Pcsairezna številka 10 vinarjev.
V Ljubljani, v sredo, 10. januarja 1917.
\M l\l
Velja po pošti: ==
Za oalo lnio aaproj . , K 26'— za ea mo?.eo „ . . „ 2*20 za Naučijo oeloletno . „ 20'— za ostalo ina:icmstvo . „ <15'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K. 24'— za en messa „ . . „ 2'—
V	opravi prejeman msssčno „ 1'80
Sobotna izdaja: =~
za oelo lato...... K 7'—
za Namčljo oeloletno . „ 8'— za osialo Inozemstvo. „ 12'—
iiJi" Uredništvo je v Kopitarjevi uiioi štev. 6,011. Rokopisi se ue vračajo; nefraukirana pisma ee ne = sprejemajo. — Uredniškega loielonaštev. 74. =
=~ Inseratl:
Kiioscolpna ie<i>vrsta 112 iaai airoza in 3 n m visoka ali nja
prosior) za enkrat . . . . po 3' v za dva- ia večkrat . . 1.5 „ pri voč ih naročilih primeren popus po do ovoru.
■---- Poslano:
Enostoipna p titvret po uu viu.
Izhaja vsak daa izv em&i nedeljo inprazn.ke, ob 5. uri pop.
Redna letna priloga vozni red
Upravništvo |e v Kopitarjevi ulici š;. 6. — Račun
Toštne nraallnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 2o.5U, bosn.-lierc. št. 7563. — Upravnlšlrega ieletona at 188.
flrmaio povelje mlm cesarja Id sovražni volni svel v Rimu.
Naš cesar je 5. januarja izdal na armado in mornarico povelje, v katerem govori o tem, kako so sovražne države odklonile mirovno ponudbo Avstro-Ogrske in njenih zaveznikov ter izvaja primerne zaključke. Sovražnik noče miru. Ponudeno roko odklanja. Cesar omenja junaška in slavna dela ter osvojitve, ki so jih v 30 mesecih vojne izvršile armade Avstro-Ogrske in njenih zaveznikov. Sovražne narode njihove vlade še vedno varajo z \tpanjem, da se more njihova vojna sreča še izpremeniti. Zato je treba nadaljevati vojsko. Naš cesar pravi iz-rečno:»Še ni dovolj žrtev. Treba je doprinesti novih. Na naše "ovražnike pade vsa krivda.« Te besede jasno povedo, s kako težkim srcem se je odločil naš cesar za nadaljevanje boja. Tocla druge možnosti ni, dokler kljubovanje naših sovražnikov ne bo strto.
Vedeti treba, da je ljudstvo v za-padnih državah in na Ruskem zelo revolucionarno. Trajni neuspehi na bojiščih, strašne krvne in gospodarske žrtve, pomanjkanje in draginja ogor-čajo prebivalstvo sovražnih držav, ki čaka prve ugodne prilike, da 3e znese nad svojimi vladami. Ta trenutek neusmiljenega obračuna bo prišel, kakor hitro utihne bo.ini hrum. Zato se sovražne vlade tako boje miru in ga odrivajo, dokler le morejo. Tu tiči glavni razlog, da so sovražniki odklonili našo mirovno ponudbo in nam rte preostane drugega, nego držati se besed, ki jih je izpregovoril naš cesar v svojem povelju. svoji brambni moči: Na vas je sedaj, da še nadalje železno obračunavate s sovražniki!
Tako sme naš cesar po pravici govoriti- Njegove in zavezniške armade so doslej strle vse manjše nasprotnike, velike pa drže daleč v njihovih lastnih deželah tako krepko na uzdi, da se morejo komaj ganiti, kamo-li da bi mogli povzročiti kje resno škodo in ogroziti našo dosedanje vojaške uspehe. Dočim osvajajo naše armade zadnjo • dele Rumunije, poroča rusko vojno vodstvo na clolgo in široko o praskah poizvedovalnih oddelkov.
Da bi vsaj nekoliko dvignili svoj ugled med nevtralci in znova potolažili svoje narode z velikimi besedami, v čemer so edino mojstri, so sklicali nasprotniki te dni velik posvet v Rimu. Pa že rimski zgodovinar Livij jc zapisal o zmagovitem Hanibalovem pohodu
na Španskem besede: »Ko se je Rim posvetoval, je padlo mesto Sagunt.« Isto velja o zadnjem posvetu v Rimu. Dočim so se naši nasprotniki v Rimu posvetovali, delali velike načrte in na pojedinah govorili velike besede, so pa naši osvajali na Rumunskem mesto za mestom. Zares, rimski vojni posvet nam ne more niti za hip skaliti zaupanja v našo končno zmago, ki smo si jo že priborili. Spomnimo se samo, kolikokrat so naši sovražniki že tako širo-koustno zborovali in napovedovali »odločilno ofenzivo«, »končni udarec« proti nam, a kaj so kje dosegli? Kvečjemu par kilometrov opustošenih tal. Spominjamo le na kratkotrajne ruske uspehe ria Gališkem in vzhodnem Pruskem, na malenkostne francoske pridobitve na zapadnem bojišču, na ponesrečeno dardanelsko podjetje. Dobru-dža je še do nedavna veljala kot most za skok v Carigrad, danes je v bolgarskih rokah. Sarrailova solunska armada je v največjih škripcih in nasprotniki ji morajo poslati znatna ojačenja in se tako drugod oslabiti, ali pa jo bo morala vzeti noč, kakor je vzela dardanelsko armado.
» Dobro vemo, da merodajni sovražni krogi sami pač že davno več ne računajo^ na odločilno vojaško zmago; tudi o tem so prepričani, da nas ne izstradajo, zato pa nas skušajo vsaj utruditi. Pa tudi v tem no bodo uspeli — prej bo njim vsem skunaj sapa pošla nego nam. Za to jamčijo nnše hrabre, krepke čete ter zavedna požrtvovalnost celokupnega prebivalstva-
iinoji polila
Parlament bo sklican v marcu.
Dunaj, 9. jan. V parlamentarnih krogih se sodi, da bo parlament sklican v začetku marca.
Parlamentarno delo.
Dunaj, 9. j'an. Slovanska korespen 1en-ca poroča: Clam-Martinib pripravlja parlamentarno delo, V tem smislu se {e vršil ministrski svet in tem veljajo tudi podajanja, ki j tli bo vodil ministrski predsednik s posameznimi strankami. V petek je povabil k sebi predsedstvo parlamentarne zveze, v soboto pa ukra'inske noslance. Kot najvažnejšo in najbližjo nalogo smatra vlada vprašanje prehrane v ozadju. V tem ozira obstoje stvarne in osebne težkoče. Razgovori z zastopniki strank imajo namen zagotoviti normalno delo parlamentarnega ustroja in izgotovitev različnih zakonov, ki morajo biti rešeni ustavnim potom.
Kar se tiče vpeljave novega poslovni-
LIST'
[Izvirno poročilo »Slovencu*.)
Tolminsko bojišče.
Božični dnevi pri nas niso potekli popolnoma v znamenju miru. Navidezni mir, ki vlada na soški fronti, in posebno v našem odseku, ni tako popoln in resničen, kot bi mislil kdo. Res, cla ni pri nas posebnih dogodkov, tako velikih, kot jih je navajen slišati dan za dnem današnji svet, vendar morajo ravno v tolminskem odseku biti cele pripravljene dan in noč, uro za uro, ker napad sovražnika se po svoji nenad-nosii odlikuje ravno pri nas.
Na sveti večer so krepko doneli topovi, baš ko so se ljudje pripravljali k polnočnici. Zvonov ni bilo. Ko smo stopili na prosto, so vtihnili tudi topovi. Mir ljudem na zemlji...
Hujši je bil Silvestrov večer. V trenutku, ko je nastopilo novo leto in si jc tisoč src voščilo sreče in toliko zaželenega in pravičnega miru, je zadivjal v okrilju svečanosti trenutka, in teme boj. Topovi so'oglasili južno od Tolmina, okolica Device Marije na Men gor ah in ceginjskcga polja je bila v prclresujočem ognju. Gore
no vzdahnile v saniah in vzdihniie. Ogenj je rastel od trenutka do trenutka. Prvi krajec lune, ki je zašel, je vzbudil okolico. V tesnem pričakovanju so ždele naše častne straže. Okrog 3. ure po polnoči se je vnel napad, boj moža proti možu, strašno borenje, prepleteno od vpitja napadalcev in branilcev, drdrajočih strojnih pušk in zamolklih glasov zadnjih topovskih strelov. Svetloba gostih raket in žarometov je slepila oči. Sovražnik, ki nas je hotel izne-nadi<i,je bil v tem 'boju silno trdovraten, naši branilci so se borili levje. Po dolgem boju sc je moral sovražnik umakniti in opustiti svoj načrt, ki r,e je zruši! tudi v novem letu 1917, tudi to leto mu ni prineslo ve-čc v boju. Tuintam se je nato oglasila v.u-

zagrme! top... Nad
čeginjskim po-
ljem je vladal znova mir. Sence, motene o 1 delnih posameznih strelov, so se p1? :'le in pobirale stokajoče. Novo leto je zrlo krpe mrličev, beseda miru je ležala živa na njih ustnicah, beseda, H bi jo mi hko radi oživeli.
Na novega leta dan so se oglasili le posamezni mogočni sireli.
Vreme se jc zjasnilo, jasno nebo se je-te dni razrrlo nad nami. Ljudje so že želj -
rini fcj sr "1- -----U
ka, ki bi omogočil uspešno delovanje zbornice, smatra sedanja vlada — in s tem se strinja z velikimi zborničnimi strankami — to kot notranjo zadevo,- ki naj se uredi avtonomno na podlagi dogovora strank. Zbornica si je dala v letu 1873 sama sebi poslovnik, njena dolžnost je in njena pravica, da ga pravočasno in primerno uredi in premeni.
Koncentracija nemških strank.
Dunaj, 9. jan. Korespondenca Austria poroča: Danes je ime! pod predsedstvom župana dr. Weisskirehnerja v seji izvrše-valnega odbora nemške nacionalne zveze in kršč. socialcev izvoljeni pododsek triurno posvetovanje, cla se uredi skupen nastop nemških meščanskih strank kakor tudi da na novo preosnuje v 10 točkah v jeseni 1915 vpostavljeni skupni program. Pri posvetovanjih se je doseglo popolno spo-razumljenje vseh udeležencev.
Preurejeni načrt bo predložen klubu v končno odločitev.
Program novega krušnega ministra.
Dunaj, 9. jan. Minister za prehrano polkovnik Hofer je izjavi! poročevalcu »N. Fr. Presse«, da predloži jutri svoj od cesarja odobreni program ministrskemu svetu.1 Cesar se zanima izredno za vse podrobnosti problema prehrane in je zauka-zal polkovniku Hoferju, naj išče v vseh vprašanjih svojega resorta pot do cesarja.
Na vprašanje, ali bo rumunski plen odstrani! bojazen, da bi v spomladi 1917 bilo premalo živil, je odgovoril minister: »Sedaj povem lahko samo to, da računamo na vsak način lahko na izdatno pomoč potom dovoza rumunskega žita. toda treba še nekoliko potrpljenja. V Rumuniji smo dobi'i žita in koruze in ni dvoma, da bomo dobili svoj del ravnetako kot Nemčija in drugi zavezniki.Toda števPke, ki so se do-se:'aj imenovale v javnosti, moram označiti kot popolnoma netočne. Armadno vrhovno poveljstvo bo razpolagalo koncem januarja s popolnim končnim rezultatom.
Ustvarila se je dalekosežna organizacija, da se žito zbore in privede v skladišča. Glavna stvar j" prevoz v Avstrijo. Novo vposfavljene železnice ne funkcionirajo tako kakor v miru. Vseh poškodovanj še nismo m^li popraviti. Glavna not je sedaj Donava. In če ta do 14, januarja ne zamrzne — kr kor druga leta,— potem bomo dobili do Donavi velike množine. Žito že dobivamo. To se že razpošilja, kljub temu, da se še ne ve, kolero je določeno za Avstrijo, katero za Nemčijo. Jaz mislim, da se ni treba za bližnje mcsece nič.bati. Vse s.e bo storilo, da se ne omogočijo tudi lo-kalni spori. Toda 'vnre, malo nevšečnosti bomo vedno imeli. Nočem pojmovati moje naloge birokratično, ampak hočem stopiti v stik s praktiki. Jaz bom dnevno poučen
no čaka'i lepih cpj, 1:1 so pn veseli. .jamo, da jc vreme prog."--.ko tu /.a 'a eas. Sneg v gorah se topi, Bog nam daj miru!
— ck—
o položaju v vseh kronovinah in se bom seznanil z željami vseh slojev.
Poljsko vprašanje.
Kakor poročajo »Miinchener N. Nach-riehten«, je veljalo potovanje našega zunanjega ministra v Nemčijo predvsem defi-nitivni rešitvi poljskegi vprašanja in sicet v prvi vrsti glede novega poljskega državnega sveta.
Dr. Sylvester ne umakne svojega odstopa,
Dunaj, 9. jan. Kakor poroča »Salzbur-ger Volksblatt«, ne prekliče dr. Sylvestet vkljub soglasni zaupnici nemške nacionalne zveze svoje izjave, da ne misli več kan. didirati za zborničnega predsednika. Zastopstvo Solnograda v zbornici obdrži dalje.	,
Batocki o preskrbi prehrane.
Nemški diktator prehrane pl. Batock! je, kakor poroča »Aftenbladet«, izjavil: Prav, ker se mi je obširno poročalo o zalogah žita v Rumuniji. Rumunske zaloge žita so večje kakor smo pričakovali. Glede na razmere v Avstriji je rekel, da poročila lista »Morningpost« o pomanjkanju živil v monarhiji ne odgovarjajo resnici. Sam sem se nedavno mudil na Dunaju in v Budimpešti. Osebno sem se prepričal, da ni na Ogrskem nobenih težav, V Avstriji se pridela nekaj žita premalo. Sklenil se je dogovor o uvozu nekaj stotisočev ton žita iz Nemčije, a svoj delež bo dobivala zdaj Avstrija iz Rumunije; uvoz iz Nemčije zato ne bo več potreben. Mnenje sporazuma, da smo ponudili mir, ker nam grozi lakota, je popolnoma neresnično, kakor vse druge govorice v časopisju sporazuma. Nimamo povoda, da bi skrivali resnico. Ravno tako malo se bojimo izstradanega načrta naših sovražnikov, kakor se ne bojimo njih orožja.
i;ove Molite cele Mlep zrn*
\Wi
Dunaj, 9. jan. (K. u.) Današnja, zbirka državnih zakonov prinaša nove določbe glede bolniške zavarovalne postave. Pričakovane dalekosežnejše preureditve posebno v organizatoričnem oziru in glede obsega zavarovalre dolžnosti, se bodo izvršile poznejši čas.
Zavarovalni prispevki se precej občutno razširijo. In sicer: V interesu našega naraščaja nujno zvišanje varstva mater in dojenčkov, da se podaljša porodnicam podporni prispevek od štirih tednov na šest tednov, da se uvedejo obligatorične tiho nagrade. Dalje se podaljša bolniško-zavarovalna doba najdalje od 20 tednov na 26 tednov. Istotako se zviša primerno pogrebni prispevek. Istočasno objavljena cesarska naredba v zadevi premembe para-
reoiKo.
P. š.
Gorica ni sicer veliko mesto, toda .šol ima prav mnogo: cele tri gimnazije, nemško, slovensko in italijansko. Realka, o kateri je govor, je nemška. Poslopje, goriške realke je mestna last, stoji v ulici Morelli in sega do Via Giardiro, ali kakor s.mo pred vojsko rekli: corso Verdi. Če gre3 skozi prehod iz ene omenjenih ulic v drugo, imaš realko pred seboj in na zunanji pogled se ti bo zdela naravnost lepa, imponirata oba hodnika in čedno dvorišče, kjer sc clraki v odmorih lahko igrajo. Notranjost pa jc skrajno zanemarjena, posebno šolsko sobe v pritličju so po ! vs: ko kritiko. Nekdanji goriš'i mostni orc';j<? so niso mnogo brigali za goriško realko. Bo-č:—. so bile italijanske ljudske šole na ,c-ščene v prekrasnih stavbah, jc realka vedno bol; propadala, a mesto se ni moglo odločiti, da bi sezidalo tej važni šoli primerno stavko. Upaimo, ca na razvalinah starega poslopja vstane novo, ki bo odgovarjalo vsem zahtevam lega zavoda.
Realka je i nela med vojsko svoje hude čase. Že več tednov Pred začetkom i ta-lijanMtc vojsue so zaceli dijaki obhajati, posebno premožnejši, toda nauk sc je nadaljeval do binkoštnih poutnic, to je do
21. maja, in !e eno uro je bil primaknil točni naš voditelj, a obenem skrbno zabiče-va!, da poduk zopet začne v sredo po bin-koštih točno ob osmih. Pa ni prišlo do tega, ker 23. maja je začela italijanska vojska; dijaki in učitelji so se razpršiM na vse strani in samo je samevalo strro poslopje, navajeno na mladostni hrup in šum. Italijanske granate poslopju zares niso priza-našsla, prihajale so izprva poredkoma, po-zne;e bolj na gosto, sedaj male, potem zopet velike, vmes šrapnelev, da je 1 i'D svinca in železa polno dvorišče. Hodnik sam je bil zadet trikrat, toda močno zidan je vztrajal. Risarska soba jc bila zadeta dvakrat. a škode ni bilo posebne, ker so bi!i modeli preneseni na varno v neko k'et. .'Nesreven član je b;l 23. november lanskega leta, po krvi je bilo treba gaziti na dvorišču, ce si hotel priti v šolo.' Par dni no-žmeje je bil porušen naravoslovni kabinet, polovico ravno ga je padlo v razvaline, a kar g" je še ostalo, je nudilo žalosten po-gkd. Mo.cbiti nobena italijanska granata v Goii:i ni naredila toliko škode, kakor ta; knb net jc hrani! prekrasne zbirke, ki so bile po večjem vse uničene. Malokateri srednješolski kabinet hi se mogel postaviti s takimi zbirkami, kakor gori- !.a realka, /.e ^ tmera nabiralcev nam I o svedočijo: profesorji Frjavec, Schreiber in Seidl so nosili skupaj od vseh strani sveta. Nave-
grafov 94. in 121. obrtnega reda stoji v zvezi z reformo bolniškega zavarovanja. In sicer se razširi z ozirom potom reforme bolniškega zavarovanja določenega podaljšanja podpore porodnic prepoved vpo-rabe porodnic pri dnevnem obrtnem zapo-slcnju od štirih na Jest tednov, Premembe § 121, obrtnega reda stavijo končno te za zadružne bolniške blagajne veljavne posebne predpise tudi formelno v skladje z reformo bolniškega zavarovanja.
Gospodarske beležke.
— Pritožba agrarcev. Po dunajskih listih posnemamo naslednji dopis nekega okrajnega kmetijskega društva na predsed-ništvo avstrijske agrarne centrale: »Kmetijsko okrajno društvo je v svoji seji dne 6. decembra t. 1. sklenilo izreči avstrijski agrarni centrali posebno zahvalo in popolno soglasje k njenim sklepom z dne 14, novembra t, 1. ter k zavzetemu stališču o številnih nerednostih zavodov za promet ob času vojne ter zavrnitvi vedno se ponavljajočih očitanj in pavšalnih sumničenj, ki jih razno časopisje objavlja proti kmetovalcem, Dasi noben drug stan v sedanji vojni ni toliko pretrpeli in bi bil tako strogo pod državnim jerobstvom kot ravno kmetijski, brezvestno časopisje kljub temu vsem slojem slika kmeta kot oderuha in mu nakopava sovraštvo. Kake prednosti uživajo drugi stanovi, predvsem industrija, nam osvetljuje dejstvo, da pivovarne izplačujejo po 20 do 45 odstotne dividende in smo jim take dobičke morali omogočiti agrarci s tem, da smo jim morali oddati ječmen po 28 K, naši stradajoči živini pa smo ga morali odtegniti. Komu na ljubo se je določila cena ovsu, ki ga moramo oddati po 30 K (Op. ured.: sedaj po 28 K), ceno ovsenemu zdrobu, ki ostane od mlet-ve ovsa in ki naj bi ga dobil kmetovalec po razmerju oddanega žita po primerno nizki ceni pa na 40 K? Pa celo po tej ceni ne dobimo zdroba. Vprašati se moramo tudi, odkod prihaja oves, ki ga moramo žitnim trgovcem plačevati po 240 K za 100 kg. Saj je vendar v obeh državnih polovicah vse žito zaseženo! Vsekako morajo biti odprta tu neka vratica, katerih se žitni trgovec poslužuje v dosego svojih dobičkov. Vse to se godi spričo vedno -čuječih oči postave! — Kateri kmet si more pri tako oderuških cenah nabaviti močnih krmil? Gotovo niti eden. Zato pa ..redjjo vsi erarni zavodi in vojaška krdela prašiče, za katerih rejo se lahko poslužujejo dragih krmil, ker jih mora plačati davkoplačevalec. Ti prašičerejci uživajo pri centrali za krmila in pri trgovcih prednost ter se jih najboljše postreže, medtem 4e druge, ki bi rejo menda bolje raz--Mmeii, zaradi pomanjkanja blaga odslavlja, oNa ia način mora rejec gledati, kako njegove plemenske živali nazadujejo in jih mora oddati predčasno v mesnico. Kar bo še plemenskega blaga ostalo, gotovo ne bo zanloglo naše reje zopet upostaviti, četudi ;bov enkrat dovolj krmil na razpolago. — ^Nar^nižanje cene za mleko še dolgo ne bo -mogel nihče misliti, razven predsednika ccentrale za krmila, ki je sicer večkratni 'jkmetijski posestnik, pa ga mi k našemu stanu ne moremo prištevati, ker je pred kratkim izjavil v nekem zborovanju industrijalcev svojim mirnim poslušalcem, da se mleko mora poceniti. Ne morejo si drugega misliti, kot da so stroški za rejo mlečne živine pri gospodih v takih službah
znatno nižji kot pri drugih kmetih. — Tudi naj bi se prikrajšal monopol vnovčevalnice za živino, ki pri prodaji živine vsak riziko prevali na kupca, in naj bi se brezpogojno kmetom dovolil prosti nakup živine tudi izven dežele, — Končno bi silno radi vedeli, če je njegovi ekscelenci gosp. kmetijskemu ministru o teh razmerah kaj znanega in ako je v tej smeri od njega pričakovati odpomoči,
—	Posvetovalnico za nakup in prodajo kmečkih posestev so ustanovili v kraljevini Saški- Posvetovalnica ima namen vdovam po padlih vojakih, vojakom in drugim svetovati pri kmetovanju in pri nakupu in prodaji zemlje. Dalje svetuje tudi z ozirom na denarne razmere, sestavlja in odobruje prodajne in kupne pogodbe itd,
—	Deželno mesto za krmila nakazuje krmila iz raznih domačih mlinov in oddaja razna krmila po vrsti, kakor se mu nakažejo, z Dunaja. Kakršno žito se po mlinih melje, take otrobi ima na razpolago in take otrobi mora oddajati. V teh razmerah ni mogoče izbirati otrobov, sicer bi trpela vsa preskrba, Pšeničnih otrobov je v zadnjem času prav malo- Sedaj je dunajska centrala nakazala tudi prosene otrobi in nekaj ajdove krmilne moke. Rže-ni otrobi se tudi semintja dobe. Kakor rečeno, pa ni mogoče izbirati, ker je premalo otrobov ene vrste na razpolago in ker bi morale stranke predolgo na nje čakati, da bi jih dobile. Po drugi strani je treba pa tudi druge vrste otrobi odvzeti. Pomisliti je, da so potrebne ogromne množine, zaloge so pa prav pičle. Danes je treba vzeti vse, kar se dobi in kjer se dobi. Deželno mesto se sicer po možnosti ozira na vse želje naročnikov, vendar pa ne more vsem ugoditi, ako naj zadostna preskrba ne trpi. Kakor si krmil ne moremo izbirati, če jih hočemo dobiti, tako si tudi mlinov ne moremo izbirati, iz katerih naj bi dobivali potrebna krmila. Novomeška okolica n. pr. bi rada dobivala potrebne otrobi iz Germovega mlina, toda teh otrobov je dosti premalo za to okolico in se morajo od zunaj pošiljati. — Deželno mesto ima sedaj v zalogi tudi ogrščične tropine in koruzne tropine, katere je posebej naročati.
—	Nov način za mletev ovsa. Posrečilo se je priti do novega načina mletve ovsa za porabo kot moko v človeško hrano, Način je povsem enostaven. Pred mletvijo se oves namoči in zopet osini, nato pa se ga odda v pivovarne, da se mu tamkaj odstranijo luščine ter gre od tam naravnost v mlin. Upajo, da bo na ta način mogoče oves bolje izkoriščati in da bo dobljena moka mnogo boljša kot dosedaj.
—	Pridelek letošnjega maka je pod kaznijo dolžan vsakdo nemudoma naznaniti na »Čl- und Fettzentrale A. G.« na Dunaju, I., Seitzergasse 1, ako ga doslej še ni priglasil.
—	Prepovedan uvoz. Dne 23. decembra je bila izdana naredba, ki prepoveduje uvoz luksuznih stvari, med -katere omenjena naredba prišteva tudi: razne dišave, južno sadje, namizno sadje, gobe, ostrige, rake, kaviar, peneča vina, čokolada, sladkarije, konzerve, lepotične rastline itd.
—	Prašek za kokoši, da bolje nesejo, se v mnogih krajih po raznih sleparjih ponuja. Vsi taki praški so brezuspešni in se zato pred nakupom istih svari,
—	V znamenju časa, V Brombergu je prodal posestnik 88 funtov težko tele po maksimalni ceni in je izkupil zanj 52 mark
dem zapisnik važnejših predmetov, ki ga imam iz rok veleučenega gospoda vladnega svčtnika prof, Seidla: Gospod prof, Seidl piše: »Mnogo in z bridkostjo sem mislil zadnje tedne na svoj bivši kabinet. V kabinetu je bilo poleg navadnih šolskih zbirk tolik o lokalnih zbirk — v prvi vrsti takih, ki so predstavljale prirodo goriške debele — da jih ima malokatera srednja šola. Tako: Soške ribe, legit Erjavec. Goriški netopirji, kuščarji in kače (legit Schreiber ali Erjavec). Goriške konhilije, legit Erjavec, Goriški kebri, legit Schreiber. Goriške praproti in cvetne rastline, velik herbar, blizu 30 zvezkov, legit Pospichal. Gorišld li-šaji, legit Glowacky. Goriški mahovi, legit Loitlesberger. Adrijanske alge, podaril Bole idr. Geološka zbirka, predstavljajoča geološko zgradbo Goriške dežele t) razstavna, b) študijska, legit Seidl. Geološka zbirka iz dunajske terciarne kotline, podaril državni geološki zavod. Geološke zbirke in rudarske, predstavljajoče: severno Češko (zlasti eruptiva), eruptivno ozemlje pri Gleichenbergu etc., degit Seidl. Relief goriške okolice (še nedovršen), priredil Seidl. Zbirka fotografij vseh delov Goriške in Gradiščanske, 20 X 25 cm, po negativih Boletovih priredil Seidl. Raritete: Apus cancsiformis in Branchipus stagnalis, iegit menda Erjavec (Schreiber ?), itd.
Zbirka rudnin z Vezuva, podaril Bole, d ločil specialist Sigmund (Gradec). Posebnosti in redkosti je imela tudi ročna biblioteka.«
In sedaj si predstavljaj, dragi bralec, ogromno granato, ki se razleti ravno sredi kabineta med temi dragocenostmi in lahko si misliš, kaj je od vsega ostalo. Stal sem
presenečen, ko sem videl to razdejanje in videl uničenih toliko krasnih predmetov, ki niso stali samo mnogega denarja, ampak tudi trudapolnega dela. Na prvi pogled se je zdelo, da ne bo mogoče ničesar več rešiti, pozneje se je posrečilo izvleči izpod razvalin mnoge predmete. Mineralogična zbirka, kolikor ni pokopana globoko pod razvalinami zidov, se je na povelje g. voditelja Zupančiča tekom petih mesecev rešila in prenesla v prvi razred v pritličju. K sreči so stale dotične omare bolj proti vhodu in niso bile neposredno zadete. Rešena je tudi zbirka soških rib in goriških kebrov. Vse drugo, zoologična in botanična zbirka, je popolnoma uničeno, Kar ni raznesla granata, sta uničila ogenj in voda. Kabinet je bil namreč pričel goreti, kar je umevno, če pomislimo, koliko je bilo tatn špirita in drugih gorljivih predmetov, pri gašenju se je mnogo pokvarilo. Kar se je rešilo, je spravljeno v dveh sobah v pritličju, če niso odnesli Italijani'vsega v Italijo.
Bridka izkušnja glede tega kabineta je napotila vodstvo, da je ukazalo predmete fizikaličnega kabineta spraviti v zaboje in prepeljati v Ljubljano. In to je bilo prav, ker tudi ta kabinet je nekega dne obiskal velik šrapnel, ki se je razlctcl v sobi sami, a ni več našel predmetov. Zadeta je bila tudi slovenska dijaška knjižnica, mnogo knjig je izgubljenih, druge so rešili vojaki in jih prenesli v konferenčno sobo. — Kaj se je po šestem avgustu zgodilo z realko, ni znano. Upajmo, da se je motila ona žena. ki ie dne seflmednV-iViti!.
sta beže po rožni dolini pravila, da realka tfori. —.
in 80 pfenigov. Nekdo drugi pa je izkupil za gos, ki je tehtala 15 funtov, celih 67 m in 50 pf. Gos je bila prodana funt po 4 m 50 pfenigov, t. j. pod maksimalno ceno. Skoraj štirikrat težje tele je vrglo dobrih 50 mark(<gos pa neverjetni izkupiček skoraj 70 mark.
' — Vzrok številnemu crkanju prašičev
je baje sol (kuhinjska in živinska), ako se jim jo poklada v prevelikih množinah. Vsakemu prašiču se je sme dati na dan k večjemu po 4 do 6 gramov (ne dekagra-mov). Pokladanje nad 10 gramov ali 1 de-kagram ali 1 deko po mnenju strokovnjakov že zelo škoduje. V veliko slučajih pa je vzrok crkanju preobilo krmljenje z raznimi mesnimi mokajni, ki so navadno zelo osoljene,
— Za pokončevanje poljskih miši se
dobijo pri kmetijskem kemijskem presku-ševališču kulture Lofflerjevega bacila, ki povzroča med mišimi tifus in je za druge domače živali in za ljudi neškodljiv. Navodila za uporabo so vedno naročitvi priložena. To je dciilej še najboljše sredstvo. Strihninovih preparatov skoraj ni mogoče dobiti, ravno tako ne drugih uspešnih sredstev razven ogljikovo kislega barita, ki ga je dobiti pri I. Bockhorni na Dunaju, VI., Grasgasse 3, pri S. Fuchs & Comp. na Dunaju, VIL, Zollergasse 21, in pri dr. G. Hei-ner & Co. na Dunaju, VI., Mollardgasse 69. Te naslove navajamo radi mnogih tozadevnih vprašanj in naj to služi kot odgovor tudi tistim, ki jim doslej še nismo mogli ustreči.
Ogromni dobički ameriških farmerjev.
»Neue Rotterdamsche Courant« poroča iz New Yorka, da ameriški poljedelci ne bodo imeli nobene škode zaradi slabe letine, ker bo ta škoda obilo pokrita z visokimi cenami, po katerih prodajajo svoje pridelke, Po mnenju mnogih izvedencev te cene nikakor ne soglašajo z resničnim stanjem stvari. Tako se pripoveduje, da so far-merji prikrili oziroma pridržali velike množine bombaža, da bi se zdela letina slabša, nego je bila v resnici. Dalje imajo kmetje baje velike množine pšenice prikrite. Neki dopisnik piše iz Kansas City, da ni nemogoče, da leži nič manj nego 40 odstotkov zadnjega pšeničnega pridelka po kaščah in da se večji del prikriva. Wilso-nova zmaga, pravijo Hughesovi možje, stoji v znamenju dobičkov, ki so jih napravili farmarji. Povsodi se govori o gromnih po-setvah ozimne pšenice. Že od leta 1888. niso bile cene pšenici tako visoke kakor sedaj, cene turšici pa že od leta 1864. ne; višje so bile cene samo še leta 1870,, za bombaž pa edinole začasa državljanske vojne. V žitnih trgovskih središčih so skladišča dejansko prepolna. Soditi pa je, da je veliko od tega nakupljenega za Evropo. Nakupi na evropski račun so znašali nedavno en sam dan tri milijone bušlov, toda radi pomanjkanja železniških voz in ladij blaga niso mogli odpraviti. Prodajo živine pospešujejo visoke cene živinske krme.
Veliko vračanje iz Amerike po vojni. Od strokovnjaka v Ameriki smo prejeli naslednji dopis; Obratni potniški promet (iz Amerike v Evropo) obeča postati po vojni izredno obsežen. V prvi vrsti pridejo v po-štev Avstrijci in Ogri, potem Rumuni, Poljaki — posebno gališki — in deloma iudi Nemci, Menim, da ne pretiravam, če pravim, da se bo ponekod vrnil četrti del in več tujega prebivalstva nazaj v Evropo, da pomore sorodnikom in prijateljem z denarjem ali delom, V Daytonu, Ohio, je že sedaj oglašenih samo pri enem agentu nad 500 Ogrov, ki se hočejo takoj po vojni vrniti domov. Tudi v vseh drugih mestih se že močno čuti struja, ki želi nazaj v Evropo, Kdor nima drugih prihrankov, že sedaj polaga na stran od svojega zaslužka, da si polagoma prihrani potne stroške? Tu splošno menijo, da bo po vojni razmerje med izseljevanjem v Evropo in priseljevanjem od ondi znašalo 10 : 1.
Kako postopajo v Nemčiji v poslednjem času proti nesramnim vojnim oderuhom. Nekatere oblasti v Nemčiji rabijo v zadnjem času nova sredstva, ki so, kakor se je pokazalo, prizadetim vojnim pijavkam j ako neprijetna. Sodišča dajo v nekaterih slučajih razsodbe, proti vojnim oderuhom razglašene na rdečih lepakih, nalepiti na anomč-ne stebre blizu obrta, cigar lastnik je bil obsojen ali pa v izložbeno okno njegove prodaj alnice. Pravijo, da taka kazen vojne pijavko prav v živo zadene-
Ker ni mesa, polže. Občinski za-stop glavnega badenskega mesta Karls-ruhe je nedavno tega kupil 10.000 polžev, da bi jih poceni razprodal med ono prebivalstvo, katero životari dan za dnevom brez mesa. S polži se živijo ljudje sosebno v južni Franciji, kjer so med tattiošnjim prebivalstvom jako priljubljena hrana. V južni Nemčiji se strokovno pečajo s polžerejo, od koder so jih pred vojsko vsako leto izvozili na milijone. Kakor poročajo listi, ho meščani v Karlsruhe jako zadovoljni s polževim mesom in so prosili mostni zaslop, naj le še naroči dosti polžev.
Novi uspem on m.
Južno krilo devete armade je močno napredovalo proti mostišču Fundeni-Na-molosa; tu so Rusi potisnjeni skoro čisto do seretskega brega. Ta pridobitev na prostoru bo otežkočila sovražniku obrambo postojanke ob Putni (vzhodno od Focsani), Sicer pa gre ob spodnji Putni najbrž le za boje zadnjih čet; glavna sila se vsekako že umika na vzhodni breg Sereta.
Tudi v g'.;rskih dolinah gornje Putne Sušite so uafe čete preccj napredovale; sicer je pa treba pomisliti, da je ozemlje med spodnjim Trotosuloru m izlivom Sušite ugodno za protisunke v večjem obsegu in da je zato trtba od ra^e strani zelo previdno nastopati.
Kakor vse kaže, hočejo Rusi dolino I ro!osula o 1 Očne do izliv.* rit žal! »a vsa-ko ceno, ker bi izgube tega odseka ne vplivam samo na ;:olcžaj v severozap'jdni Moldavi, marveč tudi na položaj v Bukovini.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 9. januarja. Uradno se poroča:
V prostoru jugovzhodno Focsani smo vrgli sovražnika do izliva Rimnica—Sa-rata. Tiste avstrijske in nemške bojne sile, ki jim je bil podiegel sovražnik v bitki pri Focsani, so izrabile svojo zmago in so prišle do Putne; na njenem levem bregu so se Rusi, kakor vse kaže, iznova postavili v bran. Rusi so v zadnjih dveh bojnih dneh izgubili na ujetnikih 99 častnikov in 5400 mož, dalje 3 topove in 10 strojnih pušk. Na južnem krilu bojne črt« generalnega polkovnika nadvojvoda Jožefa so priborile čete podmaršala pl. Ruiza pri Iresci in Campurile v težavnem ozemlju, v snegu in v mrazu nadaljnje uspehe. Sicer na vzhodni bojni črti pri avstrijskih četah nič važnega.
Namestnik načelnika generalnega štaba* pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 9. januarja. Veliki glavni stanj
Bojna črta maršala piinca Leopolda Bavarskega.
Jasno vreme je pospeševalo danes bojno delavnost artiljerije na posameznih mestih. Sovražni napadi na obeh straneh Aa so bili nemudoma odbiti. Močni sunki ruskih lovskih poveljstev med Frideriko-vom in cesto Mitava—Olni so ostali brez uspeha. Med gostim snežnim metežem se je posrečilo Rusom dne 4. januarja iztrgani otok Glaudon severno od Iluksta zopet dobiti v svojo posest. Daljno prodiranje proti zahodnemu bregu Dvine smo preprečili.
Skupina generalnega polkov«
nika nadvojvoda Jožefa.
Sovražnik je branil trdovratno doline, ki vodijo iz Bereczkega gorovja v dolino Moldave. Kljub neugodnemu vremenu in težavnim krajevnim razmeram v razljuknanem gozdnem gorovju podijo naše čete svoje nasprotnike dan na dan korak za korakom nazaj. Tudi včeraj smo zavzeli na obeh straneh doline Cusinu— Sušita z žičnimi ovirami omrežene, močno utrjene postojanke z naskokom in jih držimo vkljub obupnim protisunkom.
Bojna črta maršala pl.
Mackensena.
Nemške in avstrijske čete so izrabile svoje zmage in so vdrle naprej proti severu, vrgle sovražne zadnje stražne oddelke in dosegle odsek Putna, kjer se drži sovražnik še na drugem bregu v novi postojanki. Na obeh straneh Fundeni smo vrgli Ruse na črti Cranyeni—Manesti; t naskokom smo zavzeli Garleasko in jo držali proti močnim napadom. Včeraj jav-Ijeni plen se je povečal na 99 častnikov, 5400 mož, 3 topove in 10 strojnih pušk.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
NEMŠKO VEČERNO URADNO PORO-ROČILO.
Berlin, 9. januarja, zvečer. Uradno se poroča:
Pri Rigi in pri Jakobova napadi Rusov niso uspeli.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Ludendorff.
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 9. januarja. Uradno se poroča:
Sovražiji monitor je obstreljeval mesto Tulcea, S topovskim ognjem smo potopili sovražni transportni pamik zahodno Tulceje.
Rusko uradno poročilo.
Iz vojnega tiskovnega stana pošiljajo naslednje poročilo ruskega generalnega stana:
6. jan. Na zapadni fronti smo odbili sovražne napade proti našim oddelkom vzhodno od Tirulskega močvirja, 40 ruskih milj zapadno Rige, Z drznim podjetjem so osvojile naše čete vas jugozapadno Babit-skega jezera in zasedle po ogorčenem boju dve vrsti jarkov 6 ruskih milj vzhodno kraja Kalutzen, 20 ruskih milj jugozapadno Rige se polastili ujetnikov in uplenili strojne puške ter odbili sovražne protinapade.
l
St. It
SLOVENEC, dne 10. januarja 1917.
JL
oMrnn 3
Takoj nato so prešle naše čete v ofenzivo, dospele do reke južno krai'a Kalutzen in se polastile postojank jugozapadno od tam. Ob tem napadu smo ujeli 3 častnike in 272 vojakov ter uplenili eno lahko baterijo in 6 zabojev municije. Novi sovražni protinapadi so se izjalovili. V tem boju so pokazale naše letske čete izredno hrabrost. Naši poizvedovalci so pod vodstvom poročnika Demianova v okolici Mistecka, 30 ruskih milj jugovzhodno od Kovla, iznena-da napadli sovražnika; del sovražnih oddelkov so uničili z bajoneti, 8 mož so ujeli, ostali so zbežali. Na gori Kovely, kjer je bila sovražna stražna postojanka, so naši poizvedovalci udrli v zavarovano stanišče, del posadke pobili, ostale pa ujeli.
RumunSka fronta. V okolici Dzwinja-cza, severno Solotvvine, so naši poizvedovalci z bajonetom napadli pol sovražne stotnije, del Avstrijcev pobili, ostale pa ujeli. Nemško stotnijo, ki se je severno Kotumbe poizkušala približati našemu jarku, smo obkolili; del Nemcev smo uničili z bajoneti, ostale ujeli. Južno Kotumbe je prisilil sovražnik z opetovanimi napadi naše, da so popustili eno izmed višin in se umaknili dve ruski milji proti vzhodu. Boj za višine severno Uzuške doline se je končal tako, da so naši protinaoadi vrgli sovražnika nazaj v njegove jarke, pri čemer je imel velike izgube. Odb;li smo napade južno višin med dolinama Slaniča in Oitca. Zasedli smo višine južno reke Oitoz. Po številu močnejši sovražnik je napadel Ru-mune ob zgornjem teku Suzite in jih potisnil nazaj v Baccaso. Tudi v okolici Cao-curie,'liŠ ruskih milj jugovzhodno otočiča Putne in Zabale, se je posrečilo sovražniku potisniti Rumu ne nazaj. Sovražnik je osredotočil cgenj težke artUjerne južno Rimni-cenov ob spodnjem teku Rimnica, prešel pod varstvom ognja v ofenzivo na fronti Rimniceni-Gulianca-Cheoveni-Macin in potisnil naše predstraže po ogorčenem odporu 4 ruske milje proti vzhodu. Zvečer se je pokazn'a sovražna ofenziva ob cesti Guli-anca-Oloneaska, ki io ie naš ogenj ustavil. 4. t. m. smo izpraznili Brajlo in se umaknili za Seret.
Zmaga v petdnevni bilki pri Putni.
Berlin, 9. januarja. (Kor. ur.) Wolf-fov urad poroča: O zadnjih bojih od 4. do 8. januarja javlja višje poveljstvo 9. armade: Sovražnika srno morali napasti v postojanki, ki je že po naravi močna, dobro utrjena, katere glavna dela sta tvorili mostišči Fundeni in Focsani. Ko so bile končane napadalne priprave, smo -i. januarja vzeli pred-postojanke in spravili nemške divizije v mostišče'Fundeni. Dne 6. januarja se je izvršil v velikem osnovani z močnimi silami izvedeni ruski protinapad v širini 25 km- Načrt Rusov je bil prebiti središče 9. armade. Izjalovil se je ob vztrajnem odporu naših čet in napadalni sili preizkušenih zahodnopruskih bataljonov, ki so sovražnika ustavili in sklenili vrzel, ki jo je napravil sovražnik z začasnim uspehom. Tako se jo mogel naš napad 7. januarja nadaljevati. Pod generalnima majorjema IIul-lerjem in Meinsom ter pod maršalom Goigingerjem boreče se nemške in avstrijske čete so vdrle v postojanko pri Focsani in prodrle globoko cez drugo črto, medtem ko "so istočasno nemške gorske čete vrgle sovražnika iz gorskih gozdoy gore Odobesti. S tem je bila bitka odločena. Središča in levega krila postojanke ob Milcovu ni bilo več mogoče držati. Dne 8. januarja je padla trdnjava Focsani in ves desni breg Putne v naše roke. Poleg težkih krvavih izgub jc žrtvoval sovražnik šfe"99 častnikov in 5400 mož na ujetnikih, kakor tudi 3 topove iri 10 strojnih pušk.
Rusi se umikajo v črto Baleni—Tutucesti.
Curih. Milanski listi poročajo iz ruskega glavnega stana, da bodo Rusi umaknili svojo glavno postojanko ob Seretu na črto Baleni—Tutucesti, ki leži približno 20 km pred postojanko ob reki Prut, Izpraznili so že baje Galac in tudi Foltesci, ki leži severno Galaca. .
Med Seretom in Prutora.
Genf, 9. jan. Včerajšnji pariški listi so zahtevali, naj vodi general Ber-thelot rusko-rumunsko razbremenilno ofenzivo. Ker se je po rusko-rumunsko-francoškem vojnem svetu zapovedani sunek jugozahodno Focsani ponesrečil, upajo zdaj francoski listi na za Seretom zbrana ojačenja. Med Seretom in Prutom pričakujejo živahnih bojev.
Boj za Galac.
Iz Renija preko Berlina 9. januarja. Odeški »Lisstok« poroča iz Renija': Galac obstreljujejo z najtežjimi topovi že G0 ur z juga in iz Dobrudže. Izbruhnilo je veliko požarov- Električna zveza je prekinjena. Pričakujejo, da bo' trdnjava vsaj varovala krilo ruske protiofenzive. Operacije vodi Brusilov sam in postajajo vedno obsežnejše. Rumunska vojska postaja odločilna, ker mora Rusija že braniti del lastnega ozemlja. V Galacu poveljuje
Saharov. Trdnjava je s strelivom in s topovi bogato preskrbljena in bo lahko preprečila v.se sovražne poizkuse prekoračiti Donavo. Sovražne čete so se že izkrcale v lagunah Donave pred Gala- j čoln in vlačijo v težkem ognju pontone za seboj, u trdnjava toliko časa ni v nevarnosti, dokler niso vzhodni oklopni stolpi poškodovani.
Pred padcem Galaca?-
Ourih, 9- jan. Italijanski listi pripravljajo javnost v brzojavkah iz Pe-trograda na padec Galača in na opustitev obrambne postojanke ob reki Seret.
Spodnji Seret izgubljen.
Lugano, 9. januarja. »Corriere della Sera« napoveduje, da Rumuni in Rusi s svojimi četami ne bodo mogli držati spodnjega Sereta.
Izprazn'tev vseh mest v Moldavi.
Curih, 9. jan. »Neue Ziiricher Ztg.« poroča iz Jasyja: Ukrenili so vse, da se izpraznijo vsa mesta v Moldavi. Tecuci^ važno železniško križališče v ruski Moldavi, je prebivalstvo že zapustilo.
Odgodena ruska prot!oienziva.
Rotterdam, 9. jan. Uradno angleško tedensko poročilo o položaju na bojišču izvaja: V Rumuniji sovražnik prodira vedno dalje, a počasi in z velikim trudom. Sunke nadaljuje, ne da bi se sedanji položaj posebno izoremenil. Rusko protiofenzivo so odgodili, a nrioravljaio se na njo. Izid naše vojske je odvisen od spomladanske ofenzive.
Bumunski kralj se seli-
Amsterdam, 9. jan. Londonsko časopisje napoveduje že padec mesta Jassy in zagotavlja, da so odredili vse potrebno za preselitev rumunske kraljeve dvojice in rumunske vlade v Kijev, kjer pripravljajo tamošnjo carsko prestolico za kraljevo družino.
Preosncva rumunske armade.
Listi sporazuma poročajo, da se zdaj preosnava rumunska armada. Če se more verovati italijanskim poročilom, šteje rumunska armada zdaj še nekaj nad 300.000 mož, a med njimi jih 'e le 100.000 oboroženih in izurjenih. Čo bodo to kmalu izvedli, je zelo dvomljivo. Gre za čete, ki so posebno na umikanju veliko trpe'e. Sai tri mesece bodo potrebovali, da bodo izurili podčastnike- Tudi častnikov zelo manilca. 5000 častnikov in 20.000 podčastnikov potrebujejo.
vladi ultimat, v katerem zahtevajo sprejem zahtev, ki jih obsega nota z dne 31. decembra, tekom 48 ur.

j! v
BOLGARSKO UR4DNO POROČILO. Soiija, 9. januarja. Ura Angleške sloinije so v planote Srrres poizkušale Barakli Džumaji in okoli; točkah bojne orte slaboten z obeh strani in msstoma vražni streli.
ino se poroča: severnem delu prodirati proti 5. Na gotovih topovski ogenj osamHem so-
Solunsko podjetje.
»Stampa« poroča: Poučeni rimski krogi pravijo, da solunskega podjetja ne bodo opustili. Solun in \ & Iona sta pridobitvi, ki ju mora sporazum krepko držati. Če tudi ni nikake zveze med obema opirališčema, je navzočnost čet sporazuma na Balkanu velike važnosti.
Ententine čet 3 nameravajo vkrcati?
SoSija. 9. januarja. »Utro« poroča: Pred Solunom je pripravljenih veliko francoskih in angleških prevoznih ladij, da morejo za slučaj, če se kralj Konstantin ne bo udal ententi, na makedonskem bojišču se nahajajoče ententine čete hitro vkrcati.
Ženeva, 9. januarja. »Matin« poroča: Lambros je pripravljen takoj popraviti viadukt pri Larissi, katerega so v potek porušili rezervisti. »Petit Parisien« poroča, da bi kralju zvesta armada tudi proti volji kralja Konstantina iskala stika z Mackensenom, če bi Lambrcs sprejel ententino noto-Atensko časopisje poroča, da je zadnjo ententino noto sestavil Venize-los.
Sporazum proti Grški, Berlin, 9, jan, »Daily Telegraph« poroča: Diplomatične razmere z Grško so prekinjene. Razven italijanskega poslanika so vsi poslaniki in podaniki sporazuma na bojnih ladjah.
Baselj, 9. jan. Iz Rima: Vojni svet sporazuma je sklenil, da bo^o nastopili proti Grški r vojsko. Mogoče bo Italija izj".vi'a cia se te akcije ne bo udeleževala.
Novi u?timat sporazuma Giški. Loadon, 8. jan. (K. u.) Rcutcr: »Times < poročajo: V Rimu so sestavili noto, ki so poslali Grški. Podrobnosti še niso znane.. Sodijo, da sc zahteva, naj Gr^ka prejšnje zahteve sprejme v 48 urah,
Pirej, 9. jan. (K. u.) Reuter poroča: Sporazumne velesile Francija, Anglija, Rusija in Italija so izročile danes zjutraj grški
jSKB l II
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 9. jan. Uradno:
Neizpremenjeno.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl, Hofer.
Italijansko uradno poročilo.
8. januarja- Na celi bojni črti so naše baterije uspešno obstreljevale sovražne. Na tridentinski bojni črti boji poizvedovalnih čet in v zraku. Ponoči od 5. na G. januarja je leteio neko naše letalo do Trsta in ob obali, dva centa krogel so vrgli iz letala na kolodvor Nabrežina in v okolico Mt. Querceto (Grmada). Kljub ljutemu streljanju sovražnih baterij se je vrnilo letalo nepoškodovano.
Proti Cadorni.
Lugano, 9. januarja. Mnogo se govori o izjavi v »Secolo«, katero pripisujejo Bissolatiju in ki slove: Kdor se upira združitvi za končno vpostavitev skupne akcijske bojne črte, mora izginiti.« — S tem se očividno misli na Cadorno, ki se ustavlja vporabi italijanskih čet na drugih bojiščih.
Izgube Italijanov.
Dunaj, 9. jan. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana: Po neki zasebni Statistiki so izgubili Italijani, odkar traja vojska, mrtvih: 11 generalov, 121 polkovnikov in podool-kovnikov, 209 majorjev, 1057 stotnikov, 938 nadporočnileov in 3405 poročnikov. Od 2. do 31. decembra je padel 1 polkovnik, 1 oodpolkovnik, 11 majorjev, 17 stotnikov, 26 nadporočnikov in 75 poročnikov.
Seji m zioi.
NEMŠKO VEČERNO URADNO POROČILO.
Berlin, 9. januarja, zvečer. Uradno se poroča:
Na zahodu so se le malo bojevali.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Nemški napad na flandrijsko obal.
Berlin, 9- jan. Uradno:
Nemška mornariška letala so napadla 7. januarja popoltJne z uspehom tabore Ion zahodno topljic La Panne in Nieujjcrt.
Španska in ententa.
Kaan, 9- jan. Angleška in Francoska sta prosili v Madridu za dovoljenje, da bi se smele portugalske čete prepeljati skozi Špansko na Francosko. Španska vlada je to prošnjo kratko-rnalo odbila in naprosila poslanike en-tente, naj se več ne povrnejo na to. Prevoz portugalskih čet na zapadu bojišča se vsled pomanjkanja ladij za-kasnuje.
Poškodbe na katečr*ii v RMmsu.
Pariz, 9. januarja. IK. u.) »Petit Parisien« poroča po listu »Courier de la Cham-pagne«, da je re:mška katedrala radi zadnjih nalivov trpela veliko škodo, posebno na obokih in stranskih ladjah. Poprave bi se morale na vsak način Se to zimo izvršiti. Toda doslej se še ni ničesar storilo.
Preo-ncva aa^le^ke bojne črte v Franciji.
Rotteri?am, 9. januarja. Angleška vlada namerava preosnovati angleško bojno črto. Umaknila bo iz nje 20.000 rudarjev in 60.000 poljedelskih delavcev, ki jih bo nadomestila z novimi rekruti.
KrlžarKa
rit
Haag, 9. jan. Angleška cklopna križarka »Shannon« jo bila koncem meseca novembra lani potopljena. Za-
vozila je na mino.
• * •
Oklopno križarko »Shannon« so zgradili 1. 1906. Bila je 147 m dolga, 23 metrov široka in 7'9 m globoka. Obsegala je 14.GOD ton. Oborožena je bila s štirimi 23 cm, z desetimi' 19 cm in s štirinajstimi 7'6 cm topovi; z dvema lahkima topoma in s petimi podmorskimi cevmi za izpuščanje torpedov. Posadka je štela 755 mož.
Uničevalno delo nemških podmorskih čolnov po angleški sodbi.
Haag, 9. januarja, Neki neimenovan mornariški strokovnjak je izjavil v londonski »National Review«: Ne varajmo se, če bomo trpeli, da bodo sovražni podmorski čolni v sedanjem obsegu še dalje delovali, je naš konec le t;e vprašanje časa.
lOVSKCa"!
Odgovor Nemčije sporazumu.
»Daily Mail« javljajo iz Pariza, da bo nemška vlada nemudoma odgovorila noti sporazuma, in sicer v obliki kanclerjevega govora v nemškem državnem zboru. Ne-icateri nemški krogi si žele, naj bi se naslovil odgovor kaki nevtralni državi: Ameriki ali pa Švici.
Odgovor sporazuiha Wilsonu.
»Daily Mail« poročajo: Odgovor sporazuma so izročili Wilsontt 8. t. m. Nota je še enkrat večja, kakor nota osrednjima velesilama.
Mirovni pogoji nemškega narodnege o odbora.
Nemški narodni odbor je imel, kakor se poroča iz Berlina, pod predsedstvom kneza, W.edel sejo, v kateri so glede na miriavne pogoje Nemčije sklenili sledeče:
1.	Mir na.j ate bo samo nemški mir, marveč mir artiteznikov Nemčije, ki zagotavlja, da &>/k) države, ki so v zvezi z Nemčijo, tudi po vojski držale skupaj. fct.j (h
2.	O ozetiilijih, ki so bila osvojena z orožjem, nfiaclcse odloči, upoštevajoč dejanski voj4jk».>jpoložaj in pa nemško koristi. Prečil vtem je treba popraviti meje, kakOr •fcatoteva strategija.
3.	Prostodis-niorja naj ne bo zagotovljena sampefca nas, marveč za vse neangleške ctoržiaJve.
4.	Naše celotno dosedanje ozemlje in naša kolonialna posest naj se nam vrne. > j- '
5.	Vojni bdškodnini, ki odtehta na-i še žrtve, se ne smemo odpovedati-
Mirovni pogoji sporazuma.
Stockholm, 8. januarja. »Rusko Slovo« poroča: Odgovor sporazuma Wil$onu bo obsegal sledeče tri predpogoje: 1.) Osrednji velesili merata vse svoje armade umakniti iz vseh zasedenih sovražni ozemelj. 2.) Mir sc mora skleniti na takih temeljih, ki zagotove, resno in zanesljivo jamstvo miru in spoštovanje novega reda. 3.) Svoboda in neodvisnost malih dežela mora biti zagotovljena. Zahtevati se morajo taka jamstva, ki v bodoče onemogočijo tak n#pad, kakršnega je izvedla Nemčija proti^pd-giji in Avstrija proti Srbiji.	j-r
Wilson ne odpošlje nove note,1.^
Washinglon, 8. januarja. (K. u.) R!£Uter
poroča: Državni oddelek je izjavil, dd''Wil-
son ne bo odposlal nove note. ' 0
.le
Kako so ruski armad« sporočili mirovno ponudbo,	i«
Berlin, 9. januarja. O načinu, ka&a je bila ruska armada poučena o nemšttirmi-rovni ponudbi, nam pove rusko zborno povelje, katero so 1. januarja našli navMt. Faltucanu. Povelje se glasi dobesedno:
»Za 48. in 49. divizijo.	Iq
Vrhovni poveljnik je odredil, da se moštvu takoj sporoči, da nam je sovražnik Ponudil mirovne pogoje, ki niso sprejemljivi in ki sploh ne dado misliti najjmir. Vojska se bo nadaljevala, dokler nte bo zadnji sovražni vojak pregnan z mejaše domovine.	tm
Vrhovni poveljnik Brusilov zahteva, naj bosta krogla in bajonet edini razgovor s sovražnikom. Nepremagoni, hrabri, junaški polki jeklenega zbora! Podli NemetfJpo-staja bojazljiv in prosi za mir. To se pravi, da mu gre zelo slabo. Če hoče tudi celo z mirom trgovati, dajte mu odgovor! Udarite nanj z vso silo! V smrtni borbi porazite tega podleža, nafo bo sprejel vse in na kolenih prosil za mir. Trpeti moramo tedaj še kratek čas in se vsi vreči na Nemca. Njegov konec se bliža. Ne verujte mu! Ne trpite, da bi se stopilo z njim v Dogajanja. Naše geslo je: Kroglo v njegova ničvredna prša, bajonet v njegov prazni želodec. To naj se od predpostavljenih sporoči celokupnemu moštvu do zadnjega moža.«
Povelje je podpisano od zbornega poveljnika generalnega poročnika Njekra-sova.
Kaj so v Rfrnu sklepali, se ne ve.
Luqauo, 9. jan. (K. u.) Italijanski listi poročajo o uspehih posveta sporazuma v Rimu lo malo; poročila se ne ujemajo in obsegajo le malo konkretnih podatkov.
Briand o rimskem posvetu.
Lugano, 9. jan. (K. u.) Rimski dopisnik pariškega »lempsa« poroča, da je izjavil trancoslci ministrski predsednik Briand, preden je odpotoval iz Rima: Naše potovanje je bilo zelo koristno in smo ga izvedli pravočasno. V zadnjih tednih in po zadnj-h sestankih zaveznikov so nastale razne težkoče. Z vseh strani so poizkušali nagromaditi oblake nad sporazumom in nad razmerami zaveznikov, da molčimo popolnoma o splošno znanih javnih dogodkih. Te oblake smo morali razbliniti, odpraviti male težave in dobiti skupno rešitev vseh aktualnih in bodočih dogodkov v popolnem sporazumu. Tej nalogi smo se posvetili z najboljšimi dušnimi predpogoji in izločili vse male težave, ki bi bile lahko ovirale naše delo. Pri italijanskih io-

variših sem našel najtoplejše simpatije in najživahnejšo željo, da dosežemo odločno skupno zmago.
Novi vojni svet sporazuma v Petro-gradu.
C urili, 9. januarja. Iz Petrograda: Po rimskem posvetu se bodo sestali zastopniki sporazuma v Petrogradu- Razpravljali bodo o posebno važnih vprašanjih zunanje in notranje politike. Pred vsem bo šlo za določitev skupnih ukrepov, kako 'naj se zagotovi organizacija preskrbe z živili, s kovinami in z drugim blagom, da tako odgovore na nemško civilnoslužbeno dolžnost. Pečali se bodo z vprašanjem miru.
Cesarski armadni povelji odgovor sporazumu.
Rotterdam, 8. jan. (K. u.) »Maasbode« piše: Soglašujoča vsebina armadnih povelj nemškega cesarja in avstrijskega cesarja in kralja jc smatrati poredni odgovor osrednjih velesil na odgovor sporazuma glede na mirovno ponudbo osrednjih velesil.
Lloyd George bo šeL
Rotterdam, 9. jan. Londonski list »The Nation« izve iz parlamentarnih krogov, da novo ministrstvo Lloyda Georga ne bo doživelo pomladi.
Stave za mir v Londonu.
Devin, 8. januarja. »Magdeburgi-sche Zeitung« poročajo iz Baselja: švicarski listi beležijo po rotterdamskih brzojavkah velezanimivo desjtvo, da so v Londonu mirovne stave 5. januarja, toraj pet dni potem, ko le bila znana vsebina note sporazuma, ki je odklonila mirovno ponudbo osrednjih velesil, izkazale razmerje 4:1, da bo mir sklenjen do 1. junija 1917.
Težaven položaj za entento.
Madrid, 9. jan. Pozornost vsebuje Članek pariškega dopisnika lista »He-rold«, ki pravi, da je položaj sporazumnih držav zelo težaven. Odgovornost za to pripisuje v prvi vrsti Angleški. Obtožuje pa tudi Rusijo in Italijo, ki da premalo delata za splošne cilje sporazuma. Članek je šel skozi francosko cenzuro.
Dnevne novice.
*
r-f Cesar Karel in Slovani v monarhiji.
»Agramer Tagblatt« tako-le piše o stališču Slovanov v monarhiji napram novemu vladarju: »Cesar kralj Karel je študiral kot mladenič v Pragi in bival kot častnik med Čehi in Poljaki. V vojni se je približal ljudski duši jugoslovanski. Govori češki in poljski, hrvatski in slovenski. Spoznal in ocenil je slovanske narode v monarhiji in ve, kako neobrabna moč so baš ti neob-rabljeni narodi v njegovi državi. Ali bode cesar in kralj Karel hotel imeti ta skriti, veleporabni zaklad habsburške monarhije? Ali ga bode porabil svoji državi v primerno korist? Slovani v monarhiji se nadejajo tega, Jugoslovani v državi in hrvatsko ljudstvo na čelu jim verujejo v to. Kaj bode prinesla bodočnost vladarju in njegovim narodom? Samo dobrega ne; samo slabega pa tudi ne. Cesarja kralja čakajo težke skrbi, narode habsburške države tudi. Mir še ni prisijal, ne čutimo še njegove bližine. In kadar se sklene, prično se sto-prav skrbi: zanj in za narode v monarhiji. A naj prinese bodočnost že kar koli, dobro in slabo — le to kličejo Slovani habsburške države, Jugoslovani v monarhiji, hrvatsko ljudstvo z jasnim, ognjevitim navdušenjem: Tudi v bodočnosti Ti bodemo zvesta opora, kakor so bili zvesti naši očetje in mi Tvojim dedom. Blago in kri za cesarja in kralja Karla!«
-j- Zadružna zveza. Dne 30. decembra I. 1. se je vršil občni zbor »Zadružne zveze«. Pri voiitvi nadzorstva je nastal raz-por, vsled katerega je sedaj, kakor se čuje, več članov načelstva in nadzorstva odložilo svoja mesta, med njimi tudi ravnatelj Traven. Naš list v interesu gospodarskega napredka našega naroda obžaluje ta spor pri naši centralni zadružni organizaciji, ki obsega vse slovenske pokrajine in le želi, da se ta gospodarska zadeva po medsebojnih stvarnih dogovorih čimpreje poravna, ker v teh usodnih dneh, ko se tudi slovenskemu narodu gre za »biti in ne biti«, treba, da se Slovenci ne le politično, ampak tudi gospodarsko tesno združeni pripravimo ter da v imenu naroda cb dani uri vspešno branimo svoja prava.
-f Resnične besede. Praška »Union« zaključuje svoj uvodnik pod naslovom ;>Na krivi poti«, v katerem govori o nevarnem narodnem šovinizmu, ki je zopet začel dvigati glavo med avstrijskimi Nemci, z naslednjimi tehtnimi besedami: »Nasproti tem bojnim klicem moramo tem krepkejše povdarjati, da vodi samo ena pot do rešitve narodnega miru v monarhiji, in ta pot je najstrožja izvedba narodne enakopravnosti. Vsak poizkus, da se prevrže § 19. državnih temeljnih zakonov, bo povzročil le nove spore. Ravno tekom vojne je podala Avstrija najprepričevalnejši dokaz moči kot država. Kljub temu pa označu-
jejo posamezni politiki monarhijo kot »težko bolno« ter ji ponujajo »zdravila«, ki bi mogla povzročiti ravno nasprotno nego jt^ utrditi. Upajmo, da ostanejo vsi ti načrti samo pobožne želje in da hodo imeli me-rodajni krogi pri vseh svojih korakih samp blagor vseh pred očmi ter se bodo varovali enostranosti, katero jim hočejo suge-rirati.«
-{-'Odlikovanja. Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil pred sovražnikom padli stotnik 87. pp. Božidar baron Bolsclnving- — Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo so dobili: stotnik 97 pp. Josip Šeme, stotnik 20. lov. baona Ilektor Bourcard, nadporočnik 9. pp. Josip Pe-teln, nadporočnik 28. polj. havb. p. MIlan Ženko, poročnik 87. pp. Alojzij Mi-čič, poročnik 38. pp., Karel Rode in poročnik 87. pp. Jurij Urih. — Ponovno Najvišje pohvalno priznanje so dobili: major 17. pp. Miroslav Kreipner, stot-nih 6. polj. top. p. Mihael Lukanc pl. Savenburg in stotnik 48. pp. Adalbert Pekle. — Najvišje pohvalno priznanje so dobili: poročnik 27. dom. pp. Rudolf Wagner, pri visokogorski stotniji št. 13, poročnik 28- polj. havb. p. Peter Bar-balič, polkovnik 17. pp. Franc Perner, poveljnik nekega črnovoj. pp., nadporočnik Ivan Vrančič, poveljnik nekega obrežnega varstvenega oddelka v Dajli, nadporočnik avditor Franc Vuga, pri okrožnem poveljstvu v Mitrovici in poročnik 27. pp. Feliks Dežman. — Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil poročnik 4. gor. top. p. Franc Toman. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje so dobili: narednik 27. pp. Henrik Ahac, tit. narednik 97- pp. Josip VerginelTa, tit. narednik 3. pion. baona Pavel Šluga in rač. podčastnika 87. pp. Marko Sturzer in Franc Vol-čajnšek. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste je dobil poročnik 28. polj. havb. p. Bartel Edvard.
+ Iz letnega poročila »Zadružne Zveze« v Ljubljani za leto 1915. je razvidno, da je imela »Zveza« pod svojim okriljem 585 zadrug, ki imajo skupno 410.200 deležev. L. 1915. je imela »Zveza« 159,331.418 K 18 v. prometa. Hranilne vloge naših posojilnic so znašale 25,707.462 kron 70 vin., posojila pa 12,042,049 K 72 v- To je v primeri s prejšnjimi leti velikanski napredek. Samo denarni promet je bil v letu 1915. za 79,787.003 K 08 vin. večji kot 1. 1914. Hranilne vloge so narastle za 10,300.000 kron. Posojila so se znižala za približno 1 milijon.
+ Podpore državnim uslužbencem in vpokojencem. »\Viener Zeitung« pri-občuje ministerialni naredbi glede izrednih vojnih podpor državnim uslužbencem in vpokojencem ter vdovam in sirotam, kakor tudi tistim, ki uživajo milostne podpore.
+ Odlikovan je s Franc .Tožefovim redom g. dr- L u d o v i k B o h m c. kr.
nrofesrn' na mornariški akademiji sedaj v Braunauu.
—	Iz Gradca. Na Silvestrov popoldan so imeli tukajšnji Slovenci in slovenski begunci popoldansko službo božjo s pridigo, petimi litanijami, zahvalno in cesarsko pesmijo. Cerkev je bila natlačeno polna. Prihodnja pobožnost dne 14. januarja ob ool peti uri popoldne zvečer ponavadi. Slovenci in Slovenke — pregnanci in drugi —, prihajajte radi in v obilnem številu k domači službi božji! — Na praški cestni železnici se zadnji čas dogajajo zelo pogoste in težke nesreče; sedaj odleti z voza kak starček ali starka, sedaj pride pod kolesa kak otrok. Nekaj bo pač kriva premajhna opreznost občinstva samega, a tudi službujoče osobje na železnici ni brez krivde. Poleg drugih premalo veščih uslužbencev je na tej železnici posebno veliko žensk, ki jasno kažejo, da vsaj vse niso za to službo. Treba bi bilo napraviti red. — Od 24.-26. decembra 1. 1. se je v dominikanski župni cerkvi sv. Ane v Miinzgrabnu opravljala tridnevnim, v soomin 700 letnega obstoja reda sv. Dominika, t. j. 1. 1216. —}.9f6' — Cerkvene govore so imeli najboljši propovedniki iz raznih tukajšnjih redov — in pontifikatne sv. maše sta služila razen njega ekscelence knezoškofa dr. Schusterja odlična tukajšnja mitrata: mestni prošt Jurij Schabel in stolni dekan Fr. pl. Oer. Vsaki dan je bil slovesni blagoslov. — Kakor se je v uvodni propovedi povdar-jalo, je bilo dozdaj iz tega blagonosnega reda: 5 papežev, 80 kardinalov, 3000 nadškofov in škofov, 14 svetnikov, in 200 k 'zveličanim prištetih. — Ima 33 provinc in 300 moških samostanov s 4500 redovniki.
—	Srebrno hrabrostno svetinjo drugega razreda sta prejela Ivan Virant, Rašica pri Vel. Laščah, in Leopold Prijatelj, Vinica pri Sodražici.
—	Knjige s cirilico odstranjene iz šol v Dalmaciji. Šolska oblast je zapovedala, da se morajo odstraniti i t vseh profesorskih in dijaških knjižic srednjih šol v Dalmaciji vne knjige, tiskane s cirilskimi čr-
i kaml.
—	Vseučiliški prof. dr. Rajko Nach-tigall je pozvan za Člana komisije, ki naj določi Albancem enoten književni jezik. Tega Albanci doslej nimajo.
—	Učiteljske izpremembe. Namesto vpoklicanega nadučitelja Frana Punčuh bo suplirala na ljudski šoli v Vrhpolju suplen-tinja Kristina Šturm; namesto vpoklicanega nadučitelja Jožefa Bcrnota bo suplirala na ljudski šoli v Vel. Podlogu učit. kand. Antonija Turk,
—	Izkaz davku na vojne dobičke zavezanih oseb v cenilnem okraja Kranj. Izkaz o davku na vojne dobičke zavezanih oseb cenilnega okraja Kranj bo 14 dni in sicer od 10. do 24. januarja 1917 med uradnimi urami pri c. kr. okrajnem glavarstvu (davčnem rer feratu) v Kranju razgrajen v vpogled davku na vojne dobičke zavezanim osebam.
—	Psi požrli otroka. Okrajno glavarstvo v Ljutomeru poroča, da so 17. novembra 1916 v Gresovčaku, občina Slam-jak, v gozdu našli ostanke 3 do 4 tedne sta-
■ rega otroka, ki so ga požrli psi. Doslej se ni moglo ugotoviti, če je bil otrok umorjen aH če so ga psi živega raztrgali.
—	Vsi javni lokali na Reki se morajo po najnovejši ministrski določbi zapirati ob 11. uri, v starem mestu pa ob 10. uri.
Utesnitev vojaških oprostitev. »Hrvatska Riječ« poroča: Kakor smo izvedeli se bodo koncem februarja močno omejile vojaške oprostitve in bodo v bodoče oproščene le take osebe, ki se nahajo v za državo posebno važnih civilnih službah. Ta ukrep se bo izvršil za to, da se omogoči invalidom zaslužek. Dosedaj se je namreč pokazalo, da mnoga podjetja svoje delovne sile reklamirajo, invalidov pa nočejo nastavljati.
—	Roparske tatvine na Štajerskem. V
noči na 29. december so udrli tatovi v hišo Terezije Pinterič v Gruškovcu in odnesli raznega blaga za 330 K. Od tu so se podali roparji k viničarki Barbari Arbeiter in udrli skozi okno v hišo ter s sekirami in revolverji grozili viničarki in njeni 171etni hčeri, ki sta se obe skrili pod posteljo. Materi se je posrečilo uteči na prosto, a dva roparja sta jo dohitela, jo povedla nazaj in zvezala na rokah in nogah. Nato so potegnili hčer izpod postelje in jo z revol-vereji v roki silili, naj pove, kje imata denar. Ko je dekle zagotavljalo, da nimata denarja, so jo potegnili v vežo in oneča-stili. Nato so pokradli obleko in jestvine v vrednosti 400 K. Potem so hčer zvezali in jo odvedli s seboj, da bi jim pokazala, kje stanujejo premožnejši ljudje, ki imajo denar. Kmalu nato so tatovi udrli v hišo viničarke Ane Stumberger, privezali gospodinjo z žico na domači mlin in pokradli mesa, obleke in gotovine v vrednosti nad 300 K. Proti 3, uri zjutraj so roparji Marijo Arbeiter privedli nazaj v domačo hišo in ji pod smrtjo prepovedali komu kaj ziniti o dogodkih te noči. 1. decembra je orožništvo aretiralo posestnike Andreja in Blaža Bosil, Franca Haberko in viničarja Martina Rošker, vsi iz Budinšaka na Hrvatskem, in jih pripeljali v Gruškovec, kjer so jih prizadete osebe takoj spoznale kot roparje prejšnje noči. Dosedaj vsi taje vsako krivdo, Nadaljne roparje še iščejo (vseh je bilo 9).
LliiDlianske novice.
lj Iz politične pisarniške službe. Deželni predsednik vojvodine Kranjske je imenoval bivšega štabnega nadlovca Antona Gregorič za deželnovladnega kance-lista v Ljubljani.
lj S častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje je odlikovan nadučitelj in vodja IV. mestne deške ljudske šole v Ljubljani g. Ivan Leveč.
lj Glasbena Matica. Koncert priljubljene operne pevke gospe Irme Pola-k o v e se vrši v soboto, 13. t. m. v Unio-nu. Več let je že preteklo, odkar ni mogla priti k nam. Sedaj bo zopet enkrat razveselila občinstvo z lepim duševnim užitkom. Izvajala bo krasen spored, pesmi in arije, bisere pevske literature iz oper »Prodana nevesta«, »Rusalka«, »Tosca«, »Bohžme«, »Carmen«, »Butterfly«, pesmi Zajčeve, Al-binijeve, R. Straussove in poleg raznih opernih spevov v razvedrilo občinstva tudi nekaj veselih spevov iz svojega toli uspešnega operetnega repertoarja. Na klavirju bo pevko spremljal pianist iz Zagreba.
lj Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana razglaša, da se vrši 24. januarja t- 1. popoldne ob 6. uri v sodni dvorani št. 82 (justična palača, I. nadstropje) izredni društveni zbor za posvetovanje in sklepanje o ustanovitvi generalnega ' varuštva. Ako bi ta društveni zbor ne bil sklepčen, se vrši eno uro poznoje dragi zbor, ki pa je sklepčen ob vsakem številu navzočih društvenikov.
lj Popisovanje konj. Politična oblastva so dobila dodaten nalog, da je hkrati z živino popisati tudi konje, po stanju z dne 10. t, m. Z ozirom na to se ljubljanski posestniki opozarjajo, da morajo popisati svo-
je konje dne 10. oziroma 11. januarja 1917 od 8, do 12. ure dopoldne v mestni posvetovalnici. Konje v Spodnji Šiški in na Barju pa bo prišla popisat posebna komisija na dom. Tozadevni prestopki so kaz-njivi.
lj Poročil se je Andrej T r š k a n , Zelena jama 110, posestnik in kurjač južne železnice, z gdč. Terezijo A v š i č iz Hrastja.
lj Namestu venca na krsto gospe Jordan je darovala rodbina g. Jos. Co-tiča 20 K za vojnosirotinski zaklad.
lj Mestna zastavljalnica ljubljanska
naznanja p. n, občinstvu, da se vrši dne 11. t. m. redna mesečna dražba v mesecu maju 1916 zastavljenih dragocenosti in efektov (blaga, perila, strojev, koles itd.) od 3, do 6. ure popoldne v*"uradnih prostorih, Prečna ulica št. 2. Posebno se opozarja, da na dan dražbe ni mogoča rešitev ali obnovitev zapadlih predmetov, temveč le najkasneje zadnji dan za stranke pred dražbo. Za prostovoljno dražbo namenjene predmete naj prineso stranke dopoldne en dan pred dražbo v urad. Dragocenosti, kakor efekti večje vrednosti, se lahko ogledajo na dan dražbe od 9, do 11. ure dopoldne v uradnih prostorih.
Rožne novice.
Umora osumljena. Dunaj, 7. januarja, Aretirali so postrežnico Marijo Nutil in njeno hčer, služkinjo Jožefino Nutil, ker sta nujno osumljeni, da sta na Silvestrov večer v njenem stanovanju zadušili postrežnico Jožefo Sikora v Kuhngasse,
Nesreča na gorah. Dunaj, 10. januarja: 191etni Julij Brunner in 191et-na Marija Welser, oba z Dunaja, sta se minolo soboto odpravila na Rax ter se doslej nista vrnila. Najbrže se je pripetila nesreča,
—	Oporoka bivšega knezonadškola Kohna. Bivši olomuški knezonadškof dr. Kohn je v svoji oporoki zapustil vse svoje premoženje, ki se ceni na 1,300.000 K, za ustanovitev češke univerze v Olomucu, Finančna prokuratura je pa oporoko razveljavila z utemeljitvijo, da v oporoki označeni odbor ni juridična oseba. Izvršitelj oporoke dr. Vavruša je vložil rekurz, ki še ni rešen.
Plzensko pivo pojema. Plzenske pivovarne so naznanile odjemalcem, da morajo znižati proizvajanje za nadaljnih 20 odstotkov, Plzenskega piva kmalu ne bo več.
—	Povodenj v okolici Skadrskega jezera. S Cetinja se poroča, da je vsled velikega deževja zelo naraslo Skadrsko jezero, Ozemlje med Podgorico, Golubov-cem in Plavnico je bilo od 19, do 22. decembra pod vodo. Rešeno je veliko število ljudi in državnega premoženja.
Primorske novice.
Vojno posojilo na Primorskem.
Podpisovanje V. vojnega posojila se na Primorskem razveseljivo nadaljuje, ter je doseglo že višino IV. vojnega posojila. Zelo razveseljivo je močno naraščajoče podpisovanje vojnega posojila, kar pomeni, kako zelo se ljudstvo zaveda svojih dolžnosti nasproti državi-Po zanesljivih cenitvah se je podpisalo na Primorskem V. vojnega posojila okoli 100 milijonov kron.
Županstvo Komensko, Gabrovica in Škrbina naznanja vsem svojim vinogradnikom, da, kdor si želi svoje trte obrezali itd,, se ima brez odloga zglasiti pri županstvu, navedši čas obrezovanja in kje bode za isti bival, ker v evakuiranih krajih je prepovedano bivati. Najbolj umestno bi bilo, da se več posestnikov (posestnic) dogovori, tako da pošljejo eno ali dve osebi, katere bi lahko na njih posestvih tudi trte uredile. Županstvo bode na podlagi teh prijav sestavilo za vse skupaj eno prošnjo in jo poslalo na pristojno mesto za tozadevna dovoljenja posameznikom.
Smrtna kosa. Umrl je v Škednju g. Martin Andrej Godina. — Na Črnučah je je umrla gospa Amalija Hočevar, mati g. Filipa Hočevarja, župana v Štanjelu. — V Radgoni na Štajerskem, kamor je bil prišel s tirolske fronte in odkoder je imel zopet oditi na bojišče, je umrl Fran Kurinčič, po domače Loban, poštni voznik iz Kobarida. Rojen je bil leta 1873. Vozil je tako-zvano »papeževo pošto« iz Kobarida do Podbenesca med beneškimi Slovenci. — Umrl je v Kasseln na Nemškem trgovec Aleksander Fischek, star 88 let. Živel je dalje časa v Opatiji.
Umrl je v Trstu pešec 5. domobranskega polka Ivan Metelko,
Iz strahu pred vojaščino zblaznel je v Trstu 401etni policiji dobro znani Ivan Gerson. Dobili so ga v borovem gozdiču, ko se je hotel obesiti. Poklicani zdravnik ga je dal odvesti v bolnišnico na opazovalni oddelek.
Naše družine v Italiji. Josip Mikulin, zaposlen v rez. bolnišnici v Liebenau pri Gradcu, je dobil iz Italije pismo, v katerem mu naznanjajo, da so vsi njegovi zdravi: družina, starši in bratje. Potem pismo
nadaljuje: Nepopisno čudno se nam zdi, da ne moremo dobiti nobenih vesti od naših. Mi jim zmerom pišemo na vse načine, a odgovora žalibog ne dobimo. Torej sporoči jim Ti, da smo tukaj vsi zdravi, Tako prosi Pepina Šavlineva, da sporočiš Netcu, da je zdrava ona in otroci. Enako sporočajo svojim družine Barbajknova, Fakova, Malenčeva, Skončeva, Marinčeva in več drugih. Najsrčnejše pozdrave Tebi in našim pošiljata družini Miku'in in Simoniti. Tudi g. župnik Vas vse pozdravlja! Naš naslov: J. J., prof. inter., Merate, prov. Como, Lombardia, Italia,
Čevljarska zadruga iz Mirna pri Gorici, sedaj v Vrbovcu pri Mozirju, je podpisala 40.000 K V. vojnega posojila. Razen tega so podpisali še člani in nastavljenci 26.000 K, tako da se je potom zadruge podpisalo 66.000 K.
Naše družine v zasedenem ozemlju in v Italiji. Družina Ličen, sedaj bivajoča v Budimpešti, je dobila te dni preko Švice dopisnico iz Gorice, v kateri naznanjata oče in sin, da se nahajata še vedno živa in zdrava v Gorici, ulica Morelli. Dopisnica je datirana z dne 31, avgusta 1916. — Vsem znancem iz Anhovega pri Kanalu naznanja Josipina Gabrijelčič, bivajoča v Štjaku, p. Sežana, da je dobila pismo iz Italije, v katerem se ji sporoča, da se nahajajo Anhovci, ki so zapustili dom 2. julija 1916, vsi skupaj v Škrljevem v Brdih. Kdor želi komu pisati, naj piše na naslov: N. N., profugo in Škrljevo, P. Prapretno-Čedad, Italija. — Oglasil se je goriški to-bakarnar Ivan Horvansky; piše, da je zdrav in da se mu dobro godi. Interniran je: Iso-la Ponza, prov, Caserto-Napoli.
— Iz italijanskega ujetništva se oglašajo: Jožef Zukjati iz Medane 20, Jožef Vižin iz Kronberga 32, Jožef Prin-čič iz Dol. Cerovega 26, Mihael Prsolja iz Šmartnega 84. Vsi so zdravi in pošiljajo srčne pozdrave vsem sorodnikom in znancem.
Vipavci vojaki pozor! Vojaki, ki prihajajo na dopust v goriško in negoriško Vipavsko dolino, hodijo čez Postojno in čakajo na avtomobilsko zvezo Postojna Ajdovščina. Tu se pa zgodi, da čakajo na avtomobil cel dan v Postojni in potem še tam tudi ostanejo, ker jih ne more avtomobil — tudi če vozi — vzeti s seboj. Zato svetujemo in opozarjamo vojake in drugo občinstvo, naj računajo na železniško zvezo do Štanjela oziroma Rihenberga. Za vojaštvo vozi vlak celo do Ajdovščine.
Trtnlca Forčič ln drog v Komnu posluje sedaj v Šutni, p. Sv. Križ pri Kostanjevici na Dolenjskem, kamor je pošiljati dopise.
Svoj naslov pošilja Štefan Maurič, k- k. Bau-Komp. 1/10, Veruša, Etappost Podgorica, Črnagora; v Črnigori je že 11 mesecev.
Avtomobil Postojna—Ajdovščina se pokvaril. Na praznik sv. Treh kraljev se je pokvaril avtomobil na poti iz Postojne v Ajdovščino. S konji in voli so privlekli polomljeno vozilo do Ajdovščine. Pošto vozi sedaj vojaški avtomobil, ki pa ne sprejema oseb. Osebni promet med Postojno in Ajdovščino je začasno ustavljen.
Nesreča s patrono. 9letni Ivan Mazzer v Trstu je našel patrono in jo začel tolči s kamenom. Patrona je eksplodirala in dečka težko ranila na obrazu in levi roki.
Zaplembo premoženja je odredilo tržaško deželno sodišče proti Nikolaju Del-bello, roj. 1. 1887. v Vrtoneglio v Istri, posestniku, inf. 97. pp., ker je osumljen zločina po § 334., ozir. 327., dalje proti Pavlu Zampieri, roj, 1. 1888. v Trstu, bivšemu uradniku na magistratu, ker je osumljen zločina po § 183. in 327.
Andrej Peršolja, vojni ujetnik v Italiji, Genua, Forte Begato, išče svojo soprogo Karolino Peršolja in tremi otroci iz Gorice, Kapucinska ulica št. 1. Pojasnila daje Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta 38.
Truplo utopljenca našli. Svoječasno smo poročali, da je izvršil v zmešanosti sa-moumor v valovih Vipave težko bolni bivši poljski čuvaj Jožef Makovec iz Velikih Žabelj na goriškem Vipavskem. Truplo utopljenca so po dolgem času in iskanju našli pod Bojami. Pokopali so ga na pokopališču v Bojah, občina Rihenberg.
BoZlCnice.
lj Božičnica Katol. društva rokodelskih pomočnikov, ki je bila na praznik sv. Treh kraljev v Rokodelskem domu, je nad vse pričakovanje lepo uspela. S svojim obiskom so jo med drugimi odličnimi gosti počastili visokorodni g. deželni predsednik grof A 11 e m s , prevzvišeni knezoškof dr. Ant. B. J e g 1 i č in kot namestnik službeno zadržanega polkovnika viteza pl. P o-g a č n i k a g. stotnik P o r e k a r. Visoko-rodnega g. grofa Attemsa, ki je prvikrat obiskal Rokodelski dom, je društveni na: čelnilc, g. Alojzij Stroj, udano "ozdravil kot posebno požrtvovalnega zaščitnika mladine, kar je zlasti pokazal s plemenito skrbjo za ustanovitev deških zavetišč v Ljubljani; občinstvo, zbrano pri božičnici, mu je priredilo živahno ovagijo, V nadaljnjem
nagovoru jc društveni načelnik povda/jal, da so sijajni uspehi slavne avstrijske Armade v sedanji svetovni vojski sad doUre vzgoje mladine in živega verskega prepričanja avstrijskih narodov. Za vzgojo mladine i: lajo posebne zasluge naša katoliška društva, varihi vere v Avstriji pa so bili v vseh časih vladarji preslavne habsburške rodovine, kakor priča zgled blagopokojne-ga cesarja Franc Jožefa I., ki je posvetil A vstrijo presv. Srcu Jezusovemu, in kakor je to očitno naznanil vt svojem manifestu Nj. Veličanstvo cesar Karel I., »proseč nebeško milost in nebeški blagoslov na Sebe in Svojo rodovino ter na Svoje ljubljene narode«. Koncem govora je izrekel govornik slovesno udanostno izjavo Nj. Veličanstvu cesarju Karlu I., pevsia zbor pa je zapel cesarsko himno, ki so jo s pevci vred peli vsi navzoči. — Božičnica je imela slavnostno resen značaj. Posamezne točke vz-poreda so bile p-av dobro izvajane. Popolnoma nas je zadovoljil nastop tamburašev pod vodstvom g. Jeločnika, kakor tudi nastop sicer maloštevilnih pa dobrih pevcev pod vodstvom g. profesorja Dekleva. Zlasti pa nam je ugajala dobro naučena in spretno prednašana Volčeva igra »V božični noči«, ki je naredila globok vtis na občinstvo. Kakor smo poizvedeli, ima za lep uspeh igre zaslugo g. Vrančič, ki je vežbal mlade, upapolne igralce. — Na željo občinstva — mnogi so morali oditi, ker niso dobili vstopnic za božičnico — se vsa prireditev ponovi v nedeljo, 14. januarja, ob 5. uri popoldne. Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov ni ves čas svetovne vojske, kakor je rekel društveni predsednik v svojem govoru, priredilo nobene javne prireditve, ampak je delovalo na tihem za vzgojo in strokovni pouk obrtnega naraščaja in imelo med vojsko vsako leto dve do tri vojne pobožnosti za svoje člane, ki so na bojnem polju ali v vojni službi. Letos pa je priredilo božičnico v korist vojni oskrbi, da tako pripomore izpolnjevati dolžnosti, ki jih imamo vsi državljani do naše hrabre armade,
lj Božičnica v rezervni bolnišnici tukajšnjega uršulinskega samostana. Vsem blagim dobrotnikom, ki so pripomogli s svojimi velikimi in malimi darovi k tako bogati božičnici 240 bolnim in ranjenim vojakom naše bolnišnice in njih strežnikom in so na ta način tem od svoje družine ločenim v nekoliko nadomestili božično veselje, bodi tem potom v imenu vseh bogato obdarovanih najtoplejša zahvala. Vsak vojak in vsak strežnik je dobil: 100 cigaret, 5 smodk, 2 škatljici užigalk, škat-ljico za cigarete ali pipo, malo žepno ogledalce in glavnik, 10 pisemskih papir-
jev z ovojem, 15 vojnih dopisnic, svinčnik, notes in zavoj sladkorčkov. Nekadilci so prejeli namesto prvih štirih predmetov 2 para nogavic, 2 žepna robca in denarnico.
Cesar Karel L v olavnem slano.
Dunaj, 9. januarja. (Kor. ur.) Cesar je odpotoval včeraj v stan armadnega vrhovnega poveljstva, kjer je zaslišal sledeče osebnosti: bolgarskega carjeviča Borisa, nadvojvode~Karla Štefana in Karla Alberta, zunanjega ministra grofa Czernina, cesarskega nemškega vojnega pooblaščenca, cesarju prideljenega pruskega generalnega majorja pl. Cramona, vojaškega generalnega guvernerja v Lublinu fcm. Kuka, vojnega ministra generalnega polkovnika barona pl. Krobatina, c. in kr. veleposlanika v V/ashingtonu grofa Tarnowskega, tajnega svetnika barona Konopka in c. in kr. podmaršala Avrela pl. Le Beau.
SDonsKs inislrsKa Kriza.
Madrid, 9. januarja. (K. ur.) Agen-ce Ha vas: Po današnjem ministrskem svetu se je podal grof Romanones h kralju, da ga prosi, naj vpraša prejšnjega ministrskega predsednika za svet, da so kar najboljše reši. ministrska kriza- Nota vlade pravi, da je kriza nastala obenem z odgodUvijo državnih stanov in je radi mednarodnih dogodkov, posebno radi Wilsonove note niso uradno objavili. Grof Romanones je izjavil, da se bo položaj še danes pojasnil.
Deinisija španske vlade.
Madrid, 9. jan. (K. u.) Reuter: Ministrski predsednik je podal demisijo celokupnega kabineta.
Vlada ostane.
Madrid, 9, jan. ob 6. uri zvečer. (K, u.) Reuter: Grof Romanones je naznanil, da je moglo ostati celokupno ministrstvo na svojem mestu. Kralj mu je ponovno izrekel svoje popolno zaupanje.
Glasna.
Cerkveni Glasbenik« 1916, i2. štev. Vsebina: f Cesar Franc Jožef I.; Cerkve-noglasbena liturgika. II. Vrste cerkvene glasbe. 1. Gregorijanski koral (Fr. Ferjan-čič); Kyrie eleison (Fr. Omerza); orgije za prezbiterij ljubljanske stolnice (dr. Fr. Ki-movec); Cerkveno ljudsko petje (dr, Fr, Kimovec); Odredba knezoškof. ordinariata glede intonacije orgelj; Iz odbora Ceciliji-
iz katerega se pripravi izboren nadomestek za jedilno olje, se dobi
zavitek za 1 liter, po zavitek za 1 liter garantirano izbranega zavitek za 2 litra garantirano izbranega
K «•-
H
K
Gotovo pripravljeno eljje m	MJJirafeo je na razpolago liter K 2'—,
steklenico je treba prinesti seboj; po pošti se pripravljeno tekoče oljo ne razpošilja. Dobi se psi Ki. Spgnfeo, prodaja moke in islandskega mahu za jedilno olje v Ljubljani, Kopitarjeva ulica.	^
Poštna naročila m denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
Issan Hežoiao © iinblgani, Kapitalista ssfa S!ed. fi.
Št. 261.
Mestni magistrat opozarja v smislu naročila c. kr. deželne vlade z dne i. januarja 1917, št. 39157/16, občinstvo na ministrsko naredbo z dne 6. decembra 1916, št. 405 drž. zak, zadevajoč zahtevo in izročanje bakrenih cilindrov (mehurjev) kopalnih peči ter razglaša osobito v smislu določila § 2 cit., da imajo vsi posestniki in hranilci kakor tudi vsi izdelovalci in prodajalci' kopalnih peči, katere se kurijo s premogom ali lesom, dolžnost podati najkasneje do dne 15. januarja 1917 mestnemu magistratu, obrtni oddelek, mestna (nekdanja Galletova) hiša, I. nadstropje, levo, vrata št. 2, v uradnih urah cd 8—2 pismeno naznanilo, zadevajoč cilindre, na posebni tiskovini. Tozadevne tiskovine je dobiti istotam brezplačno.
Posestniki peči, ki ne bodj reflektirali na dobavo nadomestila, morajo bakrene cilindrc, ali najkasneje do 25. februarja 1917, kovinski centrali na Dunaju, oziroma njenim pooblaščencem prosto prodati ali pa vposlati na c. kr. prevzemno komisijo v Gradcu, po določilih citirane naredbe. V poslednjem slučaju znaša odškodnina 5 K za 1 kg čistega bakra; tudi se povrnejo dokazani transportni stroški.
Posestniki, ki bodo prosili za nadomestilo, bodo dobili potom c. kr. trgovinskega ministrstva od podjetja, kij bode imelo skrbeti za nadomestilo posebno tiskovino. To tiskovino bode pokijetju, natančno izpolnjeno poslati nazaj. Podjetje bode preskrbelo nadomestilo in pri njegovem montiranju bakreni cilinder odvzelo.
Prestopki se bodo v smislu § 0 cit, kaznovali z zaporom do 6 mcsecev
ali z globo do 5000 K.
nega društva; Organistovske zadeve; Dopisi; Pregled cerkvenoglasbenih listov; Razne reči; Oglasnik; Ob koncu leta; Naše priloge; Listnica upravništva. — 11. in 12. glasbena prilega prinaša sledeče skladbe: »Razglašenje Gospodovo« za mešani zbor in orgije, zložil Stanko Premrl; »O Jezus, vos moj blagor ti«, za mešani zbor, zl. Emil Hochreiter;, »Sv. Cecilija«, za mešani zbor, zl. Fran Mlmar-Cigale. — »Cerkveni Glasbenik« izhaja po enkrat na mesec ter stane za celo leto z glasbeno ori-logo vred 5 kron, za cerkve ljubljanske škofije 4 K, za dijake 3 K. — Prihodnja dvojna številka (1917, 1. in 2.) izide šele v fe-bruariju. Razun mnogih starejših letnikov so na prodaj iz zadnjega časa še popolni letniki: 1914, 1915 in 1916.
Slike Nj. Veličanstva cesarja Karla I.
(litografije) v velikosti 59 X 89 cm se dobe v Katoliški Bukvami v Ljubijani. V nekaj dneh bodo na razpolago tudi večbarvne slike v vielikosti 54 X 68 cm za ceno 8 K.
Dohodnina. Določbe o dohodninskem davku po zakonu o osebnih davkih. Cena 1 K 90 vin. s poštnino vred. Sestavil Valentin Žun,
Za sestavo dohodninske napovedi, katero mora davčni obvezanec vsako leto meseca januarja predložiti davčni oblasti, bo ta lahko umljiva in s praktičnimi vzorci opremljena knjiga izborno služila. Olajšala bo delo in prihranila marsikaj na davčnih izdatkih. Malokomu so namreč znane določbe glede dovoljenih odbitkov, katere mora v napovedi uveljaviti, da se mu dovolijo olajšave in zniža davčni postavek,

FrostovoHno gasilno drnštvo v Škoiji Loki javlja tužno vest, c)a | je njega ustanovnik in čustni član, gospod
trgovcc in posestnik
dne 8. jnnuarja 1917 mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se vrši dne 10. januarja 1917 ob 3. uri popoldne.
Preblagi pokojnik sc priporoča vsled mnogih zaslug, ki si jih je pridobil za tukajšnje gasilno društvo, v hvaležen in nepozaben spomin.
ŠKOFJA LOKA, 9. jan. 1917.
Alojzij Stropi, Radeckega c. 14. v Ljubljani ima
naprodaj
kakor: vry!. klasOva, žetesne oklepe.
macole in vse druge priprave.	70
v dobrem stanu, z vrtom ali z drugim zemljiščem. — Pismene ponudbe na upravo lista pod „h'ša 71", Naznani naj se tudi cona posestva.
Mestni magistrat ljubljanski,
dna 5. januarja 1917.
izurjena v železnini ali vojni invalid z daljšo prakso.
Kje pove upravništvo tega lista pod št. 3053, ako se pošlje znamka za odgovor.
Vojake vesli.
—	Iz seznama izgub št, 597, Praporščak Oberwalder Tomaž, 70. pp., Domžale, 1892, ujet; lovec Gril Karel, 1. p. tir. ces. lov., 1. s., Maribor, 1896, mrtev(16,—26./9. 1916).
—	Iz seznama izgub š?.. 506, Enol. pro-siov. Medved Alfred, 4. dom. pp., Ptuj, mrtev (3,/7. 1916); enol. prost. Pesek Josip, 7. pp., 1. s., Gorica, 1885, ujet; inf. Bar-kovič Josip, 5. dom. pp., 14. s„ Brezje,
1890,	ujet; inf. Borgar Anton, 4. dom. pp.,
4.	s., Št. Peter, 189v', mrtev (6./7. 1916); inf. Brajda Lovrcnc, 5. dom. pp., 15. s , Trsi,
1891,	ujel; inf. Brus Karel,'5. dom. pp., 14. s., Hotederšica, 1877, ujet; inf. Ccj Rihard,
5.	doni. pp., 14. s,, Gorica, 1897, ujet; lo-I vec Franz Ivan, 7. lov. baon, Kranjskagora,
1894, mrtev (15./8. 1916); četovodja Furlan j Rudolf, 5. dom. pp., 14. s., Trst, 1887, ranjen in ujet; inf, Ivančič Ivan, 5. dom. pp.,
15. s., Gabrovica, 1897, ujet; inf. Jež Iv., J7. pp., 2. s., Krško, 1895, mrtev (6.—20./9. 1916); inf. Kajin Josip, 5. dom. pp., 14. s., Vinica, 1S94, uict; inf. Konjar Filip, 5. dom. pp., 14. s., Kranj, 1893, ujet; inf. Križaj Fr., 5! dom, pp., 14. s., Rovte, 1878, ujet; topn. Lukan Ivan, 28. polj. top. p., Logatec, 1891, mrtev (22. 10. 1915); inf. Mndvešek Ivan, 4. dom. pp., Polšnik, 1895, mrtev (28-/7. 1916); inf! Miklavec Anton, 7. pp„ 3. nad. s., Trst, 1884, ujet; poddes. Miklavčič Anton, 4. dom. pp., Sv. Jakob, Kor., mrtev (3 /7 1916); lovec Novak Anton, 7. lov. b„ Novo mesto, 1885, mrtev (20./8. 1916); inf. Oman Anton, 5. dom. pp., 14. s., Predvor, 1883, ujet; inf. Orehek Franc, 5. dom. pp., 14. s., Moravče, 1894, ujet; poddes. Papež Anton, 5. dom. pp., 15. s., Ljubljana, 1889, ranjen in ujet; inf. Pazek Josip, 4. dom. pp., 9. s., Remšnik, 1894, mrtev (4./7. 1916); inf. Pohleven Anton, 5. dom. pp., 14. s., Štur-je, 1897, ujet; pionir Sadar Anton, 3. pion. baon, 1. maršstot., Žužemberk, 1897, mrtev (1 —15.'9. 1916); Inf. Simončič Franc, 26. dom. pp., 1. s., Ptuj, 1897, mrtev (9,/9. 1916); inf. Strancar Štefan, 5. dom. pp., 14. s., Planina, 1880, ujet; inf. Strunčič Filip, 4. dom. pp , 6. s., Podgorje, 1883, mrtev (6. 7. 1916); inf. Urbas Anton. 7. pp., 1. nad. s., Rakek,' 1396, ujet; inf. Železnik Urban, 4. dom. pp., 11. s., Špitalič, 1878, mrtev (3./7, 1916); desetnik Zornik Ivan, 5. dom. pp., 14. s., Čezsoča, 1893, ranjen in ujet.
Prišli ponudba u zimske perilo"
C. kr. trgovinsko ministrstvo je v zmi-slu ministrskega ukaza z dne 13. aprila leta 1916, drž. zak. št. 100, z razpisom z dne 11. decembra 1916 odredilo prisilno ponudbo za birkane bombažaste moške srajce, jopice in spodnje hlače, nadalje za moške srajce, jopice in spodnje hlače, ki so kon-iekcionirane iz bombažastih tkanin, nadalje za vse bombažasto trikotno blago, pripravno za zimsko perilo kakor tudi vse surovo in beljeno, barvano tiskano in pisano tkano, tudi z efekti iz drugih materialij narejeno bombažasto blago, v kolikor je na eni in na obeh straneh kosmato, kakor na primer flanele, barhent, velurje itd. brez ozira na širino, vstavo, način tkanja in številko preje ter brez ozira na težo. Oni, ki imajo manj nego 3 tucate moških srajc, jopic in spodnjih hlač skupaj, oziroma manj nego 500 m više označenega trikotnega blaga in tkanega blaga skupaj, so oproščeni prisilne ponudbe dolžnosti. Tistih kvalitet više označenih predmetov in više označenega blaga, katero je v zmislu § 5. ministrskega ukaza z dne 31. avgusta leta 1916, drž. zak. št, 283, oziroma odredbe trgovinskega ministrstva z dne 2. novembra 1916 sedaj dovoljeno za detajlno prodajo, ni treba ponuditi, marveč se smejo tudi nadalje oddajati neposrednim konsumen-tom. Pravtako ne spadajo pod prisilno dolžnost one množine blaga, katere so bile v zmislu § 7. ministrskega ukaza z dne 31. avgusta 1916, drž. zak. št. 283, dovoljene za konfekcioniranje. Kdor ima več nego 3 tucate više označenih perilnih vrst ali več nego 500 metrov navedenega blaga, je, v kolikor ne pridejo zanje omenjene izjeme v poštev, dolžan, da do 10. januarja 1917 naznani svojo celotno posest tega blaga Centrali za bombaž. (Baumvvollzentraie, Anbotabteilung, Dunaj I, Maria Teresien-strafle 32—34). Od vsake kvalitete ponu-denega blaga je hkratu s ponudbo reke-mandirano poslati 15 cm dolg vzorec, od vsake vrste ponudenega perila en kos. Razpoložno množino in kraj shrambe je natančno navesti, Oferte iz proste roke, ki so bili doslej stavljeni kateremukoli oddelku Centrale za bombaž, ni smatrati za ponudbo v zmislu tega ukaza. Posestniki više označenega blaga so torej dolžni vnovič blago ponuditi ponudnemu oddelku Centrale za bombaž ter opremiti ponudbo z vzorci. Ponudniki naj navedejo za vsako ponudeno blago ceno, po kateri so pripravljeni oddati blago nakupovalnemu oblastvu ne glede na uradno cenitev. Ponudbena dolžnost ne zadene onih množin, za katere ima kdo na dan razglasitve tega ukaza uporabno, oziroma podelovalno dovolilo pri Vojni zvezi za bombažasto industrijo ali za katere se je izstavilo sklepno pismo Centrali za bombaž. Glede blaga, za katero se uveljavlja izjemno dovolilo trgovinskega ministrstva za prosto porabo in prodajo, je treba navesti natančno datum in številko tega dovolila in firmo, kateri se je dalo dovolilo. Tako blago treba naznaniti in je le v tem primeru izvzeto od ponudbene dolžnosti, ako se na nedvoumen način donese dokaz za prosto porabo. Bonudna dolžnost tudi ne zadene onih množin surovih in beljenih tkanin vite označenih vrst, katere so bile že na podlagi predidočih ukazov trgovinskega ministrstva ponudene Centrali za bombaž. Vsaka manipulacija z blagom, za katero sc ne more doprinesti dovolila za prosto porabo, je od dneva razglasitve tega ukaza prepovedana. Do poteka termina za prisilno ponudbo ni dovolieno tega blaga niti podelovati niti oddajati niti prodajati niti kam drugam ponujati. Potek termina bode Centrala za bombaž vsakemu ponud-
Tisk »Katoliške Tiskarne/.
za ljudi, ki imajo sorodnike v Ameriki!
Kdor hoče od svojih sorodnikov v Ameriki dohiti kake denarne podpore, na} spiše kratko pismo v nemščini, v katerem nai popiše samo svojo rodbinske zadeve in ne omenja ničesar o politiki ali vojski. Na posebnem zavitku naj zapiše naslov svojih sorodnikov v Ameriki, pismo pa vtakne v drug zavitek, na katerega naj poleg svojega natančnega naslova razločno zapiše tale naslov:
Ht"»nry C. ZARO, per Adresse der k. k. priv. Lantler-Bank Wien I.
Odda se takoj služba
v Bukovšici nad Škofjoloko. Oglasiti sc je pri župnem uradu istotam, pošta SELCA. —	29
Kdo ve kaj
o poddesetniku Antonu švara, k u. k. Sapper-Komp Feldpost 2G Pojasnila prosi Marija švara, Vila Ficcoli, Ljubljana.	65
Sprejme so pošten mladenič, vojaščine prost na dobro	u	<*
službo Jf* I® M^/lO * MJT
Naslov se izve pri upravništvu „Slovenca". 68
Vdova po v vojni padlem možu z večletno prakso želi vstopiti kot
1
8* "
v primemo službo. — Pismene ponudbe po »Primerno« na upravništvo »Slovenca«. 55
Razpisuje se
5N

n
5C
certareaiikai
Kje, pove upravništvo lisfa pod št, 51.
11 PIP 11 %
m liClIf
se bodo prodajali v soboto dne 15. t. m. ob 11. uri predpoldne na PoCivalnikovi pristavi (Trnovo Ljubljana). istočasno sc bedo oddajale tudi
plemenske ovce.
Kranjsko Utim maslo za Gobavo Klovne živine
v Ljubljani.	43
za špecerijsko trgovino je poceni nap orlaj. Janko Predovič, Ljubljana, Ambrožev trg št. 7.	40
F. BATJEL, Ljubljana
Siari vrn 28 (prej v Gorici)
v!j. priporoča novo zalogo fcoies, šiva!!, strojev, gramofonov, žepn. eiclits-. svettik, kompl. že od
K 2-— V zalogi večino par tisoč. Najboljše baterije. Posebno nizka cena -/;>. razprodajalce. -— Pismena naročila se tnkoj izvrže.	.">010
i*z2i s a ;s g m m s~ m 1
domačih in iljskvli zajcev, kun, .dihurjev, mačk, vider, lisic, srn, i. ur„ kupuje vsako množino po najvišjih conah
;!017	Jakob Trann, Glince pri Ljubljani.
| C. kr. vojni kurati, pa tudi. župniki v samoti I
i r8rotednii 99iiai &m*mM
| zbrano piidigo župniku K S.: • guln'• Ccrui jj , (i K, (franko s povzetjem, pride najccncje!) C i Naročila sprejema Uprav. »Novi Pridigar", j ■ Pra^srsko (i-! —
niku naznanila. Natančnejše podatke o izvedbi ponudnega postopanja so strankam na razpolago pri Centrali za bombaž in pri pristojnih trgovskih in obrtniških zbornicah. Prestopki tega ukaza, zlasti opustitev ponudbe ali prijave, nepravilne navedbe, zapoznitev ponudbe spadajo pod kazenska j določila ukaza z dne 13, aprila 1916, v ko- ! likor ne pridejo strožje kazenske določbe v poštev. Posebej treba opozoriti, da se predmetno blago rabi za nujne vojaške potrebe in je torej treba posebno natančno držati se termina. Interesente opozarjamo tudi na to, da bo komaj mogoče ustrezati eventualnim prošnjam, da se prepusti tako blago za civilne potrebe.
DJ □1
1

mmm
Sčnifna ponudba.
Kačti pomanjkanja znanja so želim tem potom seznanili s krepostno, nemo in pobožno go-spico ali včlovo brez otrok, ki bi imela posestvo s trgovino, gostilno, mlinom ali k^kim jetjem. Resne ponučtbe če mogoče s sliko se prosijo Ho 18 i. m, upravi poet „SRSČC! 67". Slik« se vrne. Tajnost zajame.
Vsled pomanjkanja sladkorja, moke in drugih sirovin sem primorana obratovanje še bolj omejiti, zato bo trgovina ob nedeljah in pra nikih na nedoločen čas zaprta. Slavno občinstvo izvoli to blagohotno na znanje vzeti.
Jos. Sclrami,
tovarna kanditov in slaščičarskih izdelkov. Ljubljana,	Gradišče, 9.
Slavnemu p. n. občinstvu se vljudno naznanja, da prevzema podpisani vsakovrstne
v u	v
sa w sas §4 $25 s kolodvora in na kolodvor, posebno še
v
SfftllRTSr
s kolodvora in na kolodvor. Istotam se tudi kupi poljubna množina trdih bukovih «lrv.
Velespoštovanjem
Josip Tuu-fc,
prevodnik in podjetnik, Ljubljana, Radeckega cesta št. 3.
pridno in pošteno dekle pri kaki gospodi. — Tozadevne ponudbe je pošiljati do 15. januarja pod »sirota 18« na upravništvo „Slovenca"
Skpas
n. a. dež. življ in rentne, nezg. in jamstvene Vavarovalnice
sprejem zava ovanja na doživetje in smrt, otroški!) dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovenja.
Javen zavod.	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležba na divideridah pri življensketn zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj kon:em
.leta .................................K 173,490.858'-
Stanje garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48,752.022-76
V letu 1914. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz tistega dobička . . K 432 252'66
Kdor nasnarava skleniti življeasko zavarovanje, veljavno za !35?|i53 y.SS5)a?OS3iS52s naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in
poštnine prosto.	1439
Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšim/ pogoji. Marije Terezie cesta št. 12.

47 (5(
Podpisana tvrdka opozarja s tem, da gospod
Hntou Wisiak
bivši naš tislužbencc 11 ■ več upravičen sklepati kupčij v našem imenu in za naš račun, fer ga
ni zamenjati s
scdvufa*-:u'.cm naše tvrdke gospodom

sialrom
bivši-n po laikom Sdiiditove tvrdke).
V Ljubljani, dne 8, januarija 1917.
-p'

Cenjenim dumam priporočani svojo zalogo najnovejših klobukov. v zalogi novi žalni klobuku
Odpri o tudi v opoldanskih urah. Cene priznano nizke.
Kozi Fabčič
Rimska cesta 6'.
l^aja konzorcij »Slovenca«,
Odgovorni urednik; Jožei Gostinčar. državni Doslanec,