Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 125 Din.
DELAVSKA
GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE.
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta 5.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Uprava: Maribor, Ruška cesta 5.
Ček. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo.
Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesačno 15 Din.
Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1-— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1-— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2-25 D. Pri večjem številu objav popust.
Št. 163.
V Mariboru, sobota 20. novembra 1926.
Leto I.
Oblastne volitve 23. januarja 1927.
Iz Beograda poročajo, da bodo meseca januarja 1927 volitve v oblastne skupščine.
Organizacije, sodrugi, izvolite takoj volilne odbore, ker bo volilna doba kratka.
Nasprotniki so močni in pripravljeni na volitve. Zato mora delavstvo složno, z največjo energijo in takoj iti na delo.
Zaupniki dobe vse informacije pri naših odborih, važna navodila pa priobčimo tudi v svojem glasilu.
Kdor ne ve naslova organizacije, naj se obrne na naše uredništvo.
Oblastna odbora bosta čimprcj sklicala sreske konference.
Dobra in stvarna agitacija mora prinesti zavednemu delavstvu pri teh volitvah časten uspeh, toda le tedaj, če nastopi kompaktno, kakor to zahteva sodružna dolžnost razredno zavednega delavstva.
Kot socialisti, kot zavedni pristaši razrednega boja moramo nastopiti pri teh volitvah enotno!
O socialnem zavarovanju.
V socialnem zavarovanju obetajo v zadnjem času nove reforme. Reforme, ki se omejujejo zgolj na Slovenijo in ki naj končno urede organizacijo socialnega zavarovanja v Sloveniji. Doslej smo čitali o treh načrtih: prvi načrt, ki ga je predložil upravnemu odboru ravnatelj okrožnega urada za zavarovanje delavcev Dr. Joža Bohinjec hoče ukiniti nekaj ekspozitur, češ, da to veleva ekonomija poslovanja in ne da bi obenem vsled tega trpeli škodb zavarovanci. Temu nasproti pa je nastopil sodrug
Čobal, ki se je izrekel proti vsakršni ukinitvi ekspozitur in je to svoje stališče utemeljil z tehtnimi argumenti. Poleg obeh precej delikatnih in nedvomno zelo važnih načrtov pa je mariborsko delavstvo izreklo zahtevo, da se mora okrožni urad za zavarovanje delavcev deliti in da mora dobiti mariborska oblast svoj urad s samostojno samoupravo.
Vidimo torej, da smo v organizaciji zavarovanja šele na polovici pota,
Iz dosedanjega razvoja pa moremo že danes ugotoviti par dejstev. Prvo dejstvo je, da zahteva bolniško zavarovanje brezpogojno čim ožji stik z delavstvom. Eno je bolniško in drugo zopet nezgodno zavarovanje. Dnevnega opravila ima delavec v bolniškem zavarovanju in ono mora nuditi zavarovancu takojšnjo pomoč. Drugače v nezgodnem zavarovanju. Ponesrečenega delavca oskrbuje v prvih tednih bolniška panoga socialnega zavarovanja in nosilec nezgodnega zavarovanja more tekom tega časa pripraviti dajatve v obliki rent. Je-li dosedanji delokrog ekspozitur zadostil tej temeljni zahtevi? Gotovo je, da je pravilno stališče strokovnih organizacij, ki pravijo, da se mora ta stik med zavarovancem in zavarovanci še poglobiti in da je na primer dosedanji način izplačevanja bolniških dajatev nasproten temu temeljnemu načelu.
Razširjen delokrog ekspozitur, ki naj vrše sprotne naloge okrožnega urada mora biti ideal vsakomur, ki
hoče dobro socialnemu zavarovanju in njegovim ustanovam.
In drugo dejstvo, ki ga vidimo v petem letu zakona o zavarovanju delavcev! Zavarovanje je predrago, to je najvažnejša činjenica in najbolj resna izkušnja. Skoro smo dospeli tako daleč, da bi morali napisati po celem svetu priznano resnico in izkustvo, da je zavarovanje tem cenejše, čim večji in obsežnejši je nosilec zavarovanja. S tega stališča, iz teh razlogov je bila vedno živa in močna tendenca po odpravi vseh iakih ustanov, ki so same na sebi ustvarjene le za povzročanje upravnih stroškov.
In, zdi se mi, da je to dejstvo tako važno, da bi moralo najpreje na dnevni red in da se mora brezpogojno rešiti tako, da se bistveno znižajo upravni stroški celotnega zavarovanja v naši državi. Kajti: mi nadkri-ljujemo po višini upravniht stroškov približno vse druge države in presegli smo znatno tudi ono mejo, ki so jo ^ smatrali za previsoko v bivši Avstriji.- Res je, prilike in posebnosti naše države zahtevajo morda razmeroma neznaten povišek upravnih stroškov. Toda: usque ad finem. Za upravne stroške in zaradi upravnih stroškov pa ni socialno zavarovanje! Pripominjamo takoj: nameščenci in njihove plače niso vzrok in na njihov način ter njihovo kožo je znižanje upravnih stroškov nemogoče, ker je izključeno.
Uverjeni pa smo, da je birokratizem preširoko zajel ustanove socialnega zavarovanja in da je prav v tem dejstvu iskati vzrokov za previsoke in v ničemer utemeljene upravne stroške. Vidimo, da se tudi v našem zavarovanju očituje resnica absolutne škodljivosti nenaravnega in neutemeljenega centralizma. Kakor vidimo in sodimo po zunanjih prilikah, je prenehala vsled prestroge centralistične ureditve vsakršna iniciativnost nižjih edinic v socialnem zavarovanju in tudi iniciativnost samoupravnih organov je postala v takih razmerah enaka ničli. Klic po volitvah
v samoupravne organe zakriva v svojem bistvu nevzdržnost tega stanja. V zavarovanju je postalo očito: centralizem hoče vladati, ne zaveda pa se, da bi moral voditi, upravljati socialno zavarovanje. Regulator iniciativ, uravnavalec nesebičnega sodelovanja interesentov. V praksi pa se prikazuje osrednji urad za zavarovanje delavcev kot nadrejeni nrav, ki »odobrava ali pa poništava« sklepe samoupravnih organov. In, da samoupravni organ vendar ponovno ne sklepa o isti zadevi, zato ji ne sme ravnatelj pod osebno odgovornostjo spraviti zadeve več na dnevni red.
Iz tega vidika je motriti položaj socialnega zavarovanja. Zato je danes gotovo važnejše, da se reši vprašanje stvarne kompetence, obenem pa tudi vprašanje upravnih stroškov, kakor pa, če se daje nezadovoljstvu duška
z zahtevo po delitvi okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Naj se okrožni urad deli. Rečemo le, bo pač tudi mariborska oblast spoznala, da je samouprava v sedanji obliki le posvetovalni organ ravnatelja, nič več in nič manj. Malo pa pozna sedanji sistem oni, ki od delitve okrožnega urada pričakuje in si obeta v zavarovanju boljših časov.
Najpreje popolno svobodo samoupravam. Najpreje popolno uveljavljanje iniciative interesentov, potem pa bo lahka rešitev organizacijskega problema v Sloveniji. Z upostavitvijo resničnih samouprav, ki jih omogoča tu zakon o zavarovanju delavcev, kakor tudi po njem izdelani štatut, se bo tudi nujno rešilo vprašanje previsokih, obstoj zavarovanja ogrožajočih upravnih stroškov.
„Svoboda“.
II.
En r
Splošno priljubljen
kavni nadomestek,
okusen i cenen.
Dobiva se v vsefj
dobro asorliranIO
kolonl/alniO trgovina6»
Marsikateri zastopnik stranke stoji na stališču, da se mora vsaka organizacija, ako je vitalna, sama vzdrževati in da je šele s tem dokazana nujnost obstoja. Največkrat je tako. Velja pa to načelo na sebi v prvi vrsti. za gospodarska podjetja, ki imajo stalne zakone obstanka in razvoja. A celo tod ne velja to načelo brez izjeme. Ali ne pomaga država ali druge javne institucije, da se posamezne industrije ustanove in podpirajo, kadar so v prvem štadiju razvoja? Ali ne poseže država vmes celo v slučajih, ko je gospodarsko podjetje samo krivo zastoja in slabega stanja? Pri tem država ne misli le sanirati društva, ampak hoče rešiti zavod za splošno korist. Ako to velja pri gospodarskih podjetjih, mora veljati še mnogo bolj za kulturne zavode. Ne vem, če je kje kako narodino gledališče aktivno, pač so le izjeme. Brez podpore javnih či-niteljev bi morali zapreti največ hramov boginj umetnosti. In tudi šola, ki je najvažnejša institucija za človeško družbo, brez državne organizacije ali podpore javnih zavodov ne more izhajati. Za prepotrebne dopolnilne in zasebne šole to še posebej velja. Gotovo je tudi, da šola prav nič ne daje za proletarsko izobrazbo. »Svoboda« pa je nujna institucija, ki je namenjena tej posebni vzgoji proletariata. »Svoboda« je šele v početkih. Z lastnimi sredstvi se torej ne more vzdrževati ali vsaj ne more vršiti svoje naloge po namenu. Ima danes nekaj okoli 1000 članov, torej mesečno okoli 2000 dinarjev dohodkov. S tema številkama pa je že povedano, da »Svoboda« nima niti dohodkov dovolj, da vzdržuje centralno upravo. Stojimo torej pred dejstvom ali zatvoriti »Svobodo« ali jo postaviti na noge. Čegava dolžnost in naloga je to? Odgovor se daje sam po sebi. Naloga je to naših proletarskih organizacij, v prvi vrsti konzumnih in strokovnih. Res je, da morajo konzumna društva in strokovne organizacije skrbeti že po namenu tudi za zadružno in strokovno izobrazbo članov. To tudi kolikor toliko vrše. Nujna pa je poleg tega tudi vzgoja zadružnikov in strokovničarjev, potem splošne izobrazbe. To pa ni več redna naloga teh organizacij, marveč pripada »Svobodi«. Je torej logičen sklep, da je dolžnost konzumnih in strokovnih organizacij »Svobodo« vzdrževa-
ti radi splošne izobrazbe lastnih članov. Moj načrt »Svobodo« postaviti na široka tla, je torej ta-le:
Vsa konzumna in strokovna društva, sploh vsa proletarska društva pristopijo naj kolektivno k »Svobodi« z znižanimi prispevki po dinar na člana. Na 15.000 skupnih organizi-rancev dobimo tako mesečnih rednih prispevkov 15.000 Din. K temu lahko prištejemo podporščine Delavske zobrnice v normalnih letih 60.000 Din ter dobimo tako rednih mesečnih prispevkov 20.000 Din. Ob tem se gotovo »Svoboda« razvije tako, da z lastnimi prispevki, pokrije vse upravne stroške. S takimi dohodki postane »Svoboda« velik zavod in bo lahko vsestransko vršila svojo nalogo.
Vsled posebnih razmer Mariborske pokrajine dobila bi Maribor in Ljubljana vsak svoj poslovni odbor s skupnim centralnim odborom v Ljubljani. Tako ohranimo enotnost »Svobode«, pa delimo praktično delo.
»Svoboda« mora takoj ustanoviti vse potrebne podzveze, posebno telovadno, športno, pevsko-glasbeno in dramatično, v najkrajšem času tudi turistiko in otroških zabavišč, V Ljubljani in Mariboru otvoriti je tečaje vaditeljev in učiteljev, oziroma predavateljev. Taki tečaji ustanove se tudi v posameznih okrožjih tako, da bi prišlo na 20 podružnic na vsako stroko po en tečaj. Po tej poti pridemo do telovadnih in glasbenih učiteljev, trenerjev in vaditeljev. Redni prispevki v gorenjem znesku bi za to docela zadbščali, podporšči-na Delavske zbornice in drugih javnih činiteljev, katere se mora pritegniti, naj bi služili za nabavo orodja, potrebščin in arhivov.
Ustanoviti bi bilo brez odloga Stavbeno zadrugo »Svoboda« za gradbo potrebnih Delavskih domov.
List »Svoboda« prične lahko takoj izhajati kot prepotrebno društveno glasilo.
Po tej poti pa bi se prišlo do naloge:	pripravljati učila, knjige in
brošure za telovadbo in šport, prevode iger socialistične vsebine, skupno zalaganje pevskega in glasbenega gradiva. Ustanoviti je aka-demične podružnice »Svodobe« ter akademike s tem pridobiti za vstva-rilno delo. Ta načrt je tako priprost, da pač ne potrebuje diskusije. Treba je le dobre volje odločujočih činiteljev naših organizacij, da se takoj
M
ca
0ržite se stare narode
in uporabljajte še nadalje davno preizkušeni
PraviSrAnckov kavni pridatek
Ta pocenjuje kavo, jo krepča in ji daje dober okus. Tudi k žitu spada neobhodno Pravi Franck.
izvede. Ako naš proletarec nima enega dinarja na mesec za vzgojne svrhe, ne glede na politično svojo pripadnost in ne gelede na svojo stroko, potem sploh proletarsko gibanje nima nobenega pomena in o-stane berzciljno med nami, kakor je bilo dosedaj. Ako so naše strokovne organizacije le za to tu, da se ganejo, ko gre za mezdna vprašanja in naše konzumne organizacije le za to, da se morda dobi za dinar cenejša živila, potem je to tak minimum proletarskega dela, da ne more imeti nobenega vpliva za proletarsko marksistično gibanje. — D. H, Tuma.
HadžanKe uolltoe.
Bethlenova vlada je razpisala volitve v državni zbor — ni pa ukinila izjemnih zakonov in se sploh v nobenem pogledu odrekla znanih nasilnih metod Horthyjevega režima. Že iz tega je tedaj jasno, da se o kakih resničnih svobodnih volitvah ne more govoriti in da je edina skrb vlade, da si tako ali tako zasi-gura neko navidezno parlamentarno večino, da bo smela nastonati pred Evropo kot legitimna zastopnica ogrskega naroda. Madžarski volilni red ni več tajen in splošen, vlada je pa pred razpisom volitev še bolj omejila zborovalno svobodo. Volitve bodo tedaj uprav madžarsko Horthyjeve. Madžarska socialna demokratična stranka se bo vendar udeležila volilne borbe in kakor vse kaže, vzlic hudemu pritisku, pokazala svojo nezlomljivo moč. Proti Bethlenovi vladi se bore tudi stari legitimisti in aristokrati Andrassy in Pallavicini, zato se je pa Bethlen združil z Židom grofom Sztereny-jem ter istočasno najel v svojo službo tudi znanega protižidovskega nasilnika Gombosa, ki je že umoril toliko naših najboljših madžarskih sodrugov! Iz vsega tega je torej razvidno, da se Madžarska vrača k svobodi in demokraciji . . .
Angleški rudarji se povrnejo na delo.
Kakor smo že poročali, je akcijski odbor angleških stavkajočih rudarjev po dolgotrajnih pogajanjih pristal na kompromisno rešitev velikega angleškega štrajka pod pogojem, da se o osnovah sporazuma izjavijo tudi stavkajoči rudarji. V to svrho se je vršilo te dni splošno glasovanje v vseh angleških rudarskih distriktih. Večina je pristala na predlog, da se urede plače rudarjev po okrajih na osnovi splošne enotne minimalne plače in odstotne doklade po produkciji in rentabilnosti rudnika.
Kakor javljajo iz Škotske, je tam prišla še najhujše do izraza odločna volja rudarjev, da se boj še nadaljuje, dasi traja že šesti mesec. Večina se je vendar že izjavila za sporazumno poravnavo, vsled česar je z gotovostjo računati, da se bodo rudarji povrnili prihodnje dni na delo.
Ta ogromna stavka bo tvorila za vse čase častno stran v analih angleških delavskih borb. Angleški rudarji so s to stavko pokazali, da so nepremagljivi in vlada se bo vsikdar dobro premislila, predno bo še Tedaj silila rudarje v boj.
Iz dežele smrti, ognja In
terorja.
Fašistovski teror v Italiji je dosegel svojo skrajno kulminacijo. Pe javnem proslavljenju linčanja se je lotil tudi talcev in proskripcijskih list. Kaj se vse godi v Italiji, ni mogoče kontrolirati, ker fašistovsko časopisje o nasiljih molči, opozicijsko časopisje je pa zatrto. Italija je danes dežela mrtvih dhš. Le toliko vemo, da kdor le more beži čez mejo v tujino, doma se pa sežigajo domovi, tepejo in ubijajo oni, ki se ne morejo rešiti. Ječe so prenapolnjene in še ni nasilja konec! Mussolini je naznanil, da se bo odslej delilo vsak mesec po 6000 pušk milični-
kom, dokler ne bodo vsi oboroženi. Proti komu ta oborožitev? Proti lastnemu narodu, ali proti redni vojski, ki je vse prej kot fašistovska? Ali se bo Mussolini res proglasil za imperatorja in odstranil dinastijo? Logično bi bilo, da še to poskusi. Mussolini je zadnje dni začel zopet dajati intervjuve in se prilizovati zdaj Nemčiji, zdaj Franciji. Mussolini se je zbal razkačene Francije in groznega odjeka njegovih dejanj po kulturnem svetu, pa bo sedaj po svoji znani metodi nekaj časa dajal pomirljive izjave, da se grozote pozabijo in evropsko javno mnenje uspava. Potem kani začeti najbrže znova. Vendar se nam zdi, da je evropska diplomacija, čeprav je že hudo gnila, spoznala to njegovo igro in da so končno vendar njegove šauce v mednarodnem svetu močno omajane.
nove socialistične zmage.
V Nemčiji so socialisti pri občinskih volitvah sijajno zmagali. Zlasti na Saksonskem in v nekaterih drugih najbolj industrijskih pokrajinah, je število socialističnih glasov silno narastio. Skoro vse večje in manjše občine imajo socialistično večino. Število delavskih glasov gre v milijone in milijone. Istotako so nemški socialisti zmagali tudi pri volitvah v Šleziji. Vo-lilci so obrnili hrbet poljskim in nemškim nacionalističnim hujskačem in volili socialistične kandidate. Tako zmaguje polagoma a sigurno vsepovsod socialistična misel!
Novi program socialistične stranke o nemški Avstriji.
(Konec.)
Povojne izkušnje so nam dale tudi jasen odgovor na vprašanje, ali naj delavski razred teži za osvajanjem oblasti potom sile, ali pa naj teži predvsem za duhovnim osvajanjem ljudske večine. Razume se, da mi želimo dobiti to večino na svojo stran ter priti potom nje, z de-
mokratičnimi sredstvi, do oblasti v državi. Toda mi vemo, da dela buržuazijo vsaka izguba njenih razrednih privilegijev do skrajnosti besno, in da je ta buržuazija pripravljena, v slučaju, da ji grozi resna nevarnost, da se proletariat polasti demokratičnim potom oblasti, storiti vse v svojo zaščito ter če treba, uvesti tudi fašistovsko diktaturo. Toda to bo buržuazija storila le, ako bo smela, ako bo imela za seboj zanesljive organe sile. Da ohrani demokracijo, da si zasigura oblast, ko pride mirriim demokratskim potom do nje — zato mora biti avstrijski proletariat oborožen. On mora očuvati svoj duševni vpliv na vojsko, policijo in na vse organe državne sile. Ako bi se v toku razvoja vendar zgodilo, da bi buržuazija skušala razoriti demokratsko avstrijsko repu-bljko, da prepreči s silo prevzemanje oblasti po zastopnikih socialističnega prole-tar!?ta, ki bi jih večina naroda poslala v večini v parlament, ali pa da se s silo uPre„ odlokom v večini socialistične nar. skupščine, tedaj bo pač proletariat primoran, da s svojo oboroženo silo zlomi tak odpor in prisili buržuazijo, da spoštuje voljo narodne večine. Mi smo torej v načelu za mirno duhovno delo, za pridobivanje ljudskega razuma in ljudske duše, za kulturno borbo, za demokracijo. Nam se vporaba sile v razredni borbi lahko nameče samo od nasprotnega buržuaznega razreda. Mi se torej razlikujemo od bolj-ševikov baš v tem, ker mislimo, da se delavskemu razredu ni treba posluževati sile ofenzivno in napadalno, marveč samo defenzivno in obrambno povsod tam, kjer mu je dana možnost, da pride demokratskim potom do oblasti. Uporaba .sile povzroča takoj civilno vojno. Civilna vojna rodi navadno zunanjo intervencijo in vojno, kar ima v posledici obustavitev dela. padanje produkcije, gladovanje naroda. Tako katastrofo je mogel še prenesti orjaški kmečki organizem Rusije, toda zrušiti bi se mora! v enakem slučaju vsak revolucionarni režim v katerikoli drugi industrijski državi, kjer ne morejo mesta živeti niti teden brez rednega dovažanja iz notranjosti države in od zunaj. V slučaju take civilne borbe, postane osiroma-šenje naroda in njegove produkcije tako veliko, da ne more navadno novi režim dati narodu niti toliko, kakor stari. V civilni vojni izginejo vse svoboščine in eb-last preide polagoma v roke vedno ožjega kroga diktatorjev, ki te oblasti nočejo več dati iz rok. Socializem mora pronikniti iz samouprave vsega delavskega razreda. Samouprava in široko svobodno sodelovanje delavske mase pa ni mogoča v diktatorsko vladani državi. Pač pa je mogoča v državi popolne svobode in popolnega prava kontrole in kritike vseh oblastnih organov. Kam dovede nasilje, se vidi najbolje v Rusiji, kjer se je omejevanje bur-žuaznih pravic pretvorilo v oduzemanie vseh pravic celo članom lastne stranke in
ORIGINALNE POTREBŠČINE ZA OPALOGRAPH
PRESERVAT, FIXAT IN OSTALE POTREBŠČINE VEDNO V ZALOGI PRI
LUD. BARAGA, LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 61. -- TELEFON ŠTEV. 980.
83
Jack London:
Železna peta.
(Socijalni roman. Prevel I. V.)
(Dalje.)
Obdali so Chicago v tajnost in povprečnemu bralcu so dali vedeti, da si oligarhija ne upa objaviti lokalna poročila. Seveda so slikali neresnična poročila o vstajah v celi deželi. Poročalo se je, da so bile mnoge radio-postaje spuščene v zrak in visoke nagrade so bile razpisane na glavo zločincev. V resnici ni bilo nobene razstrelitve radio-postaj. Mnogo raznih nasilsttev, ki spadajo v revolucijonarne zarote, je bilo objavljenih. Moral bi se pač pri sodrugih v Chicagu vzbuditi vtis, da se je začela generalna revolucija. Neposrečenemu je bilo nemogoče se otresti nejasnega ali gotovega občutka, da je cela dežela zrela za revolucijo, ki se je ravnokar začela.
Poročalo se je, da je postal upor plačancev v Kaliforniji tako resen, da je bilo pol ducata polkov razpuščenih in da so bili člani in njih družine izgnani iz svojih mest v delavske četrti. Med tem so pa bili plačanci Kalifornije v resnici najzvestejši od vseh. Ali kako naj Chicago, ki je bilo od sveta odrezano, to izve? Dalje je poročala brzojavka vstajo ulice v Ne\v Yorku, s katero so se združile delavske kaste ter je končala z zagotovilom (z namenom, da bi podala večjo verjetnost), da so čete gospodov gospodarji položaja.
In kakor je naredila o! .rbija z jutranjimi listi, tako je delala na tisočere s; !. To smo mi
zvedeli pozneje, ko so na primer bila razposlana tajna poročila z izrecnim namenom, da to, kar se je poročalo o brzojavni žici prvo polovico noči, pride na ušesa revolucijonarjev.
»Domnevam, da »Železna peta« naše službe ne potrebuje,« pripomni Hartman, odloživši časopis. Vlak je vozil na glavno postajo. »S tem, da nas je poslala sem samo tratiti čas. Njeni načrti so ji nepričakovano dobro izpadli. Pekel izbruhne vsako sekundo.«
Obrnil se je in gledal po vlaku, ko smo izstopili.
»Mislil sem si,« je zamrmral. »Odcepili so posebni voz, ko so časopise prodajali v vlaku.«
Hartman je bil zelo pobit. Trudila sem se, da ga razvedrim. Ali preslišal me je in začel naenkrat, ko sva šla skozi kolodvor, zelo hitro in tiho govoriti. Sprva ga nisem razumela.
»Nisem bil siguren v eni zadevi,« je rekel, »in zato nisem nikomur govoril. Cele tedne sem se s tem ukvarjal, ali nič gotovega ne morem reči. Pazite na Kuovvltona. Sumim ga. On pozna celo vrsto naših skrivališč. Stotine življenj naših sodrugov je v njegovih rokah in mislim, da je izdajica. To je v meni samo neko čustvo. Misliiu pa. da sem nekaj časa sem zapazil neko spremembo na njem. Nevarnost je, da nas je prodal, ali da je na delu, da nas proda. Svoje sumnje bi nikomur ne povedal, ali večkrat si mislim, da Chicaga ne zapustim več živ. Pazite na Knowl-tona! Nastavite mu pasti! Odkrijte ga! Ničesar več ne vem. To je le samo sumnja, kateri sicer ne morem dati nobene najmanjše opore.«
Stopila sva ravno na pešpot.
»Mislite na to,« je zaključil Hartman. — »Držite ga!«
In Hartman je imel prav. Predno se je mesec končal, je plačal Knovvlton svojo izdajo z življenjem. Sodili so ga sodrugi v Milvvankee po vseh pravilih.
Na ulicah je bilo vse mirno — preveč mirno. Chicago je ležalo kot mrtvo. Nobenega ropota in šuma trgovin. Niti kočij ni bilo na ulicah. Cestna železnica ni poslovala. Slučajno so se videli na pešpotih posamezni ljudje. In ti niso šli počasi. Hiteli so z veliko naglico svojo pot. V njih kretnjah je ležala neka negotovost, kakor da se boje, da se hiše porušijo ali da se pogreznejo pešpota. nekoliko uHčnih dečkov je seve bilo vsekakor vidno, v očeh katerih se je zrcalilo prikrivano poželenje po prihajajočih in razburljivih dogodkih.
Od nekod, daleč na južnem delu, je udaril na uho zamolkel zvok neke eksplozije. To je bilo vse. Nato zopet mir. Vendar so se ulični dečki ustrašili in so poslušali, kakor mlada divjačina za zvokom. Vežna vrata vseh hiš so bila zaprta, izložtia okna zakrita. Videlo se je pa mnogo policistov in čuvajev. Tu in tam je drčala avtomobil-patrulja plačancev po ulicah.
S Hartmanom sva si bila edina, da je nepotrebno javiti se pri lokalnemu šefu tajne službe. Glede na dogodke, ki se bodo vršili, bova opravičena, to sva vedela. Zato sva se obrnila k veliki delavski četrti na južni strani, v nadi, da prideva z nekaterimi našimi sodrugi v stik. Prepozno. Vendar ne moreva tiho stati in biti nedelovna v teh strašnih tihih ulicah. Kje je bil Ernst? Bilo je značilno. Kaj se godi v mestih delavskih kast in plačancev? V trdnjavah?
celo članom lastne vlade, ako si drznejo misliti nekoliko drugače, nego si mislijo tisti, ki drže v svojih rokali državni aparat. Iz nasilja se ne more roditi nobena višja kultura, nego samo barbarstvo. Zato smo socialisti za demokratsko metodo borbe. Nasilja se moremo posluževati le v svojo obrambo, kadar nam buržuazjja hoče s_ silo ovirati demokratski pot borbe.
Tudi je ruska preizkušnja pokazala, da ni še vse rešeno s tem, da se osvoji oblast v državi. Izza tega mora biti proletariat tudi moralno in duševno sposoben, da stvori'neki nov ekonomski sistem, v katerem se bo delalo pod oovoljnimi pogoji za delavce, a produciralo več kakor prej. Ako bodo kapitalistična podjetja producirala več in bolje, nego socializirana podjetja, ne bodo ljudje hoteli uvesti .novo socialistično gospodarsko obliko, vzlic temu, da bo vlada morda socialistična! Nasprotno, nujna potreba jih bo silila, kakor je danes baš slučaj v Rusiji, da ukinjajo socializirana podjetja in obdržijo kapitalistična!
Dnevne
V rdečem novembru.
Nahajamo se v sredi agitacijskega meseca. Zaupniki v Ljubljani, Mariboru, Celju, Trbovljah, Ptuju in drugod so na delu za pridobivanje strankinih članov in novih naročnikov za naš strankin tisk. Vse naše krajevne organizacije v Sloveniji so si osvojile parolo: Vsaka organizacija pridobi najmanj 20 novih naročnikov _ za »Delavsko Politiko«. Pretekli agitacijski mesec je prinesel nemški socialistični stranki 40.000 novih članov in isto število novih naročnikov. Posnemajmo jih pri njihovem delu in opravimo vsaj mali odstotek njihovega dela. Zlasti v drugi polovici novembra je treba delo podvojiti, da zaključimo z uspehom ta agitacijski mesec. Širom Slovenije se bodo vršili tudi v mnogih krajih strankini shodi, ki jih organizira naše novo pokrajinsko tajništvo. Zavihajte rokave in na delo!
Ratifikacija mednarodnih konvencij. Vlada je končno predložila skupščinskemu odboru nekatere socialno politične konvencije, ki so že dolgo čakale na ratifikacijo. Konvencije se tičejo podpiranja brezposelnih, zaposlovanja žensk pred. porodom, nočnega dela žensk, zaščite deee v industriskih podjetjih, o nedeljskem počitku, o zaščiti mladoletnih, o zdravniškem pregledu dece in mladoletnih zaposelnih na parnikih, o zavarovanju proti nezgodam in poklicnim boleznim ter o ravno-pravnem postopanjem v socialno političnem zavarovalnem pogledu z inozemskimi delavci. Te konvencije je odbor v načelu odobril, ostale pa odklonil in to v glavnem one, ki se tičejo omejitve delovnega časa v industrijskih podjetjih, o zavarovanju mornariškega osobja, o določitvi starosti zaposlitve dece, o pravici združevanja, organiziranja ter zavarovanja poljskega proletariata, o prepovedi uporabe svinčenih barvil v pleskarstvu in slikarstvu itd. Poslanec Demetrovič je vendar opozoril vlado, da bo treba uvesti marsikatero določbo teh odklonjenih konvencij v našo zakonodajo, ker bi sicer mednarodni urad dela lahko uporabil proti državi gotove neprijetne sankcije. Tako je torej pogodba o 8-urniku v naši državi še vedno nepotrjena.
Fabrikacija komunistov ali sistem »Schnellfabri kation«. Naše ameriške izseljence smatrajo bančni in drugi krogi, da so dobre ovce z obilno volno in da se na njih dobička-nosno striže volna. V to svrho imajo bančne zveze, ustanovili so razne podružnice in zveze, po teh zvezah in zvezinih kanalih se pretaka v domovino denar. Razen in izven teh zvez poznamo v Zagrebu še nekak komisariat, ki se bavi po štatutu in uredbah na papirju tudi z izseljeniškim problemom. Za denar je torej zveza med izseljenci in »domovimo« dobro upostavljena. No, in ta zveza je zm°g]a tucj; to, da so izgubili ame-rmjanski izseljenci pri bančnih polo-»n v državi na težko, krvavo pri-v pomanjkanju prihranjeni .100,000.000 dinarjev. Torej »domovina« Se je gjecje denarja napram izseljencem dobro, prav dobro odrezala. Preko teh zvez pa ni storila »domovina« za te ljudi ničesar. Na milost in nemilost so izročeni v tujini in delavec, ki je brez vsake za-
Za vstvaritev takega novega ekonomskega sistema potreben nam je delavski razred novega duha, duha solidarnosti, ljubezni in dela za celoto. Namesto razredne borbe in žrtev za njo, mora v tem slučaju nastopiti predanost dnevnemu delu in delu v fabriki za dobrobit celokupne družabne zajednice. Tako sposobnost razvije ahko le tak delavski razred, katerega ni ireba da goni k izpolnjenju njegove dolžnosti bič tovarniškega nadzornika, ker je že sam dovolj prežet z visoko socialistično moralo in idejo solidarnosti. Socializem se ne more rešiti s silo in se tudi ne more vstva-riti za eno noč. Delavski razred bo moral premagati ovire, ki jih bo novemu gospodarstvu stavijala buržuazija, novo gospodarstvo bo pa mogel proletariat dovršeno vstvariti z dolgim in napornim delom cele generacije. In to delo bo le tedaj usnešno, ako se ne bo vršil iz vidika drobnih osebnih koristi, nego z globokim idealizmom širokih delavskih mas.
novice.
ščite, je vedno jugoslovanski državljan. Pa moti se, kdor misli, da se »stručnjaki« v izseljeniškem komi-sarijatu kljub temu ne bavijo z izseljeniškim problemom. Naša država je izdala na Dunaju na lepem, dragem papirju propagandno knjigo, o-pisala v njej vrline in nesebično delovanje političnih mogotcev, za iz-premembo pa je v knjigi okrcal ameriške izseljence uradnik zagrebškega izseljeniškega komisarijata. On jih je kratkomalo proglasil za komuniste. Torej: najprej jih oskubim, spravim ob denar, potem se zanje ne brigam, končno pa jih oblatim in o-psujem. To je najboljši način za skrbstvo izseljencev. Kdo bo nasedel temu famoznemu strokovnjaku v izseljeniškem komisarijatu?
Kaj se godi danes v katoliški cerkvi? V nedeljo smo čitali v »Slovencu«, da ni tako hudo z versko »revolucijo« v Stenjevcu« pri Zagrebu, češ: ni res kar se o tem pripoveduje. Nihče ne misli na izstop iz rim. katoliške cerkve. Vršilo se je popisovanje po hišah, pa se je menda v celoti izjavilo za izstop 13 oseb. Na to smo čitali »Novosti«, ki pa poročajo popolnoma nasprotno, da je do sobote, t. j. 13. t. m. od 4745 župljanov že prestopilo 3500! Tako torej, dragi kljukec, mi vemo, da ne boš v lastno skledo pljunil, toda značilno je, kaj se danes godi v katoliški cerkvi, ki je postala izključno politikum. V istem listu čitamo, da se enak preo-kret pripravlja tudi v Krapini, četudi ne iz enakih vzrokov, pa vendar z istim ciljem. V najrevnejšem delu Hrvaške, to je v Zagorju, se župnikom najboljše godi. Oni so večinoma veleposestniki, ki posedujejo po 150 oralov zemlje in več, med tem ko ljudstvo cele vasi toliko ne premore. Tudi fara v Krapini ni uboga. Toda prišel je novi župnik, ki hoče imeti svojo rezidenco prenovljeno z vsemi gospodarskimi poslopji. Za popravila bi morali župljani prispevati 93,960 Din, kar bi se naj spravilo notri z 100-odstotnim poviškom občinskih doklad. Župljani so proti temu reku-rirali, toda njihov rekurz je bil odbit. Župnik pa bi želel končno le nekako poravnavo, za to je povabil župljane na sestanek, na katerega jih je prišlo nad 200. Toda župnik se je skril in župljani so si dali duška in so delali klice na račun župnika, ki so značilni: »Kakšen je to pastir, ki ne upa med svojo čredo. S kom se naj pogajamo, če ga ni tukaj. Ne damo nič, ne gremo več v cerkev! Gremo k menihom! Otrok ne damo krstiti ali pa gremo v staro katoliško cerkev! Župnik naj gre, mi ga nismo klicali! Kdo nam ga je postavil za župnika, naj ga tudi plača! Naj bo plačan kakor drugi uradniki!« itdi. Zastopnik župljanov dr. Grmek je končno vprašal navzoče župljane, ali se hočejo vendar pogajati z župnikom, nakar so odgovorili soglasno: nočemo. Kako se naj sporazumemo z njim, če ga sploh tukaj ni! Ako se on kot naš pastir nas sramuje ali pa se boji priti med nas, tedaj ga ne potrebujemo. Kliči: Naša župnija je najbogatejša v državi, mi pa smo največji reveži! Da, da: Tempora mu-
je na, a žitna kava!
tandis. Zora puca, bit če dana. Tudi revni in zapuščeni Zagorec se prebuja. Vemo, da to ni še končno odločilni korak iz prepričanja, ampak bolj iz sile.
Iz rumunskega dvora. Na rumun-ski dvor so poklicali francoskega špecialista-kirurga, da nemudoma o-perira rumunskega kralja, ki je na črevih bolan. Takoj za tem pa je dobila beograjska »Politika« iz Čikaga brzojavko, da je kraljica-mati že dovršila filmsko turnejo in se bo naj-brže za božične praznike vrnila domov.
Moderadorferjevi grehi. Mariborski veliki župan je razpustil mežiški občinski odbor in okrajni šolski svet. Da je storil to pogrešno in napačno, je najboljši dokaz, da je dobil za ta svoj odlok nekega zagovornika v »Jutru«. »Jutro« se namreč sedaj na vse pretege korači in dokazuje, da je imel Pirkmajer prav, ko je razpustil izvoljeni občinski odbor. »Jutro« našteva grehe, ki naj bi jih bil zagrešil Moderndorfer. Pa pripoveduje in natolcuje, da je dobil Moderndorfer razne nagrade in denarje. To se »Jutru« nekaj groznega zdi. Kaj pa, ko so ljubljanski ge-renti prodajali svojim pristašem občinski svet za smešno nizke cene, kaj pa, ko so ljubljanski gerenti plačevali za hiše svojim pristašem pretirane cene! V Mežici je svinec, v živem spominu je vsem svinčena afera, zato tudi advokata mežiškega škandala, ki ga sedaj »Jutro« predstavlja, dobro razumemo. Na eni strani kup gnoja, kidat pa gre »Jutro« na vrt, na katerem je zrasla v kratkem času najmodernejša šola Jugoslavije. To so naprednjaki, da se jih sam vrag usmili!
Radikali so priredili v vili poslanca Ilije Mihajloviča pojedino in popivanje, gostili so se in pili še enkrat bratovščino skregani bratci iz enega in istega kluba. Bili so tam Pašičevci in Užunovičevci, Srski-čevci in Ninčičevci, objeli so se in si prisegli zvestobo do prihodnjega špe-tira. To se pravi do približno 27. t. m., ko pojde v pokoj anketni odbor za pobijanje korupcije, nakar bomo imeli spet ali Pašičevo vlado ali pa nov, še hujši prepir.
Tudi Radič se je izmiril, in sicer z Bodrerom, tistim iz ital. diplomacije, katerega je še pred par dnevi pošiljal domov. Radič je rekel, da zasleduje Bodrero iste cilje, kakor on, zdaj sta si oba . . . iskrena prijatelja.
In tudi Romunija se je sporazumela namreč z Madžarsko, in sicer tako močno, da govore kar o personalni uniji med obema državama. Princeza Helena, rumunska, ki je sedaj s svojo materjo na izletu v Ameriki, naj bi postala madžarska kraljica. Kaj bo Horty, ni povedano. Na ta sporazum pravijo, dela zlasti Italija, Tudi ta sporazum je rodila sama iskrenost in najčistejše prijateljstvo do vseh, zlasti pa do Jugoslavije.
Vsi so se že sporazumeli, samo slovenski klerikalci in demokrati se ne morejo in ne morejo najti na nobeni skupni gostiji. Pa bi bila ustanovitev primerne klerikalno demokratske slovenskke politične družbe prav potrebna, če ne dru-o, da vidijo skupno likvidacijo v onkurz zapadlega slovenskega gospodarstva.
Bolgarska vlada je ostala pri o-krožnih volitvah v manjšini. V mestih ima komaj 33°/0 vseh mandatov. Tako je bolgarski narod obsodil Ljapčev in Cankov teror. Pri volitvah so se vršila tudi nasilja, v Sofiji je bilo več mrtvih, pa ni nič pomagalo! Združeni delavci in kmeti so zmagali.
Novih 11.000 stanovanj v delu. Dunajski socialisti zidajo novih 11.000 stanovanj.
Kriza češke vlade. Komaj so se znašli češki kapitalisti vseh narodnosti v eni vladi, že jim delajo Slovaki težave, ki nočejo v vlado in jo spravljajo s tem v težak položaj.
414 delavcev se je v septembru izselilo iz Avstrije v aziatsko Rusijo in v prekomorske dežele. Avstrijska vlada gre izseljencem na roko.
On obžaluje, da ni zadela krogla Mussolinija, je rekel oče treh otrok v Meranu in fašisti so ga vrgli vsled tega v vodo. Truplo še niso našli.
VSAK ČITATEU
„Delavske Politike" mora tekom meseca novembra, ki je od zaupnikov določen za agitacijo, pridobiti vsaj Se enega naro2nika. Delavci, ven iz vaSih stanovanj z meščanskimi listi. Delavec mora čitati svoj list, ki brani njegove koristi. - Na delo sodrugi I
Indijski sužnji so se uprli. V centralni Javi so se pojavili nemiri v sladkornih plantažah. Tam je še danes 16-urno delo.
V Avstriji so zaključili za klerikalno vlado značilno afero poštne hranilnice, ker je posojala hranilnica klerikalnim previlegirancem visoke vsote denarja. Izgleda, da se takih kapitalističnih afer ne morejo več rešiti.
Nemška vlada je delanezmožna,
ne more delati niti proti socialistom, pa tudi ne brez njih. Napravila je s socialisti sporazum in obljubila povišanje podpor za brezposelne delavce.
Iz Bulgarije poročajo o novih komunističnih zarotah. Strah ima velike oči.
Stole so odstranili iz poljskega parlamenta, ko se je vršila otvoritvena seja in tako rešili sporno vprašanje, o katerem smo zadnjič pisali.
Poceni užitek za Vas je: umivajte se z »Elsa milom«! Poznavalci pravijo: Fel-lerjeva Elsa-mila so od vsega dobrega najbolja! Ta mila zdravja in lepote niso samo toaletna mila, prijetno dišeča in močno se peneča toaletna mila, temveč imajo v sebi tudi še medicinsko preizkušene in dobro delujoče sestavine ter so torej koristna proti pegam, lišajem in različnim nečistostim kože. Ona store kožo mehko, nežno in kljubujočo učinkom vode in mrzlega zraka. Dobi se 6 vrst Elsa-mil: Elsa lilijino mlečno milo, Elsa rumenjakovo milo, Elsa boraksovo milo, Elsa milo za britje, Elsa katransko in šampon milo. Za poizkušnj o 5 kosov Elsa mila že obenem z zavojnino in poštnino za 52 Din proti naprej vposlanem denarju. Po povzetju za 10 Din več (za poštnino). Naročila upraviti lekarnarju Eugen V. Felleru u Stubici Donjoj, Elsa trg 202, Hrvatska.
VOLNO IN BOMBAŽ za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izberi pri Karlu Prelog, Ljubljana, Stari trg 12 in Židovska ulica 4.
Mrzel čaj po letu te hladi,
topel greje ti po zimi kri,
ker je znamka »BUDDHA« čajev vzor,
voli vsikdar si le ta izbor!
Kultura.
Zakon o dopolnitvah v zakonu o stanovanjih z dne 15. maja 1925. Pojasnil j , uradnik, deželnosodni svetnik in predsednik stanovanjskega sodišča v Ljubljani. Lena s poštnino vred 13.5U Din. — Dopolnilo k stanovanjskemu zakonu, ki ga j®. Pretekli mesec sklenila narodna skupščina, je pravkar izdala Tiskovna zadruga z obširnimi pojasnili, ki jih je sestavil na razsodb raznih stanovanjskih so-Alojzij Gradnik. Zakon se naroča pri tiskovni zadrugi v Ljubljani.
»Kulturni pomen socializma«, prevod znamenite knjižice, ki jo je napisal dr. M.
t • j! -se- po ^ ^in *n se naroči pri Ljudski tiskarni v Mariboru ali pa pri prof. ravai-ju, državna gimnazija, Maribor. Vsi oni zaupniki, ki so prejeli brošure v razprodajo, naj jih čim prej razpečajo in na-roče nove.
Ljubljanska drama:
Četrtek, 18.: Ob 16.: »Doktor Knock« ali »Triumf medicine«. Dijaška predstava po znižanih cenah.
Petek, 19.: »Joy«. Red C.
Sobota, 20.: »Drugi breg«. Delavska predstava pri znižanih cenah.
Nedelja, 21.: Ob 15.: »Skopuh«. Izv. Pondeljek, 22.: »Slaba vest«. B.
Ljubljanska opera:
Četrtek, 18.: »Nižava«. Red B.
Petek, 19.: »Mrtve oči«. Red A.
Sobota, 20.: »Seviljski brivec«. Gostuje Rudolf Bukšek. E.
Nedelja, 21.: Ob 15.: »Tannhauser«. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izv. — Ob 20.: »Terezina«. Opereta. Izv. Pondeljek, 22.: Zaprto.
Mariborsko gledališče:
Četrtek, 18.: Ob 20.: »Bajka o volku«. A. Petek, 19.: Zaprto.
Sobota, 20.: Ob 20.: »Pagliacci« in »Ba-stien in Bastienne«. Ab. B.
Nedelja, 21.: Ob 15.:	»Veronika Deseni-
niška«. Znižane cene. — Ob 20.: »Lepa Helena«. Premljera.
Celjsko gledališče:
Torek, 23.: »Periferija«. Začetek ob 20.
Opourjati >0, da adea p4 tfdečo, moufO in smuji
„k!Ju6“
atffcS*
Maribor.
Socialistična stranka Jugoslavije, krajevna organizacija v Mariboru
bo priredila naslednje
javne shode:
V nedeljo, dne 21. novembra, ob
9. uri dopoldne »Pri zlatem konju« v Vetrinjski ulici.
V torek, dne	23. novembra, ob S. uri zvečer »Pri belem zajcu« na Meljski cesti.
V četrtek, dne 25. novembra, ob 8.	uri zvečer	v	gostilni	Laufer v
koloniji.
V četrtek, dne 25. novembra, ob
8.	uri zvečer	v	gostilni	»Tržaški
dvor« na Tržaški cesti.
V petek, dne 26. novembra, ob 8.	uri zvečer	v	gostilni	Benko na
Koroški cesti.
Na shodih bomo razpravljali o političnem položaju in o občinski politiki.
Sodrugi in	sodružice,	agitirajte!
Vsi na shode!	Odbor.
Mestni magistrat nam je je vrnil »Delavsko Politiko« in to očividno po nalogu dr. Leskovarja, ker smo jo naslovili na prezidij. Običaj je bil in je še sedaj, da so naročena vsa politična oblastva že radi informacij na vse lokalne liste in če velja ta običaj za veliko županstvo, potem mora veljati tem prej za mestni magistrat, zlasti še, ker je list last stranke, ki se programatično v komunalni politiki zelo razlikuje od današnje županove večine. Zakaj se nam je torej list vrnil? Ali naj povemo mi zakaj? Ali naj začnemo pisati o stvareh, ki so neprijetne, zato, da se bo list vendar čital tudi tam, kjer se ga sedaj ne mara? Takih neprijetnih zadev je dosti.
Zavlačevanje z občinsko sejo. Zadnja seja občanskega sveta mariborskega se je vršila dne 28. oktobra. Dnevni red te seje pa ni bil izčrpan. Seja, ki se je pričela po peti uri popoldne,- je trajala do pol desetih. Mislili smo, da se bo seja najpozneje v 8. dneh nadaljevala. Toda bili smo pre-varjeni! Seja se ne nadaljuje, marveč se gotove neljube stvari odriva od seje do seje. Danes je celokupna javnost preori-čana. da igra tu glavno ulogo zadeva Hin-teriehner, katere nočejo rešiti, ker tako kot bi jo eni radi rešili, je ne morejo, zato je raje ne rešijo. Mati hudobije je kratkovidnost in sicer blazno zakrknjena. Ne da bi se na tem mestu bavili z zadevo kot tako, naj omenimo, da je stvar skrajno mučna za prizadetega, kakor za mestno občino samo. Ni treba naglašati, da je bila procedura ob prvi Hinterlehnejevi preiskavi leta 1923 temeljito zavožena. Med dr. Leskovarjem kot bivšim vladnim komisarjem na mariborskem magistratu in tedanjim mestnim veterinarjem Hinterleh-nerjem je vladala, radi gotovih sporov, precej huda napetost, da ne rečemo, so-
vraštvo. Fakt je bil ta. da se tedanje disciplinarno sodišče ni dovolj oziralo na predpise disciplinarnega reda, kar je dalo g. Hinterlehnerju možnost tožbe proti sklepu občinskega sveta, s katerim je bil Hin-terlehner odpuščen iz službe. Pri drugi instanci (deželno sodišče v Ljubljani) je g. Hinterlehner tožbo dobil. Toda dr. Leskovar je bil takrat v dno duše prepričan, da bo stol sedmorice razsodbo deželnega sodišča razveljavil, zato je vložil rekurz na tretjo inštanco, ne da bi bil občinski svet obvestil o tem. Toda rekurz je propadel in mestna občina je morala tožniku ne le plačati celokupne prejemke od dneva ko je bil iz službe suspendiran, marveč še procesne stroške, ki so znašali nič manj kot 55.000 Din! Pri ponovni obravnavi leta 1924 je bil g. Hinterlehner vpokojen, ker ni bilo podlage za odpustitev. Potem je zahteval g. Hinterlehner reaktiviranje, oziroma obnovo disciplinarnega postopanja. To poslednje se mu je lansko leto dovolilo, toda ni se pa istega prevedlo na novo službeno pragmatiko, ki je med tem stopila v veljavo za mestne uslužbence, po kateri se edino more sedaj postopati, ker je stara izven veljave. O prevedbi pa gospodje nočejo nič slišati in jim je še vedno trma bolj merodajna kot pa zdrav razum in pa zakoni. Sedaj je ta stvar na mrtvi točki in gospodje juristi, katerih sedaj ne manjka v občinskem svetu, ne morejo nazaj in nočejo naprej. Neštetokrat je bila zadeva Hinterlehner že na dnevnem redu, ampak samo zaradi lepšega. Ker so pa take zadeve vedno na koncu dnevnega reda, ker spadajo v tajne seje, ostanejo vedno nazaj, nerešene, ker se dnevnega reda skoraj nikoli ne izčrpa. Ce bi govorili s klerikalci, tedaj bi rekli, da Hinterlehner stane že do danes blizu en milijon kron mestno občino, neglede na blamažo, katero so si kratkovidni ter hudobni ljudje nakopali. Zahtevamo, da se prekinjena seja nadaljuje in da se rešijo vse viseče zadeve, ne glede na to, če je to nekaterim ljudem všeč ali ne!	H.
KINO »DIANA«, STUDENCI.
Od sobote, dne 20. novembra, do vključno torka, dne 23. novembra, se predvaja: »Čajanka in svilene nogavice«. Izredno dobra šaloigra v 6 činih. V glavnih vlogah:	Imogen Robertson, Reinhold
Schunzel in Rosa Valetti.
Celje.
Celjska »Nova doba« od srede si je dovolila ponatisniti »Slovenčev« neokusen napad na mariborsko ekspozituro Delavske zbornice in na tatnošnjo Borzo dela. Gospodje pri »Novi dobi« so prav gotovo čitali odgovor, ki ga je »Slovencu« v tej zadevi dala Delavska Politika«. Ce so gospodje pri »Novi dobi« pošteni, naj priobčijo tudi odgovor »Del. Politike«, sicer bomo morali res misliti, da so objavili »Slovenčev pamflet z namenom, da se zaženejo v delavske inštitucije, jim škodujejo ter v javnosti diskreditirajo.
Zasorle.
Trbovlje.
SAMO KRATEK ČAS
poizkušajte uporabljati za negovanje celega telesa pravi Fellerjev blago-dišeči .Elsafluid' in zvedeli boste kaj je do sedaj manjkalo v vaši hiši.
Za	glavo,	za	pleča, za roke, za noge,	za oči, za zobe,	za vrat, za mišice,
za	živce,	za	vse dele	človeškega telesa se je izkazalo	koristnim	dnevno
umivanje drgnjenje in grgranje s pravim Fellerjevim Elsafluldom že od časa naših dedov in upravičuje njegov glas kotzaupljivegaublažiteljabolečin in kos-metikuma. Za zunaj in znotraj močnejši in izdatnejši kot francosko žganje.
Zahtevajte za poizkus v lekarnah in odgovarjajočih prodajalnah izrecno .Fellerjev’ pravi Elsafluid, v poizkusnih stekleničkah po 6 Din, v dvojnatih steklenicah po 9 Din, ali v specijalnih steklenicah po 26 Din. Po
pošti pride tem cenejše, čimveč se naroči naenkrat, za zavojnino in poštnino stane:
9	poizkusnih	ali 6 dvojnatih ali	2 specijalni steklenici 61 Din
27	.	. 18	.	.	6	133 .
54	.	. 36	.	.	12	.	.	250	.
Naročila nasloviti razločno takole:
Eugen V. Feller, lekarna w Sfublcl DonJI, Elsatrg 202, Hrvatska.
Vsi Elsa proizvodi se dobivajo v vseh prodajalnah .Konzumnega društva za Slovenijo*
skih občanov. Po izvršeni zaobljubi je povzel besedo župan s. Siter in v svojem govoru omenil, da je nujna potreba sodelovanja vseh izvoljenih, brez razlike strankarske pripadnosti, ker trboveljski občani pričakujejo od nas dela. Gospodom iz »Jutrove« dežele pa to ni všeč, da bi se v občini gospodarilo složno v interesu občanov in po svoji stari navadi zavijajo dejstva. Oni mislijo s tem zbegati one, ki so za to gospodarstvo odgovorni, da bi na drugi strani zopet lahko poštene delavske zaupnike denuncirali, kakor se je to dosedaj še vedno pokazalo. Hvaležni smo vam, da ste zopet pokazali, da vam ni za stvarno delo, marveč samo za partizanstvo, kojega so se pa že trboveljski občani zdavnaj naveličali. Za to so vam tudi pri zadnjih občinskih volitvah dali pošteno brco. Zavedamo se, da smo prevzeli veliko odgovornost, zato tudi ne bomo z vami polemizirali, ker vemo, da vam ni za blagobit občanov, ker vaše delo vas je že ubilo, da vi ne pridete nikdar več po volji volilcev do oblasti na občini.
Dramatični odsek »Svobode« priredi v nedeljo, dne 21. novembra ob 5. uri zvečer v Zadružnem domu na Lokah dramo »Lovski tat« v petih dejanjih. Vstopnina običajna. Sl. občinstvu se prosi za mnogoštevilno udeležbo.
Šport.
»Orjuna« in delavski šport.
V 48. številki »Orjunc« je izšel člančič, ki ima med drugim tudi siedoče vrstice: »Delavsko-kmetsko športno gibumc v
smislu marksistične ideologije mislijo izvesti neki prevroči marksisti, ki mislijo, da bodo po polomu komunizma na gospodarskem in političnem polju kaj več dosegli pri športu. Uverjeni pa nuj bodo. da so vse njihove zasnove o enotni in skupni akciji zatiranih razredov Jugoslavije proti ofenzivi kapitala s pomočjo komunističnih športnikov povsem jalove . . . itd.«
Z ozirom na te vrstice orjunskega glasila* v Ljubljani, čutim dolžnost, da v imenu pripravljalnega odbora Delavsko-kmet-ske športne zveze za Jugoslavijo izjavim sledeče:
Delavsko-kmetsko gibanje v smislu marksistične ideologije ne mislijo izvesti kaki »prevroči« komunisti, temveč zavedni marksisti-športniki, ki se zavedajo, da je potrebna koncentracija delavskih moči tudi na športnem polju. Za to so ti očitki, ki jih servira »Orjuna« z gotovo tendenco, pokazati jako marksistično športno gibanje v sumljivi luči, češ, da je to le krinka za javno udejstvovanje komunistov, — popolnoma vredni ideologiji integralnega jugosiovenstva naših domačih orjuncev.
Slovenski dclavci-športniki dobro spoznavajo, kam jih vodi slovenska vele- in mala-buržuazija, zlasti pa mala plast »tiajzavednejših« Jugoslovenov (ne Slovencev!) tudi pri športnem udejstvovanju. Ta neslana namigavanja uredništva »Orju-ne« ne bodo nam na ugledu med delavci-športniki-marksisti orav nič škodovala, kajti zavedamo se dobro, da je s priob-čitvijo imenovanega člančiča v »Orjum« od 4. novembra 1926 prevzelo okrožje Or-juncev-športnikov nalogo — razbiti delavske športne vrste, ki se koncentrirajo v zavesti, da se bore proti jugoslovanskemu kapitalizmu po smernicah marksistične ideologije.
Orjunaši. s takimi namigavanji v vašem glasilu ne boste med marksističnim delavstvom ničesar opravili! Fr. Aleš.
Po ctolgi dobi 15 let se je zopet izvršil prevzem in zaobljuba župana s. Siterja, kakor tudi svetovalcev. Dolga je bila pot, da je trboveljska občina prišla do legalnega občinskega zastopa, ki so jo polnih 8 let vodili razni gerenti proti volji trbovelj-
NOVO BUČNO OLJE
toletne žetve, sveže pridelano, jatn-četto pristno in čisto, dobavi po najnižjih dnevnih cenah tovarna olja
Vielhaber & Bohm, pisarna Maribor, Tattenbachova u.is.
■JUGOMETAUJA*1
nudi po najsolidnejših* cenah vse v stroko spadajoče izdelke: patentirane peči, ogrevalne aparate, kotle za žganjekuho, vsakovrstno kuhinjsko posodo, petrolejske svetilke na plin ter vsakovrstno galanterijsko robo
MODROCE
iz najboljšega domačega in češkega platna,
posteljne mreie,
otomane in tapetniške Izdelke nudi najceneje
Rudolf Radovan
tapetnlk
LJUBLJANA, Krekov trg 7.
Stalnim nametčencem na obroke I
IZ
kovin.
LJUBLJANA
■ ■■■■■ ■■■■■n
H. RAUCH
trgovina stakla
Celje, Preiernova ul.
priporoča steklo za okna, zrcala slike, okvirje za slike, svetilke, porcelan, kameno posodo itd. itd.
Na drobno! Na debelo!
Zbirajte za tiskov, sklad Z
s
za moške obleke, velika izbira — ugodne cene.
m
R. M1KLAUC „Pri Škofu
LJUBLJANA, LINGARJEVA ULICA.
DELAVCI!.......................
polagajte največjo važnost "^©‘“-obuteV' ki^se boljša v Sloveniji je sedaj „D°KO muiev, ki se
prodaja v OOKO prodajalni
v Ljubljani v Prešernovi ulici 9, dvorišče.
Vsak deseti kupec dobi par čevljev zastonj.
T.I,: U*>, liskama d. d. v	iT^Ua.	r.vna.ell	,	-	Za	pola«..*.	..«»	SSJ	z,	Slovenilo	Izdala	la	u,.,„l.	JoalP	»M