K temu se je pridružilo še rekviriranje živil. Tako se živi sedaj v Nemčiji kakor za časa svetovne vojske. Izhod iz tega položaja išče zato Berlin v zunanji politiki, pred vsem proti sovjetski Rusiji in za vrnitev kolonij.
Mala in Balkanska zveza
Zunanja politika Jugoslavije se je gibala tudi v tem letu v starih smereh zveze z Romunijo in Češkoslovaško v mali zvezi in z Romunijo, Grčijo in Turčijo v balkanski zvezi. Obe zvezi sta postali v tem letu še bolj trdni. Obenem sta se še močneje naslonili na Francijo in Anglijo, ti veliki varovalki miru v Evropi. Zlasti zveza z Anglijo je postala tesna in trdna, kar je to napotilo, da je po svojem zunanjem ministru Edenu izjavila, da je tudi varovanje miru in varnosti v srednji Evropi ter na Balkanu angleška zadeva. Obstojale so sicer tudi tu
nevarnosti novih smeri zunanje politike, a bile so srečno odstranjene.
Posamezne države
V Angliji so dobili 1. 1936. po smrti kralja Jurija V. kralja Edvarda Vlil., ki je pa zaradi nameravane poroke z ločeno gospo Simpsonovo odstopil in ga je zamenjal njegov brat Jurij VI. V Franciji so dobili vlado levičarske ljudske fronte pod vodstvom socialista Bluma. V Portugalski imajo nacionalistično diktaturo, Ki je izzvala nekaj uporov, a so bili kma-iu zatrti. V Španiji besni državljanska vojska. V Italiji se je nadaljeval fašistični režim, v Nemčiji pa narodnosocialistični
V Belgiji je nastala nevarnost fašističnega prevrata po reksistih, a je bila zatrta.
V Avstriji je vladal dalje krščanski socializem pod Sctouschniggovim vodstvom, a narodni socialisti so delali ves čas mnogo preglavic. Na Češkoslovaškem ni bilo pomembnejših dogodkov. Na Poljskem je vladal režim v sredi med demo-, Kracijo in diktaturo. Na Madžarskem je umri ministrski predsednik Gombos, sicer pa ni bilo političnih sprememb. V Rusiji so zatrli zaroto trockistov in izglasovali novo, ‘bolj demokratično ustavo.
V Romuniji je zapustil zunanje ministrstvo zaslužni Titmlescu. V Bolgariji se je nadaljevala izvenparlamentanna diktatura. V Grčiji so dobili kralja in pozneje diktaturo, ki se še nadaljuje.
Tekmovanje v oboroževanju
Napet mednarodni položaj je povzročil silno tekmovanje v oboroževanju. Skoraj vse države so trošile v tem letu za oborožitev večino svojih dohodkov. V tisoče in tisoče se grade letala, tanki, ladje i<d., grade se pa tudi silne utrdbe ob celih mejah. Nekatere države imajo sedaj pod orožjem več vojakov, kakor so jih imele ob začetku svetovne vojske. Pod pezo tega oboroževanja se vsak dan bolj duše narodi Evrope in ostalega sve ta. Najbolj oborožene države so sedaj: Italija, Nemčija, Rusija, Japonska in Francija, v kratkem jih bo pa dosegla ali celo presegla tudi Anglija, ki namerava prvič v zgodovini uvesti obvezno vojaško služibo za vse državljane moškega spola, katere doslej ni imela. Kam nas vodi to oboroževanje, nam bo morda po vedalo že leto 1937. Morda se bo pa mi roljubnini narodom nazadnje le posrečilo preprečiti nove katastrofe? Upajmo!
1937
Prav srečno in veselo NOVO LETO
vsem naročnikom in prijateljem!
UREDNIŠTVO IN UPRAVA.
Pred odločitvijo v španski državljanski vojski
V španski državljanski vojski se vedno bolj jasno kažejo obrisi poraza nacionalistov, ki so pričeli kljub italijanski in nemški pomoči očito pešati. Vsi njihovi napori, da bi osvojili Madrid, so ostali brez vsakega uspeha. Nasprotno pa so pričeli republikanci osvajati znova mnoge položaje, ki so jih bili nacionalisti že zasedli. Na nacionalistični strani so padli že skoraj vsi vojaki, zlasti pa maroški Arabci, ki so postali razen tega zaradi mraza tudi nesposobni za vojskovanje. General Franco je sedaj v obupu zaprosil Nemčijo za 60.000 vojakov, ker sicer je izgubljen.
Pa tudi v mednarodni politiki, ki se plete okoli Španije, so nastale velike spremembe. Vse kaže, da se bo Italija iz Španije umaknila, in sicer za ceno priznanja posesti nad Abesinijo po Franciji in Anglji. Ako se doseže sporazum med Rimom in Londonom in potem še Parizom, bo Italija ustavila vsako na-
naljnjo pomoč španskim nacionalistom. Nacionalistom bi potem ostala kot opora samo še Nemčija, a Anglija in Francija pritiskata tudi na Berlin s tako silo, da je malo verjetno, da bi Nemčija tvegala zaradi Španije oborožen spor s tema dvema velesilama.
Anglija in Francija zahtevata sedaj odločno, da se prepreči vsako nadaljnje podpiranje bodisi nacionalistov bodisi republikancev v Španiji po kaki tuji državi. Vsa Španija bi se zastražila z mednarodnim brodovjem, ki bi pazilo na to, da nihče ne pošlje nikomur več ne vojakov ne orožja. Rusija je na to že pristala, pod pogojem, da se s tem sprijaznita tudi Italija in Nemčija. Italija, kakor se zdi, bo temu pozivu že kmalu sledila. Ako se to zgodi, ni nobenega dvoma, da je popolna zmaga republikancev nad nacionalisti le še vprašanje krajšega časa.
Konec državljanske vojske na Kitajskem
ttrske kor vel i dele
Upor generala Čangsiljanga, ki je ujel in zaprl maršala Cangkajška, se je po manjših bojih z vladnimi četami končal popolnim sporazumom med uporniki, maršalom in nankinško vlado. Nekoliko so popustili uporniki, nekoliko pa vlada. Cangsiljang je nato izpustil maršala Cangkanjška, nankinška vlada je pa ustavila sovražnosti proti upornikom.
Kakšno je prav za prav ozadje tega skoraj nepričakovanega sporazuma, za-fenkrat še ni mogoče nesporno ugotoviti. Nekateri zatrjujejo, da je bilo vse skupaj le komedija, uprizorjena v sporazumu med Cangkajškom in Cangsiljangom.
Namen te komedija naj bi bil pripraviti nankinški vladi povod za ostrejši odpor proti nameram in zahtevam Japonske. Ako je to res, kar bomo v kratkem videli, potem moramo računati z novimi zapletljaji med Kitajci in Japonci.
Po drugih vesteh se je pa Cangsiljang umaknil le zato, ker je prejel od nankinške vlade veliko odkupnino. Toda to je malo verjetno, kajti sicer bi bil takoj zapustil Kitajsko in se ne bi dalje mešal v politiko, kakor se, saj se zatrjuje, da bo sodeloval celo pri prenovitvi same osrednje kitajske vlade v Nankingu.
Pot do sporazuma
Da je sporazum med Slovenci, Hrvati in Srbi glede vzajemnega življenja v vsem trem skupni in dragi državi danes najvažnejša in najnujneša notranjepolitična zadeva, priznava vsak trezen in odkritosrčen Slovenec, Hrvat in Srb. Brez tega sporazuma se ne moremo lotiti reševanja tako perečih gospodarskih, socialnih, prosvetnih, kulturnih, upravnih in drugih podobnih vprašanj javnega življenja. Zato bi bilo treba v notranjem in zunanjem političnem interesu Jugoslavije storiti vse, da se ta sporazum doseže čimprej. Vsako zavlačevanje pomeni neprecenljivo izgubljanje časa. denarja, dela in vsega mogočega.
Toda kako naj se ta sporazum doseže? Sam sedanji ministrski predsednik g. dr. Milan Stojadinovič je dejal, da je treba pustiti ljudstvu, da zadevo prerešeta in stavi svoje predloge. Hrvati so pod vodstvom dr. Mačka že izjavili, da si sporazuma ne predstavljajo v obliki nekega strankarskega mešetarjenja, in se torej ne da doseči med posameznimi strankami, ampak samo med Slovenci, Hrvati in Srbi kot narodi v celoti. S tem se strinjamo tudi vsi razsodni in zavedni Slovenci, ki odločno odklanjamo, da bi sporazum za nas sklepala samo kaka posamezna stranka, pa naj bi bila že katerakoli. Te pravice ne priznavamo prav nobeni. Sporazum moremo in moramo skleniti Slovenci le kot narodna celota, brez ozira na strankarsko opredelitev.
Kako pa naj se potem ta sporazum doseže? Na to vprašanje je samo en odgovor: potom ljudskega glasovanja, potom plebiscita! Ne maramo v ta namen nobenih strankarskih volitev, po katerih naj bi o tem odločale le politične stranke ali le nekatere izmed njih. Hočemo brezstrankarsko, svobodno in tajno ljudsko glasovanje, pri katerem se bo
dni, ako bomo mi kmetje, delavci, obrtniki, nameščenci itd., ki tvorimo narod in njega voljo, še nadalje molče trpeli, da bodo naši politiki barantali samovoljno za koristi celote. Iz nas samih, iz globin naroda, mora iziti klic vsem našim politikom: Zahtevamo, da služite nam, našemu narodu, ne sebi in svojim ožjim klikam! Zahtevamo, da žrtvujete svoje osebne in strankarske koristi za koristi
celega našega naroda! Zahtevamo, da o je dejanski položaj v trenotku, ko I svoji nadaljnji usodi odločamo sami in m v novo leto, zato nam to leto ne I bo vodil to naSo usodo samo tisti, kate-prineslo v poUtki boljših in lepših \ rega bomo mi za to izbrali in izvolili, ne
pa tisti, ki se bodo postavljali brez naše volje sami ali po drugih na mesta voditeljev!
Ako bo iz globin našega naroda izšel la klic, ako bo prišla do vidnega izraza ta volja vseh nas Slovencev brez izjeme siceršnjega prepričanja, ako bomo nehali biti pohlevna čreda, ki leta za vsakim, ki mu ponuja soli, da jo z njo preslepi in odvrne od resničnih potreb in edino važnih zahtev, potem bo kmalu konec vse naše duhovne in tvarne uboščine. Potem pa tudi ne bomo več sledili hujskanju posameznih voditeljev k medse-
bojni mržnji zaradi strankarske pripadnosti. Ne bomo več doživeli, da se bodo fantje na vasi tepli zaradi gospodov »liberalcev<« in gospodov »klerikalcev«, ampak si bomo segli v roke in dejali: Slovenci smo, kmetje smo, delavci smo, nameščenci smo in naš cilj je skupen — boljša in lepša bodočnost vseh Slovencev brez izjeme!
S to poslanico Slovencem stopa v novo leto 1937. naša »Neodvisnost«. Za ta cilj se bo borila brez ozira na levo in na desno!
vsak državljan Jugoslavije, ki je polnoleten, pa naj bo moškega ali ženskega spola, izjavil po svojem svobodnem in iskrenem prepričanju, kako želi, da se uredi naše notranje sožitje med Slovenci, Hrvati in Srbi. Samo na ta način se bo pokazala resnična ljudska volja vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov.
Za Hrvate ni nobenega dvoma, kako se bodo pri takem ljudskem glasovanju izjavili, a prepričani smo, da ga tudi glede Slovencev ni več. Danes smo si tudi že vsi Slovenci do zelo redkih izjem na jasnem, da smo enakopraven južnoslovanski narod, ki hoče sicer brezpogojno živeti z neločljivi državni zvezi z brati Srbi in Hrvati, hoče pa na znotraj živeti tudi svoje polno in svobodno narodno življenje in o njem sam odločati. Zato predlagamo na poziv g. ministrskega predsednika — ljudsko glasovanje!
Narodni socializem v Avstriji
Za Božič so priredili avstrijski narodni socialisti veliko agitacijo za svojo stranko in nabiralno akcijo za zaprte tet internirane tovariše. Zbrali so več milijonov šilingov, mnogo živil, obleke in drugih darov. Vmes pa je posegla vlada, pozaprla več tisoč narodnih socialistov in zaplenila večino nabranih darov.
Prijateljstvo Italije in Nemčije
Kako na slabih nogah je toliko opevano prijateljstvo med Italijo in Nemčijo, dokuzuje najbolj dejstvo, da gradi Italija na meji Tirolske prot Avstriji ogromne utrdbe. Ker jih proti Avstriji gotovo ne potrebuje, jih pripravlja očtno v obrambo proti Nemčiji. To pa pomeni, da Nemčiji ne zaupa in se je kljub zavezništvu in prijateljstvu boji.
Hitler se posvetuje
Vodja nemškega naroda Adolf Hitler preživlja praznike v Berchtesgadnu. Tuji listi so sicer zanikali vest, da bi se bil ob tej priliki posvetoval s svojimi najožjimi sodelavci, vendar je resnica, da sta ga med drugimi obiskala londonski poslanik von Ribbentrop in doktor Schacht, ki sta mu podrobno poročala o sedanjem položaju, ki ni najugodnejši za Nemčijo. O španskih dogodkih pa mu je še posebej poročal general Faupel. Pričakujejo, da bo Hitler v ozirom na zadnje dogodke in diplomatske zapletljaje izdal za novo leto poslanico na nemški narod, ki bo pravzaprav odgovor na vprašanje, kakšno stališče bo zavzela Nemčija v novem letu.
Usoda političnih strank v Jugoslaviji
Z vprašanjem notranjega sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci, vstaja tudi cela vrsta podrejenih vprašanj, ki jih bo življenje v bodočnosti sicer gotovo samo najbolje rešilo, a so vendarle vredna, da se pomudimo pri njih, zlasti z ozirom na izkušnje v dosedanjem 18-letnem skupnem življenju v eni državi. Med ta vprašanja spada tudi ureditev strankarskega življenja, strankarskih gibanj, združenj in zvez. Ta problem se da razčleniti najbolj nazorno v vprašanju: kakšne stranke so v naši državi mogoče, srbske, hrvatske in slovenske ali skupne?
Naša sedanja ustava predvideva samo skupne, t. j. vsedržavne stranke. Zaradi tega je poučljivo, ako se ozremo v dobo od 1. 1918. do 1. 1936. in pregledamo, ali smo imeli kdaj v tej dobi kako vsedržavno stranko, in če smo jo imeli, kako se je obnesla in kakšna je bila njena usoda?.
Ko se je naša država ustanovila, v Jugoslaviji ni obstojala nobena politična stranka, ki bi obsegala vse tori naše narode, Srbe, Hrvate in Slovence. Po zedinjenju sta se šele ustanovili dve taki stranki, a samo dve. To sta bili Jugoslovanska demokratska stranka in Jugoslovanska socialnodemokratska stranka. Prva je nastala iz takozvanih slovenskih naprednjakov pod vodstvom dr. Gregorja Žerjava, srbsko-hirtvatskih koa-licionašev pod vodstvom Svetozarja P r i b i č e v i č a in srbskih demokratov pod vodstvom od teh voditeljev edinega še živečega politika Ljube Davidovi-ča. Že kmalu po nastanku te stranke je izglodalo, da bo postala najjačji politični faktor v novi državi in je to nekaj časa tudi bila, toda ta čas je bil razmeroma kratek. Že kmalu se je pokazalo, da so razlike med srfoijanskim in prečanskim delom JDS tako velike, da bo trajno edinstvo gibanja nemogoče. Te razlike so bile v splošni miselnosti, "načelih ;n taktiki. Razdor je obstojal več ali manj že od začetka dalje, nazadnje je pa tako narasel, da se je stranka tudi dejansko razcepila na Jugoslovansko demokratsko stranko pod Davidovičevim vodstvom in Samostojno demokratsko stranko pod P r i b i č e v i č e v i m vodstvom.
Razcep se je izvršil po meji snbijan-stva in prečanstva, to se pravi, da so ostali pri JDS Srbijanei, pri SDS pa Slovenci, prečanski Srbi in nekateri Hrvati. Vendar je postajala JDS z vsakim dnem bolj stranka prečanskih Srbov in Slovencev, kajti med Hrvati je stalno in naglo izgubljala tla in pristaše. JDS je bila tako v silno naglem upadanju in bi bila prej ali srej oslabela do nepomembnosti, ako se ne bi bila nazadnje zvezala s tirvatsko kmečko (seljačko) stranko (radičevci) v Kmečko-demokratsko koalicijo (KDK). Ta je tedaj združila večino prečanskih Srbov, Hrvatov in večino naprednih Slovencev. Toda na vrhuncu svojega združevanja je doletela tudi njo enaka usoda kot JNS: odcepili so se od nje slovenski samostojni demokrati iai ostala je omejena le na Hrvate in pre-čanske Srbe. Vsi poizkusi JDS, da bi se razširila iz Srbije tudi med Hrvate in Slovence so ostali prav tako zaman, kakor vsi poizkusi SDS, da bi pridobila tal v Srbiji.
Druga skupna stranka je bila, kot rečeno, Jugoslovanska socialnodemokratska stranka. Tudi ta se je raztegnila na vso državo in hotela združiti vse socialistično delavstvo med Slovenci, Hrvati in Srbi. Za skupno razumevanje v okviru svoje organizaoije je imela po svojem mednarodnem značaju, ki potiska ob stran vsako narodno zavest, več izgle-dov kakor JNS. Toda na poti njenemu razvoju je stalo nekaj drugega: delavstvo kot svojega socialnega položaja se zavedajoč razred je obstojalo dejansko le v Sloveniji, na Hrvatskem le v dveh, treh mestih, v Srbiji pa ga skoraj ni bilo. Tako je ostala ta stranka kljub svoji vse-državnosti dejansko le prečanska stranka, in še od tega pretežno le slovenska.
Vendar so tudi vse ostale politične stranke, zlasti srbske in hrvatske, skušale razširiti svoja gibanja po vsej državi, deloma iz lastnih nagibov, deloma pa po ponudbah posameznikov, ki so si od tega obetali posebne voditeljske položaje. Nekatere so žrtvovale v ta namen velike napore in težke tisočake. Najbolj se je v tem oziru trudila bivša srbska Narodna radikalna stranka pod tedanjim vodstvom že pokojnega Nikole Pašiča. Pričela je ustanavljati svoje organizacije tudi med Hrvati in med Slovenci, toda vsi njeni večletni napori v tej smeri so ostali brez vsakih pozitivnih uspehov. Nikdar se ji ni posrečilo, da bi ji bili Hrvati ali Slovenci izvolili tudi le enega samega poslanca v narodno skupščino.
Druga izrazito srbska skupina, Srbska kmečka (zemljoradnička) stranka se je sicer tudi skušala razširiti čez meje bivše Srbije, a samo med prečanskimi Srbi, kjer je res našla nekaj pristaSev po
Bosni in Dalmaciji, toda ostala je brez posebnega pomena.
Med hrvatskimi strankarskimi gibanji se je trudila za razširitev na vso državo spočetka bivša Hrvatska kmečka stranka pod vodstvom pokojnega Stjepana R a-diča. Skušala se je pred vsem zasidrati med Slovenci, pa tudi med Srbi. Med Slovenci je sicer dosegla neke, a le nestalne in prehodne uspehe, a vedno le v predelih, ki meje na Hrvatsko. V slovensko notranjost ni predrla. Med Srbi samimi uspehov ni dosegla niti v prehodnem smislu. Ostala je do konca izrazito hrvatska.
Vsi poizkusi, da bi se ustanovile vsedržavne politične stranke, ki bi bile zasidrane enako' med Srlbi kot med Hrvati in Slovenci, so tako po vrsti propadli: ali so že ustanovljene stranke kmalu razpadle, ali pa se na vso državo sploh niso mogle razširiti. Tak je bil položaj do 6. januarja 1. 1929., ko je bilo strankarsko življenje in delovanje sploh prekinjeno in ustavljeno. Po tej prekinitvi so se ustanovile štiri nove, in vse štiri vsedržavne stranke.
Prva je nastala Jugoslovanska naek*-nalna stranka pod vodstvom Uzuno-viča. Ustanovljena je bila umetno od zgoraj navzdol in je razpadla ter izginila takoj, čim je izgubila vladno oblast. Drugi dve, Hodžerova Jugoslovanska ljudska stranka in L j o t i č e v Zbor sta ostali omejeni zopet le na Srbe. Vse, kar imata med Hrvati in Slovenci, so samo posamezniki, a tudi za bodočnost nimata niti najmanjših izgledov, da bi mogli kdajkoli postati predstavnici Hrvatov in Slovencev. Vsi ti trije poizkusi so torej prav tako propadli, kakor so oni pred 6. januarjem 1. 1929.
Zadnja se je kot vsedržavna stranka ustanovila Jugoslovanska radikalska skupnost (zajednica) pod vodstvom dr. Milana Stojadinoviča. Nastala je potom združitve bivših srbske Narodne radikalne stranke, bosenske Jugoslovanske muslimanske stranke in Slovenske ljudske stranke. Ta skupina je v novem političnem položaju zavzela mesto, ki ga je imela prej JNS. Tako obstoja danes kot še edina vsedržavna stranka, v kateri pa vendarle manjkajo Hrvati, kakor so manjkali v JNS.
Iz tega pregleda se torej lahko zelo nazorno poučimo, da se v vseh 18. letih obstoja Jugoslavije dejansko še ni obnesel niti en sam poizkus, združiti v katerikoli politični stranki Srbe, Hrvate in Slovence. To je dejstvo, ki mora biti poučno, ker nam govori, da so razlike med nami tudi v tem oziru tako velike, da se niti s strankarskimi interesi ne dajo premostiti, da, še celo s stanovskimi (kmečka gibanja!) ne! Vendar je zelo zanimivo, da so se zlasti med Slovenci vedno našli posamezniki, ki so se lotili presajanja posebno vsake srbske stranke v Slovenijo, in to kljub slabim izkušnjam prednikov. Toda če kaj, more zlasti politična stranka vzkliti le iz globine narodne duše! Presajati se ne da! Če se kljub temu, postane kmalu nekaj čisto drugega, ali pa žalostno usahne.
Nova sovjetska ustava
Njen] notranje in zunanje politični pomen. Od diktature proletarijata k demokraciji delavskega razreda. — Odnos do fašizma. — Zmaga Stalinove gospodarske politike
Trditev, da je bila ustvaritev Zveze socialisitičnh sovjetskih republik (SSSR) samo velik politični in gospodarski poskus, je dolgo časa imela mnogo zagovornikov zlasti med starejšo, konservativno generacijo, ki z dvomom in nezaupanjem gleda vsak novotarski poskus na političnem in gospodarskem področju. Danes se ne da več tajiti, da je država, ki zavzema skoraj šestino zemeljske oble, pokazala v 18 letih svojega obstoja izredno trdoživost, silo in moč, ki jo morajo upoštevati — hočeš, nočeš — v političnem življenju narodov vsi njeni nasprotniki. Danes predstavlja 160 milijonov velike sovjetske države v vrtincu današnjega časa veliko postavko, preko katere ni mogoče pisati zgodovine. Stojimo na preokretnici časa. Narodi se o-predeljujejo v dva tabora, ki težita k udaru. V trdem, enakem boju si stojita nasproti fašizem in demokratizem. Oba zbirata svoje sile in odlašata spopad od leta do leta. Najlepši primer je Španija, ki sta si jo obe sili izbrali za poizkusnega zajca. Za nas je važno, da igra v tem velikem boju zadnja leta veliko vlogo slovanska Rusija, v katero so slovanski narodi v stoletjih suženstva obračali oči, iskali pri njej zavetja in se v vseslovanski ideji navduševali za mafuško, ki bo vse tlačene slovanske narode privedla k boljši bodočnosti.
Sredi današnje časovne in splošne go-spodarsko-politične zmede je veliko pre-sečenje povzročila vest, da je Stalin pripravil novo ustavo, ki ukinja takozva-no diktaturo proletarijata in postavlja namesto nje demokracijo in parlament. Nova ustava stopi v veljavo v SSSR z novim letom.
Med razlogi za spremembo sovjetske ustave, je Stalin navedel kot najvažnejšega tega, ki pravi, da je zmaga socialističnega sistema kot temeljnega sistema narodnega gospodarstva dovršena. Kapitalistični elementi so likvidirani. Socialistični sistem je zmagal na celi črti v vseh gospodarskih panogah. Iiz gospodarstva so izrinjeni prekupčevalci in ve-
rižniki in je zdaj ves promet življenjskih potrebščin v rokah države, zadrug in kolhozov. Novo gospodarstvo ne pozna krize, brezposelnosti in tudi bede ne. V svojem poročilu o novi ustavi, ki ga je podal koncem novembra na izrednem kongresu Sovjetov v Moskvi J- V. Stalin kot generalni tajnik ruske komunistične stranke in član osrednjega odbora SSSR, je nadalje navajal, da se je industrija od leta 1924. razmahnila z gigantsko silo in temelji na novih bogatih tehniških metodah z močno razvito težko in še bolj strojno industrijo. Sedanja socialistična industrija prekaša glede proizvodnje predvojno industrijo sedemkrat. V poljedelstvu vlada sistem kolektivnih in sovjetskih gospodarstev. Kolhozi imajo zdaj 316.000 traktorjev s kapaciteto
5,700.000	HP. Vsa sovjetska gospodarstva imajo nad 400.000 traktorjev, s kapaciteto 7,580.000 HP.
Današnja ruska družba je postala brezrazredna, to se pravi, da so vse razlike med sitanovi odpadle. Proletarijat ni več razred, ki je bil oropan produkcijskih sredstev v izkoriščajočem gospodarskem redu, ampak je razred, ki vlada; postal je delavski razred SSSR z nalogo voditelja. Kmetski stan je rešen izkoriščevalcev. Inteligenca izvira v 80 do 90% iz delavskega in kmečkega stanu in služi ljudstvu.
Stalin kot gospodarski strokovnjak in najboljši poznavalec nacionalnega vprašanja se zaveda, da je potrebno predvsem bratsko sodelovanje z medsebojno politično in vojaško pomočjo, ki bi združilo 60 različnih narodov in poedine narodnosti v enotno zvezno državo. Doslej je ta država prestala vse preskušnje in pokazala na znotraj in na zunaj svojo veliko moč. Nova sovjetska družba je v neki meri že uresničila socijalizem, katerega geslo je:	vsakemu	po njegovih
sposobnostih, vsakemu po njegovem delu. Nova ustava določa socialistično lastništvo produkcijskih sredstev, odpravlja bedo in brezposelnost. Delo se smatra kot častna dolžnost. Vsakdo ima pravico
do počitka, izobrazbe in uživanja kulturnih pridobitev.
Notranje političen pomen nove ustave je ta, da ugotavlja vse pridobitve sovjetske družbe, v kateri so odpadli vsi gospodarski in politični spori in jo vodi samo težnja k enemu cilju: k izgraditvi socialistične družbe, v zunanjepolitičnem pogledu pa predstavlja nova sovjetska ustava v primeri z ustavami fašističnih držav najbolj demokratično obliko ustav, kar jih je dosihmal sploh bilo. Njena ustava je sprejemljiva za vse demokratične države, je v ostrem nasprotju s fašizmom, ker sloni na priznanju svobode po-edinca in naroda in je proti vsakemu političnemu in gospodarskemu izkoriščanju. Ustava priznava svobodo tiska, govora in vero izpovedanja, seveda v kolikor je to v interesu ruskega družbenega reda. Parlament bo imel dve zbornici, poslansko iz direktno izvoljenih poslancev, okrog 600 po številu, ker je določen po en poslanec na vsakih tri sto tisoč prebivalcev, in zbornico, v katero bo prišlo nekaj nad 200 članov kot delegatov zveznih republik in drugih avtonomnih pokrajin. Novost nove ustave je, da priznava pravico testamenta in dedovanja in dovoljuje malo lastnino.
Nova sovjetska ustava je dala .novega dokaza, da želi sovjetska država sodelovanja z vsemi demokratičnimi naprednimi državami, odstavila je z dnevnega reda svoj svetovno revolucionarni program in se zatorej posvetila svoji lastni okrepitvi. Zmagalo je realno Stalinovo politično in gospodarsko gledanje, ki računa z dejstvi in s faktičnimi političnimi in gospodarskimi razmerami v svetu, ne spušča se pa v kake sanjaške pustolovščine. Zato je bilo nujno, da je tako ostro obračunal z vsemi notranjepolitičnimi na sprotniki svoje politike. Trockega ideja permanentne revolucije je doživela polom. Narodi si bodo poslej morali sami urediti svoje notranje politične razmere in si sami kovati usodo, če se jim hoče izboljšanja svojih razmer.
SOCIALNA POLITIKA
Zaščito prezadolženim delojemalcem
Poljska se vrača k zahodu
Po letih objema z narodnosocialistično Nemčijo, se vrača republika Poljska, ki je med tem narasla v resnično velesilo z 42 milijoni prebivalcev, k starim zahodnim zaveznikom, Franciji in Angliji. Nad politiko polkovnikov (Beck), ki so se navduševali za Nemčijo, je zmagala politika generalov (Radzy-Smigli). Iz-treznenje je povzročila nemška ofenziva s protiboljševiško fronto, ki naj bi zapletla v spor tudi Poljsko, in nemška napadalnost v Gdansku. Tako se je Poljska zopet trdno naslonila na Francijo in Anglijo, obenem pa obnovila tudi prisrčne stike z Romunijo. Sedaj manjka samo še zbližanje s Češkoslovaško. ki, upamo, ne bo dolgo izostalo.
Naročite „Neodvisnost‘
NASA PROSVETA
Meščansko šolstvo
Tu pa tam slišimo v javnem življenju težke obtožbe: sedanje meščanske šole nimajo več tiste veljave kot so jo imele nekdaj. Pred vojno pa tudi nekaj let še pozneje si končal trirazredno meščansko šolo in si lahko postal kakoršenkoli uradnik v državni ali privatni službi. Danes napravita fant ali dekle malo maturo, pa ne moreta z meščansko šolo skoro da nikamor, celo vstop v višje srednje in strokovne šole je zvezan z raznimi tež-kočami in ovirami. Tako tožijo starši na deželi, še bolj pa v mestih. Mnogi mislijo, da so sedanje meščanske šole izgubile ves svoj nekdanji ugled in da je bolj praktično izobraževati mladino v realnih gimnazijah.
Taki sklepi manj poučene javnosti so v bistvu zgrešeni in nepravilni, kajti vprašanje vzgoje in izobrazbe ne smemo presojati samo s stališča koristnosti: če kdo konča kako šolo, da mora obenem s spričevalom v roki dobiti tudi že službo, vsaj na pol gosposko službo. V prejšnjih časih se je to sicer redno dogajalo, -čeravno naše meščanske šole niso bile ustanovljene baš s takimi nameni.
Vziroki za ustanavljanje meščanskih šol po mestih in na deželi so bili popolnoma drugačni. V zadnjih 30, 40 letih se je začela vzporedno z industrijo modernizirati tudi obrt in trgovina, deloma tudi kmetijski obrati. V gospodarsko-prido-
bitnem življenju je začela prevladovati tehnika dela in poslovanja. Najrazličnejše obrti so se morale prilagoditi sodobnejšim načinom bolj racionalnega proizvajanja, zastarela orodja so zamenjali razni stroji. Modernizacija teh obratov pa je zahtevala tudi strokovno usposobljenost ročnega delavstva in s tem vred tudi kulturno dviganje srednjega pridobitnega stanu v državi. Nekoč omalovaževan srednji stan se je začel bojevati tudi za svoje politične pravice, da jih doseže stanu in času primerno. Razvijajočim in naprej stremečim pridobitnim poklicem je bilo treba preskrbeti tudi naraščaj, ki bo v vsakem oziru kos nalogam in zahtevam modernizirane obrti, posebno v mestih in v večjih krajiih. Nastalo je vprašanje, katerim šolam naj se poveri vzgoja in predizobrazba take mladine in kdo jo naj pripravlja za praktične poklice srednjega stanu.
Te cilje in naloge so šolske oblasti poverile meščanskim šolam, iz teh potreb so se tudi rodile že prve meščanske šole v drugi polovici preteklega stoletja. Meščanske šole imajo torej namen dajati in posredovati višjo splošno in praktično povdarjeno naobrazbo, kakor jo more dajati ljudska šola na eni strani, na drugi strani pa pripravljati mladino in ji vzbujati smisel in ljubezen za razne pridobitne poklice. Meščanska šola to-
rej nima namena ustvarjati gospodo ali višjo plast naroda, temveč hoče dvigati socialno in kulturno delavsko, obrtno-trgovsko in kmetijsko občestvo našega naroda, da bi doseglo višjo stopnjo napredka in blagostanja. Mogočen in zavidanja vreden napredek češkega naroda pripisujejo gospodarstveniki baš delovanju meščanskih šol, kjer se je vzgajal češki srednji stan. Kako daleč so Če-hoslovaki pred nami, dokazuje dejstvo, da šteje Č.S.R. okoli 2000 meščanskih šol z nad pol milijona učencev, pri nas pa deluje nekaj nad 200 meščanskih šol, torej komaj ena desetina. Največ meščanskih šol je v dravski in savski banovini, drugod se šele razvijajo.
Po zakonu so naše meščanske šole tipizirane:	ene	so	obrtno-industrijskega
(v mestih), druge trgovinskega, ostale pa kmetijskega (na deželi) značaja. Novi učni načrt ni sicer idealen v vseh podrobnostih, vendar skuša ustreči zahtevam meščanskošolske vzgoje in izobrazbe. Meščanska šola ni gosposka šola, ki bi ustvarjala nadštevilen inteligenčni proletariat, pač pa je v prvi vrsti praktična vzgojevalnica mladine iz srednjega stanu, da jo času in razmeram primerno pri pravi za vstop v pridobitne poklice malega in srednjega človeka. Zato nam dajte več meščanskih šol!
»Ne želi s.i mlačne in nezavedne žene, da ti ne bo vzgajala otrok v tujem jeziku in duhu.«
»Ne pričaj po krivem zoper svoj jezik; laž je trditev, da je naš jezik trd in reven z izrazi.«
ležke gospodarske razmere zadnjih let so pognale ogromno število delojemalcev, t. j. delavcev in nameščencev, na rob gospodarskega propada ali jin pa celo uničile. Statistike dokazujejo, da plače staiao padajo in da delavstvo že zdavnaj ne zasluži več svojega eksistenčnega minima, nameščenci pa po večini tudi ne. iNa tisoče in tisoče pa je brezposelnih, ki se običajno preživljajo s sredstvi svojih ožjih sorodnikov, po ogromni večini zopet slabo plačanih delojemalcev. Zato tudi ni nič čudnega, da se nahaja velik odstotek delavstva in nameščenstva v aotgovih, iz katerih v današnjih težkih časih ne bodo mogli zlepa izplavati.
Tu bo morala država posredovati z u-činkovitimi ukrepi, če noče, da bo doživela poleg gospodarskega propada delo-jemalskega stanu, njega moralni propad, ki je neizogiben. Državna intervencija je nujna in ne sme biti samo omejena na kmetski stan, ampak mora zajeti tudi tiste sloje naroda, ki prodajajo svojo delovno silo. Civilno pravni red sicer pozna zaščito nameščenskega eksistenčnega minima, ki pa danes v praksi za zadolženega nameščenca ne pomeni nobene zaščite več, saj je bila ustvarjena za normalne predvojne gospodarske razmere, ki so se do danes že v temeljih izpre-menile.
Načela za rešitev torej že vsebuje civilno pravni red, katerega določila bi bilo treba prilagoditi današnjim razmeram ali pa storiti nove ukrepe. Države, ki so spoznale in priznale resnično socialno politiko kot nujno potrebo današnjega časa, so že zaščitile svoj delojemalski razred pred popolnim propadom radi dolgov, v katere so zašli v borbi za lastni obstoj. Ceškoslov. republika je n. pr. že leta 1934, torej v času nastopa najhujše gospodarske krize, izdala zakonske predpise, katerih namen je zaščita zadolženih privatnih nameščencev pred izkoriščanjem njihovih upnikov. Izvršbe zoper brezposelne zasebne nameščence so po češkoslovaškem zakonu nedopustne, v kolikor bi prišlo do prodaje premičnin in nepremičnin, ki so potrebne za njegovo eksistenco in vzdrževanje družine, zlasti pa so nedopustne dražbe njihovih enodružinskih hiš. Prav tako so nedopustni kon-kurzni postopki zoper brezposelne nameščence. Ta zaščita velja do leta 1938, ko se bo vprašanje ponovno reševalo razmeram in času primerno.
Želimo, da se naši merodajni činitelji, ki vodijo pri nas socialno politiko in jim je dana naloga skrbeti za zaščito delojemalcev, čimprej zganejo. Primeri v raznih evropskih državah pa jim naj služijo za pobudo in dober zgled.
Hrvatska deiavska zveza (HRS), ki je sestavni del dr. Mačkovega političnega pokre-ta, je imela 13. t. m. v Zagrebu svoj redni občni zoor Poleg raznih političnih izjav je bilo podano tudi obširno poročilo o delovanju zveze, iz katerega posnemamo nekatere podatke. V Hi<6 je danes organiziranega preko 45.000 delavstva. Zveza je sklenila 313 kolektivnih pogodb, s katerimi se jte zaslužek v liRS organiziranega delavstva zvišal za 18 miljomov dinariev. Podružnic ima zveza 87 ter organizira baje podružnice tudi v Ljubljani, Mariboru in Krškem. Ce so podatki, ki smo jih prejeli točni; je HRS ena najmočnejših delavskih strokovnik zvez v Jugoslaviji.
Volitve obratnih zaupnikov so že razpisane ter se bodo po vseh podjetjih izvršile v
teku meseca januarja in februarja. Ker bo pri teh volitvah prvič nastopila Zveza združenih delavcev, bodo prav zanimive. Volitve v delavsko zbornico bodo baje razpisane takoj po obratnozaupniških volitvah.
Novi ravnatelj SlIZOR-ja. Dosedanji ravnatelj osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu dr. Milan Glaser je bil pred kratkim upokojen. Na njegovo mesto je bil izvoljen g. Radovan Matjašič, po rodu blovenec iz Kranjske gore, ki se je že večkrat izkazal kot izboren strokovnjak na polju zavarovalne tehnike in socialnega zavarovanja. Za razpisano mesto generalnega ravnatelja SUZOR-ja je bilo vloženih 15 prošenj.
KULTURNI O ulo K NIK
Narodno gledališče v Mariboru
Dne 17. decembra je bil v našem gledališču operno-baletni večer z nastopom graške operne primadone ge. Tinke V e-s e 1 - Po 11 a m graške primabalerine gdč. ilze H y e. Naša rojakinja ga. Veselova je našemu občinstvu že znana iz gostovanj in nastopov v prejšnjih letih. Je odlična pevka z visoko kulturo, popolno pevsko tehniko in toplim, čustvenim glasom. Na tem koncertu je pela v francoščini in srbohrvaščini arije iz Delibeso-vih, Verdijevih in Mozartovih oper ter pesmi Ulaojeva in Straussa. Bila je nagrajena z navdušenim priznanjem.
udč. Hye je tehnično izvrstno izvež-bana plesalka, toda njena umetnost nima posebne globine. Manjka ji tista notranja sila, ki šele ustvari iz baleta nekaj več kakor samo ritmiko. Le včasih je pokazala drobec tistega, kar smo vajeni doživljati ob nastopih velikih sodobnih plesalk globljih hotenj. Odplesala je Griegov »Anitrin ples«, Dvorakov »Slovanski ples Vlil«, Straussov valček »Pomladni glasovi«, Delibesov valček iz »Naile« in Badarzewske groteskni ples »Pobožna Helena«. Na klavirju je spremljal obe izvrstno g. dr. Klasinc.
Dne 25. decembra zvečer je bila premiera Ascherjeve operete »V i s o-k o s t pleše« v Harastovičevi režiji. Opereta je po vsebini plehka, ceneno sentimentalna in iz dobe oboževanja aristokracije. Glasba je povprečna, a ljubka. Harastovičeva režija je bila primerna za naše razmere, a prav tak je bil tudi ves pevski in igralski del. Lep uspeh je dosegla naša nova operetna diva gdč.
I g 1 i č e v a kot princesa Marija, ki se počasi tudi igralsko vživlja. Izvrsten glasbenik Kalin je bil g. Sancin. Prav posrečeni so bili dalje pevsko in igralsko ali le igralsko liki bibliotekarja Veselka (g. P. Kovič), njegove hčere Lize (gdč. Barbičeva), krčmarja Ropotarja (.g. Gorinšek), krčmarja Backa (g. Harastovič), uradnika Oreščka (g. Košuta), dvorne dame Rožencvetove (ga. Zakrajškova), Picka in Packa (g. Blaž, g. Nakrst), sluge Baptista (g. Košič), grofa Visoškega (g. Verdonik) itd. Razen teh so nastopili v manjših vloeah še ga. Gorinškova, gdč. Jutršnikova, ga. Tovornikova, g. Crnobori in g. Turk. Srčkan je bil par malega princa Viktorja in male princese Krescencije, ki sta ju odigrala Boris Mohor in Štefka Ermanova.
Glasbeno je delo naštudiral in vodil dirigent g. Herzog. Orkester in zbor sta mu dobro sledila.	—r.
KRIZANTEMA pod DREVESCEM
Lučke na drevescu ... Tiha, skromna sobica. Štiri slabo pobeljene stene, polomljeni kosi pohištva, v kotu zakurjena pečica. Na omari je drevesce, drobne svečke brle na njem, pod drevescem je kozarec z vodo in v njem bohotna rdeča krizantema. To je sobica Magde, deklice s ceste.
Magda je sama ... Oblečena leži na postelji, roke ima podkrižane ob glavi in strmi v bel strop nad seboj. Lučke rišejo pošastne sence, Magda blodi z očmi za njimi, ko se utrudi zapre veke in misli. Kakor oblaki se grmadijo misli, sanje so k) in ko se za hip razprše, se izvije dekletu iz prsi vzdih. Znova se zazre po praznih stenah, vidi krvavordečo krizantemo in zasluti vonj sveč.
— Mrtvašnica... — si reče v mislih. Z rokami si otiplje prša, boke in lica. — In jaz živim... —
Tam so vrata. Pot iz mrtvašnice v življenje ... Zunaj je zvezdnata noč, spokojna in vsa v pričakovanju. Da, res... Krist bo stopil znova med ljudi... Vsi ?rehi bodo odpuščeni... in vsakdo bo lahko zaživel znova...
Magda zre k vratom, vsak hip se naj odpro in vstopi naj kdorkoli. Deset takih božičnih večerov je že prešlo, pa ni bilo nikogar. Nihče ni stopil k njej v grob, v tem enem samem večeru puščobe, ko je živela samo za spomine.
A končno... Resnično, tiho je potrkal nekdo, potem so pritajeni koraki obstali ob postelji.
— Magda! —
Ona je vztrepetala. Čakala je in dočakala. Blaženo se je nasmejala.
— Čakala sem in vedela, da prideš. Imela sem vero, da trdno in čisto hre-
penenje ne more biti zamanj... In prav danes, ko sem sama v tej deseti božični noči brez tebe... —
Oni ob postelji se je sklonil prav do nje, tako, da jo je poljubil na usta. Kot da bi vedel njeno željo, je dejali:
— Pripoveduj Magda... —
Ona se je še vedno smehljala, ko se mu je vsa zaupala.
*
— Veš, dragi moj, spomin na te mi noče iz duše in srca. Dvajset let sem živela in čakala. Mislim, da je bilo tisto moje hrepenenje ena sama želja po sreči. Da, sreča... Pomlad je bila, zorno poletje in zlata jesen, mladost in lepota — a sreča? Nisem je poznala, dokler nisi prišel ti... —
— Vem ... — je dejal tiho oni. — Med zorečim žitom si prišla. V nebeško plavi obleki, vitka, z majhnimi sočnimi grudmi. Tvoja usta so bila rdeča kot mak med žitom in oči plave kot spominčice Ob stezi... —
— Da... in potem ona noč ob kopah dehtečega sena in... —
Oni se je zopet naglo sklonil in jo poljubil. Potem je Magda še pripovedovala:
— Vidiš, prišel si in rada sem te imela. Ljubila sem te, kot le more ljubiti človek ... One božične noči, spominjaš se je, si odšel... —
— Da..., — je dejal oni skoraj brezglasno, kot da bi ga postalo sram.
— Lučke so brlele kot nocoj na tem drevescu. Prišel si, ves prazničen in nasmejan. — Magda, božič je! — Po mizi si razpostavil darove, potem si me vzel v naročje. — Magda, rad te imam! — si mi dejal in me obsul z žgočimi poljubi. —
— Da, prav tako je bilo... In ti si mi dala takrat lepo, bohotno rdečo krizantemo ... Res, tako čudovito lepa roža sredi zime... —
Magda je zaihtela.
— Potem pa si dejal, da moraš v svet.
Po srečo za oba ... čakam da te naj, prišel da boš in ostal za vselej pri meni... Pa te ni bilo... —
— Ti me nisi čakala, — je očital oni.
— Veruj, sem... Živela sem samo ob misli na tebe ... Štela ure, dneve, leta... Glej, deset takih božičnih večerov je bilo in vsi so si bili podobni. Ta mrtvašnica in jaz živa! Čakala sem te in čakala te je rdeča krizantema pod drevescem ... Vse kot takrat, ko si odhajal... —
Njemu je bilo tesno.
— Magda, tudi jaz te nisem pozabil. Vse noči brez spanja so bile tvoje... —
Ona se je hipoma zgrozila.
— Ti, ti veš morda vse? — Bruhnila je v jok. — Čuješ, verjami, izdala te nisem nikoli. Moja duša in srce, vse je bilo samo tvoje ... A življenje... Rekel si mi, da je ljubezen nad življenjem... In če me je prisililo življenje, neusmiljeno in grdo, da sem padala — oprosti... Vse je bilo samo za čakanje... Ljubezen pa je samo tvoja, nisem je prodajala... Verjami . . . oprosti ... —
Njemu se je ožalostilo lice.
— Verjamem Magda, saj drugače ne more biti. Ni to greh, saj je bilo vse samo za življenje ... Ljubezen pa je nad vsem... —
Ona se je še opravičevala.
— Glej, to rdečo rožo glej! Deset božičnih noči te je čakala... Tebe in samo tebe... A te ni bilo ... —
On je končal:
— Ne, ni me bilo. Iz grobov ni vrnitve ... —
— Jezus Kristus! ... Ti, ti si mrtev?
— Mrtev Magda, za vekomaj. Samo nocoj sem prišel po rožo... —
Stopil je k omarici, vzel rožo, potem pa se sklonil k njej. Poljubil jo je in se poslovil.
— Še to Magda: življenje, ki ga ti nisi zmogla po pravični poti, je grdo in zahrbtno ... Lepota in pravičnost živita
samo po srcih in dušah... —
Hip nato so se tiho zaprla za njim vrata.
Magda je zaihtela...
♦
Svečke na drevesu so ugašale. Nad njo je bil strop s pošastnimi sencami. Dvignila seje napol in zastrmela k vratom. Bila so zaprta. Potem se je ozrla pod drevesce. Bohotna rdeča krizantema je bila tam v kozarcu...
BOŽIC ZA STEKLOM
(Resnična pravljica božičnega tedna.)
Vsi križi in težave mračnih dni so takoj pozabljeni, če stopi pred nas otrok, z njegovim nedolžnim, nežnim nasmeškom, nič hudega slutečim čelom, z velikimi, še neskaljenimi očmi. O, koliko je v tem sreče za človeka, ki mu skrb za vsakdanji kruh beli lase in zavira korak.
Otrok pa mu z veselim, žarečim obrazom govori: »Atek, ali mi bo božiček prinesel vlak?«
Oče ga nekaj časa gleda, pritisne ga k sebi, ga poboža po laseh in z malo zal mišljenim čelom ga tolaži, tolaži... Zdaj pa zdaj se mu zaradi otrokove sreče in zgovornost še celo nasmehne, prava beseda mu pa obtiči v grlu ...
Radek govori brez prestanka. Vse bi rad imel. Našteva stvari vsega sveta in še nebesa hoče, tisti raj tam za velikimi nepreglednimi izložbenimi stekli, kjer je toliko tepega...
»Naj mi prinese avto, vlak, eroplan, smučke in še ducat reči.« Tako govori vse dni (in tudi noči), ne da bi vedel za skrb očetovo...
Še prezgodaj bo zvedel za križe in težave, za laži in prevare ...
*
Mnogo grenkobe je dandanes v vsej
božični lepoti. Čudovite sanje, vroče molitve in neprestane prošnje se prepletajo, dokler božični teden ne zaleskeče preko mariborskih trgov in cest. Strahotne parkeljske izložbe so se spremenile v mistično lepa božična okna s tisočerimi dobrotami...
Večer za večerom se tarejo veliki in mali ljudje pred okni. Vzklikanju in vpraševanju ni ne konca ne kraja ...
Tam v Gosposki ulici se vse vrti — Matador in Meccano — otroci strme, očka se boleče nasmehne. Zopet prihajajo k oknu novi. Lica jim žare v bujni domišljiji.
Vse je tako čudovito, pravljično!
Božič za steklom!
*
Pa se je svet otroku nenadoma spremenil. Opoldne, ko pridem domov, me v svoji nedolžnosti vpraša: »Atek, ali si res ti božiček?« Žalostno so zvenele nepričakovane besede. Spoznal sem, da je izgubil sanje, vero v bajke, v kateri je mislil, da je gola, neizpodbitna resnica. Spoznal je, da je »Božič za steklom« laž in prevara . . .
Sosedov Tinče mu je vse povedal. S škodoželjnim nasmeškom mu je razodel resnico. Radeku je podrl lepe sanje s krasno pravljico . . .
V njegovi duši, v njegovem sanjskem svetu se je zdrobilo steklo. Tinče mu je vzel mladost. Zjokal se >2 bridko in danes je ves spremenjen.
Otrok je spoznal resnično življenje, uvidel je, da je vse samo stvarstvo preprostih ljudi.
Tudi za stekla je vsul zemske darove preprost zemljan. In samo oni, ki premore mnogo denarja, je deležen teh dobrot . . .
»Ubogi očka!« In sta se oba razumela. Povsod je božiček in povsod — za steklom . . .	Er.
..Seljak"
Pod tem naslovom je napisai Adam Pribičevič, kolonist v Svračku pri Vu-četrnu na 'Kosovem polju zelo zanimi- 1 vo, obširno razpravo o težavah in zatiranju kmeta, kakor tudi o pozitivnih močeh kmeta za narod, državo, kulturo in demokracijo Kot motto svoje knjige je vzel Adam Pribičevič Mojzesove besede in pravi kmetu: »Nosi mi ta narod na svojih rokah, tako kot nosi mati svoje dete.«
Svojo knjigo pa je posvetil vsem onim, ki so dvigu vasi in kmečkemu življu posvetili svoje življenje in svoje delo in dali za njega tudi svoje življenje. Posvečuje knjigo onim iz davnih dni in vsem poznejšim delavcem do jugoslovanskih mučenikov Stamboiijskega in Radiča.
Knjiga je zelo zanimiva m bi bilo koristno, da posežejo po njej naši kulturni in prosvetni delavci in naša kmetska omladina. Zanimivo je, kako je knjiga nastala in v kakšnih okoliščinah jo je Adam Pribečevič napisal V predgovoru pravi: snov za knjigo sem čital, pisal in pripravljal v raznih presledkih in sem moral večkrat prekiniti svoje delo, utrujen od vsakodnevnega poljskega dela. Ko sem pisal to knjigo, sem mora! čez dan težko delati na polju, organizirati svojo kmetijo v pustem kraju in podnebno zelo neugodnih razmerah, zvečer pa sem po trudapolnem delu delal, čital in pisal v tesni in nemirni kmečki sobi, ki je, kakor običajno na kmetih, služila za kuhinjo, za spalnico, za sprejemnico in pisarno, za jedilnico, za kokljo in male piščance, za komaj povr-ženega teleta »dokler se ne posuši« itd.
Pisatelj knjige opozarja, da v takih okol.ščinah knjiga ni pisana tako, ko: je želel, na drugi strani pa so vse te okoliščine pripomogle, da prikazuje verodostojno in realno kmečko življenje.
Šale
Pregovor.
»Otroci, kdo zna povedati kakšen pregovor?« vpraša učitelj v šoli.
Mali Ivček hitro vstane: »Jaz znam!«
»No, pa povej.«
»Kar bedak vpraša, na to sto pametnih ne more odgovoriti.«
Dober zgodovinar.
Profesor: »Zakaj je Plinij mlajši tako lepo opisal svojo hišico in svoje vaško posestvo?«
Izak: »Ker ga je skoraj gotovo hotel prodati.«
DOPISI
UUBL3ANA
lb. 2e skoraj 2 leti traja proces, ki ga je naperila tvrdka Bat'a, jugosloveuske t\or-nice gume-otouče. borovo, d. d., zastopana po odvetn.ku dr. Franu Frianu proti Franu Kristanu čevljarskemu mojstru v Ljubljalni. zaradi 'prestopka S-a 10. zakona o pobijanju nelojalne konkurence in prestopkov žaljenja časti- Bata je vložil zadevno toztoo 4. janu-.,ria 1035 pri sreskem sodiscu v Ljubljani Proces 'ud' sodnik g. Jože Rus. Med gospo darskjmi krogi ziasti med usnjarji in čev Ijaiji < Prav živahno zanimanje za končni izti procesa.
Tvrdka Bata je v tožbi inkriminirala več odstavkov iz govora, ki ga je čevljarski mojster Fran Kristan 7. oktobra 1934 prečkal na velikem zborovanju Narodne odbrane v Unionski dvorani, bhoda se je udeleži«) nad 3000 ljudi.
V svojem govoru je obtoženi mojster Kristan v drastičnih slikah opisal položaj čevljarske poštene obrti, navajajoč med drugim, da je imel pred Bat’o po 2 pomočnika, sedaj pa še sam nima dela. Svoj govor je koncai.
— Ako pojde tako naprej, kot zadnja leta, vas čez 2 leti ne bo mogel nihče vec pozdravi^ v imenu naSe stroke, ker oo izginila kot žrtev tujca. —
Obtoieoec je zlasti kritiziral Bat in so-cijatai m gospodarski stuetri-Prva razprava se je vrii*a 29. januarja ten v sobi štev. 28 na sreskem sodišču. Obtoženca je zastopal dr. Stanko Lapajne. Na razpravi je obioženec odločno in samozavestno izjavil:
— Ne čutim se krivega. Vse je resnično. Na lastni koži čutim hudo krizo naše obrti, ki jo je povzročil Bafin sistem Čevljarjem a njih obrti nj več obstanka. Kristan j; predložil sodišču prav obsežen obrambni spss, v katerem opisuje Bat‘o kot človeka 'a podjetnica. Obramba dalje navaja, kako je Bat a dosesel koncesijo za ustanovitev tvor-nice v Borovem
Sodnik je pozneje izdal rešitev, s katero je zavrni Bat ino tožbo iz razloga, da tvrdke Liata. jugoslovanske tvornice obutvi v Borovem, ni legitimirana kot taka k tožbi, ker je Mtasec v svojem govoru mislil osebno Tom»ia Bato. Tvrdka je vložila na okrožno toiMc v Ljubljani pritožbo zoper to režiser. Druga inštanca je rešila, da je tvrdka Biti aktivno legitimirana za tožbo. Bat’a K mi drugim v svojih vlogah naglasil tudi: .Hočemo, da bo Borovo jugoslovanski Zlin. — vzor ostalim mestom, kras dežele in po-bos jugoslovanskega naroda«
Obtoženi Fran Kristan je zbral in predložil ogrocnn j dokazno gradivo, ledišče k ^elo pisalo na trgovinsko ministrstvo, naj mu pošlje zadevni akr o podelitvi konces.je mit. Bat'a.
Zaradi zbirania in izvedbe dokazov se je Bat'in proces zelo zavlekel. Sodišče se je naposled odločilo, da razpiše gLvno ustno razpravo za S. januarja 1937 ob 8.30 dopoldne.
ŠOŠTANJ
V listih čitamo vest o proglasu tujsko-prometnih krajev in krajev klimatično-pla-nmskega značaja. Nismo tem krajem zavidiu m nevoščljivi, vendar pa lahko trdimo, da se marsikateri teh ne more meriti s Šoštanjem, ki ima zdravo, milo podnebje, lepo leso, dobro vodo (vodovod iz planinskega izvirka), lepa sprehajališča, najugodnejše že lezniške zveze (eoo uro do Celja), lepo okolico in dovolj gostilniških obratov. Je izhodišče planinskih izletov in zimskega športa, n. pr. na Mozirsko planino in naprej v 'gornjo Savinjsko dolino ali na Smrekovec in dalje na Komen ali Kramarco, Peco m druge koroške vrhove; na goro Urško itd. DaJje proti severo-vzhodu na Kozjak in Pohorje itd. — Zakaj torej Šoštanj ni sprejet med imenovane kraje? Krajevni či-ratelji, zganite se! — Okol.ški pismonoša gosp. I. Ravljen je dobil daljši bolniški dopust in bo najbrže upokojen. Nadomestili ga niso. Velik del šoštanjske okolice je brez dostave poštnih pošiljk. Šoštanj težko izhaja s samo dvemi pismonoši. Trpi pa tudi služba kljub vsej pridnosti in vestnosti gg uradnic in obeh pismonošev. — Poštno upravo prosimo odpomoči! — Letošnjo les no sezono smo videli pri nas — za nepoučene — nerazumljivo početje. Na šoštanj-skih lesnih skladiščih se je nalagal les na vozove ter vozil na šest kilometrov oddaljeno velenjsko postajo na vagone, namesto na domačo. Tarifna polit.ka državnih železnic’ Na obeh, Šoštanju najbližjih postajah — Velenje na eni in Šmartno ob Paki na drugi strani — se zaračunava znižana ta nia za les namenjen za postaje proti Zagre bu in Beogradu, radi konkurenčne plovbe lesa po Savinji, v Šoštanju pa se zaračunava višja, normalna tarifa. — Kriza je v lesni trgovini že tako dovolj huda, za Šoštanj pa s tem še povečana.
STUDENCI
Prazniki so potekli — razen polnočne »Pfimicije« — dokaj enolično. Železničarji so praznovali že dva dni pred božičem, torej skupno pet dni, samo, da bo manj zaslužka. Lepi dnevi so vabili na zimske sprehode v okolico. »Vzajemnost« je pri Mrazu vprizorila na Stefanovo burko »Detektiv
Megla« ob zelo dobri udeležbi. Velike priprave za Silvestrovo: gasilci pri Grmeku. Sokol v svojem domu. Tako bodo Studen-čani ob rajanju pričakali novo leto, morda bo boljše od letošnjega
SV. BOLFENK PRI SREDIŠČU
Iz vrste rednih zimskih predavanj Društva kmetskih fantov in deklet se bo vršilo v nedeljo, dne 10. januarja ob pol 8. uri (po rani službi božji) v bolfenski šoli predavanje iz kletarstva: »Ravnanje z novim vinom ob prvem pretakanju«, ki ga bo imel priznani vinarski strokovnjak gosp. Dr. A. Brodar iz Ormoža. Sočasno bo tudi razgovor o novih pridobitvah v kletarstvu in o vinskih napakah. Vabimo vinogradnike, kletarje in vse, ki imajo posla z vinom, da se tega zanimivega predavanja v čimvečjem številu udeležijo!
JASTREBCI
Te dni je umrl po kratki, mučni bolezn' vzoren gospodar, dober sosed ter pošten me,aš Filip Pokrivač. posestnik v Ja-strebcih v starosti 76 let. Pokojni je bil več let občinski predstavnik bivše občine Ja-strebci, član načelstva posojilnice, cerkveni ključar, član raznih drugih gospodarskih zadrug ter vzoren vinogradnik.
Bodi mu rahla domača gruda, ostalim naše iskreno sožalje!	Njegovi prijatelji.
VITAN
Nekateri siroveži iz dobro znanega »Društvu kmetskih fantov in deklet« nasprotnega tabora so pred kratkim v temni noči popol noma razbili lično oglasno tabio tukajšnjega društva, ki je stala ob cestnem križišču pred gasilnim spraviščem na Vitanu. Kaj so mislili s tem doseči? Da razbijejo društvo? Da zatrejo idejo? Morda! Toda s tem so pokazali le svojo — pokvarjenost. Vse to dela le zavist in slaba vzgoja! Vsi pošteni in trezno misleči ljudje jih bodo za taka dejanja pač le samo — prezirali! Društvo in njegovi člani pa bodo svoje delo opravljali nemoteno naprej po začrtani poti za napredek in pro-cvit naše vasi in to tem bolj vztrajno, čim večja polena se nam bodo metala pod noge! Kajti trdno smo prepričani, da bo tudi tega enkrat konec, iz setve bo pa postala žetev!
Dan za dnem dobivamo v uredništvo dopise naših naročnikov, v katerih z navdušenjem pozdravljajo •»Neodvisnost«. Mnogi dopisniki se strinjajo zlasti v tem, da jim odpira »Neodvisnost« nov svet, katerega so jim doslej naša strankarska glasila namenoma zapirala. »Sedaj šele vidim,« piše naročnik iz Slovenskih goric, »da se vsa javna vprašanja, posebno politična, v naših listih potvarjajo in zavijajo. Eni nas krmijo z nekakšno samoupravo, ki jo imajo samo na jeziku, drugi nam pa vbijajo v glavo potrebo po centralizmu in zmerjajo vse, ki v tem niso še nič dobrega izkusili, za „protidržavne elemente". Edino „Neodvisnost" nam odpira oči in nam toči čistega vina. Nadaljujte, in prepričani smo, ne samo jaz, ampak zelo mnogi, da Vam bo za to delo ves narod hvaležen. „Neodvisnost” gre pri nas iz rok v roke in tu imamo že 10 naročnikov, pa jih bo kmalu še enkrat toliko.« To je eden izmed dopisov, ki jih prejemamo vsak dan. Veseli nas, da smo zadeli pravo struno, ki zveni v slovenskih srcih kljub megli, ki se je toliko let kadila po slovenski zemlji iz glasil naših političnih strank. Tudi Slovenci vstajamo, kakor bratje Hrvati, k novi zavesti, in ni je sile, ki bi nas še mogla zadržati. »Neodvisnost« bo pa mogla vršiti svoje poslanstvo tembolje, čimbolj bo razširjena. Prijatelji, naj gre naš list povsod iz roke v roko, iz hiše v hišo, iz vasi v vas, naša neodvisna slovenska misel pa iz srca v srce! Iz resnice za resnico! Iz ljubezni za ljubezen! Brez strasti in sovraštva, brez laži in hinavščine! Pozdravljeni vsi, ki hočete biti apostoli tega novega evangelija!
GOSPODAR S T V O
AKADEMSKI PLES
5 januarja 1937 Unionska dvorana — Maribor
PTUJ
•g. V pudbCnem pojiedu s pickoiiiasji-oo m mesto Ptuj pridobilo nooene korisu. Kakv pttsio je bsio nemštvo Ptuja, sc je videlo USl, oQ prevratu. v_lavn: kader nemštv i sa tvori i prutesorji gimnazije, učitelji mostnin toi socmki m uradniki glavarstva. jc\cz-%ce. davkarije in drugih državnih ustanov, ta jih je zasicp.jena Avstrija pošilja a v te tai;e v svriio pon ;mče vanja in vzdrževanja mcrnstvi V svobodni Jugoslaviji ni bs;o \c mesu te nje. Aiočno zaslombo nemštva so &jM sada je pru.SKi trgovci in unuro-.... ei. pm včlanjeni v njihovi orgamza-iji. fkapeo pa v mcstr.etn svetu. Kdor je jasni atiuc. je mora, prisedi med drugim uidi ta, da bo po svojih močeh skušal ohraniti ■«mik. zna-aj Ptuja Poskus, zbrat; SIo-«nce ra Štajerskem in jih pod gesiom av-:.|ttij>ke državne pripadnosti usmeriti v ■etnvem prijazne »Štajerce«, e nastal že fl, v Maribora z listom »Sloboden S.o-testc«. Z .stim namenom je izdajal od leta tS82 do 1>4M dr. Ulanischni£g v Ce,;a list »ijn:t>k. prijatelj«. Tudi brošura »Slovenski Mtodar in slovenski kmet«, ki jo je 1. l^N? afiii franc V račko *z Orehovca, je -niela PodtuKi tendenco. Toda vsi ti poskusi so ostali t povojih. dokler ni 1. julija 1900 izšla v Ptaja prva števLka lista »Štajerc«. Izhajal je pnrotno vsakih 14 dni v 12 tisočih :z-VMiih, od 1. 19>.'7 pa v 15.0W> izvodih vsak ttdeo do razpada Avstrije, t. j. po.nih 18 Ut Pni sadovi te propagand; so se pokazali L o priliki skupščine Družbe sv. Cirila ■ Metoda z napadom in pretepanjem skup-kšajev. Vedno jas- št se je kazal nanu-n itamdjanstra. Balkanska vojnti j, otirm, S.ovencev na jug. Nemcev pa na sever in sam Bismarck je našel v Ptuju svojo '/»■žico. V štev. 7 .. 1914 dokazuje v »Štajercu« drž. poslanec Lutschounig nujnost eaojezič-s* državne uprave in v štev. 23 isteg.i leta leroca ta Ust s zadovoljstvom, da j; vodil iri. poslanec Dobernig na Dunaj na '<bi>ke Nemcem prijaz- koroške Slovence, m jih sav.ja kot zgled štajerskim Slovencem ui'e »štajerci.anstva« s; je med tem že |n o po Dravski dolini na Koroško, kjer jtušlc Prav mnogo prijateljev. Uspeh te E»(«gj,ide med Slovenci se je pokazal tud • priliki volitev v dunajski parlament. Neverjetno mnogo glasov je bilo oddanih v vnv čisto vovenskh občinah dravska doline. Hi ca in Slov. goric za nemške kandidate, i* t svobodni Jugoslaviji je bilo oddanih Pfi Wfctvah narodnih zastopnikov 1. 1923 ne ' trj.*tno mnogo glasov za nemške kandidate v obdaali. kjer ni niti enega Nemca. »Sta-ierc« je izhajal 18 let in skoro prav toiiko S! je biio treba, da se je »Štajercijanstvo« jppolnotna zatr.o. Da se j; propaganda šta irc-janstva tako naglo širila, je pripomoglo tadi v veliki meri dejstvo, da je bila skoro jtejboijša posest v rokah nemških trgovcev, »dvokatov, veleposestnikov, plemenitašev M., ki so vstljjvali svojim nameščencem, ie.avcem in viničarjem nemške ideje, za katere so se poslednji morali tudi boriti. Temu ogromnemu ponemč;valnemu aparatu i« stala nasproti peščica zavednih in jeklenih Slovencev, ki so kljub diferencijaciji Štajercih Slovencev med kato.iškonarodnimi in »rodnonaprednimi vzdrževali v Ptuju še ■Atelje dosedanfo konservativno politično ®**tjeaost. stoječ na stališču, da zamore nemško prodiranje v Ptuju le kon-urtntjj vseij narodmh sil. Ta konservati-vizem* mgoel preprečiti te politične di?e-1 renrijad* in tudi ne organizirati protipo-»rete. z«iial pa )z skupno z nastalima slovenskima narodnopolitičnima strujama »šta-»rejansko« prodiranje na deželo. Svetovna ■t&jna je narodnopolitični ptujski razvoj' za-pačila z velikim številom žrtev, ki so ket Jrodnopolitično zavedne osebe t rp?fe piskih in graških zaporih za svoje vnd-|pB0 narodno de o. Danes je Ptuj slovensko Bpjfc Preostala puščica ptujskih Nemcev ne niti 20 otrok za otvoritev nemške Jenske šole. Tudi s prekomosocijo se 'Muostno stanje Ptuja ni spremenilo.
Združitev gospodarskih sil in dela
Leta 1933. je bila ustanovljena zadruga »Mariborski teden* z namenom pospeševati obče gospodarstvo svojih članov s tem, da bo pnrejaia poučne gospodarske shode, razstave, ogiede, koncerte, kulturne, športne m zaoavne priredil ve, da bo organiziraia posebne sklade, iz kaierih bo ustanavljala, vzdrževala in podpirala razne socijaine n Milturne ustanove v korist svojdi članov.
Do sedaj so tvorili »Mariborski teden« štirje odseki: trgovski, obrtniški, industrijski in tujsko-prometni. Vse prireditve M. T. so dobro uspele, v zadovoljstvo sodelujočih in obiskovalcev. Spo-redno z M. T. pa se je v drugi, po namenu in smotru sorodnih organizacij, pričel zbirati kmečki živelj, ki prav tako stremi in si prizadeva pospeševati svoje gospodarstvo. Leta 1934. so se kmetijske podružn. mariborskega okrožja od-lOčiie, da ustvarijo močnejšo medsebojno vez. Osnovale so svoje »okrožje*. Leta 1935. je organizacija naprednih Kmetovalcev, sadjarjev in vinogradnikov mariborskega okrožja že dokazala svojo dobro voljo za ustvarjajočim de-;om s prireditvijo i. mariborskega sadnega sejma, ki je tudi letos zelo dobro uspel. Dvig kmečke zavesti in .^poznanje učinkovitosti skupnega dela je potom obeh Mariborskih sadnih sejmov dosežen. Dozorelo pa je tudi spoznanje, da je mogoče ustvariti nekaj velikega, v Korist celokupnega naroda, živečega ob severni meji naše prostrane in močne aržave. samo s skupnim in složnim delom vseh slojev in stanov, ne oziraje 5e na politično ali svetovno naziranje poedincev.
Ta zavest, ki se širi med našim narodom, bi pravilno oblikovana, lahko pre-porodila naš narod, da bo krenil na novo, boljšo in zdravo pot svojega gospodarskega, kulturnega in socialnega živ-jenja.
To spoznanje je že zadobilo svojo stvarno obliko s sklepom vseh kmetijskih in sadjarskih organizacij mariborskega okrožja, ki so sodelovale na I. in 11 M.S.S., katerim se je pridružila še Zadruga za rejo perutnine in Čebelarsko društvo, da kot celota vstopijo v M. T, m ga izpopolnijo s kmetijskim odsekom.
S tem je postal Mariborski teden resnici pravi predstavnik vsega gospodarskega in kulturnega življa mesta Ma ribora in obširnega štajerskega zaledja Prepotrebna združitev gospodarskih sil in dela je s tem izvršena, kar nas navaja z upanjem, da pod umnim vodstvom lahko ustvari veliko in dobro delo za celokupni narod, živeč ob severni meji naše države. S to združitvijo gospodarskih sil pa se bo krepila tudi prava narodna zavest, ki smo je tako krvavo potrebni.
Cena in potrošnja sladkorja. Statistični podatki o ceni sladkorja v posameznih evropskih državah in podatki o potrošnji nam pokažejo, da je konzum sladkorja odvisen od cene. V Švici je sladkor najcenejši in stane kg 4.85 Din. Na Angleškem stane sladkor £■$7 Din, na Švedskem 6.82, na Danskem 727, na Holandskem 11,96, na Poljskem 14.10, na Češkem 14.60, na Madžarskem 17.60, v Italiji 25, v Jugoslaviji 14 dinarjev. Naj več sladkorja porabijo na Danskem, in sicer posamezni državljan 54,2 kg, na Angleškem 49 kg v svici 45 kg, na Švedskem 43.5, na Holandskem 33 kg, na Češkem 26.5 kg, na Madžarskem 13 kg. na Poljskem 12 kg, Italiji 9 kg, pri nas v Jugoslaviji pa najmanj, in sicer 5.5 kg.
Državni proračun za 1. 1937/38. Finančni minister je izdelal načrt proračuna za bodoče leto. Novj proračun predvideva 10.949 milijonov izdatkov in prav toliko državnih dohodkov, ter je za 625,400.000 Din večji od letošnjega. Več dohodkov za kritje večjih izdatkov upa g. finančni minister dobiti od carin, taks. državnih rudnikov, državnega monopola, državnih gozdov in pošte. Le državne sladkorne tovarne predvidevajo ve iiko izgubo, okrog 10 milijonov dinarjev novem proračunu.
Naročite ,jV e odvisno st“
ODMEVI
Naš slovenski tisk
Slovenci imamo sedaj pet dnevnikov in več tednikov, dejansko pa imamo le dva, kajti »Slovenec« in »blovenski Dom« sta ie dve izdaji isteiga dne>v.niKa, ki ga izdajajo gospodje iz Katoliškega tiskovnega društva v Ljuoljaai; »Jutro«, »Slovenski Narod« in mariborski »Večernik« so pa zopet samo tri izdaje enega in istega dnevnika, ki je last štirih v kon-zoiiciju »Jutra« v Ljubljani združenih gospodov. Posebno zadnje je zanimivo: štirje gospodje vsiljujejo Slovencem svoje mnenje m svojo voljo po treh unevnikili, dočim vsi ostali stotisoči Slovencev pri tem nimajo sploh nobene besede! In ti dnevniki in tedniki (ki so še oo-sšeni na ta glavna glasila), naj bi govorili v imenu Stovencev?
To je čisto navadna diktatura »javnega mnenja«, diktatura, pod katero narod Kot tak dejansko nima niti možnosti povedati, kaj v resnici hoče. Ko bi bila to vsaj glasila pristašev dveh strank, ki jih na zunaj predstavljajo! Toda tudi to niso, kajti potem bi morali o njih smeri in pisanju odločati vsi pristaši teh strank, ne samo gospodje, ki jih nihče ne more ne postaviti ne odstaviti.
Ta pojav je gotovo nezdrav in najbolj žalosten v vsem našem javnem življenju, ker morajo stotisoči Slovencev dan na dan poslušati, da hočejo le tisto, kar hoče dejansko najnezmatnejša skupina ljudi. Koliko časa bo ta položaj še mogoč? Treba je, nujno treba, da zrase Slovencem iz samega naroda tisk, ki bo res tolmač volje naroda, ne le četvorice ali desetorice ljudi. Za ta tisk se moramo boriti, tega tiska se moramo okleniti! To bodi vodilo Slovencev v novem letu 19371
NOVICE
Govori slovenski — ne žlobudranski
Sem prepričan Jugoslovan. Prav zato ljubim naš lep slovenski jezik. Komur to ne bi bilo prav, pa: Ljubim naš lep slovenski jezik, ker sem prepričan Jugoslovan !
Vendar smo Slovenci tako potrucani, da ne moremo izhajati brez fremdnega klumpa. To se mi ferfluht fcrdrisa! Od prcajtenga detinstva, ko nosimo še šnel-iajerhozne pa do smrti, ko nas položijo v trugo in odnesejo na fridhof, nismo cu-friden, če ne nemčurmo ali drugače pačimo špraho, da nam anštendig človek ne fulga. Vmes pa madonamo, krucifi-ks-amo in oštjamo, da je groza. Če nas kdo radi tega tadla, pa vetam, da bo orfajgan. Sicer pa vstanemo pr’ cajti,
pofruštkamo, pa gremo na šiht, tabrh ali na žernado, da se orng izšvicamo. če smo pa arbajtslos ali marod, pa drauf-colamo, oe ne dobimo unteršticenge v kronkenkasi. Kedar fajramo pa tako nič ne gvinjamo. Vse bi šlo tadellos, samo da ne bi bile colunge tako knap. Pa kaj čemo, so pač taki cajti!
Alstn ljubi Slovenci, kakor vidite je bila kranjska Špraha pred sto leti bolj fajn in anštendig, kakor pa sedaj nekateri govorijo vindišarsko. Ali nas res ni nič sram!?
Aufbiks! Zahijamo rokave in s korajžo nad ta mist, da nas ne bodo fremdni ljudje več šimfali s »štajerskimi todelni«! — Star Odvadar.
ZENA V ŽIVLJENJU
Sirovo maslo — zdravje in moč
Pregnale so ga lepe, mlade in stare. Pregnale so ga, ker so ga smatrale sovražnikom svoje mladostne lepote, svoje vitkosti in prožnosti. A nekoč je bil ideal vsem, posebno ženam in otrokom, pa tudi moški ga niso prezirali. Ta nesrečnik se je imenoval »kruh z sirovim maslom.« Kako svečan je bil tre-notek, ko si na sveži kruh kopičil rumeno, sladkodišeče maslo. Če so otroci ob nepravem času hoteli obed, tedaj jim je mamica namazala vsakemu na kos kruha dobrega, sirovega masla in beli zobki so zagrizli v zdravo slaščico. Ali potem so ga nenadno očrnili! Rekli so. da sirovo maslo debeli! Naravno, takoj je izginil z jedilnega lista. Pregnali so ga —hudobni jeziki. — Danes krči pot za povratek temu »nesrečnežu« medicina. Strokovnjaki trdijo, da je kruh s sirovim maslom neupravičeno pregnan iz naših jedilnih listov, ker v resnici ne debeli. Ce se kdo naje kruha z sirovim maslom, potem pa leži in pase lenobo, naravno, da se mora odebeliti. Ali kadar se po obilnem zalaganju tudi prijetno sprehodiš, potem se ne boš debelil, ker se sirovo maslo v našem organizmu porabi. Ako nagibaš k debelosti, potem ne Ifenari zjutraj v postelji, temveč se raje izprehodi. Tako boš z mirnim srcem »za svojo vitko linijo« užival sirovo maslo. Otroci, ki so vedno pri igri in oni, ki hodijo v šolo. morajo dobiti kruh z sirovim maslom, pa tudi odrasli, ki mnogo fizično delajo. Če nadevaš
na namazani kruh še mesa, sočivja, rib ali zmletih orehov, potem se njegova hranljivost še poveča. Ta prirejen »sendvvich« ti zaleže tudi za večerjo. Vegetarijanci ga oblože 'tirom, sočivjem in sadjem. Američanke so že spoznale korist uživanja sirovega masla in tudi evropska žena mu ie zopet odstopila mesto na jedilnem listu.
Za kuhinjo
Jedilni list — četrtek — opoldne: čista juha z žemljami v presnem maslu pre pečenimi, ocvrte domače ribe s krompirjevo in zeleno salato; — petek — cvetačna juha, pariški zrezki s krompirjem in salato, komj)ot, potica; — sobota: goveja juha jetrnim rižem, govedina z limonovo omako in rižem; — nedelja: juha, ki smo jo prihra nili od prejšnjega dne s fredati, telečja pe čenka s cvetačno in zeleno salato, orehove rezine; — pondeljek: krompirjeva juha, široki, zabeljeni rezanci s salato; — torek: goveja juha z vlivanci, govedina z jabolčnim hrenom in krompirjem; — sreda; telečja obara z ajdovimi žganci; — četrtek: goveja juha z rezanci, ohrovt z govedino in krompirjem. — Četrtek — Večerja: krvavice z zeljem; — petek: mrzel narezek, čaj, potica; — sobota: segedinski golaž; — nedelja: svinjski kotleti s kislimi vloženi mi kumarcami; — ponedeljek: Češpljeva ka ša; — torek- polenta z mlekom; — sreda: ledvičke v omaki; četrtfck: praženec s kompotom.
Doma
d. Življenjski jubilej srbskega politika. V
krogu svojih prijateljev je te dm prosiavil znani srbski politik Ljuba Davidovič svoj 74. rojstni dan.
d. Smrt srbskega generala. V Beogradu je umrl upokojeni armijski general mnan liicakovič. ki je bil po vojni delegat vrhovnega poveljstva v Solunu, pozneje pa poveljnik vardarske in savske divizije m poveljnik četrte armije. Pokopali so ga zelo slovesno v Kragujevcu.
d. Zakonski načrt o minimalnih mezdah. Ministrski svet je na zaunji seji meil drugim razpravljal tudi oi zanonsKem naurtu o minimalnin mezuan, ki ga je predložil minister za socialno politiko. Zatvonsta osnutek je bil načelno sprejet, podroono pa oo izdelal zakon o minimalnih mezdati ekonom-sko-tinaneni odbor ministrov.
d. Ministrski predsednik na lovu. Ministrski predsednik in zunanji minister gosp. dr. stojadinovič se je te dni odzval povaoiiu predsednika romunske vlade laiaresca in se udeležil lova ob romunsko-jugosiovansKi meji.
Trgovska pogodba med Francijo in našo državo. V tekočem mesecu je bila podpisana nova trgovska pogodOa med tranajo m našo državo. Po novi pogodDi nain nudi rran-cija velike kontigiente za uvoz našega biaga v Francijo, nudi nam večje ugodnosti, Kot nam jih je dala Nemčija za uvoz našega tua-ga v Nemčijo. Francija nam oo poiovico vrednosti uvoženega Oiaga plačala v uevi-zah, medtem, ko moramo z Nemčijo vse obračunavati v kliringu. Nemčija nam dolguje že čez 2U0 milijonov d.narjev za uvoženo blago, dočim dolgujemo mi rranciji 30 milijonov franc, frankov. Zato Douo naši izvozniki, ki bodo izvažali v francijo, mnogo lažje in hitreje prišli do denaria. Francija bo do prihodnje žetve kupila loO.uoo ton pšenice, 30.000 ton koruze, 30.000 ton sliv,
10.000 ton jabolk, 30.000 ton lesa za Francijo in 45.000 ton lesa za Alzir, 20.000 ovc itd. Te dni je že bilo odposlanih v Francijo več vagonov ovc in okrog oOO vagonov pšenice. Za nas je predvsem važen kontingent
10.000 ton jabolk, ker se v Francijo uvažajo samo kanadke. Naši štajerski sadjarji imajo torej za drugo leto zagotovljeno prodajo
10.000 ton sadja, pred vsem kanadk- b novo pogodbo je podkrepljena prijateljska zveza našega naroda z Francijo tudi na gospodarskem polju.
d. Zahteve naših hotelirjev. Naši hotelirji, restavraterji in kavarnarji se borijo že nekaj časa za lastno stanovsko organizacijo, ločeno od organizacije gostilničarjev. V svojih zahtevah navajajo, da so njihovi interesi pov sem drugačni od interesov gostilničarjev, ki ne čutijo potrebe, da bi bili organizirani tudi v mednarodni organizaciji dn da se v sedanjem sistemu prisilnih združenj ni pokazal noben uspeh.
Na tujem
t. Edvard Vlil. in Simpsonova v romanu
V pariškem listu »Pariš Soir« je izšel prvi odlomek romana o bivšem angleškem kralju Edvardu Vlil. in gospej bimpsonovi. Za roman je velikansko zanimanje v radovednem
svetu-	,	,	i	•
t. Nesreča na morju. V italijanski luki Massana je doletela neko italijansko ladjo huda nesreča. V trenotku, ko so se vkrcali potniki, je počil parni kotel. Smrtno se je ponesrečilo 26 potnikov, ranjenih pa je bilo nad sto.
t. Zaključek vseameriške konference. V
Buenos Airesu je bila te dni zaključena vse-ameriška konferenca, na kateri so bili doseženi povoljni uspehi. V zaključnem govoru ie zunanji minister Združenih držav ameriških ponovil apel za svetovni mir in naglasil, da morejo le demokratske države svobodno dati izraz željam vseh narodov za mir. Demokratski narodi verujejo v očuvanje svetovnega miru le, če se da možnost svobodne ga Izražanja javnega mišljenja.
t. General Franco svojim četam za božič. Vodja nacionalističnih čet. general Franco, je izdal za božič svojim četam proglas, v katerem prikazuje položaj v španski držav lianski vojski takole: Nacionalisti smo ves čas, od kar traja vojska, zmagovali na vseh artah. Nikjer nismo nazadovali, niti izgubili ped zavojevane zemlje. Boji se nadaljujejo in državljanske vojske ne bo prej konec, dokler ne zmagamo. Zgodovinski dnevi Španije so v naših rokah . . .
t. Prijatelji Abeslnije so poklonili abesinskemu cesarju Haile Selasiju božično poslanico, ki jo je podpisalo tisoč odličnikov sedemindvajsetih narodov.
t. V znamenju miru . . . Statistika nam pove, da so izdali narodi v letošnjem lem za oborožitev šest milijard dolarjev v zlatu, dočim so izdali leta 1930. samo štiri milijarde. Letos je bilo pod orožjem 8 milijonov vojakov, zgrajenih je bilo 17 oklopniih bojnih ladij, 300 podmornic in nad 30u0 vojaških letal.
ZAGORKA:
Republikanci
Zgodovinski roman	\
»Pokojni Magdalenič je zapustil veliko premoženje svoji ženi in svoji hčeri.«
Grofica Szczeny je uprla oči v lepo damo, ki je stala poleg kraljice. Bila je nežnega vitkega telesa, visoka in gibčna, plemenitih in lepih potez na obrazu, tem-n h las in kakor nebo modrih oči.
»Poglejte, grof.* je rekla grofica Szec-zeny. »kakšna izredna postava. In ti njeni temni lasje, temne obrvi, pod njimi pa toliko modrega...« Nato se je grofica obrnila k Zofiji: »Skušaj se razgovarjati z njo.«
»To setu se že v naprej odločila.« Po teh besedah je Zofija odšla.
Lepa Madžarka je pogledala značajno
Balaša:
»Čemu si še vedno mrk, medved? Ali nisi čui grofice Sermage?«
»Kaj to mene tiče. Vidiš, Vrhovac se še vedno razgovarja.
»Čemu so te neki ljudje nazvalii pogu-bonosnim spletkarjem, ko ničesar ne razumeš? Dragi moj, Zofija ima prijateljico, ki je pri kraljici v časteh. Zofija pa je moja sorodnica. Razen tega jo diči čednost naivnih duševnih sposobnosti. In če Zofijo čim bolj zbližam z njeno prijateljico Ksenijo — pomisli, koliko bi ti mogli koristiti dve mladi in naivnežem v kraljičini bližini!«
»Če ne bi bila tukaj, bi te strl v svojem objemu, Aranka,« je odgovoril vzhičeno Balaša in oči so se mu zasvetile v užitku že pri sami misli, da bi se mogle njegove sanje izpolniti.
»Tvoie oči žare. V resnici mi je žal, da naju toliko ljudi gleda. Toda sedaj pojdi, naše velikašice imajo zavistne oči, žejna usta in črn jezik. Glej. kavalirji pri-
hajajo. Nikar jih ne odganjaj s tvojo ljubosumnostjo.«
Medtem je dvorski mojster dal znak za ples. Palatin nadvojvoda Josip je odve-uel kraljico na sredo dvorane. Balaša je pri tem opazil v svoji bližini vitkega gospoda mehkih črt, z malimi nasmehljant-mi očmi, dvorjana Bujanoviča ter pristopil k njemu.
»Vrhovac je torej premagal vso to gospodo. Kraljica ga je odlikovala. Kaj praviš k temu?«
»Postal je na dve strani nevaren. Toda glej, minister policije prihaja. Moram mu r.ekaj važnega sporočiti. Na svidenje!«
Balaša se je ozrl okrog sebe in pogledal gospoda ministra, ki je stal blizu salonskih vrat v vsej svoji plemenitosti. Srednjevelik gospod v vpadljivi modri obleki, z veliko verižico okrog vratu, je ustvarjal dojem izredno plemenitega kavalirja. Ozka, podolgovata glava, pokrita z umetno počesano lasuljo, je vzbujala pozornost. Njegov popolnoma obrit zanimiv obraz, oster nos in debele ustnice z malimi in strogimi temnimi očmi so izdajale bolj lokavega kot pametnega človeka. Gube na licu in globoke zareze od nosa do ust so pričale o njegovem burnem življenju. Bujanovič je pristopil k njemu, se mu globoko priklonil, nato pa sta se oba umaknila iz dvorane.
IV.
Ksenija.
Godba je že utihnila, kraljevski par je že zdavnaj odšel k počitku in tudi poslednji gosti so se pripravljali za odhod. Pergen je sedel v malem kabinetu, čital neki spis ter se jezil. Za njegovim hrbtom je zašušljala ženska obleka. Za naslonjačem je stala mlada, vitka deklica. Temni prameni, posipani s srebrnim praškom, so ji padali po bledem licu. Iz pla-vih oči je sijala velika črna zenica, okrog malih, rdečih ustnic pa se je igral brezskrben smehljaj.
»Kaj delaš, papa?« je vprašala ministra.
»Čitam neki pamflet proti vladi.«
»2e zopet? Oprosti, toda ti res nimaš talenta za ministra policije. Zakaj ne po-zapreš vseh revolterjev? To bi bilo pamet nejše, kakor pa da čitaš njihove poslanice.«
»Jaz bi jih že zaprl, ko bi vedel kdo so in kje so!«
»Kako? Ti niti neveš kdo so? Papa, mene bi bilo sram to priznati.«
»Drago moje dete, niso to revolucionarji, ki kriče in jih lahko primeš. Ti molčijo, pišejo in tiskajo knjige. Lahko je z revolucijonarji, ki razgrajajo. Pošlješ redarje, orožnike, vojsko, daš jih postre-ljati. Kako pa se naj braniš revolucionarjev, ki jih ne vidiš, pa vendar povsod širijo svoj nauk. Ne delajo oni s silo, ampak s knjigami. Ničesar pa ni na svetu nevarnejšega od knjige. Nad njo ne moreš poslati vojske, niti bajoneta. Vidiš, v tem pamfletu ine reče niti z besedico: Doli kralj Franc, mi hočemo republiko. Toda vsaka" beseda v njem je sulica v kraljevo srce, vsaka beseda je klic po republiki. To nam je torej prišlo iz Pariza, kakor prihaja kuga od vzhoda. In sedaj se brani, kakor veš. Ali biti hočem kratek in iskren: Najplodnejša tla za republikanske ideje tvori tvoja domovina Hrvatska. Mnogo preje nego so v Parizu pomislili na to, da odpravijo privilegije plemičev itn oblast velikašev, se je na Hrvatskem našel kmet, ki je dvignil kmete na noge ter hotel odpraviti gospodo in velikaše. Ta dežela bo mnogo preje sprejela revolucionarne ideje iz Pariza, kakor katerakoli druga dežela v naši državi. Skratka — Hrvatska zamore postati žarišče vseh teh razbojniških načel, ki so •/.mešala Franciji glavo ter zrušila vlado in privedla na prestol fanatike, ki se imenujejo inteligenca, demokrati ali kakor že hočeš.«
»Za božjo voljo, papa, ati hočeš mene
imenovati za ministra, ko mi tako učeno predavaš,« se je zasmejala Ksenija.
»Ne, dete moje,« ji je odgovoril minister ter pritegnil k sebi svojo lepo pastorko. »Za ministra te ne bom imenoval, toda nekaj drugega. Prepričal sem se, da je najboljši vohun tisti, ki se zna prilizovati ženam. Mislim pa, da bi še več uspehov imela lepa im pametna ženska, ki se zna pretvarjati v dražestno naivko, pri tem pa dobi vso okolico na vajeti.«
»Papa, kaj nameravaš napraviti iz mene?«
»Bujanovič se je vrnil iz Zagreba brez uspeha, vsi ga poznajo in vsem je sumljiv. Komu bi bila sumljiva ti? Ti si na Hrvatskem doma, poznaš jezik, ljudi, njihove navade, imaš vse čednosti, ki sem ti jih preje naštel. Zato poslušaj, Ksenija. Storila bi lahko uslugo državi, ji rešila kralja, prestol, plemstvo in nas vse. Ti bi lahko izsledila revolucijonarne niti, mogla bi najti takega demokratskega misleca, napraviti ga za svojega sužnja ter od njega izvedeti vse. Vsi, ki pišejo te pamflete so po vsej državi ozko zvezani....«
»Papa, ti si krasen človek, Papa to bo prekrasna zabava za mene. Nekaj novega, nedoživljenega, romantičnega. Pomisli: lepa, izobražena, bogata dvorska dama kot vohun! Da, papa, odšla bom na Hrvatsko itn ker sem se prav danes srečala z grofico Zofijo Sermage, si bom nekaj izmislila. Že vem kaj. Tebi tega ne povem, kar sem si izmislila.«
»Pazi se, papa, jaz te bom še vrgla s tvojega položaja ter postala minister policije.« Pri tem se je glasno zasmejala. Njen smeh se je razlegal po malem kabinetu kot izraz veselja razposajenega o-troka.
»Sedaj pa k počitku,« je rekel minister ter odšel s svojo pastorko iz kabineta. Vrata plesne dvorane so bila že zaprta.
»Dozdeva se mi, da je nekdo v dvorani.«
»Da ni kdo prisluškoval,« je rekel zaskrbljeno minister ter se vrnil v kabinet.
Temna postava se je skrila za steber. Deklica je to opazila, pohitela k njej, ter prijela za baržunast moški suknjič. »Papa, daj svečo, hitro!«
Minister je posvetil v plašen moški o-braz. Baronesa je planila v smeh.
»Kaj delate tukaj, knez?« je vprašal minister človeka, ki je ves zmeden stal za stebrom in skrival roke na hrbtu.
»Nič, nič!« je šepetal zmedeno knez Ruspoli, skrivajoč nekaj za hrbtom. Mia da baronesa, dušeča se od smeha, je p kazala na kneževe žepe:
»Glej, papa, sveče mu gledajo iz žepa! ...«
Kneževi žepi so se kar šibili pod težo napol izgorelih voščenk.
»Hotel sem jih pospraviti,« je jecljal knez, »ker bi jih sicer gotovo jutri pokradli sluge. Ti požrešneži pobašejo vse, do česa pridejo in vendar bi bila škoda...«
»Seveda je škoda! Kar nesite sveče domov, dragi knez!« je pripomnila deklica. »Vi ste res dober gospodar. Vi boste dober -soprog!«
Knez se je ves zmeden poklonil, pogledal Ksenijo in odšel. Pastorka ministra policije je prijela očima za roke, ga stresla rekoč:
»Papa, ti si zaslužil, da te kaznujem. Tega človeka si ti meni namenil. Hvala, papa!«
»Toda on* je velik bogataš, dete moje.«
»Krade pa sveče okrog.«
Oba sta se nasmehnila in odšla v noči tku.
(Dalje prihodnjič.)
Izdaja konzorcij »Neodvisnosti«. Urejuje in odgovarja Stanko Hiti, novinar v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna, predstavnik ravnatelj Stanko Detela.
10 narodov vlada svet
Na naši zemeljski obli, ki meri 134 milijonov 700.000 kvadratnih kilometrov, živi okrog 2 milijardi 33 milijonov ljudi, l judstvo sveta je združeno v posamezne države, med katerimi je največja Anglija. Angleško kraljestvo in cesarstvo meri skupno 242.000 kvadratnih kilometrov in prebiva na njegovem področju 46 milijonov Angležev. Angleške kolonije merijo 40 milijonov 700.000 kvadratnih kilometrov in štejejo 434 milijonov podanikov. Anglija ima torej v svoji oblasti tretjino naše zemeljske oble, na kateri prebiva petina vseh ljudi.
Druga največja država je Rusija, ki meri 21 milijonov 600.000 kvadratnih kilometrov ter prebiva na njeni zemlji 147 milijonov Rusov. Tretja velesila je Francija. Francija meri 551.000 kvadratnih kilometrov im ima 42 milijonov ljudi. Francoske kolonije merijo 11 milijonov
500.000	kvadratnih kilometrov in prebiva v teh kolonijah 57 milijonov francoskih podanikov. Šele na četrtem mestu so Ze-
dinjene ameriške države, ki imajo v svoji posesti 7 milijonov 800.000 kvadratnih kilometrov zemlje in vladajo 123 milijo-« nom ljudi. Ameriške kolonije merijo 2 milijona 100.000 kvadraitnih kilometrov in prebiva v njih 14.000 ljudi.
Na petem mestu je Italija. Italijanski polotok meri 310.000 kvadratnih kilometrov in živi na njem 41 milijonov Italijanov. Italija pa ima tudi še kolonije, ki merijo 3 milijone 400.000 kvadratnih kilometrov in v katerih živi 8 milijonov podanikov.
Na vrstnem redu so manjše evropske države, ki pa posedujejo velike kolonije. Portugalska meri le 93.000 kvadratnih kilometrov, na katerih prebiva 7 milijonov Portugalcev, ima pa kolonije, ki merijo 3 milijone 200.000 kvadratnih kilometrov. V njenih kolonijah živi 8 milijonov ljudi. Belgija meri 30.000 kvadratnih kilometrov in ima 8 milijonov prebivalcev. Poseduje pa kolonije v izmeri 2 milijonov 740.000 kvadiatmih kilometrov z 11 milijoni prebivalcev. Holandska meri
34.000	kvadratnih kilometrov in ima 8
milijonov ljudi. Njene kolonije merijo 2 milijona 30.000 kvadratnih kilometrov in prebiva v njih 61 milijonov ljudi. Španija meri 500.000 kvadratnih kilometrov in je štela pred državljansko vojsko 24 milijonov ljudi. Poseduje Še kolonije, ki merijo
300.000 kvadratnih kilometrov in v katerih prebiva 800.000 ljudi. Japonska meri 380.000 kvadratnih kilometrov in šteje 64 milijonov ljudi. Njene kolonije merijo
300.000 kvadratnih kilometrov in prebiva v njih 26 milijonov ljudi. Lani in letos si je Japonska osvojila še nova ozemlja in jih podjarmila.
Ostale evropske države, ki nimajo kolonij so po površini daleč za navedenimi državami, ki vladajo dvein tretjinam zemeljske površine. Nemčija je v svetovni vojni izgubila svoje obsežne kolonije. Zato napenja danes svoje moči, da bi jih zopet pridobila in se po 'zemeljski moči uvrstila med desetero držav, ki vladajo svet. Zavzela bi rada mesto Španije. Italija in Nemčija prežita po španskih kolonijah.
K novemu letu čestitajo:
Kraš ovec iurii
trgovina z mešanim blagom
Žalec
Kveder Vincent
trgovina z mešanim blagom
Žalec
Ježovnik Franc
mesarija
Žalec
Hrovat Rudolf
mesarija in gostilna
Žalec
Omahen Alolzil
trgovina z mešanim blagom
Žalec
Turnšek Ivan
modno kroiaštvo za gospode in dame
Žalec
Strahovnik Karol
strojno mizarstvo
Žalec
Role Ladislav
zastop. radioaparatov
Žalec
Marovt Ivan
brivec in lasničar
Žalec
Mariia Šribar
Celie
Nikolajeva kniižnica Celie
Fr&lich Albert - lun.
krznar
Celie
F. Junger
delikatesna trgovina
Celie
Almoslechner R.
juvelJr in zlatar
Celie
Vilko Blatnik
Maribor
Tvornica za dušik
d. d. Ruše
izdeluje naslednja umetna gnojila:
apneni dušik oljen in neoljen, 40% sečnino,
16% apneno sečnino, nitrofoskal-Ruše, nitrofoskaM, nitrofos
ter:
karbid za acetilensko razsvetljavo,
ogljikovo kislino za izdelovanje
sodavice,
ferosilicij,
ferokrom in
aluminijum-karbid
AGA-RUŠE
združene jugoslovanske tvornice acetilena i oksigena d. d.,
RUŠE
priporočajo svoje prvovrstne izdelke:
KISIK f99-8o/o)
DISSOUS-PLIN
(stisnjen in raztopljen acetilen v jeklenih valjih)
Aparati in pomožni materiial za avtogeno varenie vseh kovin
Bogato ilustriran cenik s podrobnimi navodili pošljemo na zahtevo brezplačno. Interesenti se lahko vsak čas udeleže brezplainega varilnega teža ja v Rušah
Šale
Mihec ima dolg jezik.
Učitelj obrtno-nadaljevalne šole je imel Mihca rad. Zato je prišel Mihec vselej dobrs volje domov in je kaj rad odgovorjal svojemu mojstru. Ko ga je mojster nekoč vprašal, kedaj je rojeni, mu je Mihec odgovoril: »Natančnega dneva ns vem, pač pa zagotovo vem. da sem rojen prav na moj rojstni dan.«
In ko je čez nekaj časa zopet vprašal Mihca, zakaj imamo poleti dolge, pozimi pa kratke dneve, se je Mihec odrezal: »Zato ker toplota širi, mraz pa krči dneve.«
Pa je mojster skušal ugnati Mihca rekoč: »Poslušaj, kako naglo sestavim verz: *Ti si mal Silvestro. jaz ljubim tvojo sestro.. •*
Mihec: »To pa ni res-«
Mojster: »Res ni. pa rima se. — Poskusi ti tako naglo zložiti verz!«
Mihec: »Sosedov sin Franček je pojubijal vašo ženo.«
Mojster: »To pa se ne rima.«
Mihec: »Rima se ne, a res je.«
Mihec pri spovedi.
Mihec se je v spovednici prekrižal: »V imenu Boga. Sina in sv. Duha amen.« — Spovednik: »Kje ipa si pustil o£eta?« — Mihec: »V kavarni igra tarok«.
Mihec In Jakec.
Jakec:	»Ko bi bil tako priden kakor
si len, bi postal velik gospod « — Mihec: »Ko bi bil pa ti tako velik kakor si neumen, bi bil tako velik bedak, da bi butnil z glavo ob luno«.
Mihec v šoli.
Katehet je vprašal Mihca: »Mihec, kaj bi fci storil namesto Adama v raju, ko mu je Eva prinesla in ponudila prepovedani sad!?« — Mihec: »Vrnil bi Bogu Evo. m ga prosil, naj mi vrne rebro.«
Mihec in Jakec.
Jakec je sestavljal križaljko in ker ni mogel najti primerne besede iz trinajstih črk z začetnico »t« in končnico »v«, je prosil Mihca za pomoč. Mihec mu je takoj pomagal iz zadrege: »Tristohudičev!«
Križaljka
19
45
37
31
27
22
46
17
38
13
32
28
39
23
33
18
40
10
14	■
19
11
15
24
47
12
20
41
37
16
25
34
29
42
26
35
30
43
36
48
44
49
Vodoravno: 2. Svečenik. 4. Fant pred poroko. 6. Domača žival. 7. Svetopisemska oseba. 8. Jadranski otok. 10. Trta, 13. Njiva pri hiši. 15. Bolezen. 17. Ne bel. 18. Nadstropje srb. hrv. 20. Pogrinjalo. 22. Posoda. 23. Ime evropskega kralja. 25. Vrh gore. 27. Konopec. 28. Mesto v Jugoslaviji. 23. Poljsko orodje. 31. Grča. 33. Monopolski proizvod. 35. Tržišče. 37. Podzemeljska žival. 38. Bodica. 40. Staro orožje. 41. Kot 15.	43. Ne
mehek. 45. Ud našega naroda. 46. Vrsta alkoh. pijače. 47. Športnik. 48. Italj. gora-Navpično: 1. Kuhinjska posoda. 2. Del tedna. 3. Svetopisemska oseba. 4. Medmet?
5. Nikalnica. 8. Kot 48 vodoravno. 9. V morje segajoči del celine. 11. Kratica za rim. leat. 12. Poljsko orodje. 13. Kuhinjska posoda. 14. Mesto v Jugoslaviji. 16. Lesna žival. 17. Ne bel. 18. Ime evropskega vladarja. 19. Monopolski proizvod. 21. Trta. 22. Priden. 23- Nadstropje srb. hrv. 24. Staro orožje. 26. Vrsta psa. 27. Kot 13 vodorav. 30. Namizno pogrinjalo. 31. Državni znak. 32. Nebesni pojav 34. Pot preko potoka. 36. Balkanski državljan. 37. Kratica za kraljevi. 38. Osebni zaimek. 39. Nikalnica. 41. Medmet? 42? 44, Kratica za doktor. 49. Znak za dušik.
Za Din
138'
Justiiikacija krta.
Na gredicah v občinskem vrtu je napravil krt precejšnjo škodo. Župan je črnuha obsodil v odsotnosti na smrt, ter naročil občinskemu redarju, naj živega privede v občinski urad. To se je vestnemu redarju posrečilo. Takoj nato je župan sklical sejo in sporočil občinskim očetom več predlogov za najhujšo smrtno kazien. Predlogov posameznih odbornikov, naj se krta obesi, ustreli
ali obglavi, župan ni odobril, češ, da je to premila kazen za takšnega hudodelca. K be^ sedi se je oglasil podžupan: »Gospodje, po mojem mnenju je najhujša smrtna kazen, biti živ pokopan Zato predlagam, naj se tega hudodelca pokoplje živega in sicer na kraju, kjer je izvršil zločin. »Podžupanov predlog je bil soglasno in z burnim odobravanjem sprejet. Obsojenca so odvedli v občinski vrt in na cvetlični gredi živega pokopali. —
mesečno dobite odlični
fi) S a
Prasent pisalni stroi
za pisarno in privatno uporabo
Diplomat Jicasmt Diplomat Jkasent Diplomat Jkdsmt
Diplomat Jkasmt
je zgrajen iz najboljšega, preiskušenega materijala, vsled tega je nadvse stabilen in precizen
je odličen za brzopisje in kopiranje, elastičen in pri pisanju neutrudljiv
tastatura ima 88 znakov in črk, je dobavljiv v latinici in cirilici, po želji tudi
$ posebnimi znaki — brez doplačila
je vsled odlične kakovosti
naiceneiši pisalni stroi
Naivečia zaloga
nalivnih peres
svetovnih znamk:
Waterman Ideal, Pelikan, Merkurit,
Vacumatic, Durium, Montblanc
Zaloga vseh
pisarniških potrebščin
Specijalna mehanična delavnica
za popravilo vseh vrst pisalnih, računskih, razmnoževalnih strojev, nalivnih peres, registrirnih blagajn, gramofonov. — Vsi rezervni deli
BARAGA Ludv.
LJUBLJANA
nebotiinik