Iz vsebine:
PTUJ: Tri možne poti
Mlekarne................................stran 2
v
ORMOŽ: Pritožbi gradbenikov zara-
di izbire izvajalcev..................stran 2
PTUJ: Zapleti z zdravstvenimi karto-
tekami ....................................stran 3
ČEVLJARSTVO KIDRIČEVO:
Na sodišču tudi v tretje ni šlo ..stran 3
GLEDALIŠČE ZATO: Spreminja-
joče se mnenje svetnikov..........stran 5
v
SAH: 60 let Janka Bohaka .stran 14
ROSVITA PESEK: Materinstvo ni
ovira za kariero....................stran 21
VIKTORINOVI VEČERI:
Srečanje s Tonetom in Jernejem
Kuntnerje?n...........................stran 22
14. NOVEMBER - SVETOVNI DAN
SLADKORNE BOLEZNI
Na Ptujskem
najMišja obolevnost
Svetovni dan sladkorne bolezni 14. november je v spo-
min na dr. Ftederieka G. Bantinga, glavnega odkritel-
ja Insulina. Na nacionalni konferenci o zdravstvenem
varstvu bolnikov s sladkorno boleznijo, ki je bila 27,
oktobra v IJubijani, so predstavili nacionalni načrt
zdravstvenega varstva teh bolnikov.
V Sloveniji je registriranih več kot 71 tisoč sladkornih
bolnikov. Na širšem območju Ptuja (območje nekdanje
ptujske občine in Ormoža) je bilo 14. novembra registri-
ranih 5014 sladkornih bolnikov, stopnja obolevnosti pa je
5,6, kar je največ v Sloveniji. Prav tako na dispanzer za
diabetike v ptujski bolnišnici odpade veliko več sladkor-
nih bolnikov kot drugje v Sloveniji, kjer pride na enega
zdravnika 1381 bolnikov.
Svetovni dan sladkorne bolezni je dan, ko se še posebej
zavemo pomena kakovostnega neprekinjenega zdravstve-
nega varstva, ki preprečuje akutne zaplete in kronične
okvare.
MG
PTUJ / KAKO PROTI PROMETNEMU NEREDU
So rešhev lisice in pajek?
Kljub vsem prizadevanjem na papirju, fizičnim zaporam in pihanju na dušo Ptujčanom, da bi se iz-
kazali s prometno kulturo, rezultatov ni.
Mesto je še naprej zatrpa-
no z avtomobili, čeprav je od
nedavnega eno parkirišče
več. Župan mestne občine
Ptuj trenutno ne vidi druge-
ga izhoda, kot da v mesto pri-
pelje lisice in pajka. Če se
bodo za tako "zdravilo"
odločili, se bo to za nespošto-
valce prometnega režima in
prometne kulture na
ptujskih ulicah in trgih poja-
vilo že v mesecu ali dveh.
MG
KIDRIČEVO / USPEHI PODJETNIKOV
Podjetništvo
obilne Kidnievo '95
čeprav je bila občina Kidričevo ustanovljena šele v letu 1995, ima vse značilnosti tipične evropske
občine. Prizadeva si za razvoj in ustvarjalno ongažiranje občanov, torej tudi podjetništva.
Da bi pokazali, kaj zmorejo in kaj veljajo, so še pred izte-
kom leta povabili k sodelovanju vse podjetnike in se dogo-
vorili, da pripravijo razstavo z zgovornim naslovom
Podjetništvo občine Kidričevo '95.
V organizaciji občinskega
odbora za gospodarstvo in
pod pokroviteljstvom župana
so k sodelovanju pritegnili 50
podjetnikov iz te občine.
Razstava bo v veliki dvorani
restavracije Kidričevo od 22.
do 24. novembra. Svečanost
ob odprtju bo v sredo, 22. no-
vembra, ob 15. uri, obogatili
pa jo bodo s kulturnim
programom. V petek, 24. no-
vembra, bo ob 12. uri v res-
tavraciji posvet s podjetniki,
razstavo pa bodo zaprli ob
17. uri.
Na ogled vabijo vse, ki jih
zanima, kaj zmorejo podjet-
niki Kidričevega.
-CM
2 - DOMA IN PO SVETU
16. NOVEMBER 1995- TEDNIK
PTUJ / SE BO MLEKARNA POVEZOVALA?
Poslovi rezultati Mlekarne Ptuj so bili v letošnjem polletju
slabi, ugotovljena je bila celo izguba. Ta se je v naslednjih
mesecih zmanjševala in bo do konca leta po vsej verjetnosti
pokrita. Gospodarske težave Mlekarne pa so vseeno tolikšne,
da je vodstvo začelo razmišljati o predsanacijskih ukrepih,
nujnih za izboljšanje rezultatov poslovanja. Delavski svet je
dal vodstvu zeleno luč za razmišljanje in dogovarjanje o mo-
rebitnem poslovnem povezovanju z drugimi slovenskimi mle-
karnami.
Konec lanskega leta je delav-
ski svet Mlekarne potrdil pro-
gram lastninskega preobliko-
vanja podjetja. Ker gre za živil-
sko industrijo, ki po zakonodaji
prehaja v 45-odstotno last-
ništvo zadrug, je v sklepanju
sodeloval tudi upravni odbor
Mlekarske zadruge Ptuj. Za-
druga je sprejela tudi ponudbo
za sodelovanje v notranjem od-
kupu, tako da bi bili kmetje,
člani Zadruge, po končanem
lastninjenju 49-odstotni, se-
danji in bivši delavci ter upoko-
jenci Mlekarne pa 51-odstotni
lastniki. Člani Zadruge so o
tem odločili na izrednem
občnem zboru konec lanskega
leta in dobili potrditev dogo-
vorjenega še na rednem
občnem zboru marca letos z in-
formacijo, da naj bi bilo last-
ninsko preoblikovanje opravl-
jeno do konca leta.
Kot hladen tuš je zato učinko-
vala, sicer neuradna, informacija
o kapitalskem povezovanju Mle-
karne Ptuj z Ljubljanskimi mle-
karnami. Upravni odbor Zadru-
ge se je hitro sestal in sprejel
protest, ker lastninsko preobli-
kovanje ne teče po dogovorjeni
poti. Upravni odbor nasprotuje
kakršnemukoli povezovanju
Mlekarne Ptuj z drugimi mle-
karnami pred opravljenim last-
ninskim preoblikovanjem. Nič
nimajo proti poznejšim povezo-
vanjem, ki bodo seveda morala
imeti tudi soglasje skoraj polo-
vičnega lastnika. Upravni odbor
Mlekarske zadruge se namreč
boji, da gre za ustavitev procesa
sedanjega programa lastninjenja
Mlekarne in odrivanje pridelo-
valcev mleka na stranski tir, brez
možnosti odločanja. Ob tem
poudarja, da želijo kmetje svoj
zakonski delež Mlekarne ter
prevzeti svoj del odgovornosti za
njeno usodo. Cilj Mlekarske za-
druge )e zagotovitev obstoja
Mlekarne ob dejstvu, da morajo '
delavci in kmetje tesno sodelo-
vati, saj eni brez drugih nimajo
prihodnosti.
Vodstvo Mlekarne pa med tem
uresničuje sklep delavskega sve-
ta. V pripravi so trije elaborati o
možnostih nadaljnjega obstoja
Mlekarne: o povezovanju z
Ljubljanskimi mlekarnami, po-
vezovanju z mlekarnami seve-
rovzhodnega dela Slovenije in
nadaljevanju samostojne poti.
Anica Brumec, v.d. direktorice
Mlekarne: "Vsi dosedanji dogo-
vori so bili zgolj informativni,
brez kakršnihkoli odločitev ali
obveznosti. Člani upravnega od-
bora Mlekarske zadruge so bili
nepravilno obveščeni, da imamo
že sprejete programe; to ne drži.
Sklepali so na osnovi informacij,
ki so jih dobili iz drugih mle-
karn, za naše mnenje oziroma
informacije sploh niso vprašali.
Poudarjam, da do danes nimamo
še popolnoma nič napisanega, ne
konkretno dogovorjenega, vse je
na nivoju prvih pogovorov. Ko
bodo programi pripravljeni,
predvidevamo, da bo to konec
tega meseca, bo delavski svet
odločil o morebitni povezavi ali
proti njej.
Karkoli se bo zgodilo, ostanejo
odnosi z Mlekarsko zadrugo ne-
spremenjeni," poudarja vršilka
dolžnosti direktorice. "Če bo
prišlo do povezovanja z drugimi
mlekarnami pred lastninjenjem,
bo moral biti narejen tudi drug
program lastninskega preobliko-
vanja Mlekarne, sicer ostane v
veljavi sedanji, ki čaka na
potrditev Agencije."
Kakorkoli bodo tekle poti last-
ninjenja in povezovanja ptujske
mlekarne, je neizpodbitno dejst-
vo, da imamo v Ptuju za ljuto-
mersko najmanjšo mlekarno v
Sloveniji. Njen obstoj ogrožajo
presežki mleka in mlečnih izdel-
kov na domačem trgu in majhne
možnosti za samostojen nastop v
izvozu. Tudi čedalje glasnejša
poudarjanja, da je v Sloveniji
prostor za dve ali tri večje mle-
karne, ne vzbujajo optimizma v
svetlo prihodnost majhnih mle-
karskih obratov. Vse to sili tudi
vodstvo ptujske mlekarne v raz-
mišljanje o povezovanju. Trgov-
ci, ki se prav tako povezujejo v
velike sisteme, odkrito napove-
dujejo sodelovanje z dvema ali
tremi dobavitelji mleka in
mlečnih izdelkov. Vse jasneje je
torej, da majhna ptujska mlekar-
na sama ne bo sposobna prežive-
ti. Edini cilj morebitnega pove-
zovanja je zato zagotovitev dela
sedanjim 75 delavcem in prodaje
mleka kmetom. Tem ciljem pa
bodo zagotovo podrejeni na-
daljnji odnosi in dogovarjanje
med Mlekarno Ptuj in Mlekar-
sko zadrugo.
Bračič
LESKOVEC / ODPRLI NOVO
PRODAJNO SKLADIŠČE
Konec prejšnjega tedna je Kmetijska zadruga Ptuj odprla v
haloškem Leskovcu novo prodajno skladišče v velikosti 21
krat 13 metrov. Objekt stoji na mestu dotrajanega in
porušenega zadružnega poslopja in bo ljudem s tega območja
Haloz popestril zadružno ponudbo, služil pa tudi za odkup
pridelkov.
Na slovesnosti so se zbrali
vodilni ljudje in člani Zadruge,
predstavnik Zadružne zveze
Slovenije ter vodstvo občine
Videm, zadovoljstvo ob prido-
bitvi pa je izrazil tudi videmski
župan Franc Kirbiš.
"Skladišče, ki ga odpiramo, je
prvi novi objekt po daljšem času.
V KZ Ptuj se zavedamo, da je
potrebno investirati v razvoj in
da so za nemoteno poslovanje
potrebni tudi sodobni objekti",
je poudaril predsednik upravne-
ga odbora KZ Ptuj Janko Petro-
vič. V KZ Ptuj glede na naloge
pri reorganizaciji in gospodar-
sko težke čase že dobro desetletje
niso investirali. Danes vedo, da
bodo morali nekaj naslednjih let
intenzivno vlagati v obnovo in
širitev objektov, če želijo
obdržati sedanji obseg poslovan-
ja. Šele po teh sanacijskih vla-
ganjih bo mogoče razmišljati o
investicijah v širitev poslovanja.
Za začetek novega investicijske-
ga obdobja v osrčju Haloz se je
zadruga odločila, ker je bil stari
objekt v Leskovcu najbolj dotra-
jan. Naslednja investicija, za ka-
tero že zbirajo gradbeno doku-
mentacijo, bo hladilnica v Ptuju,
zgrajena poleg centralnega skla-
dišča. Gre za precej večji objekt
na površini skoraj 1.500 kvadrat-
nih metrov. Prvenstveno bo na-
menjen skladiščenju vrtnin, ka-
terih pridelava se na območju
zadruge povečuje, tudi zaradi
gradnje namakalnih sistemov.
Zadruga želi povrniti sloves po-
sameznih	pridelovalnih
območij, kot so ga imela nekoč s
pridelavo nekaterih kultur (na
primer čebule), obenem pa se vse
bolj zaveda škode, ki je bila
povzročena ptujskemu kmetij-
skemu zaledju z ukinitvijo
proizvodnje v živilski industriji
Petovia.
J, Bračič
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za
radijsko in časopisno dejavnost
«AD/0-TEDMIK Ptuj.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di-
rektor in glavni urednik), Ludvik
Kotar (odgovorni urednik), Jože
Šmigoc (pomočnik odgovornega
urednika in lektor), Jože Bračič,
Ivo Ciani, Majda Goznik, Martin
Ozmec, Marija Slodnjak, Dušan
Sterle in Milena Zupanič (novi-
narji).
TEHNIČNI UREDNIK, celostna
podoba in prelom: S. Ribarič.
PROPAGANDA:
Oliver Težak, rt 776-207
Naslov: RADIO - TEDNIK, Raičeva
6, 62250 Ptuj, p.p. 95; v (062)
771-261, 779-371; 771-226; faks
(062) 771-223.
Celotna naročnina 4.500 tolarjev,
za tujino 9.000 tolarjev.
Ptuj: 52400-603-31023
Tisk: GZP Mariborski tisk, Mari-
bor.
Po mnenju Ministrstva za infonvi-
ranje Republike Slovenije št.
23/58-92 z dne 12.2.1992 se šteje
Tednik za izdelek informativnega
značaja iz 13. točke tarifne
številke 3, za katerega se plačuje
davek od prometa proizvodov po
stopnji 5 odstotkov.
ORMOŽ / PRITOŽBI GRADBENIKOV ZARADI IZBIRE IZVAJALCEV
Zapleii pri prmdnii
prizidka OŠ Ivanjlim^dt
V Ivanjkovcih imajo lepo in relativno novo šolo, žal pa ni do-
volj prostorna. Zato so se odločili za dozidavo prizidka, ki bi
potekala v dveh fazah. V prvi fazi naj bi zagotovili potrebne
dodatne učilnice, ki bi omogočile enoizmenski pouk, v drugi
fazi pa naj bi šolarji dobili še telovadnico. Prvo fazo iz pro-
računa financira občina Ormož.
Na deveti redni seji občinske-
ga sveta, ki je bila 28. septembra,
so svetniki odločali o tem, komu
bodo dodelili izvedbo del. Na
javni razpis se je prijavilo sedem
izvajalcev, pri čemer je Elektra
iz Maribora ponudila le izvedbo
elektroinstalacije. Ponudbe je
analizirala strokovna komisija.
Ugotovila je, da so vse ponudbe
popolne, in občinskemu svetu v
ožji izbor kot najugodnejša po-
nudnika predlagala PGP Ljuto-
mer in Gradiš - GP Gradnje
Ptuj. Enakega mnenja je bil tudi
vodja oddelka za inženiring
ZEU - družbe za načrtovanje in
inženiring iz Murska Sobote
Stanislav Marič.
Svetniki so se po daljši razpra-
vi odločili, da bo izvajalec pod-
jetje Ecoenergetika iz Ormoža,
zato sta omenjeni podjetji vložili
zahtevek za revizijo postopka
javnega natečaja in ga naslovili
na ministrstvo za finance, mi-
nistrstvo za šolstvo in šport ter
na občino Ormož. V ločenih po-
govorih sta predstavnik ptujske-
ga gradbenega podjetja Franc
Petek in predstavnik ljutomer-
skega PGP-ja Roman Zadravec
navedla podobne razloge za
vložitev zahtevka revizije pos-
topka javnega natečaja. Občini
Ormož sta podjetji predlagali, da
spremeni sklep o izbiri izvajalca.
Ministrstvo za finance je
določilo desetdnevni odlog, da
se seznani s problematiko. Rok
je potekel in najbrž bodo kmalu
jasni odgovori na vsa vprašanja,
ki se postavljajo. Tematika pa bo
gotovo tudi na dnevnem redu
seje sveta, ki bo 20. novembra.
viki klemenčič
PTUJ / DOBRODELNA PRIREDITEV
Prisluhnimo ideiil
V dvorani Center v Ptuju bo jutri, 17. novembra, ob 19. uri
dobrodelna zabavnoglasbena prireditev Zveze paraplegikov
Slovenije z naslovom Dobra misel - Slovenija slovenskim para-
plegikom.
Na njej bodo nastopili nekateri
znani slovenski glasbeniki, ki so
jim dobra dejanja blizu. Vstop-
nice po 500 tolarjev so naprodaj
v prostorih TlC-a, prodajali pa
jih bodo tudi dve uri pred pričet-
kom prireditve v dvorani center.
Izkupiček bodo namenili za
gradnjo doma paraplegikov v
Lazaretu pri Ankaranu.
Dobra misel je mati dobrih de-
janj, gibalo ustvarjalnega živl-
jenja ter vodilo k sreči, je med
drugim zapisal predsednik Zve-
ze paraplegikov Slovenije Ivan
Peršak. Slovenski paraplagiki se
trudijo biti ustvarjalni člani
družbe. Moči, ki jih potrebujejo
za življenje in delo, so obnavljali
v rehabilitacijskem centru v Pi-
netu, dokler jim ga niso nasilno
odvzeli. Zato so v Zvezi para-
plaegikov Slovenije prepričani,
da jim bodo prisluhnili vsi ljudje
dobre volje ter jim pomagali
zgraditi nov dom v Lazaretu.
Projekt Dobra misel vključuje
organizacijo dobrodelnih kon-
certov v Sloveniji in zamejstvu.
Z njim naj bi širši javnosti pred-
stavili namen in pomen gradnje
doma za rehabilitacijo sloven-
skih paraplegikov.
-o MG
ERDUT, ZAGREB: V nedeljo
okrog 14. ure je Milan Milano-
vič v Erdutu v imenu slavon-
skih Srbov podpisal besedilo
sporazuma o mirni rešitvi
hrvaško-srbskega spora, to de-
janje pa je popoldan v predsed-
niških dvorih v Zagrebu pono-
vil še glavni hrvaški pogajalec s
Srbi Hrvoje Šarinič. Mirovni
posrednik Thorvald Stolten-
berg je ob tem izjavil, da je to
zgodovinski sporazum za vsa
območja nekdanje Jugoslavije,
ki so bila v vojni, in pomeni
začetek konca vojne. Vrednost
sporazuma o rešitvi hrvaško-
srbskega spora je zlasti v tem, da
na ozemlju Hrvaške - tudi zunaj
doslej zasedenega območja Ba-
ranje, vzhodne Slavonije in za-
hodnega Srema - rešuje srbsko
vprašanje, poleg tega pa je z
njim odpravljena zadnja visoka
ovira na poti k miru v BiH. Os-
rednje podrobnosti sporazuma
takoj po podpisu niso bile zna-
ne, razen tega da bo prehodno
obdobje, ko bo nad omenjenimi
deli Hrvaške imel protektorat
Varnostni svet OZN, trajalo leto
dni. Peter Galbraith, ameriški
veleposlanik v Zagrebu, je pou-
daril, da je sporazum pripravl-
jen na temelju spoštovanja pra-
vic vseh prebivalcev tega
območja, predvidena pa je vrni-
tev vseh beguncev na njihove
domove.
SARAJEVO: Na sarajevsko le-
tališče je ob koncu minulega
tedna prispelo 70 visokih oficir-
jev NATO. Za ohranitev miru v
Bosni predvidevajo vpoklic
60.000 vojakov iz ZDA, Velike
Britanije, Francije in Rusije.
Američani bodo imeli štab v
Tuzli, kamor je že dopotovala
skupina visokih oficirjev.
Francozi bodo imeli sedež v va-
sici Vrapčiči severno od Mostar-
ja, Angleži pa v Gornjem Vaku-
fu, kjer so ^ zdaj. Uradno se si-
cer še ne ve, kje bodo imeli svoj
sedež Rusi, po prvih vesteh pa
naj bi bil njihov sedež na tistih
območjih, ki so življenjskega
pomena za Srbe. Pomočnik
ameriškega državnega sekretar-
ja za človekove pravice išče tisoč
ali dva tisoč izginulih nesrbskih
državljanov, večinoma musli-
manov. Oblasti bosanskih
Srbov so prvikrat priznale, da so
ti izginili, vendar ne vedo, kje
so.
TEL AVIV: Sedemdnevno
žalovanje za ubitim ministrs-
kim predsednikom Jicakom Ra-
binom se je v nedeljo končalo z
žalnim obredom ob njegovem
grobu na griču Herzl v Jeruzale-
mu. Trg Malhej Izrael pred
Mestno hišo v Tel Avivu, kjer je
bil ubit ministrski predsednik,
so poimenovali po Jicaku Rabi-
nu. V zadnji dneh je veliko
slišati, da je Rabinova smrt mor-
da izraelski državi prinesla ne-
kaj notranjega miru, vprašanje
skupne prihodnosti z Arabci za
njene meje pa je prepustila dol-
gim in mučnim pogajanjem, ki
bodo zahtevala boleče koncesije
vseh strani.
LAGOS: Mednarodna skup-
nost je v nedeljo še stopnjevala
kritike Nigerije, kjer so minuli
petek usmrtili devet borcev za
manjšinske pravice. Številne
države so odpoklicale svoje vele-
poslanike iz Lagosa, vendar vo-
ditelji držav zavračajo možnost
uvedbe naftnega embarga. Ta
naj bi prizadel prebivalstvo, ne
pa vojaške hunte.
BAKU: V Azejbajdžanu so v
nedeljo potekale prve demokra-
tične parlamentarne volitve.
Predsedniku Hajdarju Alijevu
se je tako ponudila nova pri-
ložnost za okrepitev pozicije
moči v državi, saj je njegovi
stranki zmaga že vnaprej zago-
tovljena.
Pripravila: T. Mohorko
TEDNIK . 16. NOVEMBER 1995
POROČAMO, KOMENTIRAMO - 3
HBBIHBpHBHiHilHHHiHH	^r,
I	TAJNIKi OBČIN Si POVEZUJEJO
Včeraj so se v Mestni hiši v Ptuju sestali tajniki občin Ljutomer,
Ormož, Lenart, Gornja Radgona, Sveti Jurij in devetih ptuj-
' skih. Gre za prvi uradni sestanek tajnikov s širšega območja, ki
i so srečanje izrabili za izmenjavo izkušenj in dogovor o medse-
■ bojnem sodelovanju ter reševanje nekaterih skupnih problemov. |
Med drugim so govorili o problematiki odlaganja in ravnanja z |
: odpadki, izboljšanju kvalitete pitne vode, problematiki delitve J
; nalog med upravno enoto in lokalno samoupravo ter pre- i
^ moženjski in delitveni bilanci.	?
VEČERNA ŠOLA POPJETKIŠTVA
7. decembra se bo pričela prva večerna šola podjetništva v
Ptuju, ki jo bo obiskovalo okrog 1 5 obrtnikov in podjetnikov.
Trajala bo sto ur, na njej pa bodo slušatelji pridobili znanje, brez
katerega danes ni podjetniškega razvoja. Organizirata jo Gea
College in Center za podjetništvo svetovanje Ptuj.
MEDNARODNA KONFERENCA O VARSTVU
OKOLJA
V okviru evropskega leta varstva narave in soorganizaciji slo-
venskega ekološkega gibanja je v mariborskem hotelu Slavi-
jo od ponedeljka, 12., do srede, 15. novembra, potekala 12.
mednarodna konferenca o varstvu okolja. Okoli 130 udeležen-
cev iz petnajstih držav Evrope in ZDA je predavalo in razpravljalo
na temo Reševanje ekoloških problemov od posameznih prime-
rov in poizkusov do konceptov, znanja, orodij in motivacij. (-OM)
.--_________________- -- -- ^___-_____—v—^	^
ZAPRLI RAZSTAVO MiDNiROiNi
ARHITEKTURNE DELAVNICI 1
¥ Mestni hiši v Ptuju se je prejšnjo sredo iztekla razstava	J
možnih predlogov za urbanistično ureditev desnega brega	:
I Drave v Ptuju, ki so jih izdelali študentje arhitekture iz Slovenije in	i
i nekaterih evropskih držav, udeleženci mednarodne arhitekturne	J
delavnice Sezam, ki je v Ptuju potekala od 12. do 20. oktobra.	j|
I Čeprav naj bi bila prvotno odprta le teden dni, so jo podaljšali	C
i na več kot štirinajst dni, vendar Ptujčani zanjo niso pokazali pre-
! tiranega zanimanja. Sedaj jo bodo preselili v Ljubljano. Po na-
povedih bodo študentje v Ptuju ustvarjali tudi prihodnje leto.
j	ČEK ZA MARIBORSKO BOLNIŠNICO I
ii	===============^============Z====^^
j;	prejšnji četrtek so ustanovitelji Mc Donald'sa v Mariboru odprli ■
fl	m že drugo restavracijo, tokrat Mc'Drive. Ob tej priložnosti so
I;	mariborski bolnišnici podarili ček v vrednosti dva tisoč nemških
i	mark za nakup novih aparatur. Prevzel ga je predstojnik mari-
i,	borske pediatrije doc. dr. Alojz Gregorič.	I
ZA NEKADILCE IN ZDRAVJE i
i i ipi^ovna enota Ptuj je lahko za zgled, kako je treba zavarovati
1; l#zdravje nekadilcev in tudi kadilcev. S tem, ko je prepovedano
|; kajenje na hodnikih oziroma v vseh pisarnah, kjer čakajo stran-
; ke, v pisarnah, v katerih sprejemajo stranke, v pisarnah, kjer po- f
; leg kadilcev delajo nekadilci, ter na vseh sestankih in kolegijih,
: so hkrati poskrbeli tudi za večji ugled enote. Nekajtedenske
izkušnje kažejo, da prepoved upoštevajo tudi stranke. Cisto dru- ;i
; gače pa je v prostorih Mestne hiše v Ptuju, kjer se kadi praktično
povsod, tudi na nekaterih sestankih, čeprav je že prejšnji izvršni ;
i svet sprejel sklep, da je na sestankih in kolegijih prepovedano ;;
? kajenje. Mestna hiša pa bi morala biti prazaprav za zgled, glede '
na to da se mestna občina vključuje v mrežo slovenskih zdravih I
mest in da je v njej tudi sedež projektne pisarne Ptuj - zdravo <
mesto.	I
ŠTAJERSKA MODA V LUXEMBURGU
To, česar ne zmore politika, zmorejo kulturni in modni delavci i
Maribora in Ptuja: združili so svoje moči, znanje in ustvarjal- i
nost in bodo v okviru partnerskega sodelovanja med mestoma j
Maribor in Petange v Luxemburgu ob pomoči tamkajšnjega čast-
nega konzula Republike Slovenije Franca Z. Dreua predstavili ?
štajersko modno jesen in zimo. Izvedbo modne revije so zaupali
znanemu modnemu delavcu Marjanu Podlesniku iz Maribora.
Na njej se bo ob mariborski Modni hiši s samostojno revijo ';
večernih oblačil predstavila tudi ptujska kreatorka Barbara Pla-
več. Revijo bo vodila konzulova hči, ki bo prav tako oblečena v
; ptujske kreacije.
ZDRUŽENA LISTA V PREŠERNOVI 29 ^
Ptujska območna organizacija Združene liste socialnih demo- I
kratov se je preselila. Stranka ima po novem sedež v Prešer- 1
! novi 29 v Ptuju.	jj
V SOBOTO NA PTUJSKI TELEVIZIJI
Na programu je redna glasbena oddaja Video-boom 40, ki jo j
^ ptujska televizija predvaja v okviru izmenjav združenja lokal- ?
; nih televizij Slovenije.
Pripravila: MG
tBSE^SSK^
PTUJ / ZAPLETI Z ZDRAVSTVENIMI KARTOTEKAMI
Člgcnfci /e karMekm
V zadnjem času je bilo v Ptuju precej zapletov pri prenosu kartotek pacientov iz javnega zdravstva
v zasebne zdravstvene ordinacije. Zaradi tega so se razburjali pacienti, ki so si izbrali osebnega
zdravnika med zasebniki, in tudi sami zdravniki, ki so se odločili za zasebno zdravstveno prakso.
Pri vsem tem gre za še eno od neurejenih vprašanj, ki so se
pojavila s privatizacijo v zdravstvu. Ta ne poteka načrtno In
na nekatere zaplete pripravljale! zdravstvenih sprememb
niso računali.
Do zapletov pri prenosu karto-
tek iz javnega zdravstva v zaseb-
ne ordinacije naj bi po podatkih
Zavoda za zdravstveno zavaro-
vanje Slovenije prihajalo le v
Ptuju, kjer se eni in drugi zdrav-
niki medsebojno niso mogli
prav dogovoriti, trdijo na ZZZS.
Da bi presekali z absurdno situa-
cijo, so ptujskemu zdravstvene-
mu domu izdali navodilo, da
kartoteko mora predati. Na dru-
ga njihova vprašanja, ki so jih v
zvezi s tem poslali tudi na mi-
nistrstvo za zdravstvo, pa še niso
prejeli odgovora. Ker so zasebni
zdravniki del javne zdravstvene
mreže, se upravičeno postavlja
tudi vprašanje, kako je mogoče v
takšnih razmerah razviti stro-
kovno in organizacijsko sodelo-
vanje, če se brez težav ne morejo
dogovoriti niti za prenos karto-
tek.
Dejstvo pa naj bi bilo, da
čeprav je kartoteka pacientova
last, je ta ne sme osebno pre-
našati od zdravnika do zdravni-
ka, razen če je zapečatena. Brez
težav pa lahko dobi izvide, ki so
sestavni del kartoteke.
Ker gre pri predaji kartotek in
uporabi podatkov iz kartotek za
več odprtih vprašanj, na katere
javnost oziroma pacienti zahte-
vajo odgovor, bomo o tej proble-
matiki še pisali. Med zanimivi-
mi vprašanji je gotovo "zloraba"
podatkov iz kartotek, saj lahko
te posredujejo samo z dovoljen-
jem pacientov, brez težav pa jih
na primer dobijo zavarovalniški
agentje in še kdo. Je torej karto-
teka v resnici pacientova last?
MG
PTUJ / V PERUTNINI SE IZOBRAŽUJEJO
mm mmki^mš^o d^m
Od 6. do 17. novembra poteka v Perutnini v sodelovanju z ni-
zozemsko vladno fundacijo za pomoč državam v razvoju
NMCP strokovni seminar s področja marketinga. Predavajo
vrhunski strokovnjaki - upokojeni menedžerji z bogatimi
izkušnjami v trdih razmerah tržne ekonomije.
Seminarja se udeležujejo Per-
utninini delavci iz PC Trgovina,
nekaj jih je iz proizvodnje, iz
plana in AOP, medse pa so pova-
bili tudi dve udeleženki iz Talu-
ma ter iz Celja in Šentjurja.
Osnovni namen seminarja je
pridobitev strokovnega znanja
za sodelavce s področja marke-
tinga, prodaje in financ ter pri-
dobitev širine razmišljanja, po-
trebnega pri razvoju podjetja.
Strokovnjaki	seznanjajo
slušatelje z nazornimi prak-
tičnimi prikazi zahtev sodobne-
ga trga in kupca, komuniciranja
s kupcem ter trajne prisotnosti
na trgu. Vse to znanje je potreb-
no za sodoben nastop na
domačem in še posebno na
zahtevnem tujem trgu, seminar
pa je najkrajša pot prenašanja
izkušenj iz gospodarsko in tržno
razvitejših držav.
JB
Udeležence seminarja je pozdravil predsednik Perutnine dr.
Roman Glaser.	Foto: L. Cajnko
PTUJ / NA OKROŽNEM SODISCU
O ČEVLJARSTVU
Tudi v tretje ni šlo
Na ptujskem okrožnem sodišču je bila za petek, 10. novem-
bra, že tretjič razpisana glavna obravnava v zvezi s tožbo proti
nekdanjim delavcem Čevljarstva Kiričevo. Vendar se je tudi
tokrat zataknilo na samem začetku, saj eden izmed toženih ni
bil obveščen o razpisu glavne obravnave. Kot smo izvedeli, je
glavna obravnava preložena za nedoločen čas.
TM
rac^ Ptuj.
... DA je demokracija se-
danje vladajoče garniture
slovenska svetinja. "Vse se
lahko zgodi in vse je dovol-
jeno, le da mi ostanemo na
oblasti."
... DA se ministrom nasploh
fučka za Ptuj. Gaber je
obljubo o prihodu v Ptuj po-
goltnil za nekaj ur,
Deželak, Osterc in Umek
pa so jo nasploh požrli.
VIDI SE ...
... DA mladi že mislijo po
svoje: "Mami plavi, da
ljudje plevec pijejo. Jaz pa
bom v boju ploti alkoholu
lazbil tale kozalec."
^OVORI SE ...
Ac. DA sta si ptujsko marti-
novanje in kurentovanje
vse bolj podobna praznika.
Na obeh trajbajo kozlarije,
tudi na martinovanju pa je
ogromno (pijanih) larf.
... £>4 ^^ J^ pevec - basist
elitnega ptujskega zbora
odločil nadaljevati solis-
tično pevsko kariero. Sa-
mostojno in v živo je debiti-
ral v Martinovi oddaji na
MARIBOR / V TAMU SE POŠTENO TRESE
25. novembrn *
prelomniia m Tam
Se pred časom je 3057 Tamovih delavcev čakalo na letošnji
november, da mogoče po končani sanaciji tudi zanje nastopi-
jo boljši časi, zdaj pa so pošteno zaskrbljeni, kajti usoda ma-
riborskega giganta je zelo negotova.
"Če TAM najkasneje do 25. novem-
bra ne bo dobil zadnjega obroka, ki
ga določa zakon, izvedba sanacijske-
ga programa ni možna, vprašljiva pa
je tudi njegova nadaljnja usoda," je
na zadnji novinarski konferenci po-
vedal predsednik Tamove uprave
mag. Edvin Makuc. "Do sedaj je
TAM izčrpal za 4,7 milijarde tolarjev
kreditov s poroštvi države, čakamo
pa še na preostalih 2,3 milijarde to-
larjev. Poslovni rezultati kažejo, da
je Tam povečal proizvodnjo za pri-
bližno 40 odstotkov v primerjavi z
lanskim letom."
Čeprav smo že dalj časa lahko sluti-
li, da v Tamu vre, so v zadnjem času
bruhnile v javnost nove afere. Glede
zapletov, ki jih je sprožila televizij-
ska oddaja o Tamu in vpletenosti
ministra za gospodarske dejavnosti
dr. Maksa Tajnikarja, je Makuc izja-
vil, da se njihova ekipa ne želi ukvar-
jati s političnimi igricami, temveč
želijo "rešiu" Tam in glavno pozor-
nost posvečajo sanacijskemu progra-
mu.
LOCmSANACUO
OD POUTIZACUE
v ponedeljek je predsednik sloven-
ske vlade dr. Janez Drnovšek sprejel
mag. Edvina Makuca in ta mu je
predstavil potek sancije. Pri tem je
izpostavil potrebo po hitri in nujni
odobritvi tretjega obroka bančnih
kreditov z državnimi poroštvi in po
bolj kooperativnem pristopu poslov-
nih bank pri dezinvestiranja Tama.
Mag. Makuc je predstavil tudi aktiv-
nosti pri pridobivanju ustreznih
strateških partnerjev, kar skupaj s
prvima dvema pogojema daje realne
možnosti za uspešnost sanacije.
Drnovšek je poudaril, da je nujno
potrebno ločiti sanacijo Tama od tre-
nutne politizacije tega problema, ter
dodal, da sanacija tega podjetja ni
odvisna od interpelacije proti mini-
stru dr. Maksu Tajnikarju. Bistvo sa-
nacije je ohranitev delovnih mest in
perspektivnih proizvodnih progra-
mov, na kar afere ne smejo vplivati.
Za Tam so torej napočili usodni
dnevi. Upajmo, da najkrajšega
konca ne bodo potegnili delavci,
kot se je zgodilo v mnogih drugih
primerih. Če pa pride do stečaja, se
lahko vprašamo, ali bodo tisti, ki so
odgovorni za zlom tega maribor-
skega podjetja, tudi materialno od-
govarjali ali pa bodo le režiserji no-
vih političnih igric.
M. Slodniak
TEDNIK -16. NOVEMBER 1995
PO NAŠIH KRAJIH ■ 4
ORMOŽ / NA OBISKU DELEGACIJA SKD
Prisluhnili žel-
jam in potrebam
Na Martinovo soboto je našo regijo obiskala delegacija
stranke Slovenskih krščanskih demokratov, ti so v svoj pro-
gram med drugim zapisali, da bodo do volitev obiskali vse
regije in se seznanili z lokalno problematiko.
Potem ko so se dopoldne
mudili na ptujskem območju,
so popoldne preživeli v
Ormožu. Poleg poslancev in
državnih sekretarjev so delega-
cijo sestavljali Lojze Peterle,
predsednik stranke, Hilda
Tovšak, vršilka dolžnosti glav-
ne tajnice stranke, kmetijski
minister Jože Osterc in minis-
ter za ekonomske odnose in
razvoj ter podpredsednik slo-
venske vlade Janko Deželak.
Lojze Peterle je novinarje
najprej seznanil s svojo udeležbo
na kongresu evropskih ljudskih
strank v Madridu in na medna-
rodni konferenci v Bonnu, kjer
so govorili predvsem o varnosti.
Dejal je, da so povsod izrazili
začudenje, da Slovenci ne znamo
najti prave poti za ureditev svoj-
ih odnosov z Italijo, in da je prav
zaradi tega skopnela že vsa mo-
ralna prednost, ki smo jo uživali
v svetu.
Največ pozornosti so krščan-
ski demokrati namenili kme-
tijstvu. Glede priključitve CEF-
TI je minister Osterc dejal, da
je pogajalcem uspelo doseči, da
Slovenija podpiše sporazum in
se pridruži CEFTI brez kakšnih
dodatnih obveznosti na po-
dročju kmetijstva. Veljali bodo
že podpisani sporazumi, po no-
vem letu pa se bodo s posamez-
nimi državami dogovarjali o na-
daljnjem sodelovanju. Poudaril
je, da se je lani stanje v kmetijst-
vu izboljšalo, povišale so se od-
kupne cene kmetijskih pridel-
kov in bistveno se je povečal
fizični obseg proizvodnje. Tudi
podatki za prvih devet mesecev
letošnjega leta kažejo 15-odstot-
no rast govedoreje in 11-odstot-
no povečanje proizvodnje mleka
v primerjavi z enakim obdobjem
lani. Napredek se sicer lahko
komu zazdi majhen, vendar je
konstanten in tak trend pričaku-
jejo tudi v bodoče.
Minister Janko Deželak je
dejal, da je primaren cilj stranke
vključitev Slovenije v EU in da
so vse druge dejavnosti le koraki
v tej smeri. Žal smo izgubili
prednost, ki smo jo imeli pred
drugimi državami v tranziciji,
predvsem ker ne znamo urediti
domačih zadev. Na področju go-
spodarstva bo Slovenija morala
urediti pogoje poslovanja na tak
način, da bo poslovna politika
izvoznega gospodarstva in go-
spodarstva v celoti stabilna,
predvidljiva in načrtljiva. Že se-
daj pomeni poslovanje z dežela-
mi CEFTE okrog 5 odstotkov
naših trgovinskih povezav s tuji-
no; izraženo v številkah je to 800
milijonov dolarjev.
Župan Vili Trofenik je dele-
gaciji izrazil nezadovoljstvo z za-
konom o financiranju občin,
zato ga bo treba spremeniti, saj
po njegovem mnenju ne daje
možnosti za razvoj. Opozoril je
na težave, ki jih je občini
provzročil pozen sprejem pro-
računa, na težave s cestami in na
potrebo, da se spremeni šolska
zakonodaja glede organiziranja
srednjega šolstva v nemestnih
občinah. Poudaril je, da nam ne
primanjkuje kapitala, ampak
znanja. Zato bi mesto, ki je to
postalo že leta 1331, moralo ime-
ti vsaj gimnazijo.
Seveda novinarji niso mogli
mimo vprašanja o aferi Tajnikar.
Predsednik SKD Peterle je de-
jal, da se bo stranka do tega pro-
blema obnašala načelno. Če
bodo ministru dokazali krivdo
za dejanja, ki mu jih očitajo, se
bo SKD pridružila tistim, ki
zahtevajo Tajnikarjev odstop.
Obisk so nadaljevali z ogle-
dom tovarne sladkorja in pogo-
vori o tržnem redu za sladkor ter
o možni dokapitalizaciji in last-
ninjenju. Pozno popoldne so
sklenili obisk naše regije na
srečanju s člani stranke in sim-
patizerji.
Viki Klemenčič
Gori, tik pod vrhom, je jesen-
ski del prvenstva končal nogo-
metni klub iz Ormoža. V prvi
polovici svoje prve tekmovalne
sezone sicer niso bili prvi, so pa z
18 točkami in razliko v golih
24:13 zasedli odlično drugo
mesto. Tudi v pokalnem tekmo-
vanju so izpadli šele v četrtini fi-
nala z ekipo Aluminija. Predsed-
nik kluba Boris Miličkovič je
dejal, da upajo na uvrstitev v
višjo ligo in da nameravajo v
skladu s predpisi urediti slačil-
nice, ograditi teren, najbrž pa
bodo morali tudi razširiti
igrišče.
Po prvonovembrskem nav-
dušenju, ko nas večina pohiti na
grobove tistih, ki smo jih imeli
radi, z naročjem polnim cvetja
in svečarskih izdelkov, pride
tudi čas, ko rože ovenijo in sveče
dogorijo. Takrat se je potrebno
povno spomniti na grobove in
jih očistiti stvari, ki smo jih s po-
nosom privlekli tja. Z leti smo
vse skromnejši, in če smo nekoč
Menda so selektorja slovenske
kickboxing reprezentance po
prispevku v Tedniku o uspehu
14. november na enem pokopališč ormoške občine.
karali prvonovembrski korzo in
enkraten obisk na grobovih, smo
d^nes polni hvale, da se umrlih
spomnimo vsaj enkrat v letu.
Kot vedno je prava mera nekje v
sredini, ampak praviloma dva-
krat, pred 1. novembrom in po
njem.
Ormožanov v Avstriji zasuli s te-
lefonskimi klici. Za vse morebit-
ne nejasnosti se v bodoče obrnite
na Tednik, za vse morebitne
sugestije o sestavi reprezentan-
ce pa je Vladimir Sitar še vedno
pravi naslov.
viici Iclemenčič
A14/5rJ70l^f
SLOVESNOSTI
Zveza kulturnih organizacij Len-
art in mariborski Kulturni forum
pripravljata Maistrove spomin-
ske slovesnosti. Kot je povedal
Aleš Arih, predsednik Kulturne-
ga foruma, bo osrednja le-
narška Maistrova prireditev 22.
novembra. Najprej bo edinega
še živečega Maistrovega borca
sprejel lenarški župan Slavko
Kramberger, nato pa bodo
položili venec pred relief gene-
rala Rudolfa Maistra na Zavrhu,
kjer bo tudi kulturni program, ki
ga je pripravila Marija Sauperl.
Zraven kulturnih prireditev bo
okrogla miza, posvečena dok-
torju Milanu Gorišku in le-
narškemu društvu Sokol, ki je v
tistih časih odigralo pomembno
vlogo pri krepitvi slovenstva ob
severni meji. Gotovo pa bodo
govorili tudi o lastništvu prosto-
rov, kjer je bila nekoč urejena
Maistrova spominska soba.
OBRTNI
POSPEŠEVALNI
CENTER
Lenarška obrtna zbornica ustan-
avlja pospeševalni center, kjer
bodo obrtniki in podjetniki dobi-
li vse potrebne informacije za
področje obrti, storitev, gostinst-
va ter turizma na lenarškem po-
dročju. Svetovalki StankaDevjak
in Vida Savli si že pridobivata
ustrezno znanje na Gea Colle-
geu v Ljubljani. V prihodnosti
nameravajo ustanoviti tudi
občinski pospeševalni sklad za
razvoj, ki se bo ukvarjal z izde-
lavo poslovnih načrtov za prido-
bivanje kreditov pod ugod-
nejšimi pogoji in drugimi aktiv-
nostmi s področja kreditiranja
obrti ter podjetništva.
STANOVALCI S
CMUREŠKE14SE
SELIJO
V lenarški občini je okrog 100
prosilcev za občinska stanovan-
ja, med temi 60 takšnih, ki ima-
jo pogoje za pridobitev social-
nih, 40 pa neprofitnih stano-
vanj. V prihodnje naj bi občina
Lenart vsaj delno zmanjšala sta-
novanjsko stisko in pomagala
zgraditi 20 neprofitnih ter 10 so-
cialnih stanovanj. Razveseljivo
je tudi novica, da so na občini
našli nadomestna stanovanja
za vse stanovalce Cmureške
14, kjer je že bila ogrožena var-
nost ljudi. Tri družine so dobile
novi dom v Lenartu, ena pa pri
Sveti Trojici.
Marija Slodniak
SLOVENSKA BISTRICA / 21. NOVEMBRA ODPRTJE AVTOCESTE
Dela pri gradnji 20 km dru-
gega pasu avtoceste na Slove-
niki med Slovensko Bistrico in
Hočami gredo v sklepno fazo.
V teh dneh poteka tehnični
prevzem cestišča, tako da bodo
do 21. novembra, ko je predvi-
deno odprtje tega dela avtoces-
te, uredili še vse tisto, kar je na
cestišču nujno potrebno.
Slovenjebistričane in tudi
mnoge druge pa zanima, kako je
z izvozom na Devini. Kot smo
izvedeli, bodo o tem odločali pri-
hodnje leto. Vse je seveda odvis-
no od državnega proračuna. Če
se bo bo v malhi našlo dovolj de-
narja za te namene, zagotavljajo
na ministrstvu za promet in zve-
ze, bodo gradnjo -izvoza pričeli
že prihodnje leto.
Besedilo in pesnetek: VT
Še zadnja dela na štiripasovnici med Slovensko Bistrico In
Hočami. Na našem posnetku je del novozgrajene ceste, v sre-
dini pa nadvoz Devina, kjer bo, če bo denar, v prihodnje nov
Izvoz za Slovensko Bistrico.
Bojan Adamič
- skladatelj in
dirigent
3. novembra je v Ljubljani
umrl slovenski skladatelj in
dirigent Bojan Adamič. Rodil
se je v Ribnici na Dolenj-
skem leta 1912. Glasbeno
izobrazbo je pridobil v
Ljubljani, kjer je na srednji
glasbeni šoli študiral orgle in
trobento, na akademiji pa
klavir. Med drugo svetovno
vojno je bil v partizanih, kjer
je v Beli krajini ustanovil pi-
halno godbo Glavnega štaba.
Že zelo zgodaj se je začel za-
nimati za jazz, bil pa je ned-
vomno naš najplodovitejši
skladatelj filmske glasbe za
domače in tuje filme, saj je na-
pisal glasbo za več kot dvesto
filmov. Ustvarjal je glasbo
vseh žanrov - od resne do za-
bavne, za soliste, orkestre,
scensko glasbo, pihalne orke-
stre in vokalno-instrumental-
na dela. Bil je dirigent plesne-
ga orkestra RTV Ljubljana,
kot dirigent pa je gostoval tudi
v tujini.
Bojan Adamič je bil vezan
tudi na Ptuj, saj se je domala
profesionalno ukvarjal tudi s
fotografijo in lik ptujskega ku-
renta mu je bil za tovrstno ust-
varjanje zelo blizu.
Zadnjih deset let je bil re-
den gost Slovenskega festivala
domače zabavne glasbe v
Ptuju kot član strokovne ko-
misije, lani pa je vehementno
vrtel dirigentsko palico God-
bi slovenske policije, ki je
popestrila jubilejni ptujski
festival.
Bojan Adamič je spoštoval
vse glasbene zvrsti, v ustvar-
janju pa so mu bili blizu fol-
klorni elementi, s katerimi je
dosegal svojstveno zvočnost
v tematiki, obdelavi in in-
strumentaciji. Za življenjsko
delo je dobil leta 1979 Prešer-
novo nagrado.
S svojo ustvarjalnostjo se
je Bojan Adamič za vedno za-
pisal v anale slovenske glas-
be.
F. Lačen
Jubilejni festival na Ptuju je
kot dirigent popestril tudi
mojster Bojan Adamič.
Foto: Ciani
TEDNIK - 16. NOVEMBER 1995
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE -5
PTUJ / O GLEDALIŠČU ZATO
Sptemittiaioie se mnenje
svetnikov ovira odloiitev
Težko je prešteti ure, ki so jih ptujski mestni svet, njegovi
organi in strokovni delavci že namenili ustanovitvi Ptuj-
skega gledališča ZATO. Minuli teden so bili še trije tovrst-
ni sestanki, na katerih pa odločilnih besed "gledališče da
ali ne" še niso izrekli. Tako je bilo zelo upravičeno
vprašanje enega izmed udeležencev, čemu so pravzaprav
potrebni sestanki, katerih sklepi se bodisi ne upoštevajo
bodisi sklepov niti ne prinesejo.
Spomnimo, da občinski akti iz
leta 1993 predvidevajo profesio-
nalizacijo Gledališča ZATO s 1.
januarjem leta 1996, kar je izho-
dišče za vse razprave sedanjega
mestnega sveta o profesionaliza-
ciji gledališča. Doslej svetniki
niso bili zadovoljni s pripravo
aktov novega zavoda, kaže pa, da
bi na to profesionalizacijo ven-
darle pristali ob nekaterih pogoj-
ih. Takšen je vsaj rezultat
zadnjega pogovora prvakov ptuj-
skih političnih strank, je poročal
na sestanku posebne komisije za
ustanovitev gledališča minuli
četrtek predsednik mestnega
sveta Milan Cuček. Ob izpolnit-
vi nekaterih pogojev bi namreč
glasovali za ustanovitev gleda-
lišča z 18 glasovi proti 14. In ka-
teri so ti pogoji?
Gledališče naj bi spremenilo
ime, gledališka dejavnost pa naj
bi vsebovala tudi delo polprofe-
sionalnih gledaliških skupin
pod vodstvom Branke Bezeljak
Glazer in njeno izobraževalno
delo. Gledališče je enkrat že
predlagalo novo ime in svetniki
so se takrat z njim strinjali (na-
mesto Gledališče ZATO Ptujsko
gledališče ZATO). Dodatni po-
goji pa se seveda ne ujemajo z
dosedanjim projektom, ki ga je
občina Ptuj izbrala na javnem
natečaju leta 1993, in tiidi ne z
vizijo Sama Strelca. Četrtkov
sestanek tako ni prinesel nobe-
nega rezultata. Predstavnika
Gledališča ZATO, ki je sedaj or-
ganizirano kot društvo, sta me-
nila, da mora društvo nove pogo-
je preučiti in bo sporočilo
odločitev predsedniku mestnega
sveta v desetih dneh. Le-ta pa bo
potem ustanovitev gledališča po-
novno uvrstil na sejo mestnega
sveta. Seveda je vprašanje, o čem
bodo pravzaprav sploh razpravl-
jali mestni svetniki. O veljav-
nem modelu so že, takšen, do-
polnjen z dejavnostmi Branke
Bezeljak Glazer, pa ne bo pri-
pravljen, saj se za pripravo na
sestanku niso dogovorili. Odla-
ganje in čakanje pa seveda ustre-
za vsem, ki so proti.
Ali pa bo zopet povsem dru-
gače? Samo Strelec je napravil
kar prav, ko je svojo edino repli-
ko na sestanku posnel in posne-
tek v trajno last odstopil pred-
sedniku mestnega sveta Milanu
Čučku. To je napravil za zgled
drugim, tistim, katerih mnenja
se spreminjajo od enega do dru-
gega sestanka, s tem pa se odlaga
tudi odločitev.
Milena Zupanič
IVANJKOVCI
Gradnja prizidka k šoli
Pred kratkim se je pričela prva faza gradnje prizidka k osnovni šoli Ivanjkovci. Dela izvaja ormoško
podjetje Ecoenergetika. Doslej so na prvem delu prizidka naredili temelje in talno ploščo ter pričeli zi-
dati, na drugem delu prizidka, kjer bo domoval vrtec, pa so pripravili temelje. Delo bodo nadaljevali,
dokler jim bo to omogočalo vreme. Če bo ugodno, naj bi bil prizidek decembra pod streho.
vk
ZAGORJE / PRIHODNJE LETO ZNOVA PEVSKA REVIJA
Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Slovenska pevska
zveza načrtujeta, da bosta skupaj s prizadevnimi organiza-
torji iz Zagorja ob Savi spet pripravili pregled najboljših
dosežkov na področju slovenskega mladinskega petja. Se
posebej bi radi k nastopu spodbudili predmutacijske zbore,
kjer se v zadnjem času kaže resnejša kriza.
Časa za pripravo zborov na
revijo je še dovolj oziroma rav-
no dovolj, saj bo 15., torej jubi-
lejna, revija v Zagorju od 24. do
26. aprila za vse štiri tipične za-
sedbe: otroški, mladinski, de-
kliški in mladinski mešani
zbor.
Strokovna komisija bo ocenje-
vala tehtnost programa, pre-
pričljivost izvedbe in tehnično
pripravljenost zbora ter imeno-
vala najboljše slovenske mladin-
ske pevske zbore. Če bodo
ustrezne finančne možnosti,
bodo skupaj s priznanji podelje-
ne tudi ustrezne nagrade.
Vsak zbor bo zapel štiri pesmi,
ena skladba mora biti napisana v
zadnjih dvajsetih letih.
Do konca novembra bodo izšle
letos odkupljene in nagrajene
skladbe s strani ZKOS in pravi-
co do prve izvedbe bodo imeli
zbori, ki se bodo prijavili za revi-
jo. Te skladbe so: Deček in cvet
Ambroža Čopija, Sonce boža, Je
še pesem in Svitanje - vse Jakoba
Ježa, Radijski val Blaža Rojka,
Klopotec v jeseni Jožeta Trošta
in Dež Sama Vremšaka.
Število prijavljenih zborov je
omejeno na 36 in eden od pogo-
jev za prednost pri sprejemu bo
tudi čimprejšna prijava.
Na našem področju deluje kar
nekaj odličnih mladinskih pev-
skih zborov in upajmo, da se bo
kateri od zborovodij odločil za
naporno delo in pripravil zbor za
republiško revijo.
FL
PTUJ / RAVNATELJI Z MINISTROM GABROM
mm m mm • •• a m
m^Biakm viziia dela
Minuli petek se je v ptujski Mestni hiši sestal odbor
Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev osnovnih
šol, ki ga je nato v grajskem palaciju delovno obiskal še mi-
nister za šolstvo in šport Slavko Gaber. Z njim so se na re-
gijskem posvetu srečali tudi ravnatelji šol v ptujski in
bližnjih občinah.
Ravnatelji niso zadovoljni s
svojim statusom, smo slišali na
seji odbora Združenja ravnatel-
jev in pomočnikov ravnateljev
osnovnih šol Slovenije minuli
Petek na Ptuju, prav tako pa si
želijo spremenjene pogoje dela
Ha šolah. V tem smislu želijo
Postati ravnatelji enakovredni in
Soodgovorni partnerji Ministrst-
va za šolstvo in šport ter Zavoda
2a šolstvo. Odbor Združenja je
Pod vodstvom ptujskega ravna-
telja Ervina Hojkerja pripravil
tudi druga izhodišča za svoje
prihodnje delo. Sprejeli so še
Predlog novega znaka
^druženja, ki naj bi bil stilizira-
tii slovenski nagelj s štirimi mo-
drimi kvadrati, ki simbolizirajo
Posamezne ravni šolskega siste-
ma.
Glede nove šolske zakonodaje,
ki jo bo parlament sprejemal še
pred novinm letom, so mnenja
članov odbora zelo deljena.
Slišali smo misel, da je potrebno
sprejemanje zakonodaje odložiti
za nekaj let oziroma tako dolgo,
da bodo za učence po vsej Slove-
niji pogoji šolanja izenačeni,
predvidene spremembe, ki bodo
zajele vso šoloobvezno generaci-
jo Slovencev, pa temeljito
preučene. Prav tako pa so se
oglasili tudi zagovorniki novih
zakonov, češ da je po njihovem
mnenju zakonodaja dobro pre-
mišljena in preučena in da se s
sprejetjem mudi.
Milena Zupanič
PTUJ / OTROŠKI PARLAMENT
Otroci proti drogam
že od začetka šolskega leta obravnavajo na šolah problema-
tiko upiranja cigaretom, alkoholu in drugim drogam. Nas-
lednji četrtek se bodo predstavniki učencev posameznih šol
srečali na otroškem parlamentu v ptujskem Narodnem domu.
Parlament na temo Ali zmorem reči ne, hvala bosta organizirala
Center interesnih dejavnosti in Društvo prijateljev mladine,
vodil pa ga bo Aleksander Solovjev s Centra za socialno delo
Ptuj. Otroški parlament se bo pričel ob 13. uri.
(MZ)
PTUJ / MINISTER GABER NA JAVNI TRIBUNI
Javna tribuna o novi šolski zakonodaji, ki jo je organizi-
ral občinski odbor Liberalnodemokratske stranke v
ptujskem kinu, sicer ni privabila množice obiskovalcev,
tisti pa, ki so prišli, so gostoma, ministru Slavku Gabru
in predsedniku parlamentarnega odbora za kulturo,
šolstvo in šport Rudiju Mogetu, zastavili mnogo
vprašanj. Amandmaje k novi šolski zakonodaji je
mogoče oddati do konca novembra, zakonodajo pa naj bi
tretjič brali v parlamentu 12. decembra, smo izvedeli na
javni tribuni.
In katere so največje spre-
membe, ki jih predvideva nova
šolska zakonodaja?
ŠOLOOBVEZEN V
LETU, KO BO
DOPOLNIL 6 LET
Po novem naj bi prešli na de-
vetletno osnovno šolanje, ki
naj bi se pričelo s šestimi leti.
Šolanje bo razdeljeno na tri
obdobja: v prvih treh letih bo
ocenjevanje opisno, v tretjem,
to je od 6. do 9. razreda, pa
bodo učenci lahko izbrali tri
predmete iz družboslovnega in
naravoslovnega sklopa sami.
Med izbirnimi predmeti je
predviden tudi nekonfesional-
ni (neverski) pouk religije in
etike. Pouk se po državi ne bo
pričel enotno za vse otroke, saj
naj bi se prvi učenci lahko vpi-
sali v devetletno šolo že v šol-
skem letu 1998/99 in to v tiste
šole, ki bodo do takrat izpoln-
jevale kadrovske in prostorske
pogoje. Zakon predvideva, da
se bo devetletno šolanje
pričelo po vsej državi v letu
2001/02. Poleg javnih šol so
predvidene še zasebne šole in
izobraževanje na domu, za
učence katerekoli šole pa je
predvideno po zaključku vsake
triade ugotavljanje znanja z
nacionalnimi testi. Med drugi-
mi spremembami je pomemb-
no tudi uvajanje učenja prvega
tujega jezika že v četrtem raz-
redu.
PONOVNO VAJENCI
Na srednješolski ravni so
predvidene od dve- do petletne
srednje šole, med šolami raz-
ličnih ravni se bo lahko preha-
jalo s pomočjo posebnih
tečajev in izpitov, pomembna
novost pa je tako imenovano
dualno šolanje, kar enostavne-
je pomeni ponovno uvedbo va-
jeniške prakse v poklicne šole.
Srednjo šolo bo mogoče
končati z zaključnim izpitom
ali maturo.
UVEDBA NOVIH
VIŠJIH ŠOL
V visokošolski sistem uvaja
nova zakonodaja nove višje
šole, ki bi bile bolj povezane s
srednjim kot z visokim šolst-
vom in bi izrazito pripravljale
študente za konkretno delo,
medtem ko bo univerzitetni
študij mnogo bolj kot sedaj na-
menjen le bodočim znanstve-
nikom, umetnikom. Del se-
danjih univerzitetnih progra-
mov bodo sprejele visoke stro-
kovne šole.
MOŽNOST ZASEB-
NIH VRTCEV
Značilnost večine teh spre-
memb je, da so jih v nekaterih
okoljih že uvedli kot projekte.
Tako tudi vrteška zakonodaja
predvideva uvedbo krajših,
tri- ali štiriurnih programov,
ki jih vrtci že imajo v svoji po-
nudbi, popolna novost pa je
varovanje otrok na domu pod-
nevi in zvečer, kar doslej ni
bilo urejeno z zakonom in tudi
ne plačano s strani države.
Milena Zupanič
PTUJ / RAZSTAVA V MIHELIČEVI GALERIJI
Damir tudi V Ptujiš
v Miheličevi galeriji v Ptuju so v torek zvečer odprli razstavo
risb Damirja - Dada Dragulja, enajstletnega Sarajevčana. Damir
je deček, ki doživlja apokalipso 20. stoletja in riše, da bi ohranil
svoje otroštvo, svoje mesto.
Dadova risba je otroška, vendar ge-
nialna. Riše vse, kar vidi, je med dru-
gim o njegovem ustvarjanju zapisala
Meta Gabršek-Prosenc. Razstavo
malega Sarajevčana so organizirali
Kulturni forum Maribor, mestna
občina Ptuj in Pokrajinski muzej
Ptuj. Na otvoritvi sta mladega umet-
nika predstavila ravnateljica umet-
nostne galerije Maribor Meta
Gabršek-Prosenc in predsednik Ku-
tumega foruma Maribor Aleš Arih.
Razstavo je odprl župan mestne
občine Ptuj dr. Miroslav Luci.
Kot je povedal Aleš Arih, predsed-
nik kulturnega foruma Maribor, so
maja letos organizirali humanitarno
akcijo za pomoč nemočnim otrokom
Sarajeva, od koder so pripeljali tudi
malega desetletnega slikarja Damir-
ja Dragulja, ki ga likovni kritiki že
razglašajo za čudežnega otroka. V
organizaciji Kulturnega foruma sta
bili v Mariboru organizirani že dve
njegovi razstavi. Velik uspeh pa je
doživel s svojo pretresljivo razstavo
Moje Sarajevo v Torinu. Vojna je Da-
mirju in njegovim staršem preprečila
vrnitev v Sarajevo, zato so jim našli
zasilno bivališče v Mariboru. Damir
trenutno obiskuje peti razred osnov-
ne šole Ludvika Pliberška, nadaljuje
pa svoje umetnško ustvarjanje, ki mu
daje moč, da preživlja grozote tega
sveta, predvsem pa Sarajeva. Nov
navdih išče v risbah z motivi kulturne
dediščine Maribora.
Slovenskim ljubiteljem likovne
umetnosti bo Kulturni forum Mari-
bor predstavil vsa najboljša dela mla-
dega slikarja. Prva razstava iz tega ci-
klusa je bila odprta v torek v Ptuju, ki
je bil kot nastarejše slovensko mesto
vedno naklonjen umetnosti in kultu-
ri.	(MG)
6 ■ NAŠI KRAJI IN LJUDJE
16. NOVEMBER 1995 ■ TEDNIK
BORL / MARTINOVANJE IN OKROGLA MIZA O TURIZMU
Obetavnejši razvoj turizma v obiini Corišnica
letošnjemu praznovanju praznika sv. Martina, ki je svoj krst mošta opravil tudi na gradu Bori, so v gorišniški občini v soboto dodali še okroglo
mizo s predstavitvijo gospodarskega razvoja, predvsem razvoja turizma.
Razvojne cilje na področju turizma je gorišnišiui občina zau-
pala zasebnemu podjetju Halo iz Pristave pri Cirkulanah in
njihovemu timu strokovnjakov, na dober odmev pa je nalete-
la tudi anketa med občani, katere rezultiiti so pokazali na za-
nimanje občanov v smeri strategije razvoja turizma v občini.
Prav takšen je bil naslov so-
botne okrogle mize na gradu
Bori, katere osrednji namen je
bil oblikovati nove cilje za razvoj
posameznih dejavnosti v občini,
predvsem pridobiti koristne na-
potke in vzpodbude ter ustvar-
jalno kritiko pri oblikovanju
razvoja turizma v občini. Ideja o
razvoju projekta turističnega
razvoja v kraju in njegovi okolici
ni nova, je pa nova zasnova tu-
ristične dejavnosti, ki jo je tim
Halo tokrat s področja Haloz
razširil na celotno gorišniško
občino. Z novim projektom naj
bi občina dobila celostno podo-
bo, zaživela naj bi turistična
ponudba, več naj bi bilo usmer-
janj na turizem na kmetih,
predvsem pa naj bi imeli os-
rednje mesto v turistični po-
nudbi grad Bori kot turistični
razvojni center v občini in vin-
ske turistične ceste.
"Razvoj občine Gorišnica bo
gotovo izhajal iz osnovne in do-
polnilne kmetijske dejavnosti
tako na ravninskem delu kot
tudi na gričevnatem področju na
osnovi inovativnega podjet-
ništva, kakovostne trgovine in
gostinske ponudbe, dobre pove-
zave med regijami in tržno nar-
avnanih skupnosti. Sicer pa do-
sedanja spoznanja pri obliko-
vanju modela razvoja naše
občine kažejo, da bo razvoj pro-
gresiven, hiter, učinkovit in za-
nesljiv le, če bo več skupnih cil-
jev in različnih poti za njihovo
dosego," je med drugim na okro-
gli mizi povedal mag. Stanislav
Gole, vodja projekta.
Sicer pa so na okrogli mizi po-
drobneje predstavili smernice
razvoja gorišniške občine. Na
področju gospodarstva naj bi se
občina odprla v širšem sloven-
skem prostoru, mnogo poti pa ji
je odprtih tudi v Evropo, je bilo
slišati v pogovoru na okrogli
mizi. Kako naj bi grad Bori, ki
je v zadnjih dveh letih zaživel z
mednarodnim taborom Idriart,
postal nekakšen turistični raz-
vojni center v občini, je še precej
nedorečenega. Precej boljša je
perspektiva vinskih turističnih
cest v Halozah, ob katerih, tako
je povedal mag. Stanislav Gole,
bodo v prihodnje več ponujali
ter skrbeli, da bo ob njih mogoče
spoznavati naravne in kulturne
lepote Haloz.
IMARTINOVANJEM
SE TURIZEM LE
DOPOLNJUJE
Bori je naravne in kulturne le-
pote združil ob letošnjem praz-
niku sv. Martina, saj so dva dni
živeli v znamenju praznika vina.
Organizatorji - tokrat so sta se
kot osrednja zapisala Turistično
društvo Cirkulane in občina
Gorišnica ob pomoči Vinograd-
niškega društva Haloze, osnov-
nih šol Cirkulane in Gorišnica,
obeh prosvetnih društev ter tima
Halo - so poskrbeli za bogat in
pester konec tedna. Pripravili so
vinogradniško razstavo in vino-
gradniške igre, krstili mošt, po-
nujali domače dobrote, vseskozi
pa z ljudskimi godci in pevci, et-
nografskimi skupinami, osnov-
nošolci in gosti iz slovenskega
kulturnega društva iz Zagreba
skrbeli za prisrčno jesensko tu-
ristično prireditev. Že v petek so
pripravili posvet o biološkem di-
namičnem kmetovanju, najpo-
gumnejši iz krajev gorišniške
občine pa so se v soboto pomerili
v vinogradniških igrah.
Na Martinovo soboto je grad
Bori obiskal in med drugim so-
deloval v posvetu na okrogli
mizi tudi predsednik Turis-
tične zveze Slovenije dr. Mari-
jan Rožič in dejal, da se bo v
uresničevanje zastavljene strate-
gije razvoja turizma v občini
vključila tudi TZS. Poudaril je,
da je prav TZS pobudnik za pri-
pravo razpisa vinskih turističnih
cest v Sloveniji, ki še nastajajo,
predvsem pa je menil, da bo v
prihodnje ob njih potrebno bolje
povezati naravne in kulturne
znamenitosti posameznega kraja
ter tudi vinogradniško in gostin-
sko ponudbo. Rožič je bil mnen-
ja, da je projekt razvoja turizma
v občini Gorišnica dobro zas-
tavljen, njegov razvoj pa je odvi-
sen tudi od tistih, ki živijo v teh
krajih, ter dobre povezave med
sosednjim kraji in občinami.
Besedilo in posnetek:
Tat/ana Mohorko
Gorišničani so se ob Martinovem koncu tedna pomerili v vi-
nogradniških Igrah.
ORMOŽ / POZNA TRGATEV
Mladi iemalemim že v pradaji
Letos so v ormoški kleti odkupili za pri-
bližno 15 odstotkov manj grozdja kot lani,
vendar je odkup v primerjavi s sosednjimi
kletmi še vedno najboljši.
Pridelek je bil mar}jši tako pri zadrugah
kot pri lastni proizvodnji. Največji izpad je pri
sortah laški in renski rizlig, beli pinot in
chardonnay. ki so cvetele vzelo neugodnih
vremenskih razmerah. Izpadi pri teh sortah
se gibljejo od 20 do 30 odstotkov v primer-
javi z letnikom 94. Pri šiponu in drugih sor-
tah je stanje zadovoljivo.
. Bolj kot količine so razveseljive gradaci-
je, ki dosegajo pri tistih, ki so po deževnem
septembru imeli dovolj živcev in so s trgat-
vijo počakali, zelo visoke odstotke. Letnik se
po kvaliteti seveda ne bo mogel kosati z let-
nikom stoletja '93, je pa primerljiv z lansko-
letno kvaliteto.
Direktor ormoške kleti Zlatko Zadravec
je dejal, da je veliko odvisno od dobre nege;
marsikatera sorta grozdja da tudi v nekoliko
slabšem letu dobro vino. Pretekli teden so
obirali grozdje za pozno trgatev sort šipon,
laški in renski rizling. Gradacije sladkorja so
zelo dobre in se gibljejo med 20 in 24 sto-
pinjami. Nekaj grozdja pa je še vedno na trti
in čaka na ugodno vreme za ledeno trgatev.
Pred letošnjo sezono so se v ormoški
kleti dobro okrepili z novimi tehničnimi pri-
dobitvami in so opremljeni tako, da lahko iz
grozdja iztisnejo maksimalno kvaliteto.
Začne se že pri računalniško vodenem prev-
zemu grozdja, tega pa nato stisnejo v novih
stiskalnicah. V skrbi za čim boljšo kvaliteto
so se opremili tudi z novim hladilnim siste-
mom. Poleg tega so razširili kapaciteto kleti
za 60 vagonov in obnovili celoten sistem
prezračevanja, izpopolnili in posodobili so
polnilno linijo in je tako popolnoma avtoma-
tizirana vključno s paletizacijo, strojnim
lepnjenjem kartonov in označevanjem bla-
ga. Po 27 letih so zamenjali streho ter ure-
dili notranjost in zunanjost kleti. Sedaj se
ukvarjajo še z urejanjem okolice, omislili pa
so si tudi teniško igrišče. Hkrati so nadzidali
poslovno zgradbo in razširili skladiščne ka-
pacitete. Trideseto obletnico bodo pričakali
v skoraj popolnoma obnovljeni kleti. Celotna
tehnologija je stara od nekaj mesecev do 4
let Vrednost naložb znaša več kot 2 milijo-
na nemških mark To je med drugim omo-
gočila tudi dobra prodaja letnika 94, s kate-
rim so že čisto pri koncu.
V ponedeljek so pričeli prodajati letošnji
letnik svoje najzastopanejše blagovne
znamke - jeruzalemčan. 1 njegovim letni-
kom 94 so dosegli rekordna 2 milijona pro-
danih steklenic. Vinogradniki bodo prvi
obrok za grozdje prejeli 1. januarja in nato
vsak mesec, skladno s količino prodanega
vina.
viki kiemeniii
V soboto se je iztekel, teden po-
svečen vinu. Pri turističnem
društvu Ormož so se potrudili in or-
ganizirali obilo zabave in koristnih
akcij. Po predavanjih o vinu, kletar-
jenju in posebnostih letošnjega let-
nika in strokovno pripravljeni raz-
stavi o šiponu je bila sobota po-
svečena lahkotnejšim temam. Pod
šotorom pred gradom so se zvrstili
številni nastopajoči ter z glasbo in
plesom pritegnili pozornost obi-
skovalcev. Sejem in stojnice z
okrepčili po celem mestu so mami-
le z najrazličnejšo ponudbo in vabi-
le mimoidoče, da s prijatelji postoji-
jo in kakšno rečejo. Za kulinarične
užitke so poskrbeli tudi v gostiščih,
saj so domala vsi lokali običajni
ponudbi dodali še kanček Martino-
vega jedilnika.
vk
Aktiv žensk je pripravil razstavo, ki je marsikoga zapeljala v
greh odvečnih kalorij.	Foto: Štefan Hozyan
Predsednik slovenske države
Milan Kučan je zadnjič v pogo-
voru z urednikom italijanske
revije za svetovno politiko Li-
mes odločno zavrnil namigo-
vanja o nekakšnem ponovnem
povezovanju jugoslovanskega
območja oziroma o oblikovanju
nekakšnega novega in ohlap-
nega gospodarskega združenja,
ki naj bi zraslo na ruševinah
nekdanje federacije. Predsed-
nik ZDA Clinton pa je ob ned-
avnem srečanju s slovenskim
premierom dr. Janezom
Drnovškom zatrdil, da ame-
riško stališče ostaja nespre-
menjeno, to je, da Srbija oziro-
ma Jugoslavija ne moreta
računati na to, da bo Zvezna re-
publika Jugoslavija edina nas-
lednica nekdanje Jugoslavije in
da bodo vse nove države na tem
območju enakopravno sodelo-
vale v tem procesu.
Tudi v luči aktualnih poli-
tičnih dogajanj očitno (še vedno)
ni nepomembno, kako je Jugos-
lavija razpadla in kako je nastala.
Še zlasti Srbi bi radi dokazali, da
sta glavna krivca za propad Ju-
goslavije Slovenija in Hrvaška,
in v zvezi s tem vztrajno ponuja-
jo svojo tezo o samovoljni eno-
stranski odcepitvi, s tem pa naj
bi sebi zagotovila popolno in
edino nasledstvo za nekdanjo
Jugoslavijo. To je seveda v di-
rektnem nasprotju s slovenskim
in (večinskim) evropskim in
svetovnim mnenjem, da so ena-
kopravne naslednice nekdanje
SFRJ vse njene nekdanje repu-
blike. Tako sta Slovenija in
Hrvaška tudi dediča jugoslovan-
sko-italijanskih sporazumov,
med njimi tudi osimskega o do-
končni določitvi meje in uredit-
vi odnosov med Italijo in nek-
danjo Jugoslavijo. Prav v zvezi s
tem sporazumom pa se Italija
zavzema za revizijo, češ da je bil
sklenjen s totalitarno državo, ki
naj ne bi imela zveze s sedanjo
demokratično oblastjo v Slove-
niji. Žal se uradna Slovenija - za
razliko od zadnjega časa - ni zna-
la vselej dovolj nedvoumno in
kategorično upreti takšnim itali-
janskim "igram", razlagam in na-
kanam.
mOŠEVIČ - GROBAR
JUGOSLAVIJE
Nekateri po svetu bi radi ena-
ko odgovornost za "jugoslovan-
ski razpad" pripisali vsem nje-
nim delom ali celo predvsem
Sloveniji in Hrvaški, ki sta se
prvi osamosvojili. Nekaj podob-
nega bi lahko na prvi pogled pri-
pisali tudi nekdanjemu ame-
riškemu veleposlaniku v nek-
danji Jugoslaviji Warren Zim-
mermannu, ki je v svoji knjigi
spominov zapisal, da je Sloveni-
ja s svojim ravnanjem povzročila
jugoslovansko državljansko voj-
no. To svojo oceno je sicer med
svojim nedavnim obiskom v
Sloveniji dodatno pojasnil in
hkrati kategorično izjavil, da je
zanj pravi "grobar Jugoslavije"
samo Slobodan Miloševič, ki je -
po veleposlanikovem osebnem
prepričanju - z besednimi napa-
di, ekonomskim bojkotom in
vdorom v zvezni plačilni sistem
potiskal Slovenijo iz skupne
države, da bi potem laže
obračunal s Hrvati. Sicer pa
Zimmermann vztraja pri oceni,
da bi Slovenija, ko se je odceplja-
la, "morala pokazati več razume-
vanja za ostanek Jugoslavije.
Bila je najbolj demokratična re-
publika, zato je razumljivo, da je
hotela oditi, toda ko se sklicuješ
na samoodločbo, imaš dolžnost,
ozirati se tudi na druge. Sloven-
sko dejanje ni bilo neupra-
vičeno, bilo pa je sebično. Pre-
den se je odločila za enostranske
ukrepe, bi se morala še enkrat
pogajati o konfederalnem statu-
su." (Večer, 5. oktobra 1995)
ZAČETEK KONCA ŽE
LETA J 988
o naivnosti takšnega Zim-
mermannovega razmišljanja o
konfederaciji pričajo spomini
drugega opazovalca jugoslovan-
ske politične scene, zgodovinar-
ja dr. Jožeta Pirjevca iz Trsta, ki
je v svojo najnovejšo knjigo o Ju-
goslaviji zapisal, da se je
Miloševič vsem ponujenim re-
formam in idejam o konfederal-
ni ureditvi Jugoslavije do konca
nasilno upiral s svojo podobo
"enotne" (centralizirane) Jugos-
lavije. Tudi dolgoletni nemški
dopisnik in dober poznavalec
razmer v Jugoslaviji Viktor Mei-
er v svoji knjigi Kdo je zakockal
Jugoslavijo pudarja, da je že leta
1988 zaznal "propad Jugoslavi-
je". Torej v času, ko je v Srbiji
prevzel oblast Slobodan
Miloševič. V pogovoru za Repu-
bliko je Meier dejal: "Spoznal
sem, da takšna Jugoslavija ne
more več obstajati, ko sem videl.
kaj Srbi počno na Kosovu, kako
manipulirajo z ustavo. Pravza-
prav so kriminalizirali tako sis-
tem kot ustavo in vse tiste, ki so
to ustavo branili. V tistem tre-
nutku sem videl, da se rušijo te-
meljna načela tedanje družbe,
zlasti načela federalizma in prav-
ne države. /.../ Vse je postalo pre-
cej jasno februarja 1989, ko so na
Kosovu razglasili izredne raz-
mere in ko so zaradi pritiska voj-
ske spremenili tudi srbsko usta-
vo. Tedaj sem videl, da zvezna
oblast z ničimer ni preprečila
Miloševiču, da dela nered v celi
državi. Temu se je pridružila še
proslava 600-letnice kosovske
bitke z vsem, kar je bilo tam
izrečeno. Po vsem tem mi je pos-
talo jasno, da je napočil skrajni
čas za vse, ki nočejo več živeti
pod takimi pritiski, da se
začnejo pripravljati na odhod iz
takšne države. Zaradi lastnega
obstoja."
SRBSKO RUŠENJE
MOSTOV
Vsekakor je zanimiva ocena
Viktorja .Meierja, da je bila Slo-
venija antipod (takšni) Srbiji, in
to veliko prej, preden se je začela
v tem smislu prebujati Hrvaška.
O pomembnem deležu Slovenije
pri odporu srbski centralistični
politiki so pred nekaj dnevi v
Ljubljani govorili tudi znani
hrvaški opozicijski politiki Stipe
Mesič, dr. Zdravko Tomac in ge-
neral Martin Špegelj. Dr. Zdrav-
ko Tomac je dejal, da je bil Mi-
lan Kučan glavna oseba, ki se je
upirala Slobodanu Miloševiču,
po njegovem je Kučan vodil mo-
dro in premišljeno politiko.
V Beogradu pa je pred krat-
kim izšla knjiga spominov nek-
danjega predsednika predsedst-
va SFRJ Srba dr. Borisava
Joviča, ki dokazuje "da si je prav
srbski državni in politični aparat
na vse mogoče načine prizade-
val, da bi porušil mostove z nek-
danjimi zveznimi partnerji.
Jovičeva knjiga razkriva, da Srbi
še zdaleč niso bili "nežni" do
nekdanje skupne države, še zlas-
ti pa ne do njene skupne blagaj-
ne. Tistim, ki znajo brati, bo hi-
tro jasno, da je srbski predsed-
nik, da bi rešil svojo oblast in
srbsko državo, segal z roko v tuji
žep, hkrati pa klical: 'Ujemite
tatu!'" (Delo, 14. novembra
1995)
Jak Koprive
TEDNIK - 16. NOVEMBER 1995
NAŠI KRA.II IN UUDJE - 7
UUBUANA/ ZAHVALNE LISTINE ZA LJUDI ODPRTIH ROK
Če pomagamo drugim, pomagamo sebi
Štefka Kučan, pokroviteljica človekoljubne akcije revije Naša žena, je v četrtek v ljubljanski Narodni galeriji podelila zahvalne listine petnajstim
društvom in posameznikom, ki jih je posebna komisija izbrala med tridesetimi "ljudmi odprtih rok". Te so predlagali bralci revije Naša žena.
Izbranci, ki s svojim pre-
moženjem lajšajo socialne sti-
ske drugih - med mjimi najde-
mo darovalce denarja ali ne-
premičnin za materinske do-
move po Sloveniji, ustanovitel-
je skladov za pomoč begun-
cem, ustanovitelje štipendij-
skih fundacij za izobraževanje
otrok iz manj premožnih
družin, ustanovitelje komun za
zdravljanje narkomanov in
druge dobrotnike - so prejeli
tudi okrasne zlate zaponke v
obliki ptice v letu, ki simbolizi-
ra goloba miru.
Letošnji donatorke in dona-
torji so; Nemka Beate Boehmer,
Marjanca Butala Gruhl in Wer-
ner Peters iz Kolna, novinarka
Jana Debeljak iz Radovljice,
Helmut Godina iz Maribora,
slovenski arhitekt Janez Hacin
iz Švice, družina Novina iz
Gumberka pri Otočcu,
Štefka Kučan podeljuje
priznanje Mariborčanu
Helmutu Godinu, ki daje
mesečno deset odstotkov
plače za pomoč otrokom.
Ob tem je dejal, da če bi
vsakdo dal malo za revne,
jih ne bi bilo več.
Ljubljančanka Alenka Jarc
Kemptner, ki živi v Avstriji,
nemška zakonca Kasper, uredni-
ca revije Otrok in družina Biser-
ka Marolt Meden, Angležinja
slovenskega porekla lady
Miloška Nott, skupnost
Srečanje, ki pomaga slovenskim
narkomanom, predsednik in so-
ustanovitelj Fundacije Ana
Tomaž Rozman, madžarski Žid
George Soros, eden najboga-
tejših izseljencev v ZDA, pokoj-
na Jožefa Vodopivec in Zavod za
humanitarne dejavnosti Vid iz
Kranja.
Tudi v letošnji akciji, ki je že
druga, smo se lahko prepričali.
da po svetu in tudi pri nas še
vedno živi veliko ljudi, ki so pri-
pravljeni pomagati sočloveku.
Letošnji dobrotniki so povedali,
da s tem, ko pomagajo sočlove-
ku, najbolj pomagajo sebi, saj se
pri svojem dajanju veliko
naučijo. Vsaka pomoč človeku v
stiski pa ima tudi veliko moral-
no vrednost.
Četrtkovo prireditev je pove-
zovala igralka Milena Zupančič,
v kulturnem programu pa je nas-
topila etno glasbena skupina
Trutamora Slovenica.
Tekst in fotografija:
M. Slodnjak
MARIBOR / GREGOR PIVEC - NOVI DIREKTOR BOLNIŠNICE
Specialist splošne kirurgije dr. Gregor Pivec je od začetka
novembra novi direktor splošne bolnišnice Maribor. V tej us-
tanovi je zaposlen od aprila 1984. leta. Specializacijo iz kir-
urgije je končal leta 1989, podiplomski študij iz kirurgije je
opravil na medicinski fakulteti v Zagrebu, nekaj časa pa seje
izpopolnjeval tudi v Ameriki.
Izoblikoval se je v vrhunske-
ga kirurga na področju abdomi-
nalne kirurgije. V kratkem bo
končal tudi izobraževanje iz
managementa v zdravstvu na
ljubljanskem Gea Collegeu.
Ob prevzemu direktorskega
mesta si je zadal nekaj temeljnih
ciljev, ki jih želi uresničiti.
Predvsem so to: ozdravljen in
zadovoljen bolnik, nadaljevanje
projekta prijazne bolnišnice,
strokovni razvoj in razvoj
znanstvenoraziskovalnega dela.
Prizadeval si bo tudi za ohrani-
tev naziva učni zavod, ki ga ima
mariborska bolnišnica že pet let,
in za pridobitev naziva klinike
za posamezne oddelke. Možnos-
ti imajo ginekološki, pediatrični,
interni in kirurški oddelek.
Dosedanji direktor maribor-
ske bolnišnice dr. Rudi Turk je
po nastopu novega direktorja
prevzel dela svetovalca direktor-
ja za področje organizacije stro-
kovnega dela in za projekt pri-
jazne bolnišnice.
MG
Dr. Gregor Pivec, novi
direktor	mariborske
bolnišnice
PTUJ / FINANCIRANJE ZLATIH POROK
Na četrtkovem sestanku sosveta načelnika upravne enote
Ptuj, ki ga sestavljajo župani devetih občin in načelnik
enote, so se dogovorili, da bodo financiranje jubilejnih po-
rok prevzele posamezne občine, v katerih naj bi tudi pote-
kali obredi. Doslej se je vse dogajalo v Ptuju.
Ministrstvo za notranje za-
deve je namreč upravno enoto
obvestilo, da so v proračunu za
letos in tudi prihodnje leto za-
gotovljena le sredstva za redne
poročne obrede, ne pa tudi za
jubilejne. Zakon o zakonski
zvezi in družinskih razmerjih
sodi v delovno področje mi-
nistrstva za delo, družino in
socialne zadeve, to pa ni poda-
lo nobenega predloga v zvezi s
praznovanjem jubilejnih po-
rok. Načelnik upravne enote
Ptuj Metod Grah se je o tem
vprašanju sicer pogovarjal z
državno sekretarko za delo,
družino in socialne zadeve
Anko Osterman in ta je oblju-
bila, da se bodo o tem
vprašanju začeli pospešeno po-
govarjati pri oblikovanju pro-
računu za leto 1996. Glede na
zdajšnje zaplete okrog novega
proračuna pa ni pričakovati,
da se bo vprašanje kmalu ure-
dilo.
Ne glede na to so v upravni
enoti Ptuj doslej še uspeli po-
krivati stroške zlatih porok.
Da tradicije jubilejnih porok,
ki je prav v Ptuju najmočnejša
v Sloveniji, ne bi prekinili, se
je bilo potrebno dogovoriti za
drugačno financiranje. Kot je
povedal Metod Grah, v drugih
občinah po Sloveniji zlatim
porokam ne dajejo takšnega
poudarka kot v Ptuju. Zlatopo-
ročencema sicer izročijo darilo
manjše vrednosti (do pet tisoč
tolarjev) in ju vpišejo v poseb-
no zlato knjigo. Niso pa nav-
dušeni, da bi pri jubilejnih
obredih prihajalo do večjih
razlik. Vsak "ptujski" par, ki
praznuje jubilejno poroko,
dobi plaketo, priložnostno da-
rilo, ki je za zlato poroko v
obliki kompleta kristalnih ko-
zarcev, in šopek cvetja. Za
letošnjih pet zlatih porok je
morala upravna enota Ptuj za-
gotoviti 90 tisoč tolarjev, do
konca leta pa bodo stroški še
okrog 110 tisoč tolarjev.
Glede na četrtkov dogovor se
ni bati, da bi to lepo tradicijo
prenehali. Financiranje bodo
prevzele posamezne občine, iz
katerih so zlati pari, obredi pa
bodo po dogovoru lahko še v
naprej v Ptuju. Sicer pa je
obred jubilejne poroke
mogoče opraviti tudi doma, v
kapeli ali še kje drugje.
Dogovorili so se tudi, da je
potrebno izboljšali kvaliteto
navadnih porok, predvsem v
protokolarnem delu. Začelo
naj bi se že pri prihodu v Mest-
no hišo, kjer naj bi mladopo-
ročenca in svate pričakal v po-
sebej za to priložnost oblečen
predstavnik mestne občine in
jim tudi na kratko predstavil,
kaj jih čaka v poročni dvorani.
MG
Od 25. do 28. oktobra sem se
kot edini udeleženec iz Slovenije
udeležil seminarja z naslovom
Varnost na Balkanu, ki je potekal
v organizaciji Severnoatlantske
skupščine v Vilniusu, glavnem
mestu Litve.
Kot predstavnik slovenskega
parlamenta sem bil deležen pre-
cejšnje pozornosti. Seminar je
bil za nas pomemben predvsem
kot izmenjava izkušenj med bal-
tinškimi državami in nami, saj
so se od Rusije odcepile podob-
no kot mi od Jugoslavije. Zaradi
podobnosti je bila zanimiva tudi
primerjava konceptov zasnove
nacionalne varnosti Litve in
Slovenije ter način delovanja v
Partnerstvu za mir.
Ni moj namen, da bi v tem ses-
tavku opisovali Litvo ali pa nje-
no glavno msto, opozoril bi rad
le na nekaj poudarkov s semi-
narja, ki so pomembni tudi za
razmejevanje položaja Slovenije
v Evropi.
Winston Churchill je 5. marca
1946 v svojem znamenitem go-
voru v Fultunu (Missouri), ko je
opisoval svojo vizijo Evrope po
drugi svetovni vojni, dejal: "Var-
nost sveta zahteva novo enotnost
v Evropi, od katere ne bo mogala
biti izvzeta za stalno nobena
država."
Realnost je bila takrat povsem
drugačna in Churchill se je tega
dobro zavedal. Posledica druge
svetovne svoj en je bila delitev
Evrope na vplivna območja med
stalinistično Sovjetsko zvezo in
zahodnimi silami.
Danes je situacija v Evropi po-
polnoma drugačna in šele danes
se uresničuje napoved, ki jo je ta-
krat, daljnega leta 1946, nakazal
Churchill. Evropa se mora razvi-
jati skupaj, da bi lahko postala
varen prostor za prihodnje gene-
racije. Churchill se je dobro za-
vedal, da takrat, leta 1946, ni
bilo nobenega razloga za optimi-
zem in "preko kontinenta, od
Ščečina (Sczecin) na Baltiku do
Trsta na Jadranu, se je spustila
železna zavesa".
Pri nas smo to železno zaveso
zelo dobro spoznali!
Polovica Evrope je bila podre-
jena zatiralskemu političnemu
in ekonomskemu sistemu, ki so
ga morali prenašati ljudje v car-
ski Rusiji že od prve svetovne
vojne naprej. Druga polovica
Evrope se je soočala s stalno ne-
varnostjo vojne, to pa je postal
pomemben faktor v procesih in-
tegracije in kooperacije v Evropi
ter med Evropo in Ameriko; in-
tegracija Evrope je bila logična,
vendar tudi paradoksalna posle-
dica hladne vojne.
Pojem varnosti je v tem času
ozko asociiral z integracijo
vojaških struktur v NATO.
Koncept varnosti je bil takrat
zamišljen kot zavračanje napada
ali pa, v skrajnem primeru, kot
protinapad. S koncem hladne
vojne je stalna grožnja prenehala
in tudi koncept varnosti se je po-
mensko spremenil.
Čeprav je bilo zmanjševanje
napetosti povod za optimizem,
pa je negotovost vseeno ostala.
Mnenje, da smo bili priče "kon-
cu zgodovine", je bilo vsekakor
preuranjeno. Tragični dogodki
na tleh bivše Jugoslavije, drama-
tične politične spremembe v Ru-
siji in konflikti na Kavkazu nas
ponovno vračajo v realnost!
Nihče nam ni na pladnju po-
nudil večne varnosti, ponujena
pa nam je bila enkratna pri-
ložnost, da bi se povečala var-
nost in sodelovanje.
Pogoji za nastanek varnosti, ki
bazira na kooperaciji in medse-
bojni odvisnosti, so dani. To
mora biti osnova za delovanje
NATA in tudi Evropske unije.
Vse sile moramo usmeriti na
graditev stabilnosti in napredka
v celi Evropi. To ni lahka nalo-
ga. Ne smemo pozabiti, da tudi
te institucije, ki postajajo nosil-
ke varnosti v Evropi, niso brez
težav. Toda cilj je jasen: Evropa
mora držati skupaj. Če hoče to
doseči, se bosta morala NATO
in Evropska unija odpreti za
nove člane.
Koncept varnosti je sedaj post-
al vseobsegajoč in nedeljiv. Var-
nost ni samo stvar vojaštva,
orožja in privilegij samo za ne-
katere, je stvar kooperativnosti
med vsemi evropskimi država-
mi. Gre za sodelovanje tako pri
ekonomskem napredku kot pri
demokratičnih reformah, tako
pri varovanju človekovih pravic
kot pri okoljevarstvenih proble-
mih. Edino napredek na vseh
teh področjih bo v Evropi
povečal varnost. Priložnost ima-
mo, da pospešimo kooperativ-
nost s tem, da povečamo trans-
parentnost in težimo k pomiritvi
tudi v tem našem delu Evrope.
In kako to novo pojmovanje
varnosti lahko uskladimo z
našimi pogledi? Popolnoma! Za
tiste, ki mislijo, da nam le orožje
zagotavlja varnost in mir, boni
citiral zadnji odstavek 124. člena
ustave, ki pravi: "Pri zagotav-
ljanju varnosti izhaja država
predvsem iz mirovne politike ter
kulture miru in nenasilja."
Poslanec v DZ
Gabriel Berlič
PTUJ / V MESECU BOJA PROTI
ALKOHOLIZMU
v okviru aktivnosti v mesecu boja proti alkoholizmu je dis-
panzer za šolske otroke in mladino z dr. Zlato Ivetič in v so-
delovanju z Območno organizacijo Rdečega križa Ptuj (kjer
so zagotovili čaj in propagandni material) ponudil v realiza-
cijo idejo o čajnem kotičku, kjer bi vsak dan delili čaj in Iger
bi na panojih predstavili probleme alkoholizma, ki vse bolj
uničuje cele slovenske družine.
Po zamislih naj bi akcija traja-
la od 13. do 17, novembra, čajan-
ke in plese ob čaju pa naj bi iz šol
prenesli tudi v druga okolja. Kot
pravi dr. Ivetičeva, bi bile čajan-
ke konkurenca vsem, ki pijejo,
kadijo in se ne zavedajo, da so
zabave lahko tudi drugačne. Iz-
ziv je sprejelo sedem osnovnih
šol: Videm, Grajena, Olga Me-
glič in Mladika v Ptuju,
Majšperk, Trnovska vas in Cir-
kovce. Škoda le, da so vabila za
sodelovanje prišla tako pozno,
sicer bi bil odziv mnogo večji.
Vendar ni prepozno, saj je akcija
zamišljena mnogo širše in lahko
traja tudi dlje, ne samo en teden.
Po mnenju mentorjev Rdečega
križa in pedagoških svetovalcev
je ideja o čajankah vredna po-
snemanja in naj bi z občinskim
žegnom prerasla v eno stalnih
oblik aktivnosti za zdravo živl-
jenje, lahko pa postane eden od
programov v okviru projekta
Ptuj - zdravo mesto. Kako je bila
realizirana, bomo v kratkem
lahko videli tudi na ptujski tele-
viziji.
MG
TEDNIK -16. NOVEMBER 1995
OD TOD IN TAM-9
Mortinovmia tu in tam
Mestni trg v času Martina.
Foto: Kosi
Ob krstu je Lojze Matjašič moštu pridal tudi
malo soli, ki preprečuje glavobol.	Foto: MS
Slovenjegoriški mošt je v vino spremenil Kopaj-
zarov Tina Iz Brdekovcev.	Foto: MS
PTUJ • Gostinci so se
potrudili
Turistično društvo Ptuj, ki je
bilo letos glavni organizator
Martinovega tedna, ocenjuje, da
je prireditev uspela. Na osmih
stojnicah so prodajali kvaliteten
mošt in domačo hrano, zelo pa
so se potrudili tudi nekateri gos-
tinci, ki so Maninove jedi ponu-
jali v primemo urejenem okolju.
Petčlanska komisija je ocenila,
da so bili pri tem najuspešnejši v
Bakhovem hramu, gostišču Da-
rinke Mesarič, gostišču Antoni-
us, v kavarni Evropa, gostišču
Pri Tonetu in gostilni Zlata go-
ska. Turistični delavci so ocenje-
vali tudi izložbena okna ptujskih
trgovin. Za najlepši so izbrali
izložbi tekstilne hiše Emone
Merkur v Murkovi in prodajalne
Tehnika v Lackovi. Pohvalo pa
si zasluži tudi prodajalna Spo-
minčica v Murkovi.
V Martinovem tednu so na
osmih stojnicah na Mestnem
trgu prodali skoraj tisoč litrov
kvalitetnega mošta, precej giba-
nic in drugih domačih dobrot,
pa tudi goske, ki so jih pripravili
v gostilnah, so šle dobro v pro-
met. Čeprav so se prireditelji
trudili, da bi bila prireditev kva-
litetna - nastopile so namreč ne-
katere folklorne in druge skupi-
ne -, pa so se nekateri izdali s
svojim obnašanjem. Na delu so
bili tudi vandali, ki jih tudi elek-
trična napetost ni ovirala, da ne
bi odrezali 18 žarnic in odšli s
šestimi vtičnicami, čeprav bi se
to junaštvo lahko kaj klavrno
končalo. Več dela pa so v teh
dneh imeli tudi čistilci ulic;
predvsem je bilo potrebno po-
mesti veliko steklovine.
MG
DORNAVA • Marti-
novanje po liikarsko
člani turistično-etnografske-
ga društva Liikari iz Dornave so
poskrbeli, da se je tudi njihov
mošt na primeren način spreme-
nil v vino. Krst je opravil znani
igralec Lojze Matjašič, v kultur-
nem programu pa so prepevale
tamkajšnje ljudske pevke.
MS
LENART • Zado-
voljni z letošnjim let-
nikom
v osrednjem delu slovenskih
goric so zraven številnih zaseb-
nih praznovanj in veselic v tam-
kajšnjih gostinskih lokalih v so-
boto praznovali letošnje marti-
novo pred lenarško blagovnico.
Številni obiskovalci so dokazali,
da se ta praznik pri njih zelo
časti. Martinovanje sta organizi-
rala Turistično društvo Rupert
in ZKO Lenart. Vinogradniško
društvo Lenart je poskrbelo, da
se je točilo mlado vino, članice
aktiva kmečkih žensk iz Lenarta
pa so pripravile številne dobrote.
Nastopili so več ljudskih pevcev
in godcev ter moški pevski zbor
Obrtnik. Zadonela je vinska pe-
sem in zapela frajtonarica ter da-
jala takt nogam, ko je mošt post-
al vinček.
MS
AKCIJA "MOJA DEŽELA - LEPA, UREJENA IN ČISTA"
Ptuiznova medimagovaUi
Tradicionalno tekmovanje slovenskih krajev na področju tu-
rizma in varstva narave pod geslom "Moja dežela - lepa, ure-
jena in čista", s katerim se je Turistična zveza Slovenije
vključila v aktivnosti evropskega leta varstva narave, je
končano. Ocenjevalna komisija pri Turistični zvezi je od
aprila do konca oktobra po predhodni selekciji na krajevni,
občinski in regijski ravni po dvakrat pregledala 92 krajev.
Za Ptuj je bilo tudi letošnje
ocenjevanje uspešno: v kategori-
ji turističnih krajev je vnovič
zmagal. To je že četrta zapored-
na zmaga in uspeh, ki ga doslej
ni dosegel noben slovenski turis-
tični kraj. Za Ptujem so se uvr-
stile Izlake, na tretje mesto pa
Šmarješke Toplice. Med izrazito
turističnimi kraji je letos zmagal
Portorož pred Rogaško Slatino,
kjer bo 24. oktobra tudi zakl-
jučna prireditev s podelitvijo
priznanj najboljšim. Pri večjih
mestih je zmagalo Velenje pred
Ljubljano in Mariborem, v sku-
pini srednja in manjša mesta
Domžale pred Vrhniko in Idrijo,
med kraji s prehodnim turiz-
mom Brežice pred Postojno in
Mursko Soboto, med izlet-
niškimi kraji Kamnik pred
Zrečami in Šentanelom, med
hribovskimi kraji Drežnica pred
Mojstrano in Duhom na Ostrem
vrhu ter med drugimi kraji zno-
va Kočno pred Pišecami in Vu-
zenico.
Tekmovanje, ki pomeni obo-
gatitev turistične ponudbe, ure-
janja in varovanja okolja v skrbi
za izboljšanje kakovosti življen-
ja, ohranjanja domačnosti in
gostoljubja, je Turistična zveza
Slovenije izvajala pod pokrovi-
teljstvom ministrstva za okolje
in prostor Slovenije ter mi-
nistrstva za gospodarske dejav-
nosti in ob podpori nekaterih
sponzorjev.
MG
TRNOVSKA VAS
Razvitje in blagoslo-
vitev prapora
člani krajevne organizacije
Rdečega križa Trnovska vas
so se aprila letos na občnem
zboru dogovorili o nabavi
prapora. Dogovor bodo ure-
sničili v nedeljo, 19. novem-
ber, ob 14. uri v domu kraja-
nov Trnovska vas, ko ga bodo
razvili in blagoslovili. Na
njem bo 16 trakov in okrog 50
žebljičkov. Slavnostni govor-
nik bo dr. Lojza Arko.
Ob tej priložnosti bo pred-
stavljena kronika organizaci-
je, ki deluje že od leta 1948.
Šteje 138 rednih članov in po
besedah predsedika Jožeta
Majeriča se njihovo število
povečuje. Najzaslužnejšim
bodo podelili priznanja.
Po končani slovesnosti bo
družabno srečanje članov in
povabljenih.
ZJ.
PTUJ / DVAJSETA RAZSTAVA MALIH ŽIVALI
Na oglecf ¥eč
kot 900 živali
Društvo goiiteliev malih živali Ptuj je pripravilo že dvajseto društveno razstavo
pasemskih malih živali, na ogled pa je bila ob koncu minulega tedna v športni
dvorani Mladika. Tokrat je bilo več kot 900 malih živali, med njimi 623 golobov
80 pasem, 165 kuncev v 16 pasmah, veliko okrasne perutnine, manjkali niso
nutrije in morski prašički. Sodelovalo je 45 razstavljalcev iz Maribora in Ptuja
ter s Pragerskega.
Letošnja razstava malih živali
je bila sicer nekoliko slabše obi-
skana kot razstave zadnjih let,
saj je bilo med obiskovalci veli-
ko manj otrok iz osnovnih šol in
vrtcev. Vsem tem so člani
Društva gojiteljev malih živali
Ptuj poslali pisna povabila, ven-
dar kot je povedal predsednik
ptujskega društva Ivan Brlek, se
ti niso dobro odzvali, kljub temu
da so imeli otroci iz vrtcev prost
vstop, za osnovnošolce pa so pri-
pravili večje popuste. A pre-
pričani so, da bo naslednje leto z
obiskom veliko bolje, kajti ta-
krat ptujsko društvo praznuje
dvajsetletnico uspešnega delo-
vanja in sodelovanja na mnogih
razstavah povsod po Sloveniji.
Tudi letošnja razstava je bila
pripravljena z enim samim na-
menom, kot je poudaril g. Brlek,
da se popularizira dejavnost
društva gojiteljev malih živali. Z
njo pa želijo prikazati tudi delo
članov v preteklem letu in ob
tem vzpodbuditi čim več obisko-
valcev, da bi se odločili za goji-
tev malih živali in v svoje okolje
prinesli del tega, kar je združeno
z naravo.
Strokovni del - predvsem
ocenjevanje - so na Ptuju opravi-
li že dva dni pred odprtjem raz-
stave. Za ocenjevanje razstavlje-
nih malih živali je poskrbel zbor
sodnikov Zveze gojiteljev malih
pasemskih živali Slovenije. Ptuj-
ski gojitelji malih živali so bili
uspešni tudi letos, njihove raz-
stavljene živali so dobile kar ne-
kaj naslovov pasemskih prva-
kov. Najtežja samica med kunci
je tehtala kar 8,80 kilogramov,
Ivan Brlek je še povedal, da
bodo razstavo pripravili tudi pri-
hodnje leto, ko društvo praznuje
okrogli jubilej, na ogled pa naj bi
postavili več kot tisoč malih pa-
semskih živali.
Besedilo in posnetka:
Tatjana Mohorko
Na razstavi se je zbrala pisana golobja
druščina.
Takole nam je požiral kunec - prvak pasme
ovnač.
Nagradno turistiino vprašanje
v Ptuju in okolici je bilo v teh dneh
vse v znamenju Martina in prizade-
vanjih za kulturo pitja. Potekala so
vesela martinovanja, obujanje tradi-
cij in prireditve, s. katerimi so orga-
nizatorji želeli v mesto ob Dravi pri-
peljati več turistov, kar bi si glede
na tradicijo pridelovanja grozdja,
vina in kletarjenja tudi zaslužilo.
Ampak kot kaže, to mnogo ne poma-
ga, saj kljub skupni strehi in profesional-
ni organizaciji skupno povezovanje or-
ganizatorjev različnih prireditev še ved-
no ni takšno, kot so si avtorji projekta
Strategija razvoja turizma v Ptuju
zamislili. Vloženega je bilo kar nekaj de-
narja, pričakovani rezultati pa niso
takšni, kot bi morali biti. Ali je oživljanje
turizma v Ptuju uspelo ali ne, bo potreb-
no šele ugotoviti in se tudi pogovoriti o
tem, kako bo z izdajanjem revije Vivat
Ptuj v bodoče.
Vino zlata trta je iz leta 1917, se glasi
odgovor na nagradno turistično
vprašanje izpred štirinajstih dni. Nagra-
do prejme Mateja Eriač iz Zabovcev
101,62281 Markovci. Čestitamo!
Ptujski Pokrajinski muzej ima v svojih
arheoloških zbirkah razstavljenih več
eksponatov, ki so povezani z gojenjem
vinske trte na ptujskem območju. Enega
teh so slovenski vinarji leta 1969 upora-
bili tudi za svojo zaščitno znamko.
Vprašujemo, katerega.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Kateri eksponat so slovenski vinarji
uporabili za svojo zaščitno znamko?
Naslov:................................................
12 - POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA
16. NOVEMBER 1995 - TEDNIK
ATLETIKA / ATLETINJA MAJA ŽIŽEK IN TRENER ŽARKO MARKOVIČ
Meteorski vzpon prof i vrhu
Majhna dežela ima majhno športno nebo in na njem še toliko manj zares zvenečih imen. Med njimi je Maja Žižek ena redkih, za katero lahko trdimo,
da bi bila veliko ime, tudi če bi tekmovala za kakšen neprimerno večji klub.
Pred novo atletsko sezono, ki se hitro približuje, je treba
vsekakor opozoriti predvsem na dve posebnosti mlade
Ptujčanke: že doslej je v svoji karieri nanizala toliko uspe-
hov, da se človek vedno presenečeno zdrzne ob dejstvu, da
ji je šele nepolnih šestnajst let, hkrati pa je bilo vsako po-
glavje njene zgodbe še bolj bleščeče od prejšnjega.
#	Ko se odločiš, da boš po-
skusil biti najboljši, vstopiš v
drugi svet. Biti na vrhu je lepo,
prijetno, a na vrhu se je moč
zaustaviti le kratek čas. Zdrs je
lahko zelo hitei; neprijeten in
boleč, vzpon pa je ponavadi
počasen. Kakšno je tvoje raz-
mišljanje?
Maja Žižek: "liko je, kot bi se
gledal v ogledalo, ki popači po-
dobo. V njem so vse sestavine
normalnega sveta, toda njihove
vrednosti so se spremenile.
Običajne življenjske stvari - po-
klic, lastnina, položaj - zgubijo
precej svojega pomena. Doho-
dek se meri v enotah tekmoval-
nih zaslužkov in prispevkov po-
kroviteljev, v obliki letalskih vo-
zovnic in časa, ki ga porabiš za
trening, pa se merijo stroški.
Največ pač veljajo dosežki.
#	Prav značilno je, da
večina atletov ne govori o "tre-
niranju", ampak o "delu".
Maja Žižek: "'Trdo delo' pra-
vijo namesto 'trdo treniranje'. In
vse to početje se dogaja na
najširšem možnem odru in se za-
pisuje do stotinke sekunde na-
tančno za vse, ki ga hočejo gleda-
ti. Marsikdaj se sprašujem, kaj
od vsega tega je užitek in kaj
bolečina. Na koncu vedno pris-
tanem pri spoznanju, da življen-
ja z ničimer drugim ne bi mogla
narediti tako intenzivnega kot
prav s tem, kar počnem. Adetika
me pritegne in prevzame, vsrka-
la me je vase, je lepota in iskanje
resnice. In če sem se s svojim
'trdim delom' kraljici športov
vsaj deloma približala, ima moje
udejstvovanje svoj smiel."
#	Čustveni val te lahko na
startu povozi ali pa dvigne. Če
te ujame pravi čas, ti da zagon,
o katerem se ti ni niti sanjalo...
Maja Žižek: ""Bki trenutki so
redki. Odvisni so od toliko stva-
ri, ki se morajo ujeti v pravem
času, toda če se to zgodi in se
tvoje ime pojavi na semaforju in
hrup pojame v šepetanje pred
startnim strelom, lahko atlet
doživi nekaj minut, ki so vredne
življenja. Takrat velja samo
dosežek, ne ime, samo telo in
duh športnika zoper tekmece. V
popolnem teku telo dela tako,
kot mu ukazuje duh. Čustvo,
tekmovalni stres in množica ga
dvignejo nad vse mejnike, ki so
veljali dotlej."
#	Uvrstitve minule sezone
in ure stoparice so pokazale, da
bo zbirka tvojih odloči j še na-
prej rastla. In ta zbirka je zares
impresivna. Zadovoljstvo je
upravičeno popolno: državno
prvenstvo v krosu - 1. mesto;
kros Dnevnika - 1. mesto; šol-
sko državno prvenstvo -1000 m
- 2. mesto; državno prvenstvo
za ml. mladinke - 1000 m - 1.
mesto; državno prvenstvo za
ml. mladinke - 2000 m -1. mes-
to; državno prvenstvo za st.
mladinke - 1500 m - 1. mesto;
državno prvenstvo - 1000 m -1.
mesto; kros Dela - 1. mesto.
Uvrstitve v državni reprezen-
tanci: st. deklice - 1000 m - 2.
mesto; ml. mladinke - 1500 m -
2. mesto; pokal Savaria - ml.
mladinke - 1500 m -1. mesto.
Maja Žižek: "Letošnje leto je
bilo zame res sanjsko. Upam, da
bom lahko kaj takšnega v pri-
hodnosti še ponovila, toda to bo
zelo težko."
O Kako so se starši, profe-
sorji in dijaki SŠC odzvali na
tvoje športne rezultate?
Maja Žižek: "Bili so nav-
dušeni, zelo navdušeni. 'Ek od-
nos me ni le utrdil pri treniran-
ju, vlil mi je tudi samozavest, ker
vem, da je to, kar počnem, prav
in da me ta veza nenehno krepi."
# Najbrž je bil navdušen
tudi trener Markovič.
Maja Žižek: "Dosežki so ga
razveselili. Dejal je: 'Nikoli ne
počivaj na lovorikah.' Mislim,
da je to zelo spodbudno za
ohranjanje motivacije."
V krhki mladenki je Majino
notranjo moč prepoznal in jo
športno izoblikoval s svojim
nezmotljivim občutkom za na-
darjenost neusmiljen kritik,
študiozen in natančen atletski
strokovnjak Žarko Markovič.
Žarko Markovič: "Da je ur-
nih nog in vztrajna, se ve že dol-
go. V tekmovalno uspešnost je
vnesla vzdušje mladostne
svežine in intimne sproščenosti.
Toliko temperamentnega živi v
njeni nenehni odprtosti do sve-
ta, toliko je v njej neizmerne teže
vedenja. Na poseben način je
vpeta v ptujsko atietsko tradicijo
in tvornost."
O Gospod Markovič, razlo-
gov za samozavest je sicer več
kot dovolj. S številnimi
uspešnimi nastopi Maja vedno
znova vzbuja pozornost in razo-
deva dragoceno športno silo.
Žarko Markovič: "Da,
Žižkova ni več povprečna
tekačica. Zdaj je upoštevanja
vreden dejavnik na atletskih pri-
zoriščih in trije dosežki - 2,58.27
na 1000 m, 4,40.98 na 1500 m in
6,26.37 na 2000 m - pomenijo, da
je postala ena izmed najobetav-
nejših mladih slovenskih alte-
tinj nasploh. Svojo nadarjenosti
je potrdila z državnima rekordo-
ma za deklice in mlajše mladin-
ke na 2 km, svoj sloves pa je ka-
sneje upravičila še z državnim
rekordom za starejše mladinke
na 1,5 km. Maja napreduje z ve-
likimi koraki, kar je več kot
očitno tudi letos. Rezultati so
odsev zavzetega dela skupine
mladih tekačic na srednje proge
in trenerje\^ ki pa žal ostajajo
anonimni."
O Pred novo sezono ne bom
govoril toliko o načrtih in na-
povedih rezultatov, raje o vad-
bi, ki naj bi nas prav v letošnji
sezoni popeljala že za stop-
ničko višje.
Žarko Markovič: "Prihodnja
sezona je predvidena sezona gra-
ditve, kar pomeni predvsem
poudarek na bazičnih elementih
rezultata, izboljševanju aerobnih
sposobnosti, hitrosti in moči.
Zimske priprave bodo zelo te-
meljite. Najpomembnejše je, da
ta del treninga opravimo brez
poškodb in dosežemo lansko ra-
ven pripravljenosti. Posvetiti se
želimo poletni sezoni, zato bomo
intenzivnost treninga stopnjeva-
li šele na prostem. Pri načrto-
vanju forme moramo biti zelo
previdni. Z drugimi besedami: v
eni sezoni je zelo težko doseči
dva prava vrhunca. Zadnji ci-
klus priprav bomo podredili
sproščanju in nabiranju vseh
možnih energij, ki bodo blago-
dejno vplivale na počutje oziro-
ma da bi tekmovanja pričakali
dovolj spočiti.
Na pohodu je zelo močna ge-
neracija tekačic v teku na 1500
m. Posebej bi omenil Romanovo
in leto mlajši Radeščakovo in
Dumičevo, tako da bodo v tej
konkurenci razmere za napredek
zelo primerne. Urnik vadbe
bomo prilagajali šolskim obvez-
nostim naših tekmovalk."
Slovenska atletika je v Maji
Žižek dobila tekmovalko, ki je
na dobri poti, da bo čez nekaj
let dosegala vrhunske rezultate
tudi v članski konkurenci. Se-
veda če bo še naprej tako zag-
nano in trdo trenirala in če bo
njen razvoj ostal pod budnim
očesom atletskih strokovnja-
kov; teh pa pri nas prav gotovo
ne manjka.
Hvala in srečno. Maja!
Ivo Komik
Šolski cestni teki
27. oktobra je bilo v
Brežicah državno ekipno
prvenstvo v cestnih tekih za
osnovne in srednje šole. Z
našega območja se ga je ude-
ležila OŠ Destrnik pod vodst-
vom Draga Skurjenega in za-
sedla odlično 7. mesto med 33
sodelujočimi	šolami.
Uspešnejši posamezniki: de-
klice - 7. in 8. razred: Simona
Hanželj (11.); dečki - 7. in 8.
razred: Matej Markež (12.),
Robi Irgl (23.); deklice - 5. in
6. razred: Laura Muršec (19.),
Natalija Cizerl (27.); dečki -
5. in 6. razred: Sandi Kumer
(21.), Dušan Šori (22.). V po-
sameznih kategorijah je nas-
topilo okrog 80 tekmovalcev.
DS
Atletinja Maja Žižek.
Foto: MZ
Trener Žarko Mark-
ovič.	Foto: MZ
TEDNIK - 16. NOVEMBER 1995
TRZNI K.4Z1POT - 13
14 - POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA
16. NOVEMBER 1995 - TEDNIK
SAH / 60 LET JANKA BOHAKA
Pol sfolef/a med
irno-belimi polji
Pravijo, da je potrebno go-
spode pri 60-ih posebej spošto-
vati. Da je ta trditev še kalco re-
snična, sem se prepričala po
pogovoru z Jankom Bohakom
ob njegovem 60. življenjskem
jubileju, l^liko podatkov mi je
natrosil kar iz rokava, da sem
jim komaj sledila. Njegova ve-
drina in smisel za humor sta
me le s težavo prisilila, da sem
zapisala letnico rojstva 1935.
Skoraj 30 let naju druži ista
športna disciplina, zato sem se
odločila, da bom Janka predsta-
vila predvsem kot šahista,
čeprav je kar lep čas bil tudi član
ptujske rokometne ekipe.
Šaha, te plemenite igre, ga je
leta 1944 naučil oče. Aktivno ga
je pričel igrati v gimnazijski eki-
pi, v šahovski klub pa ga je "zvle-
kel" sošolec Jože Žunec leta 1951
in tako Jankov šahovski staž
znaša že celih 51 let (v klubu 44).
Že leta 1952 so mu kot 17-let-
niku zaupali funkcijo blagajni-
ka, sicer pa je vse do danes
opravljal različne funkcije - od
predsednika in tajnika do
tehničnega vodja. Prvi ligaški
nastop za Šahovsko društvo Ptuj
je imel leta 1953 v Ljutomeru,
zadnjega pa letos s^tembra na
finalu superlige v Skofji Loki,
kjer je prispeval svoj delež pri
osvojitvi prvega mesta članske
ekipe in s tem nastopa v evrop-
skem pokalu. Zadnjih 20 let je
na moštvenih prvenstvih opravl-
jal tudi nalogo kapetana ekipe.
Janko je bil uspešen že med
mladinci, saj je leta 1954 osvojil
3. mesto na prvenstvu maribor-
ske regije in tako sodeloval na
prvenstvu Slovenije, kjer je bil 9.
Klubski prvak je prvič postal
leta 1968. Ta naslov je osvojil še 5
krat - zadnjič leta 1988.
Leta 1965 je postal članski
prvak mariborske regije, vendar
se zaradi pomanjkanja denarja v
klubu ni mogel udeležiti
prvenstva Slovenije. Zato pa je
bil leta 1993 uspešen vodja re-
prezentance Slovenije do 26 let
na svetovnem prvenstvu v Brazi-
liji, kjer je Slovenija osvojila 4.
mesto.
Izredne uspehe pa je dosegel v
dopisnem šahu, s katerim se
ukvarja od leta 1960. Je medna-
rodni mojster ICCF z 2335 ra-
tinškimi točkami, in sicer je ta
naslov osvojil leta 1983 na osno-
vi uvrstitve v polfinale za svetov-
no prvenstvo leta 1980 in s 6.
mestom na turnirju kandidatov
leta 1983. 64-krat je nastopil za
reprezentanco Jugoslavije na
mednarodnih tekmovanjih ter
za reprezentanco Slovenije na
pokalu republik in pokrajin, bil
kapetan in igralec ekipe, ki je
dvakrat osvojila naslov državne-
ga prvaka ter več visokih mest
na državnih prvenstvih. V slo-
venščino je prevedel številne
pravilnike za dopisni šah. Danes
opravlja funkcijo predsednika
Sveta za dopisni šah pri Šahov-
ski zvezi Slovenije in je delegat
Slovenije v svetovni federaciji
ICCF Je pa tudi stalni član slo-
venske reprezentance za nastope
na mednarodnih turnirjih, sve-
tovnih prvenstvih in olimpiadah
v dopisnem šahu.
Pravi rekord pa je Janko dose-
gel pri sojenjih domačih in med-
narodnih turnirjev Kot tehnični
vodja v društvu je opravljal sod-
niške posle že v 60. letih, repu-
bliški sodnik je uradno postal
leta 1975, leta 1977 zvezni sod-
nik in leta 1981 mednarodni
šahovski sodnik FIDE. Kot sam
pravi, se je ob sojenju naučil
ogromno šahovskih "veščin". T)
mu rade volje verjamemo, če
vemo, da je sodil na štirih olim-
pijadah, in sicer leta 1986 v Du-
baju, 1988 v Solunu, 1990 v No-
vem Sadu in 1994 v Moskvi.
Opravil je tudi več kot 50 sojenj
na velikih mednarodnih turnirj-
ih, kjer je bil največkrat glavni
sodnik.
Vse našteto je od zahtevalo
ogromno študija in odsotnosti
od doma. In kot sam pravi, tega
ne bi zmogel brez razumevanja
in potrpežljivosti žene Štefke ter
hčerke Diane in sina Miša (oba
sicer igrata šah, vendar nista ni-
koli kazala tekmovalnega inter-
esa, žena^ Štefka pa je danes čla-
nica 10 ŠD Ptuj in 10 pri svetu
za dopisni šah pri ŠZS).
Od tujih šahistov mu je bil
največji vzornik Paul Keres, iz-
reden kombinatorik, od
domačih pa VM dr. Milan Vid-
mar
O primerjavi njegove in
današnje generacije Janko pravi,
da je nerealna. Mlada generacija
ima danes neprimerno večje
možnosti, žal pa jih včasih nera-
cionalno izkorišča. V Jankovi
mladosti si bil že pravi bogataš,
če si premogel dve šahovski
knjigi (sam je bil "bogataš", saj je
imel knjigo \^sje Pirca lirnir
osvoboditve v LJ 1945/46 in dr.
Milana Vidmarja Pol stoletja ob
šahovnici, za katero trdi, da je
ena najboljših slovenskih šahov-
skih knjig). Danes je vsej šahov-
ski literaturi težko slediti, svoje
pa so naredili tudi računalniki.
Zraven igranja šaha sta Janko-
va priljubljena konjička zbiranje
šahovskih znamk in šahovskih
knjig, dokaj vzorno pa ureja tudi
vse gradivo.
Za svoje tekmovalne dosežke
in organizacijsko delo je prejel
zlato plaketo ŠD Ptuj, zlato Blo-
udkovo značko, srebrno plaketo
Šahovske zveze Slovenije in še
nekatera druga priznanja. Sicer
pa priznanja in nagrade za Janka
niso obvezna oblika izkazovanja
pozornosti za vse doseženo. Kot
sam pravi, bo društvu in sloven-
skemu šahu na razpolago vse
dotlej, dokler ga bodo potrebo-
vali.
Veliko volje in energije je še v
njem. Prepričani smo, da so štiri
nepokrita polja na šahovnici
daleč premalo za vse Jankove
načrte v naslednjih štirih letih.
Naj zato svojo predstavitev Jan-
ka Bohaka ob njegovi 60-letnici
končam z iskrenimi čestitkami
in željo, da bi lahko še dolgo ust-
varjali skupaj. Naj povem, da bo
Janko že čez 14 dni opravljal po-
membno nalogo kot glavni sod-
nik na finalu evropskega pokala,
ki bo v Ljubljani in kjer bosta
med drugimi nastopila tudi sve-
tovna prvaka Karpov in Kaspa-
rov
"Šah me je naučil pokončno
prenašati poraze," je ob koncu
najinega pogovora dejal Janko.
Naj bo teh porazov v njegovem
nadaljnjem življenju čim manj.
Silva Razlag
BOKS/Zavec
odličen v Mariboru
Na reviji, ki jo je po šoto-
rom v Mariboru pred kratkim
pripravil ŽBK Ora, je nastopi-
lo tudi nekaj boksarjev iz Ptu-
ja.
Dejan Zavec iz Šole boksa
Breg je že v uvodu borbe v pols-
rednji kategoriji premagal
Brumca iz Slovenske Bistrice
in so ga proglasili za borca z
najboljšo tehniko. V svojih ka-
tegorijah sta zmagala tudi
Rakuš in Holc (BK Ptuj). Sicer
pa so bile to v bistvu pripravl-
jalne borbe za nastope na posa-
mičnem državnem prvenstvu,
ki bo od 17. do 19. novembra v
Ljubljani.
I.k.
Janko Bohak na slovenskem prvenstvu 1985,
ROKOMET / 2. SLOVENSKA LIGA - VZHOD
Dmm-0miaž20:l7(n:9)
Drava: Uilenko, Kramberger S,
Osterc, Belšak 4, Pučko, Kotar, Pi-
sar 6, Žuran, Mlakar, Hmjadovič
2, Margušič 3.
Ormož: Šulek, A. Pbtočnjak 6,
N. I^toaijak, Fridrih 2, Dermati,
Praprotnik 5, Grabovac 1, Rajh 1,
Kirič 1, Želodec, Javemik, Vavpo-
tič.
V	derbiju sosednjih ekip je
vzdušje v športni dvorani Center
spominjalo na čase, ko je Drava
igrala v prvi slovenski rokomet-
ni ligi. Navijači obeh moštev so
bili oboroženi z raznimi navi-
jaškimi rekviziti.
V	rahli psihološki prednnosti
so bili igralci Ormoža, saj so v
pokalnem tekmovanju dvakrat
premagali ptujsko Dravo. Do 15.
minute so bili v vodstvu domači
rokometaši, gostje pa so lovili
zadetek razlike. Zatem so imeli
prednost gostje, celo treh zadet-
kov (5:8). Po minuti odmora, ki
jo je vzel domači trener, in po za-
menjavi v vratih so do konca
prvega polčasa rokometaši Dra-
ve uspeli narediti razliko dveh
zadetkov
Začetek drugega polčasa je
pripadel domačim rokome-
tašem, ki so povedli za štiri za-
detke (13:9) in to prednost do
konca srečanja ohranili.
Ormožani so se jim približali na
dva zadetka, to pa je bilo tudi
vse. Še posebej je bil zanje ovira
mladi ptujski vratar Wenko, ki
je popolnoma opravičil trenerje-
vo zaupanje. K temu dodajamo
tudi dobro hranjenje prvega vra-
tarja Mlakarja. Verjetno bo Hru-
pič na naslednjih srečanjih
izvlekel še kakšnega "mladega"
aduta.
Ormožani so se predstavili kot
zelo čvrsta ekipa, ki verjetno ob
takšnem pristopu, kot so ga pri-
kazali v Ptuju, ne bi smela imeti
težav za uvrstitev med prvih šest
ekip v drugoligaŠki konkurenci.
Na koncu srečanja so igralci
obeh ekip dobili zaslužen aplavz
obojih navijačev Zaslužijo si vi-
soke ocene za fer in športno igro,
prav tako pa tudi navijači in
vodstvi obeh klubov
Trener Drave Ivo Hrupič:
"Mislim, da smo zasluženo pre-
magali dobro ekipo Ormoža.
Igra še vedno ni bila takšna, kot
si jo želim, veliko bomo še mora-
li delati. Mladi Wenko je z
odličnimi obrambami razbreme-
nil našega prvega vratarja Mla-
karja, ki je zadnja srečanja branil
zelo dobro."
Alan Potočnjak, igralec
Ormoža: "'Ekma je bila poštena,
korektna in predvsem športna.
Igralci obeh ekip se zelo dobro
poznamo, zato smo računali, da
velikih presenečenj ne bi smelo
biti, odločale so nianse, tokrat
vratarja Drave Mlakar v prvem
in "Vklenko v drugem polčasu, ki
sta ubranila nekaj ključnih žog."
D.K.
DOBER ODPOR VELIKE
NEDELJE
v šestem krogu vzhodne dru-
ge moške lige je Velika Nedelja
gostovala v Radečah, kjer se je
vodilno moštvo lige moralo kar
precej potruditi, da je osvojilo
dve novi točki proti oslabljeni
Veliki Nedelji (brez Mesarca,
Ivanuše in Gregoriča). Radeče so
z zmago 30:25 (J. Kumer 8,
Šoštarič 7, Planine 6, 'Bofenik 3,
Lah 1) in ob porazu druge ekipe
Gorenja proti Pomurki iz Bak-
ovcev (20:28) prevzele vodstvo
na lestvici pred Dravo in Goren-
jem ter Pomurko. Razlika je le
točka ali dve, v ta krog pa se bo
po zaostalem srečanju s Krogom
priključila tudi Lisca iz Sevnice.
'Eko se počasi oblikuje "zgorn-
ji dom" lige. Gre za prvih šest
mest, ki vodijo v bodočo enotno
drugo ligo. Vendar pa je kandi-
datov za ta mesta še kar nekaj,
čeprav trenutno nekoliko zaosta-
jajo. Vse je namreč odvisno od
tega, s kom je kdo že igral in s
kom še bo. Zato lahko v pri-
hodnjih krogih pričakujemo ne-
koliko drugačen vrstni red. To
velja tudi za Ormož in Veliko Ne-
deljo.
V soboto se bodo Ormožani v
svoji dvorani pomerili z močno
Lisco iz Sevnice, Velika Nedelja
pa prav tako v svoji dvorani z
Dolom Hrastnikom. Lažje delo
bo imela Velika Nedelja, ki lahko
nato zmaga tudi v Murski Soboti
s Poletom, Ormož pa čaka gosto-
vanje v Radečah. Drava bo ko-
nec tedna igrala v Celju z drugo
ekipo Pivovarne Laško, nato pa
doma z drugo ekipo Gorenja. To
je priložnost za nove točke, ki bi
Ptujčane utrdile v zgornjem
delu.
Derbi naslednjega kroga bo
torej v Ormožu, kjer bo proti
Lisci domačinom potrebna vsaj
takšna pomoč navijačev, kot so jo
imeli v Ptuju. Za Dravo in Veli-
ko Nedeljo pa velja, da ob nor-
malnem pristopu in zavzetosti
igralcev ne bi smeli imeti težav
l.lcotar
II. ŽENSKA LIGA -
VZHOD • Ptui - Novo
mesto 26:22 (7:9)
'Ekma je pokazala, da je ptuj-
ska trdnjava dobro hranjena. V
prvem delu igre sta se ekipi odli-
kovali predvsem s trdo obrambo,
v napadu pa je bilo preveč napak
za boljšo oceno. V zaključkih na-
padov so imele malce več sreče
gostje in na odmor so odšle s
prednostjo dveh zadetkov V
drugem delu so se Ptujčanke ra-
zigrale, voz Novomeščank je
začel drseti navzdol in lanske
prvoligašice bodo morale svojo
priložnost za zmago v gosteh
iskati drugje.
I.K.
Dravin vratar Valenko je ubranil nekaj odločil-
nih žog.	Foto: Ludvik Kotar
JUDO
Ptujski mladimi
uspešni^ ilani
raioiamni
v soboto, 21. oktobra, je v
Celju potekalo tekmovanje za
mladinski slovenski pokal.
Udeležilo se ga je pet naj-
boljših slovenskih mladinskih
ekip: Impol, Šiška, celjski Ivo
Reya I. in II. ter ptujska Drava,
ki so jo zastopali Kolednik (-60
kg), Vbgrinec (-63 kg), Marholt
(-65 kg), Seničič (-71 kg),
Leščak (-78kg), Lupše (-86 kg).
Vršič (-95 kg) in Kramberger
(+95 kg).
Ptujčani so se odlično odreza-
li. V dvoboju za vstop v finale so
si v rednem kolu izborili neod-
ločen rezultat s slovitim Impo-
lom. Žreb za nadaljevanje pa je
bil neugoden in so tesno izgubi-
li, na koncu pa osvojili odlično
3. mesto za Impolom in Šiško.
Državna mladinska selektorja
sta določila tudi potnike in pot-
nice za mladinsko evropsko
prvenstvo v judu, ki bo od 16. do
19. novembra v španskem Tole-
du. Med mladinci si je vozovni-
co za EP priboril tudi Pmjčan
Sebastijan Kolednik.
V	soboto, 28. oktobra, pa se je
v Ljubljani pričelo letošnje
ligaško tekmovanje v 1. in 2.
državni ligi. V obeh skupinah je
nastopilo po osem moštev, ki so
se najprej pomerila v predtek-
movalnih skupinah. Članska
ekipa ptujske Drave se je pome-
rila s prvakom Olimpijo,
Gorišnico in Branikom iz Mari-
bora. Že v 1. kolu so Ptujčani
klonili proti Olimpiji, v nadalje-
vanju z Mariborčani, v zakl-
jučku tekmovanja pa še z ekipo
Gorišnice. Vzrok za poraz je tudi
nepopolnost ekipe, saj so zaradi
bolezni manjkali ključni tekmo-
valci ptujske Drave. Poraz je za
to sicer odlično ekipo hud uda-
rec, vendar se tekmovalci brez
predaha že pripravljajo za nastop
v 2. kolu.
Simon Starček
FINALE EKIPNE-
GA PRVENSTVA
V	Slovenski Bistrici je pote-
kala končnica ekipnega držav-
nega prvenstva. V pravi atmos-
feri, ki jo znajo ustvariti samo
gledalci v Slovenski Bistrici,
smo videli borbe štirih naj-
boljših slovenskih ekip: lan-
skega prvaka ljubljanske Olim-
pije, Iva Reya iz Celja, Branika
Brokerja iz Maribora in
domačega Impola. Mogoče je
majhno presenečenje uvrstitev
v finale mariborske ekipe Bro-
ker Branika.
V prvem srečanju so v dokaj
enakovrednem boju judoisti Iva
Reya iz Celja premagala lanske-
ga prvaka Olimpija in se uvrstili
v finale, v drugem polfinalnem
srečanju pa domači Impol ni
imel težav z Brokerjem Brani-
kom. V borbo za tretje mesto je
Olimpija ugnala Broker Branik.
Vrstni red: 1. Impol, 2. Ivo
Reya, 3. Olimpija, 4. Broker Bra-
nik Maribor
lirnir za uvrstitev od 5. do 8.
mesta bi moral biti v nedeljo v
Veliki Nedelji. Zaradi neustrez-
nosti termina bo verjetno med
tednom. 'Bkrat se bo vedelo, ka-
tera ekipa bo izpadla iz prve slo-
venske judo lige.
D.K.
TEDNIK -16. NOVEMBER 1995
ŠPORT -15
SPORTNC HOVia
ŠAH # Ptujčana v sloven-
ski reprezentanci
Sredi novembra se bo pričel 2.
mednarodni Vidmarjev memori-
al v dopisnem šahu, posvečen
110. obletnici rojstva Milana
Vidmarja, ki je samo enkrat nas-
topil na evropskem prvenstvu v
tej šahovski disciplini in zmagal.
Tokrat se bo pomerilo 15 dopi-
snih šahistov iz 9 držav, med nji-
mi tudi Slovenija, za katero bosta
med drugimi nastopila tudi ptuj-
ska šahista Janez Podkrajšek in
Boris Žlender. Ptujčani pa bodo
imeli še enega udeleženca - med-
narodnega šahovskega sodnika
FIDE Janka Bohaka, ki bo
opravljal funkcijo glavnega sod-
nika tega mednarodnega memo-
riala.
S.R.
NAMIZNI TENIS # Pe-
to via - Vektor 3:4
V četrtek, 9. novembra, so
igralke Petovie v zadnjem kolu
jesenskega dela 1. namiznote-
niške lige gostile ekipo Olimpija
- Vektor iz Ljubljane. Gostje so
zmagale z tesnim izidom 4:3.
Mlada ekipa Petovie je nastopila
v postavi: Petra Mlakar, Breda
Mojsilovič, Špela Lukner in
Martina Safran. Ekipo je vodil
Marinko Grbič.
LB.
NAMIZNI TENIS •
Uspešno v Varaždinu
Mlajši dečki in deklice NTK
Petovia so se v soboto in nedeljo
udeležili mednarodnega odprte-
ga prvenstva Varaždina. V ekipni
konkurenci sta Špela Lukner in
Martina Safran osvojili 2. mes-
to, Tomaž Janžekovič in Danilo
Piljak pa sta presenetila z zmago
nad 3. nosilcema in osvojila 6.
mesto. Prvenstva sta se udeležila
še Nejc Janžekovič in Nina Se-
linšek ter dosegla tretji mesti v
skupini. Med posameznicami je
bila Špela Lukner odlična druga,
Martina Safran pa tretja.
ODBOJKA # Solkan -
Marsel 3:2
V	petem kolu druge državne
odbojkarske lige so igralke ptuj-
skega Marsela zmagale v Solkanu
z 3:2, v derbiju 6. kola pa so v so-
boto na Jesenicah izgubile z
domačo ekipo Jesenic s 3:2
(11:15, 15:13, 12:15, 15:12,
15:10). Srečanje je bilo zelo ize-
načeno, v peti igri pa so
domačinke imele enostavno več
sreče.
V	soboto bodo ptujske odboj-
karice v štajerskem derbiju gosti-
le ekipo Rogoze. Srečanje bo ob
18. uri v športni dovrani Mladi-
ka.
D.K.
KEGLJANJE • Zmaga v
Konjicah
Prejšnjo soboto in nedeljo je
bilo 3. kolo medregijske lige za
kegljače. Ptujska Drava je nasto-
pila na izredno težkem kegljišču
v Slovenskih Konjicah proti
neugodnim domačinom. Prvič v
medsebojnih srečanjih so
Ptujčani visoko, s 6:2 in pred-
nostjo 86 kegljev, zmagali. Daleč
najboljši posameznik srečanje je
bil z 861 podrtimi keglji Ivo Cuš.
V	treh nastopih so ptujski
kegljači dvakrat zmagali in so s 4
točkami v zgornjem delu razpre-
delnice.
S.R.
MALI NOGOMET #
Poetovio Tok Tok - Mila
Juventus 1:5 (0:2)
Strelci: 0:1 Lazič (22.'), 0:2
Lazič (26.'), 1:2 Komik (7-Tnetrov-
ka 35.'), 1:3 Štraus (41.'), 1:4
Cepuš (52.'), 1:5 Dobavičnik (58.').
Poetovio Tok Tok: Komik,
Tuš, Janko Bezjak, Celinger,
Juršič, Vrbanec, Boštjan Bezjak,
Klinger, Čeleš, Kocmut, Leben.
V	tretjem kolu prve slovenske
lige v malem nogometu so ptuj-
ski nogometaši nastOf)ili proti
zelo močni ekipi iz Šentjurja.
Srečanje so pričeli dobro, a niso
uspeli dati gola. Tudi v drugem
polčasu so pričeli bolje in jim je
uspelo rezultat znižati, celo ize-
načili bi lahko, vendar niso bili
uspešni, nekaj pa je bilo tudi
sebičnosti. Kar ni uspelo
domačim, so s pridom izrabili
gostje in še trikrat zadeli mrežo
ter zasluženo zmagali.
D.K.
Carioce AZ Stella -
Poetovio Tok Tok 3:1 (1:0)
Strelci. 1:0 Lepanik, 1:1 Celin-
ger, 2:1 Copot, 3:1 Tozman.
Poetovio Tok Tok: Komik,
Tuš, Kocmut, Celinger, J. Bez-
jak, Jurišič, Vrbanec, B. Bezjak,
Klinger, Laben, Čeleš, Trner:
Boris Rubelj.
Igralci Poetovia so doživeli po-
raz z mariborsko ekipo v zadnjih
osmih minutah srečanja. Napake
v obrambi so domačini kaznovali
z dvema zadetkoma in osvojili tri
točke. Igralci Poetovie Tok Tok
se po štirih odigranih kolih na
devetem mestu s tremi točkami.
D.K.
STRELSTVO # I. kolo
občinske lige
29. oktobra je bilo prvo kolo
občinske lige v streljanju s ser.
zračno puško za strelske družine
mestne občine. REZULTATI:
MIP Ptuj - 637 krogov; Petovia-
avto - 591 krogov; Železničar -
568 krogov; Opekar - 392 kro-
gov. Posamezne uvrstitve: Lud-
vik Pšajd ml. - 170; Danilo
Janžekovič - 166; Franc Simonič
-krogov; Zvonko Mlakar -153.
STRELSTVO • II.
državna liga
Ekipa članic, ki nastopajo v 11.
državni ligi v streljanju s stand.
zračno pištolo, je gostovala pri
Olimpiji II v Ljubljani in izgubi-
la z rezultatom 1609: 1590.
STRELSTVO # Tekmo-
vanje z zračnim orožjem
Odprtega kontrolnega tekmo-
vanja z zračnim orožjem v
Ljubljani se je 28. in 29. oktobra
udeležilo osem ptujskih strelcev
s st. zr. pištolo. Majda Raušl,
Sašo Porok in Ludvik Pšajd so se
uvrstili v nadaljnje tekmovanje.
A.M.
STRELSTVO • Dopisna
invalidska liga
7. novembra je bilo I. kolo
osme dopisne strelske invalidske
lige Slovenije. Tekmovanje smo
pripravili in izvedli na strelišču v
Mladiki Ptuj. Ekipa v sestavi
Srečko Majcenovič, Franček
Ljubeč in Ludvik Pšajd starejši
je nastreljala 985 krogov.
II. kolo bo 21. novembra.
F.C.
Marljivi člani judo kluba Drava Ptruj so ob 35-letnici obstoja pridobili moderne prostore za vadbo in
tekmovanje. Preden so do njih prišli v nadzidanem delu športne dvorane Mladika, so opravili veliko
prostovoljnega dela in pridobili veliko število sponzorjev.
Zaradi zadržanosti na svečani
otvoritvi ni bilo državnega mini-
stra za šolstvo in šport dr. Slavka
Gabra, zbrali pa so se drugi gost-
je: državni poslanec Ptuja Mar-
jan Berlič, predsednik Judo zve-
ze Slovenije Branko Gabrovec,
podžupan mestne občine Ptuj
Ivan Jurkovič, predstavniki
športnega zavoda Ptuj in drugi
športni prijatelji. Svečano je
nove prostore odprl najmlajši
član JK Drava Ptuj, 11-letni Pri-
mož Krajnc, ki vadi že tri leta. Ob
tej priložnosti so člani JK Drava
Ptuj izvedli demonstracijski nas-
top pod vodstvom trenerja kluba
in selektorja slovenske reprezen-
tance Filipa Leščaka.
Z odprtjem prostorov, izključno
namenjenih judu, so se člani JK
Drava Ptuj rešili stalnih selitev iz
prostora v prostor, ob tem pa si
ustvarili razmere za nemoteno
delo. Poslej se bodo lahko v miru
posvetili samo delu s tekmovalci
in realizaciji načrtov.
D.K.
Nov! prostori zagotavljajo boljše delo.
Foto: Kosi
KICKBOXING
Prejšnjo soboto, 4. novembra,
je bil v avstrijskem Deutsch-
landsbergu odprt turnir v kickbo-
xingu. Udeležila sta se ga
Ptujčana Branko Fidler in Davo-
rin Gabrovec. Fidler je v semi-
kontaktu do 75 kg po eni zmagi in
enem porazu osvojil 5. mesto,
Davorin Gabrovec pa je v semi-
kontaktu do 67 kg po zmagi nad
dvema tekmovalcema iz Avstrije
in enim iz Madžarske klonil v fi-
nalu s Konigom iz Slovaške in
osvojil 2. mesto.
11. novembra pa je bil v Litiji
mednarodni turnir v semikontak-
tu, na katerem je sodelovalo 32
klubov z 783 tekmovalci iz Avstri-
je, Italije, Madžarske, Hrvaške in
Slovenije. Ptujski klub borilnih
veščin je dosegel tri prva, dve dru-
gi in dve tretji mesti in je bil s tem
najuspešnejši klub na turnirju.
Skoraj enak uspeh je dosegel Tae
kwan do klub iz Maribora, ki ga
vodi svetovni prvak v kickboxingu
Tomaž Barada.
Rezultati Ptujčanov: dečki do
32 kg: 1. Uroš Prelog; do 40 kg: 3.
Andrej Vindiš; do 56 kg: 2. Brane
Kuri; članice: do 55 kg: 1. Maja
Ozmec; do 60 kg: 2. Nadja Šibila;
člani: do 57 kg: 4. Damjan
Kaučevič; do 63 kg: 3. Davorin
Gabrovec; do 79 kg: 1. Alojz Vido-
vič.
Najboljše tekmovalce čakajo
nastopi v reprezentanci, ki bo nas-
topala v Avstriji v semi in light
kontaktu. Reprezentanca pa se od-
pravlja konec novembra na svetov-
no prvenstvo v full kontaktu v Ki-
jev. V zvezi s tem nastopom je se-
lektor V. Sitar povedal, da izjava,
zapisana v Tedniku, češ zakaj se ne
spomni na Ormožana Milana in
Danila Korotaja, ni utemeljena,
saj je v Kijevu svetovno prvenstvo
samo v full kontaktu in low kicku,
v teh disciplinah pa Korotaja ne
nastopata. Oba pa je selektor peljal
na tekmovanje v Stuttgart, čeprav
je bil Danilo poškodovan.
S.F.)
Ptujčani so se iz Litije vrnili s sedmimi pokali.
Danilo Pučko je od prejšnje se-
zone nogometaš prvega moštva
ptujske Drave, kamor je prišel iz
njenih mladinskih vrst. S svojim
pristopom do igre in borbenostjo
je večkrat opozoril nase. In kaj
misli o nogometu, Dravi in svoji
športni prihodnosti?
#	Si prvi igralec Drave, ki je
moral pavzirati zaradi rumenih
kartonov, toda nisi ravno videti
grobijan in tisti, ki se prepira s
sodniki. Kje je torej razlog za ru-
mene kartone?
D. Pučko: "Razlog je borbenost,
mogoče tudi neizkušenost.
Vprašanje je tudi sodniški kriterij.
Vedno startam samo na žogo, a se
je pač izcimilo toliko kartonov."
#	V letošnjem prvenstvu si
postal standardni igralec Drave.
Vedno dobiš nalogo, da pokrivaš
najboljše nasprotne igralce. Ka-
terega je najtežje pokrivati?
D. Pučko: "Nikogar se ne bojim.
Najtežje mi je bilo proti Danielu
Šircu, ker ogromno teče in spre-
minja smer. Težko mi je bilo tudi
proti napadalcu Nafte Dominiku,
ker je višji in težji od mene, a je
zelo dober v igri z žogo."
#	In kaj bi najraje igral v
moštvu?
D. Pučko: "Pri mladini sem
igral v konici napada in sem se
težko navadil igrati mesto, kot ga
igram v članski ekipi Drave.
Ustreza mi, da se priključim napa-
du in poskušam s streli z razdalje,
in mislim, da sem soliden tudi v
igri z glavo."
#	Kakšen je bil prehod iz mla-
dinske vrste med člane?
D. Pučko: "Pri mladincih nismo
toliko trenirali kot pri članih. Tre-
ner mi je dejal, da bom moral več
delati za pridobivanje moči in se
bolj boriti. Upam, da mi to uspeva,
vsaj trudim, se, da bi zaigral kar
najbolje."
#	Letos igra Drava spre-
menljivo. Kje jo pričakuješ po je-
senskem delu prvenstva?
D. Pučko: "Če bi osvojili 20
točk, bi to bilo zelo dobro.
Pričakujem, da naj bi bili nekje na
sredini prvenstvene lestvice - med
7. in 9. mestom. Na svojem igrišču
smo izgubili kar precej točk. Mis-
lim, da imamo rešpekt pred
domačim občinstvom, nekaj pa je
tudi treme. Upam, da se bo to v
kratkem popravilo."
#	Kakšne so razmere v Dravi?
D. Pučko: "Lahko bi bilo
boljšem a je veliko dejavnikov, kii
o tem odločajo. Pri izplačilih bi
lahko bilo nekaj več reda oziroma
točnosti."
#	Kakšne so tvoje ambicije v
nogometu?
D. Pučko: "Seveda bi rad nasto-
pil tudi v prvi slovenski ligi in naj-
raje bi bil, če bi to uspelo Dravi,
ker imam zelo blizu stadion. Dm-
go pa je odvisno od mojih dobrih
iger in seveda ponudb, če bi katera
prišla. Zakaj pa nam ne bi uspelo v
Ptuju? Bodimo optimisti.
D.K.
NOGOMET
PRVA DRŽAVNA LIGA
Izidi 16. kroga: HIT Gorica -
Maribor Branik 0:0, SCT Olim-
pija - Biostart Publikum 3:0,
(0:0), Primorje - Mura 5:1 (3:0),
Rudar (Velenje) - Mag Korotan
2:3 (1:2), Beltinci - Izola 5:1
(3:0).
1.HITGORIC	A.................16 9 4 3 27:11 31
2.MUR	A...........................16 7 7 2 21:15 28
3.BIOSTARTPUBLIKUM.16	7 4 5 27 22 25
4.	SaOLIMPIJA..............16 7 2 7 38:21 23
5.	RUDAR.........................16 6 5 5 23:17 23
6.	MAG KOROTAN...........16 6 5 5 20:19 23
7.	PRIMORJE...................16 6 4 6 25:22 22
8.	MARIBOR BRANIK.......16 5 6 5 18:14 21
9.	BELTINCI.....................16 3 7 6 14:21 16
10.	IZOLA.........................16 1 2 13 7:56 5
Pari 17. kroga, 19. novembra:
Maribor Branik - Beltinci, Mag
Korotan - HIT Gorica, Mura -
SCT Olimpija, Biostart Publi-
kum - Rudar (Velenje), Izola -
Primorje.
2. DRŽAVNA LIGA
14. krog: Črnuče - Nafta 1:0,
Naklo - Napredek 0:0, Rudar
Trbovlje - Era Šmartno 0:0,
Železničar Maribor - Železničar
Oscar 1:3, Koper - Vevče 2:1, Fa-
mily Shop Piran - Radeče Papir
2:1, Šentjur - Zagorje 5:0, Men-
geš - Drava 0:0.
1.ŽELEZNIČAROSaR....14	8 6 O 28:7 30
2.	NAFTA..........................14 9 2 3 25:7 29
3.	ČRNUČE.......................14 8 2 4 40:19 26
4.FAMILYSH0PPIRAN..14	7 3 4 20:11 24
5.ŠENTJU	R......................14 7 2 5 21:12 23
6.RUDARTRB0VLJ	E.......14 6 5 3 15:8 23
7.K0PE	R.........................14 6 3 5 16:13 21
8.NAPREDE	K..................14 5 5 4 16:16 20
9.NAKL	0.........................14 5 4 5 18:16 19
10.	DRAVA.......................14 5 4 5 17:21 19
11.ERAŠMARTN	0..........14 5 3 6 20:21 18
12.	ŽELEZNIČAR MB........14 5 3 6 18:22 18
13.	MENGEŠ....................14 3 5 6 13:20 14
14.	VEVČE........................14 2 3 9 12:21 9
15.	RADEČE PAPIR..........14 2 2 10 10:37 8
16.ZAGORJE....	...............14 2 2 10 8:38 8
Pari 15. kroga: Drava -
Črnuče, Zagorje - Mengeš,
Radeče Papir - Šentjur, Vevče -
Family Shop Piran, Železničar
Oscar - Koper, Era Šmartno -
Železničar Maribor, Napredek -
Rudar Trbovlje, Nafta - Naklo.
FILC MENGEŠ-DRAVA 0:0
Drava: Klinger, Volk, Korber,
Pučko, Ramsak, Hotko (Bezjak),
Čeh (Bratec), Milan Emeršič
(Šoštarič), Boškovič, Šalamun in
Vesenjak.
Nogometaši ptujske Drave so v
Mengšu nastopili močno os-
labljeni, saj so nastopili brez
Tomaža Emeršiča, Žoleka, Kore-
na, Janžekoviča. V ekipo sta se
vrnila Milan Emeršič in Dušan
Ramšak. Na pot so odšli optimis-
tično razpoloženi in se vrnili z
dragoceno točko. Domači so bili
nekoliko boljši nasprotnik, ven-
dar so se Ptujčani zelo dobro bra-
nili in z dobro igro otopili napa-
de domačih v prvem polčasu.
V	drugem delu je bila igra do-
kaj enakovredna. Proti koncu
srečanja so domači imeli dve lepi
priložnosti, a sta se na njihovo
nesrečo končali v rokah vratarja
Klingerja oz. je žoga zletela
mimo vrat. Domači so sicer dose-
gli zadetek, a ga je sodnik Hvalič
razveljavil.
D.K.
3. LIGA-VZHOD
Rezultati tekem 13. kroga -
zadnjega v jesenskem delu:
Aluminij - Dravinja 2:2, Tur-
nišče - Bistrica 4:1, Dravograd -
Odranci 3:1, Kungota Broker -
Kovinar 0:0, Paloma Sever -
Unior Zreče 0:0, Steklar - Pohor-
je 0:4, Beltrans - Bakovci 0:2.
1.POHORJ	E....................13 10 2 1 36:11 32
2.	BAKOVCI......................13 10 1 2 21:8 31
3.	DRAVINJA...................13 7 4 2 24:10 25
4.	DRAVOGRAD..............13 8 1 4 28:15 25
5.	KOVINAR.....................13 6 4 3 16:9 22
6.UNI0RZREČ	E..............13 6 3 4 11:13 21
7.TURNIŠČ	E....................13 4 4 5 20:21 16
8.	ODRANCI.....................13 5 O 8 19:26 15
9.	ALUMINIJ...................13 3 5 5 15:18 14
10.	KUNGOTA BROKER... 13 3 4 6 11:17 13
11.STEKLAR...................13 3 4 6 12:22 13
12.	PALOMA SEVER........13 2 4 7 11:24 10
13.BISTRIt	t...................13 3 1 9 18:34 10
14.	BELTRANS................13 2 1 10 13:27 7
Branko Lešnik
ALUMINIJ-DRAVINJA 2:2
Strelci: 0:1 Topič (21.'), 1:1
Gajser (30.% l:2yelenko (39.'), 2:2
Kavačec (47.').
Aluminij: Budimir, Krajnc, J.
Šmigoc, Habjanič, Emeršič, Gajser,
Prelčec, Lončarič, Huzjak (Hoj-
nik), Kovačec (Gorše), Zemljič.
Dravinja: Šlibar, Kuk, J. Be-
zenšek, S. Rezenšek, Hrovat,
Graner, Topič, Škrjanec, Jelen-
ko. Petek, Križanič (Višnar).
Maloštevilni gledalci so v ve-
trovnem vremenu videli dokaj
kvalitetno predstavo med
domačim Aluminijem in Dravin-
jo iz Slovenskih Konjic. Gostje
so bolje pričeli in imeli rahlo te-
rensko iniciativo, žal pa so igrali
le do kazenskega prostora Alumi-
nija. V 21. minuti so povedli.
Toda veselje gostov ni dolgo tra-
jalo, saj je Gajser je iz prostega
strela prek "živega zidu" presene-
til gostujočega vratarja. Gostje so
v 39. minuti izkoristili napako v
domači obrambi in srednjemu
napadalcu Jelenju ni bilo težko
doseči drugega zadetka.
V	drugem polčasu smo videli
drugačno predstavo. Boljši so bili
igralci Aluminija in so že v drugi
minuti rezultat izenačili. Še eno
priložnost je imel strelec ize-
načujočega zadetka, žal pa je bil
nespreten, strel J. Šmigoca pa je
zadržal prečnik.
D.K.
16 - POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA
16. NOVEMBER 1995 - TEDNIK
PTUJ / ODPRT AVTOMOBILSKI SALON
VohmoddefvPlupi
v novih prostorih Caisse na Bregu je poleg avtomobil-
skega salona še prodajalna rezervnih delov in servis
vozil VOLVO.	Foto: M. Ozmec
Podjetje Caissa je v pritličnih prostorih nekdanje Petovie na
Bregu v četrtek, 9. novembra, slovesno odprlo avtomobilski
salon, prodajalno rezervnih delov in servis vozil VOLVO.
Številne goste, poslovne part-
nerje in domačine je pozdravil
direktor Caisse Danilo Polaižer.
V imenu mestne občine Ptuj mu
je ob pomembni pridobitvi čes-
tital podžupan Ivan Jurkovič,
pridružila pa sta se mu vodja
prodaje Volva pri Revozu Fran-
ci Volka in komercialni direktor
Revoza Jean Michel Sicre, ki je
ob koncu slovesno podpisal po-
godbo o sodelovanju z direktor-
jem Caisse Danilom Polajžer-
jem. Dogodek so kulturno obo-
gatili mladi gojenci glasbene
šole Ptuj.
-OM
BALONARSTVO
Ptujski
balon v
Avstriji
Balonarski klub Ptuj se
je s svojim balonom na
vroči zrak Valentina ude-
ležil že več prireditev. Ta-
koj po nastopu na držav-
nem prvenstvu, ki je bilo v
Moškanjcih, se je udeležil
še velikega mednarodnega
festivala v Puchu pri
Gradcu, od koder je tudi
posnetek.
BJI.
Foto: Tomanič
AVTOHIŠA HVALEČ / PREDSTAVILI NOV OPEL VECTRA
ospredju varnost
Avtohiša Hvaleč na Osojnikovi cesti v Ptuju je v torek, 14. novembra, pred-
stavila javnosti novi model Oplovega vozila vectra, ki je s številnimi no-
vostmi in osnovno ceno okoli 33.000 DEM med naiceneišimi vozili v svojem
razredu.
Oplovi strokovnjaki so
novi Vectri '96 poleg pov-
sem novega podvozja in
nove modne športne linije,
ki pa še vedno ohranja
Opiove značilnosti in pre-
poznavnost, dodali
predvsem varnost.
Nova vectra ima nekaj novosti
zunaj in znotraj: zunanji ogleda-
li, ki sta nastavljivi odznotraj, v
barvi vozila, centralno zaklepan-
je vrat s crash senzorjem ter dalj-
inskim zaklepanjem in odkle-
panjem, gretje zadnjega stekla,
napravo briši in peri na zadnjem
steklu, dve luči za vzvratno
vožnjo, električno nastavitev
žarometov, stranske smerokaze
in odbijače v barvi vozila, držala
za kozarce, predale za odlaganje
v vratih, aktivne varnostni paso-
vi, nastavljive po višini sopredaj
in zadaj, voznikov sedež je nas-
tavljiv po višini...	(-0M)
Predstavnika avtohiše Hvaleč med predstavitvijo
nove vectre, ki je tudi za poznavalce avtomobilov pri-
jetna osvežitev.	Foto: M. Ozmec
TEDNIK - 16. NOVEMBER 1995
POSLOVm SPOROČILA - 17
18 - POSLOVNA SPOROČILA
16. NOVEMBER 1995- TEDNIK
TEDNIK - 16. NOVEMBER 1995
OGLASI IN OBJAVE - 19
v dveh letih voda v
600 gospodinjstev
Občini Zavrč in Gorišnica imata v prihodnje nalogo, da iz-
pelieta novo investicijo - gradnjo novega vodovodnega sis-
tema med Borlom in Zavrčem. Sredi minulega tedna sta
župana obeh občin - završki Franc Majcenovič in
gorišniški Slavko Visenjak - na Vrbanjšaku pri Belskem
Vrhu položila temeljni kamen za gradnjo vodovodnega sis-
tema in napovedala začetek prve faze gradbenih del. Celot-
na investicija znaša po prvih izračunih 150 milijonov tolar-
jev, končali naj bi jo v dobrih dveh leti, vodo pa naj bi dobili
v okrog 600 gospodinjstvih.
Ideja o prepotrebnem vodo-
vodnem sistemu, ki je bil v
prejšnjih letih še pod okriljem
dveh sosednjih krajevnih skup-
nosti - Cirkulan in Zavrča - ni
nova, vendar pa io bosta šele po
nekaj letih uspeli uresničiti
občini Zavrč in Gorišnica, ki
bosta prispevali tudi osnovna
sredstva za gradnjo sistema.
Naključje je dalo, da so te-
meljni kamen položili na Bel-
skem Vrhu, ki je med drugim
najvišji vrh v vzhodnih Halo-
zah in mejno področje med
občinama. Prav tam naj bi v
prvi fazi del zgradili nov vo-
dohram, v prihodnje pa sanirali
še vodohram na Borlu.
Nov vodovodni sistem naj bi
bil dolg okrog 50 kilometrov. Ce-
lotna investicijska dela po prvih
ocenah znašajo 150 milijonov to-
larjev, občini pa bosta prispevali
vsaka svojo polovico denarja.
Kot je poudaril župan Slavko
Viseniak, sta občini našli sogla-
sje, ki bo pomagalo pri gradnji
skupnega vodovodnega sistema.
"Ob tem moram pokritizirati
našo državo, ki tokrat ni pristo-
pila s sredstvi, kot bi morala. In-
vesticija vodovodnega sistema
namreč pomeni za proračuna
obeh občin zelo veliko vsoto,
vendar smo prepričani, da bomo
zastavljeno delo le uspeli izpelja-
ti do konca," je dodal Visenjak.
Prva dela na Belskem Vrhu naj
bi se pričela že v teh dneh, pod-
pisane so tudi vse pogodbe z iz-
vajalci del; tokrat so to ptujske
Nizke gradnje kot najugodnejši
ponudnik.
Sedanja gradnja vodovodnega
sistema Bori - Zavrč pa po bese-
dah župana Visenjaka ne pome-
ni konca vseh težav, ki jih imajo
v gorišniški občini z oskrbo z
vodo. V programu izvedbenih
del imajo že lokacijska dovoljen-
ja za dva nova vodovodna siste-
ma: Veliki Okič - Pohorje - Para-
diž ter Zamušani - Tibolci, nji-
hovo gradnjo pa naj bi začeli pri-
hodnje leto.
Ob slovesnem polaganju te-
meljnega kamna so bili na
Vrbanjšaku številni gostje iz so-
sednjih občin, predstavniki poli-
tičnih krogov ter izvajalcev
gradbenih in nekaterih drugih
del. Osnovnošolci so pripravili
kratek kulturni program ter ob
tem povedali, kako zelo si želijo
in potrebujejo novo šolo v
Zavrču.
Besedilo in posnetek:
Tatjana Mohorko
Temeljni kamen sta na Vrbanjšaku položila
završki in gorišniški župan.
Javno podjetje Elektro Maribor je predstavilo javnosti prvi električni avtomobil za uporabo v komer-
cialne namene v Sloveniji.
Elektro škoda pick up je projekt, katerega oče je prof. dr.
Karel Jezemik in je nastal v okviru štajerskega tehno-
loškega parka, razvili pa so ga v podjetju Mechatronica ob
sodelovanju s trgovskim podjetjem Tipom.
Avtomobil je torej plod slo-
venskega znanja, poganja ga
13-kilovatni elektromotor, ki se
napaia iz okoli 300 kg akumula-
torja. Z enim polnjenjem je
možno voziti okoli 2 uri oziro-
ma razdalio od 60 do 80 kilome-
trov. Maksimala hitrost vozila
je okoli 90 km na uro, cena se
giblje med 25.500 in 29.000
DEM, odvisno od kapacitete
akumulatorjev, dobavni rok pa
je od 4 do 6 mesecev.
Zanimanje za novo ekološko
vozilo je v svetu veliko, saj so v
Mariboru doslej izdelali že okoli
30 električnih avtomobilov, naj-
več za Avstrijo in Nizozemsko.
Za prihodnje leto pa imajo že za-
gotovljenih 15 naročil.
Kot je povedal dr. Jezernik, je
projekt še vedno v razvojni fazi
in sovpada s konceptom evrop-
skega mestnega avtomobila, saj
je namenjen predvsem mestni in
primestni vožnji. Ne zahteva po-
sebnega vzdrževanja, potrebno
je le, da imamo v garaži 16 a
vtičnico, na katero ga čez noč
priklopimo. Takšne vtičnice je
zelo enostavno montirati tudi na
vsa javna parkirišča, saj je sistem
podoben kot v marinah. V pri-
pravi so že električne "črpalke"
za hitro polnjenje akumulator-
jev. Tako bo mcžno v 1 minuti
napolniti energijo za okoli 2 km
vožnje. Razvijajo tudi nove vrste
baterij, saj so sedanji svinčeni
akumulatorji s svojimi 300 kg
pretežki in s ceno okoli 4000
mark predragi, navsezadnje pa
tudi okolju manj prijazni kot
nov baterijski sistemi.
V razvitem zahodnem svetu so
že doumeli, da so takšni in po-
dobni avtomobili brez emisije
škodljivih plinov okolju prijaz-
ni, da pomenijo bodočnost, s ka-
tero se je treba čim prej seznani-
ti, zato kupcem zanje ni potreb-
no plačevati prometnega davka
in drugih dajatev. Celo državne
subvencije ponujajo ponekod,
zato bi bilo nujno, da o podob-
nih finančnih olajšavah resno
razmislijo tudi pri nas.
Kot smo izvedeli na tiskovni
konferenci v ponedeljek, 13. no-
vembra, je mariborski Elektro
prvi v Sloveniji kupil elektro
škodo pick up. To je njihov pog-
led v prihodnost in prispevek k
čistejšemu okolju. Pri svojem
delu ga bo vsak dan uporabljala
njihova delovna ekipa, ki na te-
renu zamenjuje električne štev-
ce.
Na novinarski konferenci so
predstavili še namembnosti
nove informacijske pisarne in
plačilnega oddelka za poslovanje
s strankami v obnovljenih prit-
ličnih prostorih Elektra Mari-
bor.
M. Ozmec
Idejni oče avtomobila
je prof. dr. Karel Jezer-
nik. Foto: M. Ozmec
Zanimanje za prvi slovenski elektro avtomobil,
ki so ga razstavili na Trgu svobode v Mariboru,
je bilo izjemno veliko.
PTUJ • Jutri bosta gosta
Društva izobražencev
Viktorina Ptujskega pes-
nik Tone Kuntner in nje-
gov sin Jernej (vloga Hal-
gata v istoimenskem fil-
mu). Večer z glasbenim
utrinkom Bojane Glatz se
bo pričel ob 19. uri v re-
fektoriju minoritskega sa-
mostana.
LOVRENC NA DRAV-
SKEM POLJU • Jutri
bodo v šoli praznovali
190-letnico šole, 30 let od
ustanovitve podružnične
šole in deset let preselitve
v novo šolsko poslopje.
Ob 15. uri bo odprta raz-
stav, ob 16. pa vabijo na
proslavo s kulturnim pro-
gramom.
PTUJ • V Miheličevi ga-
leriji je na ogled razstava
risb 11 -letnega Sara-
jevčana Damirja Dragulja.
PTUJ O Naslednji
četrtek, 23. novembra, bo
ob 19. uri v ptujskem gle-
dališču koncert folklorne
skupine Bolnišnice Ptuj,
nastopili pa bodo še tam-
buraši	prosvetnega
društva Ruda Sever
Gorišnica in harmonikarja
Glasbene šole Ptuj.
TRČIL V
STANOVANJ-
SKO HIŠO
V torek, 7. novembra, okoli
19. ure se je od Ormoža proti
Ptuju peljal z osebnim avtomo-
bilom 51-letni J.H. iz Ormoža.
V naselju Zamušani je z magi-
stralne ceste zapeljal na lokal-
no cesto in tam trčil v stano-
vanjsko hiušo. V nezgodi se je
voznik hudo ranil. Škodo na
avtomobilu in hiši so ocenili na
okoli tri milijone tolarjev.
Z AVTOM V
PEŠKO
Po magistralni cesti skozi na-
selje Radizel je v sredo, 8. no-
vembra, vozila osebni avto 31-
letna D.R iz Slovenske Bistrice.
Med vožnjo je trčila v peško,
13-letno J.K. iz Radizla. Mlado-
letna peška je padla po ces-
tišču in se hudo ranila. Prepel-
jali so jo v mariborsko bol-
nišnico.
PREVAŽAL
BEGUNCE IZ BiH
v začetku prejšnjega tedna
80 policisti iz Podlehnika na lo-
kalni cesti v Vidmu pri Ruju us-
tavili osebni avtomobil, ki ga je
vozil Boštjan T. iz Nove vasi pri
Ptuju. V avtomobilu je imel štiri
potnike, za katere so policisti
ugotovili, da so begunci iz Bo-
sne in Hercegovine. S prijavo
so jih napotili k sodniku za
prekrške, voznika Boštjana T
pa so ovadili državnemu
tožilstvu.
ČELNO TRČENJE
NA SLOVENIKI
Konec minulega tedna, to je
od petka do nedelje, so poli-
cisti UNZ Maribor obravnavali
kar 69 prometnih nezgod, med
njimi le nekaj težjih. Ena teh se
je zgodila tudi na območju
našega poročanja. 41-letna Mi-
lena V. iz Tinjske Gore pri Slo-
venski Bistrici je v soboto, 11.
novembra, ob 20.45 vozila
osebni avto po Sloveniki. Pri iz-
vozu v Slovenskih Konjicah je
zapeljala na nasprotni vozni
pas, po katerem je prav tedaj
vozil osebni avto 49-letni Mak-
similjan J. iz Domžal in avto-
mobila sta čelno trčila. Pri tem
se je hudo ranil 15-letni
Boštjan V. iz Tinjske Gore, voz-
nica Milena V. je bila lažje ran-
jena, prav tako sopotnica v na-
sproti vozečem avtomobilu,
46-letna Marija J. iz Domžal.
POOSTREN
PROMETNI
NADZOR
ZALEGEL
Ljudje na našem območju se
tudi letos niso odrekli veselega
martinovanja. Za razliko od
prejšnjih let pa ni bilo večjih
prometnih nesreč. K temu je
prav gotovo veliko pripomogel
poostren nadzor prometa na
naših cestah, na kar so policisti
prej opozorili in to tudi dosled-
no izpeljali, zlasti v noči s sobo-
te na nedeljo. Iz poročila pov-
zemamo, da so prometni poli-
cisti na območju UNZ Maribor
ustavili in kontrolirali okoli 900
voznikov motornih vozil. Med
njimi so ugotovili 232 kršilcev
cestnoprometnih predpisov,
od tega 114 hujših.
Pf
RODILE SO - ČESTITA-
MO: Nataša Horvat,
Lešnica 29, Ormož - Kleme-
na; Bernarda Erman, Graje-
na 6, Ptuj - Maria; Jožica
Petrovič, Bukovci 154, Mar-
kovci - dečka; Marina Mo-
drinjak, Grabe 40, Središče
- Marinelo; Marija Letonja,
Žetale 87, Žetale - deklico;
Sonja Skrbinšek, Strelci 6/a,
Markovci - dečka; Zvoni-
mira Kokol, Ul. 25. maja 6,
Ptuj - Zana; Nevenka Ru-
dolf, Hajndl 6, Velika Ne-
delja - deklico; Boža Plohi,
Hlaponci 41/a, Polenšak -
Dejana; Nevenka Korpič,
Mihovci 10/a, Velika Nedel-
ja - Marušo; Irena Kramer,
Draženska c. 28, Ptuj - Lu-
cijo; Dragica Cvetko, Hla-
ponci 53/a, Polenšak - Mat-
jaža; Helena Kodrič, Nova
vas 23, Markovci - Tadeja;
Mateja Marinič, Pobrežje
74/a, Videm - Alena; Klav-
dija Vaupotič, Desnjak 5/a,
Ljutomer - Denisa; Alenka
Toplak, Volkmerjeva 29,
Ptuj - deklico; Suzana
Kramberger, Stara Nova vas
1, Ljutomer - Alexandra;
Mateja Sraka, Spuhlja 71,
Ptuj - Nušo: Marija Jančič,
Sevec 3, Zg. Ložnica - Anto-
na; Silva Hergula,
Gorišnica 81, Gorišnica -
Maria.
POROKE - PTUJ: Stanis-
lav Glažar, Rodni Vrh 44, in
Nada Holc, Rodni Vrh 2;
Josip Dukarič, Jazbina
Cvetlinska 143, in Metka
Brodnjak,^ Gruškovec 3;
Stanislav Čuš, Hlaponci 24,
in Rozalija Gornjec, Rot-
man 24/a; Branko Poštrak,
Rozmanova ul. 12, Maribor,
in Jožica Sakelšek, Kvedro-
va ul. 1, Ptuj.
UMRLI SO: Ivan Crčič,
Draženska c. 20, Ptuj,
1930 - t 4. novembra 1995;
Julijana Tetičkovič, rojena
Fajt, Gruškovec 103, 1914
-16. novembra 1995; Kata-
rina Vrbnjak, rojena Paveo,
Spodnja Hajdina 96, 1926
-1 4. novembra 1995; Dra-
gica Šmigoc, rojena Belšak,
Medribnik 7/a, 1954 - t
29. oktobra 1995; Marija
Dragar, rojena Dobovičnik,
Rogaška cesta 4, Ptuj,
1927 - 1 5. novembra 1995;
Justina Križanič, rojena
Janša, Stojkova ul. 6, Ptuj,
1915 -1 3. novembra 1995;
Blaž Turnšek, Skorba 29,
1910 -1 7. novembra 1995;
Milan Keleifc, Mestni Vrh
28, ❖ 1954 - t 14. oktobra
1995; Angela Sagadin, roje-
na Herga, Mariborska c. 20,
Ptuj, 1929 - t 6. novem-
bra 1995; Terezija Selinšek,
Ul. Borisa Kraigherja 8, Ki-
dričevo, 1929 - t 6. no-
vembra 1995; Stanislav
Hvala, Črtkova ul. 14, Ptuj,
1935 - t 7. novembra
1995; Angela Žuran, rojena
Fras, Kraigherjeva ul. 3,
Ptuj, ii^ 1934 - t 7. novem-
bra 1995; Otilija Gran-
došek, Placar 57,1929 -1
7. novembra 1995.
TEDNIK - Četrtek, 16. novembra 1995
21
ROSVITA PESEK / ROJAKINJA IN ZNANKA S TELEVIZIJSKEGA EKRANA
Materinstvo ni ovira za kariero
Po dobrem letu porodnega in deloma tudi študijskega do-
pusta se je znana televizijska novinarka Rosvita Pesek
včeraj znova vrnila na nacionalno televizijo. Uredniškemu
delu se je zavestno odpovedala, delala bo kot novinarka. V
pogovoru za Tednik smo dali prednost malemu Filipu,
čeprav se je pogovor sukal tudi o njenem sedanjem delu in
bodočih načrtih.
Za tiste, ki ne vedo, naj pove-
mo, da je Rosvita za Radio-
Tednik še posebej vezana:
pred leti je napisala prvi časo-
pisni sestavek za Tednik in za
radio Ptuj posnela svojo prvo
radijsko oddajo.
TEDNIK: Filip je v soboto, na
martinovo, upihnil prvo
svečko. Kako doživljaš mate-
rinstvo?
R. Pesek: "Materinstvo kljub
vsem predsodkom, ki sem jih
imela prej, pred nosečnostjo in
porodom, doživljam izredno
lepo, pravzaprav čudovito. Ni-
koli si nisem predstavljala, da se
lahko ob majhnem fantku tako
odmakneš od vseh vsakdanjih
afer, politike, televizije in vseh
ljudi, ki sodijo zraven, in
predvsem pozabiš novinarstvo
za eno leto. Nad Filipom sem iz-
redno navdušena; predvsem
zadnje mesece, ko postaja pravi
mali človek s svojimi zahtevami,
ko že zna izraziti naklonjenost
in ko že zelo opazno reagira na
svojo okolico, so dnevi z njim
pravzaprav ena sama velika
sreča."
TEDNIK: Kakšna si kot mati?
R, Pesek: "Nekoliko težko je
ocenjevati samega sebe. Sem iz-
redno glasna, zabavna, klepeta-
va, verjetno tudi precej peda-
goška, ker s Filipom že tri do
štiri mesece 'bereva' knjižice in
tako že loči Katarino Barbaro od
Rdeče kapice in lovca od volka,
pa tudi domače živali že dobro
pozna. Sem pa izredno pazljiva
in na trnih, kadar ga moram pre-
pustiti v varstvo komu drugemu.
Dvakrat premislim. Zelo sem na
trnih tudi, ko se pojavi majhen
kašelj ali temperatura. Postanem
panična in zelo hitro se moram
posvetovati s Filipovo pediatrin-
jo. Ampak starejši in izkušeni
pravijo, da se bo tudi to počasi
uneslo."
TEDNIK: Ob neki priložnosti
si dejala, da je Filip prišel ob
pravem trenutku. Lahko o tem
poveš kaj več?
R. Pesek: "Seveda ob pravem
trenutku - pri tem sem imela v
mislih mojo kariero, kajti dekle-
ta, ki študirajo, imajo navadno
pri tem posebne težave. Če se po
študiju zaposlijo in ugotovijo, da
jih delo veseli, da so izbrale pra-
vi poklic, postajajo vedno bolj
ambiciozne, vedno zahtevnejše
in lahko v razmeroma kratkem
času naredijo t. i. kariero. Pri
tem se dogaja, da vedno več časa
in dela vlagajo v poklicno delo, v
novinarstvo nas primer, po-
zabljajo pa na zasebno življenje,
na ljubezen in zakonsko življen-
je. In potem naenkrat ugotovijo,
da se jim biološka ura zelo hitro
premika, da bi bil že zdavnaj čas,
da bi si ustvarile družino. Imela
sem to srečo, da sem se na neki
točki ustavila in se brez velikih
razmišljanj odločila za mate-
rinstvo in življenje v troje. Boja-
zen, da si z odločitvijo za otroka
ženska zapravi možnosti za ka-
riero, je popolnoma odveč. V
času, ko sem bila doma, sem iz-
redno kritično opazovala pro-
gram slovenske nacionalne tele-
vizije, sledila dogodkom v slo-
venski politiki, kolikor se je
dalo. Mislim, da danes z bistve-
no večjo distanco ocenjujem ne-
katere stvari in dogodke. Mis-
lim, da mi bo vse to sedaj, ko se
vračam na delo, lahko samo iz-
jemno koristilo."
TEDNIK: Bolj ali manj se v
medijih pojavljaš skupaj s si-
nom. Kaj pa oče?
R. Pesek: "Oče je že na
začetku izrazil željo, da želi osta-
ti kolikor se le da anonimen.
Zeli, da se v javnosti ne pojavlja
preveč oziroma mi je ob neki
priložnosti dejal, da je dovolj, če
je že nekdo iz družine na očeh
javnosti. To njegovo željo
spoštujem in ga tudi razumem;
razumejo pa tudi novinarji, s ka-
terimi se pogovarjam. Nobena
skrivnost ni, da je moj partner
moje starosti, da je Belokranjec,
da mu je ime Tadej in da ima Fi-
lip oba priimka: Pesek in Omer-
zel."
TEDNIK: Kdo bo pazil na Fi-
lipa, ko boš v službi?
R. Pesek: "Že dva meseca ima
varuško, kajti moj porodni do-
pust se je sredi septembra izte-
kel. Zatem sem si vzela študijski
dopust, tako da sem končala vse
izpite za magistrski študij, čaka
me samo še naloga."
TEDNIK: V letu, ko si bila
doma, si tudi pisala. Kaj pa?
R. Pesek: "Naslov knjige je
1994, govori pa o razmerah na
nacionalni televiziji in o sloven-
ski politiki, kolikor mi je bilo
dano vanjo pogledati kot novi-
narki. Ko sem dala zapiske v
presojo nekaj ljudem, ko sem za-
devo še enkrat dobro prespala, je
obveljalo, da trenutno ni pravi
čas za izdajo te knjige, ker bi z
njo verjetno na nacionalni tele-
viziji, kjer je sedaj zelo vroče,
dvignila precej prahu in bi me
oddaljila od ljudi, ki jih sicer
spoštujem in cenim."
TEDNIK: Na nacionalno tele-
vizijo se vračaš v t. i. prelom-
nem obdobju: bije se bitka za
več uredniških stolčkov, teče
tudi reorganizacija . Kot vem,
se vračaš kot novinarka, ne kot
urednica. Kaj je pretehtalo, da
ne kandidiraš znova za uredni-
co notranjepolitične redakcije?
R, Pesek: "Odgovor je malo
daljši in bolj zapleten. Gre
predvsem za to, da se moraš s
prevzemom uredniškega mesta
skoraj v celoti odpovedati novi-
narstvu. Uredniško mesto je si-
cer ugledno, vendar v glavnem
organizacijsko-birokratske nara-
ve, kar pomeni, da dan presediš
na več sestankih znotraj TV
hiše. S takšnim načinom dela mi
je v glavnem zmanjkalo časa, da
bi še novinarsko delala, da bi ho-
dila od parlamenta do vlade in
na druge institucije, da bi lahko
kolikor toliko raziskovala stvari.
Če pa mi je to že uspelo, sem mo-
rala delati pozno v noč, domov
sem prihajala ob 22. ali 23. uri.
Zdaj se je bilo potrebno odločiti,
ali postati urednica ali pa se
vrniti v novinarstvo. Pri tej
odločitvi je imel pomembno
mesto tudi Filip, ker potrebujem
več časa zanj."
TEDNIK: Že veš, s katerimi
temami se boš ukvarjala?
R. Pesek: "V glavnem bom
obdržala približno isto področje:
slovensko politiko. Poskušala pa
se bom tudi poglobiti v temo, ki
sem jo študirala, z integracijo
Slovenije v evropsko unijo."
TEDNIK: Če bi imela pri-
ložnost, bi se odločila za politi-
ko?
R. Pesek: "Zdaj zagotovo še
ne. Politika me mika v toliko,
kolikor se včasih razjezim zaradi
slovenskih politikov."
TEDNIK: Kakšni so tvoji
kratkoročni načrti? Boš ostala
na nacionalni TV ali pa se boš
podobno kot nekateri drugi
znani novinarji odločila za ka-
tero od komercialnih televizij?
R. Pesek: "Vračam se na na-
cionalno televizijo. Seveda pa
tudi jaz kot drugi delam za de-
nar. In če se na nacionalni televi-
ziji dohodki ne bodo izboljšali,
bom verjetno sprejela ponudbo
katere od komercialnih televi-
zij."
TEDNIK: In tvoje sporočilo
bralcem Tednika in poslušal-
cem radia Ptuj.
R. Pesek: "Rada bi povedala,
da sem za Tednik napisala svoj
prvi časopisni sestavek in za ra-
dio Ptuj posnela svojo prvo od-
dajo. Če me takrat niso opazili,
upam, da me mogoče opazijo se-
daj, ko v svojih prispevkih rada
omenim Ptuj, Haloze, Štajer-
sko."
TEDNIK: Bi se vrnila, če bi ti
ponudili bodisi uredniško mes-
to v Tedniku bodisi v radiju?
R. Pesek: "Ljubljano imam
zelo rada. Odločitev, da se
vrnem, bi bila verjetno zelo,
zelo, zelo težka."
Majda Goznik
Rosvita s sinom Filipom.	Foto: Renata Ažman
UUBUANA / SEMINAR O TRPINČENJU OTROK
l&lsr mHI f & soodgovor&i
V Ljubljani je v četrtek potekal interdisciplinarni seminar
o trpinčenem otroku, na katerem so sodelovali delavci v
zdravstvu, šolstvu, sodstvu, socialni, kriminalističnih in
vzgojno-izobraževalnih službah.
Strokovnjaki so povedali, da je
v Sloveniji zelo veliko nasilja
odraslih nad otroki in mladolet-
niki, le majhen del teh dejanj pa
je uradno prepoznanih kot kaz-
nivo dejanje, še manj jih dobi
epilog na sodišču. Tako družba
kot pravni sistem kažeta pri teh
dejanjih zelo visoko stopnjo to-
lerance do storilcev. Tudi
družbene institucije na tiho pri-
krivajo dejansko stanje. Kot da
nočemo priznati, da se nam to
dogaja, kot da si vedno znova
ustvarjamo iluzijo, da nismo na-
silni do svojih otrok. Posnetki
trpinčenih otrok - nekateri od
njih so zaradi posledic nasilja
umrli - so nemo spregovorili o
tem, kako se takšno ravnanje z
nebogljenim bitjem lahko
konča.
V Sloveniji se nasilje nad otro-
ki in mladoletniki obravnava
kot prekršek. Letno beležijo
okrog osem tisoč primerev.
nihče pa noče prepoznati za temi
številkami tudi trpinčenega
otroka, je povedala Katja Bašič,
kriminalistična inšpektorica
MNZ za mladoletniško prestop-
ništvo na območju Slovenije. Na
srečo se tudi pri nas vse bolj
uveljavljajo nevladne organiza-
cije, ki svoje delo posvečajo zlo-
rabljenim in zanemarjenim
otrokom. Njihovo dejavnost je
predstavil Marijan Čonč.
Prof. dr. Pavle Kornhauser,
strokovni vodja seminarja, je po-
vedal, da so v petnajstih letih v
Kliničnem centru uradno spre-
jeli 21 tako hudo trpičenih
otrok, da so njihove poškodbe
zahtevale zdravljenje. Opozoril
je, da to niso objektivne številke,
ki bi govorile o tem, da je število
hudo trpinčenih otrok v resnici
tako nizko - mnogokrat namreč
zdravniki ne posumijo, da so
otroka, ki ga pripeljejo k njemu,
poškodovali starši ali drugi
odrasli. Nekatere poškodbe ja-
sno kažejo, da niso nastale ob
padcu, kot na primer trdijo
starši. Ob koncu je opozoril na
mednarodno akcijo za popolno
prepoved vsakršnega trpinčenja
otrok. Opozoril je, da so lažje
oblike trpinčenja (klofute, lasan-
je, šeškanje ali psihično nasilje)
tudi v drobro urejenih družinah,
in se vprašal, kje je meja med
začetkom in koncem kaznovan-
ja. Otroci, ki so žrtve dolgotraj-
nega nasilja, pa tudi če je to
"samo" klofuta, občutijo hude
posledice, ker se s tem ruši nji-
hova duševna stabilnost.
Mnogokrat sosedje, znanci in
drugi vedo za nasilje nad otroki
in o tem molčijo, vendar se mo-
ramo zavedati, da kdor molči, je
soodgovoren.
Marija Slodnjak
BARBARIN MODNI KOTIČEK
Usnjena podoba
Le nekaj jesenskih dni nam je še ostalo na razpolago, da
jih izrabimo za nošenje lažjih oblačil, saj se bomo v mrzlih
dneh ovijali v debele plašče in jakne. Kot nalašč za te dni je
usnje.
Čeprav se že dalj časa pojav-
lja na naših ulicah, se je trend
usnjene mode to sezono dodo-
bra zakoreninil in tako usnjena
oblačila postajajo vse pogos-
tejša garderoba. Prav tako pa
modni kreatorji iz prestolnic
mode napovedujejo usnje tudi
za naslednjo sezono jesen -
zima 1996, zato je skrb, da bodo
letošnja usnjena oblačila zasta-
rela, odveč.
Do sedaj smo največ nosili
usnjene jakne in plašče, sedaj pa
so lahko vsi kosi oblačil usnjeni -
od oblek, hlač (dolgih in krat- !
kih), kril do telovnikov, srajc,
kap in rokavic. Lahko bi govori-
li o celotnem usnjenem videzu.
Prevladujoča bar\'a je črna, poj-
avlja pa se tudi zelo temno rjava
in golobje siva. Usnje je lahko
polirano - dodelano s posebnimi
postopki, da dobi poseben me-
talni videz. Izbiramo pa lahko
tudi med imitiranim in stisnje-
nim usnjem. Oblačila kombini-
rana s krznom, pletivom ali tek-
stilom. Tako moderno leopardje
krzno uporabimo za ovratnik in
obrobe na rokavih. Linije usnje-
nih oblačil so gladke, brez nepo-
trebnih žepov in rezov, tesno
prilegajoče se telesu. Vse pogos-
teje se na usnju pojavljajo
zadrge. Tisti, ki pa se boste za
usnje odločili tudi pozimi, ga
boste prav gotovo morali pod-
ložiti z krznom.
Barbara Plaveč
22
Četrtek. 16. novembra 1995
DR. KAREL ŠTREKEU / STOLETJE NARODOPISNIH PRIZADEVANJ NA SLOVENSKEM
Spomin na 8686 "slovenskih narodnB pesni*
Praznovanja ob stoletnici narodopisnih prizadevanj na Slovenskem so najtesneje povezana s sodobnikoma Matijem Murkom in Karlom Štrekljem. Prav
slednjemu tokrat posvečamo skromno pozornost, saj mineva 100 let, odkar je slavist in narodpisec, profesor na graški univerzi dr. Karel Štrekelj (1859-
1912) začel izdajati Slovenske narodne pesmi (1895-1923).
o veliki osebnosti slovenskega rodu prof. dr. Karlu Štrek-
iju bi lahko zapisali veliko zanimivega. Toda danes je pred
nami dolg in priložnost, da v Štrekljevem obsežnem opusu
izpostavimo njegovo temeljno delo. To so Slovenske narodne
pesmi, ki jih je iz tiskanih in pisanih virov zbral in uredil dr.
Karel Štrekelj, izdala in založila pa Slovenska matica v
Ljubljani med letoma 1895 in 1923. Zadnji zvezek je po
Štrekljevi prezgodnji smrti v juliju 1912 uredil njegov
učenec Joža Glonar.
V Predgovoru (1.12.1898) nas
Štrekelj seznani z "načrtom"
omenjenega veleprojekta, ki
temelji na razdelitvi slovenskih
narodnih pesmi na šest te-
meljnih delov, in sicer:
1)pesmi	pripovedne vsebine
(mednje sodijo ostanki junaških
pesmi, pesmi o turških bojih, ba-
lade, romance, legende in ostan-
ki živalskih pripovednih pesmi),
2)zaljubljene	pesmi (te se
nanašajo na razmerje ljubezni
med moškim in ženskim spo-
lom, na njih pričetek, nadalje-
vanje, negovanje in posledice),
3)pesmi	za posebne prilike
(med njimi je po Štreklju po-
trebno razločevati več pododel-
kov, in to: 1) obredne pesmi (ko-
lednice, pomladanske, kresne
pesmi), 2) plesne pesmi (tiste, ki
se pojo pri plesu), 3) svatovske
in ženitovanjske pesmi, 4) zdra-
vice, 5) pesmi obsmrtnice
(mednje sodijo tako narodni ne-
krologi kot pesmi, ki se pojo ob
prilikah smrti),
4)pobožne	pesmi (te se pojo
ali molijo bodisi doma bodisi v
cerkvi),
5)stanovske	pesmi (le-te pojo
razni stanovi (npr. vojaki),
mednje pa Štrekelj uvršča tudi
pesmi o stanovih, pa tudi pesmi
o samskem ali zakonskem stanu
ter pastirske in otroške pesmi),
6)šaljive	in zabavljive pesmi
(mednje sodijo humoristične in
satirične pesmi).
To, kar Štreklja, Miklošičeve-
ga učenca, bistveno razlikuje od
predhodnih zbiralcev "narodne-
ga duha" je, da on teh pesmi ni
samo zbiral in zapisoval, temveč
tudi znanstveno uredil in ko-
mentiral ter napisal predgovore
k posameznim snopičem. S tem
pa je nakazal na odmik od takrat
prisotne mitološko naravnane
prakse in utrl pot k znanstvene-
mu realizmu v slovenskem naro-
dopisju. Štrekeljeva veličina se
tako kaže v odmiku od roman-
tičnega pojmovanja ljudske pe-
smi k realističnemu gledanju kot
temelju znanstvenega razisko-
vanja. In ravno zavoljo tega ga
skupaj s prof. dr. Matijo Mur-
kom častimo kot začetnika
"znanstvenega" narodopisja na
Slovenskem.
Štrekelj, ki je razvrstil pesmi v
motivne razdelke, je vsako pe-
sem zaznamoval s številko in
tako je v vseh štirih knjigah ob-
javljenih 8686 pesmi in 1944
"dodatkov" z začemimi verzi ali
kiticami, ker jih urednik ni imel
za prave ljudske pesmi. Pod pe-
smijo je navedel kraj zapisa, v
podčrtni opombi pa tudi ime za-
pisovalca in kraj, včasih tudi čas,
tiskani ali rokopisni vir, melodi-
jo itn. Njegov kritični odnos se
kaže tudi v tem, da se zaveda
znanstvene pomembnosti zbi-
ranja in raziskovanja tako vari-
ant posameznih pesmi kot "es-
tetskih" in "neestetskih" pesmi,
saj njegov namen ni bil "napravi-
ti iz naših narodnih pesmi to,
kar imenujejo slovenski časni-
karji "lepo knjigo", nekako na-
rodno pesmarico, ki naj bi krasi-
la redko salonsko mizo sloven-
sko" (Štrekelj). Kljub temu pa
zavoljo "moralne cenzure" niso
bile objavljene vse njegove zbra-
ne pesmi, ker bi lahko oma-
deževale duševne vrednote naro-
dove, kot npr. erotične pesmi, ki
naj bi bile nemoralne in po-
hujšljive. Njegove misli so aktu-
alne še danes, saj naloga narodo-
piscev oz. etnologov, antropolo-
gov in drugih ni zgolj razisko-
vanje "lepega" in enkratnega,
temveč tudi "grdega" in vsak-
danjega v zgodovini slovenskega
naroda.
Če se povrnemo k slovenskim
pesmim, lahko rečemo, da jih je
Štrekelj delil na tri kategorije, in
sicer na umetne, ponarodele in
na narodne. Po mnenju dr. Mar-
ka Terseglava, je Štreklja kot
znanstvenika ljudsko pesništvo
zanimalo kot specifična ustvar-
jalnost z lastno poetiko, s svo-
jevrstnim načinom življenja in z
znanimi poustvarjalci in nosilci.
Zato naj bi Štrekelj gledal na
ljudsko pesništvo kot na delen, a
specifičen pojav znotraj nacio-
nalne kulture, ki je hkrati doku-
ment in avtonomen pojav ter
zahteva samostojno, pa tudi dru-
gačno obdelavo.
Zbirka Štrekeljevih Sloven-
skih narodnih pesmi nam je
lahko v opomin, saj se takšnega
bogastva dediščine, zapisane v
8686 zbranih pesmih, ne more in
ne sme sramovati noben narod,
tudi slovenski ne. Ravno na-
sprotno. Živeti z narodovo zgo-
dovino, pomeni, živeti narodovo
prihodnost. In pri tem imejmo v
čislih in spominu velikane slo-
venske kulture, tudi dr. Karla
Štreklja, ki pa žal po komaj pre-
tečenemu stoletju ni ustrezno
prisoten v naši zavesti, izo-
braževalnih programih ipd.
Toda pisana beseda ostane! Zato
sem prepričan, da čas, ko bomo
začeli Slovenci častiti takšna
monumentalna dela v slovenski
kulturi, kot je zbirka 8686 Slo-
venskih narodnih pesmi, šele
prihaja.
Zbirka Slovenskih narodnih
pesmi ni le eno temeljnih del o
Slovencih in njihovi kulturi. Ni
le "kritičen prispevek k psiholo-
giji slovenskega naroda", kot
meni Štrekelj, temveč tudi oseb-
na izkaznica slovenskega naro-
dopisja in slovenske znanosti v
celoti.
Aleš Gačnik
Dr. Karel	Štrekelj
(185S-1912)
Faksimiiirano izdajo Slovenskih narodnih pe-
smi je leta 1980 izdala Cankarjeva založba v
LJubljani.	(foto - ALEŠ GAČNIK)
PISMO IZ RIMA /
PIŠE: BRANKO CESTNIK
Altamura, južna Italija, 2. november 1995. Sprehajam se
po pokopališču. Vidim, da je tukajšnje spominjanje na
mrtve v grobih potezah podobno našemu: krizanteme in
sveče na grobovih rajnih, svečana resnost na obrazih živih.
Pravim "v grobih potezah", saj na pokopališču ni malo stva-
ri, ki so drugače zamišljene in izražene kot pri nas.
Najprej ure-
ditev grobov.
Družinski
grob, na Šta-
jerskem naj-
bolj razširjena
oblika, je v Al-
tamuri redek
in običajno
privilegij bo-
gatih. Bolj kot o grobu moramo
govoriti o družinski gjobnici. Kot
zgradba in po notranji ureditvi je
ta še najbolj podobna našim
vaškim kapelamjle da ima veliko
debelejše stene. V te stene polagajo
in dobesedno zazidajo pokojne.
Tudi tukajšnja najpogostejša
oblika pokopavanja je bolj podob-
na zazidavi kot pa pokopu. Večino
rajnih namreč vstavijo v nekakšne
betonske predale, ki so dolgi okrog
dva metra, visoki in široki pa
okrog 60 do 70 cm. Zunanja, vidna
stran teh predalastih grobov je torej
velika le 70x70 cm. Pod to
površino je vgrajena majhna poli-
ca, na kateri je prostor za kakšen
.šopek krizantem in nekaj svečk. V
nekaj primerih ljudje odkupijo ob
občine dva ali tri predale, ki se
držijo skupaj. Tako lahko položijo
zakonski par v dva sosednja preda-
la in oba zazidajo z eno samo po-
dolgovato marmorno ploščo. Tako
si naredijo neke vrste družinski
grob.
Ti betonski predali so nadevani
v več nadstropij. Često zadnja nad-
stropja niso dosegljiva, zato so
opremljena s premičnimi lestvami,
po katerih se je moč vzpeti do žele-
nega groba.
Šele tretja oblika pokopavanja je
čisto zares pokopavanje, se pravi
položitev pokojnega v jamo in za-
sutje z zemljo. Za to obliko je pri-
pravljen teren v središču pokopa-
lišča. Ampak na tem terenu me
čaka novo presenečenje. Tudi tu-
kaj ni družinskih grobov. Gro-
bišče je namreč strogo ločeno na
moški, ženski in otroški del. Tako
ima na primer moj prijatelj Massi-
miliano, čigar gost sem bil, babico
na ženskem delu zemeljskega gro-
bišča, dedka pa na drugem koncu
pokopališča v enem izmed preda-
lov.
Na otroškem delu za trenutek
onemim. Pet ali šest jamic za
otroške krste je izkopanih že vna-
prej. V nekaterih že poganja trava,
v drugih se nabira smet je. Ko tako
stojim, se jamam približa neka pet-
letna punčka, radovedno in rahlo
boječe pogleda noter, se nemo od-
straniti ter steče k staršem. "Ne
vem, ali je dobro, da se punčka sooča
z dejstvom smrti kar tako neposredno,
ob jami, izkopani po njenih merah,"
me prešine.
Od daleč zagledam dva negibna
soldata. Najprej pomislim, da
straži ta grob kakšnega generala,
kakšnega južnoitalijanskega hero-
ja. Ko se približam, pa berem:
"Zmagovalci ali premaganci - mrtvim
vsem enaka čast! Tihi dom 1023 av-
stro-ogrskih zojakcKi." Italijanska vo-
jaka torej stražiia prtu jkupiiisko
grobnico tisoč vojnih jetnikov iz
prve svetovne vojne, ki so umrli
zaradi bolezni. Kaže, da so svoje
povojno jetništvo prestajali tukaj,
v okolici Altamure. Med 1023 ime-
ni zasledim le dve ali tri, ki zvenijo
po slovensko. Največ je nemških
in madžarskih, precej je čeških, ne
manjka pa mdi hrvaških in bosan-
skih.
Giovanni "il Pazzo" - "Nori" Ja-
nez - je v osemdesetih letih vodil
lokalno altamuransko mafijo. Ko
je nekega večera sedel v parku, je v
celotnem središču mesta nenado-
ma zmanjkalo elektrike. V tisti
temi in zmedi je odjeknilo štiri-
najst strelov in Nori Janez je
obležal v krvi. Zdaj počiva v prede-
lu, pred katerim se za hip ustavim.
Fotografija mafijca je kot iz filma:
elegantno oblečen moški osornega
videza, obvezna sončna očala in ci-
gareta. Pravijo, da so njegovi ma-
fijski tovariši še več kot deset dni
po pokopu stražili ob grobu. To pa
zato, da bi preprečili in kaznovali
tiste, ki bi prišli pljuvat po
zadnjem bivališču lokalnega botra.
Ko je bil še živ, je Giovanni il Paz-
zo svojim someščanom storil veli-
ko hudega. In po stari južnoitali-
janski navadi se je sovražniku, če
ne drugače, moč maščevati tako,
da pljuneš na njegov grob.
Sicer pa je obred obiskovanja
grobov zelo preprost. Ljudje pri-
hajajo na grobišče oblečeni v pre-
prosta oblačila (naši britofi se ob
tej priložnosti skorajda spremenijo
v prizorišče za modno revijo). Na
grobove ne prinašajo toliko cvetja
in sveč kot mi. Atamura ima
60.000 prebivalcev, pa vendar je
pred njihovim pokopališčem manj
stojnic s svečami, kot jih je na pri-
mer za vse svete pred pokopa-
liščem na Hajdini. Kot smo videli,
je temu vzrok predvsem po-
manjkanje prostora ob predalih.
Bolj kot sveče in cvetje jim je po-
memben dotik. Ko pristopijo h
grobu, se z roko dotaknejo nagrob-
ne plošče ali slike. Potem se s ta
isto roko prekrižajo in znamenje
križa končajo z obveznim polju-
bom dlani, ki se je dotikala groba.
Včasih podržijo dlan na sliki kar
nekaj svečanih sekund, včasih ves
obred dotikanja, križanja in pol-
jubljanja ponovijo večkrat zapore-
doma.
S pokopališča grem na kosilo k
prijateljevi družini Santoro. Pogo-
varjamo se seveda o prazniku. Go-
spod Santoro med drugim izjavi:
"Teh občinskih cepcev spbh ne razu-
mem. Kako jim je le prišlo na misel,
da bodo pustili pokopališče odprto vse
do osmih zvečer} Saj vendar po
prvem mraku nihče ne obiskuje gro-
bov."
Tako je to z Italijani. Radi gredo
na grobove, radi se jih dotikajo,
ampak ob prvem mraku se poko-
pališča	izogibati, četudi je
prazi-i- <:')or na rajne, četudi
sveče ciprese in
marm-.^r
Ti- ■ Cestnik ■ Rim
PTUJ / VIKTORINOVI VEČERI
U^mofa^^m^ $ Tonetom
Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega pripravlja po uspelem srečanju s kapucinskim
kvartetom in katoliškim filozofom dr. Tonetom Stresom literarni večer z znanim pesnikom
ter gledališkim in filmskim igralcem, slovenskogoriškim rojakom Tonetom Kuntnerjem, ki
bo v petek, 17. novembra, ob 19. uri v minoritski dvorani. Njegove pesmi bo predstavil mlad,
obetaven igralec, ki je pred nekaj dnevi končal študij na Akademiji za gledališče, radio, film
in televizijo, Tonetov sin Jernej. Sam pesnik bo nastopil s svojo monodramsko predstavitvi-
jo Ivana Cankaria. Vmesne glasbene utrinke bo zaieraia na klavir domačinka Boiana Glatz.
Čeprav smo že imeli priložnost
Toneta videti in slišati, je
pričakovanje toliko večje, saj je
on umetnik, pa naj govorimo o
njegovih pesniških izpovedih,
sodelovanju v graditvi slovenst-
va, o etični in moralni drži ali o
njegovi dejavnosti v gledališki in
filmski umetnosti, kjer njegov
osebni delež ni zanemarljiv; to-
rej umetnik, o katerem je po-
trebno vedno znova govoriti, mu
prisluhniti. Podajmo nekaj fak-
tografskih podatkov o njem - na
videz suhoparnih, ki pa odkriva-
jo bogato pesniško življenje,
začuda tesno povezano z rodni-
mi Slovenskimi goricami, saj so
ga te navdihovale s svojo idiliko,
z gnevom, ki ga je doživljal ob
propadanju starih vrednot in
tamkajšnjih ljudi.
Rodil se je v obmejnih Tratah
13. maja 1943, torej v generaciji,
ki je najbolj živo čutila socialis-
tično vzgojo novega komunis-
tičnega človeka, se ji hlapčevsko
podrejala ali delala samomore in
le nekaj redkih se je temu propa-
danju slovenstva, kmetsrva,
vrednot itd. poskušalo upirati.
In med temi je bil tudi Tone
Kuntner. Že naslovi njegovih
zbirk so dokaj zgovorni: Vsak-
danji kruh (1966), Usnika (1969),
Pesniški listi (1971), Mrtva zemlja
(1972), Ledene rože (1978), V lesu
ogenj (1979), Slovenske gorice
(1981), Moja hiša (1985), Koprive
(1988), O domovina (1994), Mari-
ja Snežna (1995) idr. Precej nje-
govih pesmi je prevedenih v
angleščino (n. pr. zbirka Moja
hiša), nemščino, indijščino idr.
Več kot ime rojstne vasi Trate
pove ime farne cerkve Marije
Snežne, ki se ne oglaša samo pri
Kuntneiiu, temveč tudi .nri
Jančarju in Partljiču.
Danes je Tone član Mestnega
gledališča ljubljanskega, dela kot
docent na Akademiji za gleda-
lišče, radio, film in televizijo.
Ker poznamo njegove gledališke
in filmske upodobitve, nas zani-
ma zlasti njegovo podoba Ivana
Cankarja, tega velikega sloven-
skega izpraševalca vesti, ki so ga
včasih nategovali tudi na eno-
stransko podobo socialnega rea-
lista, kar dejansko nikoli ni bil.
Ob obiskovanju Viktorinovih
večerov je nastalo zmotno pre-
pričanje, da so to srečanja samo
za izobražence, v resnici pa so to
večeri srca in duha, ne pa diplo-
me ali doktorata, zato vstop ni
nikomur preprečen.
J, EmerŠič
TEDNIK - Četrtek, 16. novembra 1995
23
y Kuharski nasveH
Puran
Le kdo se te dni ne veseli, sai
je zraven dobre pijače tudi obi-
lo jedače oziroma okusnih jedi.
Danes nekaj o puranu.
Čeprav ne prodajajo toliko raz-
ličnih puranov kakor kokoši, so
vendar lahko težki od 3 do 18 ki-
logramov. Zvečine so dovolj
nežni, da jih lahko pečemo. Nji-
hovo starost je težko določiti,
vendar je večina puranov zakla-
na okrog devetega meseca. Sta-
rejše ptice so za pečenje pretrde
in jih moramo počasi kuhati v
tekočini, to pa lahko kasneje po-
rabimo za zalivanje jedi iz pura-
na ali kot juho. Purice redkokdaj
tehtajo več kot 7 kilogramov in
so bolj zaželene zaradi res me-
snatih prsi.
Drugače kot nekoč, ko so pura-
na ponudili samo ob slavnostnih
priložnostih, jih prodajajo sedaj
vse leto, tudi posamezne kose s
kostmi ali brez njih.
V tem času purana najpogoste-
je pečemo. Verjetno je naju-
spešnejša francoska metoda
pečenja perutnine pri zelo visoki
temparaturi. Nekaterim kuhar-
jem so bolj všeč nižje temparatu-
re, vendar se tedaj perutnina ve-
likokrat duši v lastnem soku. Če
je puran težak okrog deset kilo-
gramov, ga v drugi polovici
pečenja rahlo prekrijemo z alu-
folijo, da ostane meso sočno in se
koža ne osmodi.
Purana lahko tudi nadevamo,
skoraj obvezno pa ga dresiramo
oziroma z vrvico povežemo
štrleče dele k trupu. Kožo po
želji pomažemo z malo surovega
masla; meso s tem postane izdat-
nejše in dobi lepo zlatorjavo bar-
vo. Lahko pa kožo na prsih malo
privzdignemo in namažemo
meso z mehkim surovim mas-
lom. V trebušno votlino lahko za
boljši okus damo zelišča, na pri-
mer rožmarin, timijan ali peht-
ran, vendar je namen pečenja v
pečici predvsem ta, da puran
razvije svojo aromo. Purana
položimo v pekač na bok ter ga
prelivamo vsakih 10 do 15 mi-
nut. Da se enakomerno speče, ga
čez četrtino časa, ki smo ga
določili za peko, obrnemo na
drugi bok, nazadnje pa na hrbet.
Če je puran majhen, lahko osta-
ne temparatura pečenja zmeraj
enaka, večjega pa najprej
zapečemo pri visoki temperatu-
ri, da porjavi, potem pa ga počasi
pečemo pri nižji, okrog 180C. Če
se začne maščoba ali sok prije-
mati posode, prilijemo nekaj žlic
vode ali juhe. Ko je puran pečen,
odstranimo dresirno nit, ga po-
krijemo z alufolijo in pustimo
počivati 10 do 15 minut, da se
sok pred razkosavanjem spet
enakomerno porazdeli.
Purana lahko razkosamo na
dva različna načina. Prvi, manj
pogost način je ta, da v kuhinji
narežemo na tanke rezine samo
prsno meso in ga potem spet
zložimo na prvotno mesto. Nato
celotnega purana položimo na
večjo ploščo, ga obložimo s pri-
logami, okrasimo in ponudimo.
Do konca ga gostitelj razkosa
pred gosti. Drugi, pogostejši
način razkosavanja purana je ta,
da na eni strani perutnico
odrežemo pri drugem skepu,
tako kot to naredimo pri
piščancu. Kožo med prsnim de-
lom in bedrom prerežemo in z
ostrim nožem narežemo iz
prsnega dela poševne rezine. Ob
sklepu perutnice zarežemo vo-
doravno, da dobimo lepe velike
rezine. Prsno meso režemo vzpo-
redno s prsnim košem. Začnemo
pri bedru in režemo v smeri pro-
ti trebušni votlini. Enako nare-
dimo na drugi strani. Bedro z vi-
licami opognemo navzven, z
nožem poiščemo sklep in ga pre-
režemo. Iz zgornjega dela bedra
narežemo rezine vzporedno s
kostjo. Spodnji del bedra
odrežemo in iz njega prav tako
narežemo rezine, vzporedne s
kostjo. Enako naredimo z drugo
nogo.
Za slovesnosno prilogo k
pečenemu puranu je Evropa
prevzela ameriško navado, da
ponudijo zraven brusnice, maro-
ne, pire iz repe in zelene ali
dušeno rdeče zelje. Lahko pa
zraven ponudite vse klasične
priloge, ki jih običajno srečamo
zraven pečene perutnine.
0€vrfi
puranfi
zviiki:
Za 5 oseb
potrebujemo:
-	5 puranjih zrezkov
po 12-14 dag
-	sol, poper, po želji tudi
začimbni dodatek
-	5 listov ohrovta
-	2,5 hrenovki ali domače
klobase
Za paniranje:
-	2 jajci
-10-15 dag moke
-10-15 dag drobtin
-	olje za cvrenje
-1 limona za okras
Puranje zrezke narahlo
potočemo in začinimo. Na vsa-
kega položimo blanširan (v slani
vodi kuhan 2 minuti) list ohrov-
ta ter pol hrenovke in zrezek
trdno zavijemo. Pripravljene ru-
lade povaljamo najprej v moki,
nato v raztepenih jajcih in na
koncu v drobtinah ter ocvremo v
vroči maščobi. Tik pred servi-
ranjem jih okrasimo s kolobar-
jem limone. Če se zrezki odvija-
jo, jih narahlo pritrdimo z lese-
nim nabodalcem, tega pa pred
serviranjem odstranimo.
Veliko uspeha pri pripravi vam
želim.
Nada Pignar,
učiteljica kuharstva
Krvodajalci
2. NOVEMBER - Mirko Horvat.
Sv. Tomaž 41, Tomaž; Rajko
Košič, Keleminova 4, Ormož;
Marjan Lenart, Strmec 3/b,
Destrnik; Jože Majerič, Sovjak 4,
Trnovska vas; Roman Korent,
Črmlja 12. Trnovska vas; Milena
Ozvatič, Ločki Vrh 1, Destrnik;
Marjan Ozvatič, Ločki Vrh 1,
Destrnik; Anton Habjanič, Ob
gozdu 4, Njiverce; Srečko
Pukšič, Destrnik 2; Franc Lenart,
Jiršovci 51, Destrnik; Avgust
Brlek, Pobrežje 8, Videm pri Ptu-
ju; Antonija Korent, Črmlja 12/a,
Trnovska vas; Daniel Nahber-
ger. Zagrebška 118, Ruj; Franc
Bolčevič, Zasadi 1, Destrnik; Ma-
rija Čeh, Bišečki Vrh 2, Trnovska
vas; Konrad Danko, Novinci 47,
Vitomarci; Srečko Lah, Ul. B.
Kraigherja 21, Kidričevo; Mihael
Valdhuber, Destrnik 14; Janez
Furst, Levanjci 16, Destrnik; Ana
Lovrec, Vintarovci 43, Destrnik;
Irena Korent, Črmlja 12/a, Trnov-
ska vas; Rudi FridI, Ločki Vrh 27,
Destrnik; Marjana Zoro, Ul. 5.
prekomorske 18, Ruj; Janez Ko-
rent, Črmlja 20, Trnovska vas;
Vlado Krajnc, Sp. Velovlek 24/a,
Ruj; Zlatko Kline, Bukovci 161,
Markovci; Jožica Kukovec, Pla-
car 7/a, Destrnik; Janez Tašner,
Bišečki Vrh 39, Trnovska vas; Ja-
nez Rojko, Jiršovci 52, Destrnik;
Marija Oman, Levanjci 23, Destr-
nik; Anton Bukšek, Žetale 51;
Franc Kukovec, Placar 7/a,
Destrnik; Anton Brodnjak, Placar
19, Destrnik; Robert Pšajd, Kle-
pova ul. 14, Ruj; Stanko Dre-
venšek, Zg. Gruškovje 49, Pod-
lehnik; Stanko Vršič, Slavšina
36, Vitomarci; Anton Ratek, Kicar
118/b, Ruj; Bojan Ratek, Krčevi-
na pri Vurbergu; Janez Zebec,
Drstelja 37, Destrnik; Branko
Frangež, Podlože 49, Rujska
Gora; Boštjan Koren, Ogljenšak
46, Zg. Polskava; Jožef Verde-
nik, Gerečja vas 9, Hajdina; Slav-
ko Čeh. Radenski Vrh 1, Raden-
ci; Milica Vršič, Slavšina 36, Vito-
marci; Edvard Lubec, Biš 43,
Trnovska vas; Darko Drčič, Za-
grebška 50, Ptuj; Boris
Pšeničnik, Prušnikova 18, Mari-
bor; Anton Zelenik, Svetinci
40/a, Destrnik; Alojz Fladung,
Destrnik 56.
V	SADNEM VRTU nas
lepše okolje razveseljuje in
daje koristi le, če smo ga
dovolj ubrano in strokovno
obnovili. Ko ga načrtuje-
mo, moramo odgovoriti na
dvoje bistvenih vprašanj:
vedeti moramo, kaj želimo
posadili in kaj v svoj vrt
glede na velikost, lego in
zemljo lahko posadimo. Če
pri načrtovanju nismo do-
volj vešči, se posvetujmo s
strokovnjakom, pri sajenju
in negi nasada pa bodimo
dosledni. Zelo pomembni
so pogovor in nasveti dre-
vesničarja, saj je uspeh sad-
jarjenja odvisen predvsem
od dobre izbire in kakovos-
ti sadik sadnih vrst in sort.
Kakšna naj bo kakovost-
na enoletna jablanova sadi-
ka na šibki podlagi za niz-
kodebelno vrtno vzgojo?
Skupna dolžina podzemne-
ga in nadzemnega dela pod-
lage mora meriti vsaj 30 cm,
cepljeno mesto pa mora biti
najmanj 15 cm nad tlemi.
Dobro raščene sadike mo-
rajo imeti od višine 40 cm
vsaj tri poganjke, daljše od
20 cm, ki bodo služili dre-
vescu kot ogrodne veje. Sa-
dika mora biti visoka naj-
manj 110 cm in nad cepil-
nim mestom najmanj 10
mm v premeru. Njeno de-
blo ne sme biti izkrivljeno,
korenine pa morajo biti do-
volj goste in enakomerno
obraščene, s čim manj
poškodbami glavnih kore-
nin.
Čas od prevzema sadne
sadike do sajenja naj bo čim
krajši, da korenine ne ove-
nijo ali se celo izsušijo. Pri
prevozu korenin ne izpos-
tavljamo vetru in mrazu,
ker so najbolj občutljiv or-
gan za toplotne spremem-
be.
Če nam ne uspe dobiti
dovolj kakovostnih sadik z
znanim izvorom podlage in
sorte, raje odložimo sajenje
za eno leto, kot da bi si s sla-
bo sadiko povzročili nena-
domestljivo škodo za več
desetletij, kolikor traja živl-
jenjska doba sadnega dreve-
sa.
V	OKRASNEM VRTU
še tudi v novembru kosimo
travo, če je ta presegla
višino 10 cm. Letošnje obil-
ne padavine v septembru in
izredno toplo vreme v okto-
bru so pospešili bujno rast
trave še pozno v jesen.
Čeprav so bile prve dni no-
vembra prve jesenske slane,
trava skoraj nemoteno raste
naprej.
Pokošeno travo skrbno
pograbimo s travišča in
kompostiramo. Če bi ostan-
ki ostali na travišču, povrh
pa lahko nanje pade listje
ali ga veter nanese z drevja
in grmičevja, se tam trava s
travno rušo vred zaduši in
propade, kar je spomladi in
ob nadaljnji negi trate zelo
težko obnoviti.
Juka, cenjena zimzelena
trajnica, ki z lepimi dolgimi
suličastimi listi krasi mno-
ge zelenice, pa tudi na gro-
bovih jo najdemo, izvira iz
toplejših južnih krajev, kar
pomeni, da je, kljub temu
da se je že dobro prilagodila
našim zimskim vremen-
skim razmeram, še nekoli-
ko občutljiva na ostre zim-
ske vetrove, pa tudi toplo
zimsko sonce ji lahko ško-
duje. Pred vetrovi in son-
cem jo prek zime zavaruje-
mo tako, da listno rozeto na
vrhu povežemo, nato pa
okrog nje v zemljo potakne-
mo smrekove vejice in jih
na vrhu povežemo, da jih
ne bi raznašal veter. Sicer
pa je koristno vse zimzelene
rastline v okrasnem vrtu za-
varovati pred ostrimi zim-
skimi vetrovi in mrazovi, še
posebej če ni nad njimi
snežne odeje, s smrekovimi
vejami ali podobnimi varo-
valnimi materiali, ki varu-
jejo in omogočajo dobro
zračnost.
V	ZELENJAVNEM
VRTU opravimo še nekate-
re opravila, ki bodo korist-
na za boljšo prezimitev
zemlje in zaščito rastlin, go-
jenih na prostem.
Zaprte grede v jeseni iz-
praznimo, tako da vrtno
prst oziroma kompostovko
namestimo poleg grede,
kjer bo nanjo vplivala zim-
ska zmrzal. Struktura te
prsti se bo izboljšala, zima
bo uničila precej škodljiv-
cev, če pa smo zemlji pri-
mešali še nekaj sveže kom-
postovke, bo ob ponovnem
polnjenju zaprta greda ko-
nec zime godna za vse vrste
posevkov zgodnjih vrtnin
ali pridelavo zelenjavnih
sadiL
V	nasadu jagod in trajnih
vrtnih zelišč je koristno
pred zimo zavarovati njiho-
ve plitve korenine. Med
vrste natresemo borove
iglice ali pokrijemo s tanko
plastjo bukovega listja. Bo-
rove iglice imajo v sebi
mnogo smole, zato le počasi
trohnijo in dobro pre-
puščajo zrak v tla. Podobno
lastnost ima bukovo listje,
saj prav tako počasi trohni
in služi kot dobra varovalna
odeja za pokrivanje tal. Bo-
rovih iglic ali bukovega
listja porabimo sorazmerno
malo, saj z vsebino ene
vreče prekrijemo gredico s
5 do 8 m^ površine.
Če smo posamezne vrste
gomoljčnic in korenčnic le
izpulili iz zemlje in so pri
tem na gredi nastale ožje ja-
mice ali luknje, jih z moti-
ko ali železnimi grabljami
skrbo zasipljemo in
površino, potem ko smo po-
spravili še plevel, poravna-
mo, da vanje vrtni polži ne
bi odlagali svojih jajčec za
ponovno razmnoževanje
spomladi. Polži si namreč
sami ne kopljejo lukenj in
rovov v tla, temveč izrabijo
vsako opuščeno luknjo ali
rov v tleh, da se tja zatečejo
in polagajo jajčeca.
Če časovno uspemo in če
smo med letom imeli opra-
vek z nadležnimi polži, pa
je zraven zapiranja in od-
prave lukenj v tleh koristno
gredice apniti.
Po biokoledarju je pripo-
ročljivo sejati in saditi rastli-
ne, ki jih pridelujemo zaradi
lista, 13. in 14. ter 22. in 24.
novembra, zaradi plodov 16.
in 17. ter od 24. do 26. novem-
bra, zaradi korenike od 17. do
21. novembra ter zaradi cveta
in vrtna zelišča od 11. do 13.,
15. in 22. novembra.
Miran Glušič, ing. agr.
PRIPRAVLJA MAG . BO JAN ŠIN KO , SPEC . KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO
Ko išiemo te vzroke, takoj opazimo, da lahko razdelimo delinkventne otroke v vet skupin.
rsa prvem mestu so to otroci, pri katerih se ni izoblikovala
dovolj trdna vest. Tak otrok je zato nebogljen, saj v sebi nima
zadostnih zavor proti raznim impulzom. Nekateri med njimi
se sploh ne zavedajo, da je njihovo vedenje v nasprotju z us-
taljenimi normami. Z drugimi besedami to pomeni, da take-
ga otroka ne "peče vest", če je naredil kaj narobe, in zato z
začudenjem in nerazumevanjem spremlja reakcije okolice.
Ne moremo reči, da tak otrok ne želi ravnati prav, saj se
končno boji kazni, toda že na naslednjem razpotju možnosti
ne ve kam, ker v sebi nima dovolj izoblikovane orientacije, po
kateri bi ravnal. Zato neredko znova zaide na stranpot. Kaz-
novanje takih otrok navadno ne pomaga veliko. Kar potrebu-
jejo, je stalna pomoč vzgojiteljev in postopen proces iz-
gradnje moralnih zavor. Vendar je to možno zgolj ob čustveni
povezavi med vzgojiteljem in otrokom.
Druga skupina delinkventnih
otrok je glede osnovnega vzroka
pravo nasprotje prvih. Medtem
ko se je pri prej omenjenih otro-
cih izoblikovalo premalo moral-
nih cenzorjev, je teh pri drugih
preveč. Njihova vest je pretrda.
To so praviloma otroci prestro-
gih in prezahtevnih staršev. S
svojo vzgojo vcepijo taki starši v
otroka toliko "morale", da je
otrok često utesnjen. Takšen
otrok si sam ničesar ne upa, ker
se ob sleherni njegovi pobudi ali
želji vzbudi v njem strah, ali ni
naredil morda kaj narobe, zaradi
česar bo kaznovan. Opazovanje
otrok s takšno tiransko vestjo
kaže, da so praviloma nezado-
voljni, nemirni in celo nesrečni.
Še več: ker je njihova neusmilje-
na vest ovira pri sleherni sponta-
nosti in jim v bistvu jemlje ve-
selje do življenja, se proti njej
borijo. V to skupino delinkvent-
nikov spadajo torej tisti navidez-
no dobri, celo preveč dobri, mir-
ni in razumni posamezniki, ki v
izjemnih situacijah, ko menijo
na primer, da jih ne bodo zaloti-
li, postanejo povsem drugačni.
Ob takem otroku se vedno znova
sprašujemo, kako je to mogoče,
saj je bil vedno prej tako pos-
lušen. Delinkventno dejanje kot
podzavesten odpor proti
pretrdim staršem in pretrdi
vzgoji ponavadi še ne pomeni
konca borbe v otroku. Vsak
prekršek proti pretrdi vesti vodi
namreč do novih bojazni in sa-
moočitkov. Ti so včasih tako
hudi, da sprožijo v otroku nov
revolt in končno začarani krog,
ki mu ni videti konca.
Delinkventen otrok je potem-
takem posledica napačne vzgoje
ali vzgojne zanemarjenosti.
Obe skupini delinkventnih
otrok - premalo in preveč moral-
ni - se razlikujeta tudi v nepos-
rednem vedenju. Zaradi
splošnega pomanjkanja moralne
orientacije so otroci prve skupi-
ne mnogo bolj neiskreni,
"zahrbtni" in celo do svojih de-
linkventnih sovrstnikov nelojal-
ni. Nasprotno pa opazimo pri
delinkventnih otrocih druge
skupine večjo privrženost in lo-
jalnost do sovrstnikov in vzgoji-
teljev z istočasnimi "kratkimi
stiki" v vedenju. Posebna značil-
nost te skupine so pobegi od
doma.
Možna je še ena razlaga delin-
kventnega vedenja, in sicer da je
disocialno vedenje v bistvu
"zaščitni mehanizem". Pogosto
je to vedenje edina oblika, v ka-
teri taka oseba doživi sebe kot
obstoječo in resnično, to je, da ji
daje neko občutje lastnega jaza.
Pomislimo v tej zvezi samo na
mladostniške bande.
Preden bomo govorili o vstopu
v šolo in šolanju kot kriznem ob-
dobju, si bomo še pogledali vzro-
ke, ki so po mnenju staršev krivi
za duševne in vedenjske motnje
njihovih otrok.
mag. Bojan Šinko
24
v
Četrtek, 16. novembra 199S
PTUJ / MOŽA, KI KRASITA PTUJSKI MAGISTRAT
Cesar Trajan /it škof
Viktorin Mujski
Ob obnovi fasade na magistratu so pred kratidm na enega izmed vo-
galnih pomolov ponovno namestili dva kipa iz umetnega kamna, ki
sta nastala v začetku tega stoletja v času, ko so novi magistrat zgra-
dili. Kipa predstavljata dve zanimivi osebnosti, ki sta vsaka na svoj
način tesno povezani s staro ptujsko zgodovino: rimskega cesarja
Trajana in ptujskega škofa Viktorina.
CESAR TRAJAN
Mark Ulpij Trajan je vladal rim-
skemu imperiju v letih 98 do 117,
bil je prvi cesar, ki ni bil iz Italije.
Rojen je bil v bližini Sevilje v Špa-
niji. Bil je poveljnik rimskih legij
na Renu in že izkušen vojak, ko ga
je posinovil stari cesar Nerva. Tra-
jan je bil vojak z dušo in telesom,
zanj kot cesarja je bilo značilno, da
je bil zaradi vojaških pohodov
daljša časovna obdobja odsoten iz
Rima. Leta 101 je začel prvo vojno
z Dačani na območju Transilvani-
je. Naslednje leto je prisilil njiho-
vega poveljnika Decebala h kapi-
tulaciji. V letih 105106 je zadal
Dačanom dokončni udarec in rim-
ska država je pridobila novo pro-
vinco, Trajan pa veliko plena.
Zgodbo o teh vojnah nam pripove-
duje relief na trideset metrov viso-
kem Trajanovem stebru v Rimu.
Postavili so ga leta 113 na forumu,
ki ga je prav tako dal zgraditi Tra-
jan (Forum Ulpium). Prizori iz
obeh vojn tečejo v spiralnem relie-
fu od spodaj navzgor v skupni
dolžini 200 m. Upodobljenih je
okoli 2500 oseb.
Trajan je vodil izjemno pametno
politiko, po njegovi določbi so mo-
rali senatorji vlagati tretjino svoje-
ga premoženja v italske posle. Uve-
del je kredite za kmečko prebi-
valstvo, gradil ceste, mostove, vo-
dovode ... Njegov prispevek k arhi-
tekturi Rima so že omenjeni For-
um Ulpium, bazilika, Trajanova
tržnica, veliko pa se je gradilo tudi
po provincah. Trajan je močno
razširil limes na Donavi.
Leta 113 se je ponovno odločil
za vojaške pohode. Najprej je po-
koril Armenijo, ki je postala rim-
ska provinca. Iz Armenije je prodi-
ral naprej v Mezopotamijo in zase-
del Ktezifon, glavno mesto Partov.
Ustanovil je novi provinci Asirijo
in Mezopotamijo. Leta 117 je ob
povratku v Rim cesar Trajan umrl
v Kilikiji. V njegovem času je rim-
ska država dosegla svoj največji
obseg, njegov naslednik Hadrijan
je že začel opuščati province, ki jih
je zasedel Trajan.
Cesar Trajan je zelo pomemben
tudi za Ptuj, saj je prav on v
začetku 2. stoletja prestavil legijo
XIII. Gemino iz Ptuja in naselbina
je dobila povsem civilni pomen,
povzdignil pa jo je tudi v visok
upravni rang kolonije, zato se je po
njem imenovala COLONIA UL-
PIA TRAIANA POETOVIO.
VIKTORIN PTUJSKI
Rimska Petoviona je bila po-
membno središče krščanstva v an-
tiki na Slovenskem. Njena krščan-
ska skupnost je bila v zadnjih de-
setletjih 3. stoletja organizirana
kot škofija, kar pa že predpostavlja
FOTO: Kosi
močno in dobro organizirano
skupnost z daljšim časovnim raz-
vojem. Prvi znani petovionski škof
je bil Viktorin Ptujski, ki je verjet-
no najbolj poznana krščanska ose-
ba tega časa na Slovenskem in
sploh prvi latinski pisec tega
območja.
Doma je bil verjetno prav iz Pe-
tovione, Hieronim pa pravi zanj,
da bolj obvlada grški kakor latin-
ski jezik. Ta opazka nas pripelje h
konkretnemu dejstvu, po katerem
je imela Petoviona v tistem času
VIDEM / INTERESNI KULTURNI DAN V DOMAČEM OKOUU
Priložnost za
vstvarjmnle
Sredi minulega tedna so učenci predmetne stopnje na OŠ Videm -
skupaj jih je bilo okrog 170 - ustvarjali v različnih dejavnostih. Dan
so naslovili Ustvarjalnost v mojem okolju. Razvrščeni so bili v 19 in-
teresnih skupin, ustvarjali so pod mentorstvom podjetnikov Iz oko-
lice, ob koncu pa so pripravili še priložnostno razstavo ter Izdali
glasilo Klopotci.
Podobno interesno ustvarjanje
po skupinah so pripravili včeraj še
za učence nižje stopnje, naslovili
pa so ga Igram se in ustvarjam.
Glavna organizatorica inter-
esnega kulturnega dne je bila Tan-
ja Potočnik, učiteljica slovenskega
jezika, v delo pa so se vključili tudi
vsi njeni sodelavci. Učenci in
učenke so v interesnih dejavnostih
delali pod mentorstvom učiteljev,
predvsem pa so tokrat zanje
poskrbeli okoliški podjetniki in
drugi ustvarjalni krajani, ki so na
svojstven način približali svojo
dejavnost osnovnošolcem. Kot
smo slišali ob zaključku ustvarjal-
nega dne, je bil osrednji namen, da
bi učenci spoznali delovne proce-
precejšen delež prebivalstva, ki je
bilo grškoorientalskega izvora, in
morda je iz te skupnosti izšel tudi
Viktorin, latinski pisec z boljšim
znanjem grškega jezika, ki pa je bil
temeljito versko izobražen. Ocen-
jujejo, da je moralo biti število nje-
govih spisov precejšnje omenjajo
jih številni kasnejši cerkveni pisci,
vendar so bili kasneje razglašeni za
apokrifne, tako da se jih je veliko
izgubilo. Viktorin Ptujski je umrl
kot žrtev preganjanja kristjanov v
času cesarja Dioklecijana leta 303,
in sicer so ga verjetno obglavili.
Martin Šteiner
se, ustvarjalne ljudi v svojem okol-
ju, predvsem pa, da bi se ob tem
tudi šola odprla navzven in se na
neki način povezala z domačim
okoljem.
Ob predstavitvi enodnevne in-
teresne dejavnosti je bilo še slišati,
da je bilo delo v različnih skupi-
nah zabavno, predvsem pa za mno-
ge tudi poučno, saj so se nekateri s
posameznimi poklici srečali prvič.
Delali so v skupini kvačkanje in
pletenje, slikali na svilo, šivali, se
učili spretnosti vezenja, izdelovali
umetno cvetje, pledi košare, obli-
kovali z glino, spoznavali likovno
umetnost in cvetličarstvo, ustvar-
jali na osnovi gradbenega mavca,
delali odlitke in jih poslikali, za
nekaj ur so bili svečarji, frizerji,
peki kruha in gibanic, natakarji,
trgovci, da pa je bilo vse še zapisa-
no na papirju, so poskrbeli učenci -
novinarji.
Razstavo, ki so jo v šolski telo-
vadnici pripravili ob koncu inter-
esnega kulturnega dne, so si lahko
poleg mentorjev in sodelujočih og-
ledali še starši učencev. In ker je bil
letošnji sicer poskusni ustvarjalni
dan učencev videmske šole zelo
uspešen, so obljubili, da si bodo
kaj podobnega omislili tudi v pri-
hodnjem šolskem letu.
Besedilo in posnetek:
T. Mohorko
Z Matildo Mlakar so učenci spoznali mnogo novega o
vezenju.
TEDNIK - Četrtek, 16. novembra 1995
25
Info - glasbene novice!
Info - kviz
Ali veste, kdo je pevec na sliki?
Izrežite glasovnico, vpišite od-
govor, in če vam bo sreča na-
klonjena, vam bodo v prodajal-
ni Tehnika Emone Merkurja
Ptuj podarili CD.
Pred štirinajstimi dnevi je bila
na sliki Lisa Stansfield. Nagra-
do prejme Maja Knaus, Kraig-
herjeva 15, Kidrič^o.
Čestitamo!
Odgovore na današnje
vprašanje pošljite (ali prinesi-
te) na: Tednik Ptuj, Raičeva 6,
p.p. 95. Rok: četrtek, 23. no-
vembra.
Reševalec:
Naslov:_
Ime pevca:
Sredina novembra je obdobje,
ki ga lahko imenujemo tudi "pred-
božična glasbena mrzlica"! Izdaje
dobrih skladb si sledijo kot po
tekočem traku in mnogi glasbeniki
sanjajo o božičnem No. 1.
Ameriški ročk band BON JOVI
je v 80. imel nekaj zelo dobrih
skladb, kot so: Runaway, Tli be
there for you, Bad Medicine, You
Give Love a Bad Name, Livin'on a
Prayer. JOVIJI so v letu 1995 po-
sneli album These Days ter z njega
sneli skladbi This ain't a Love
Song in Something for the Pain, ki
jima dodajajo balado LIE TO ME.
()K))()K ^
Filmska industrija je z novim
nadaljevanjem filmov o Jamesu
Bandu pripravila pravo prese-
nečenje. Naslovno temo je odpela
babica ročka Tina Turner. Gre za
klasično detektivsko napeto pe-
sem z naslovom GOLDEN EVE.
Country sceno sem malo zane-
maril, zato vam na hitro predstavl-
jam trenutno nove velike
uspešnice: The Woman in me -
SHANIA TWAIN, Dust on the
Bottle - DAVID LEE MURPHV,
No Man's Land - JOHN MICHA-
EL MONTGOMERV.
Kanadska pevka ALANNAH
MVLES je odlično odpela svojo
edino večjo uspešnico z naslovom
Black Velvet. Gospa Myles se je v
studiu ponovno potrudila v novi
skladbi Family Secret.
Mik
MELISSA ETHERIDGE je
dosegla velik uspeh na sodobnem
Woodstocku '94, ko je navdušila s
skladbama Come to my Window
in Fm not the only one. Rockerica
MELISSA poizkuša z novim pre-
bojem med popularne s pesmijo
YOUR LITTLE SECRET.
V Veliki Britaniji je na neodvis-
ni ročk sceni pravo rivalstvo med
skupinama Oasis in Blur. OASIS
so bili letos zelo uspešni s skladba-
mi Whatever, Some might Say in
Roll with it, ki jim sledi balada z
naslovom WONDERWALL.
Uspešnejša kanadska pevka kot
Alannah Myles je gotovo CELI-
NE DION, k\ je nazadnje zapela v
francoskem jeziku pesem Pour
que tu m'aime encor. CELINE to-
krat ponovno poje v angleškem je-
ziku prijetno pesem YOU MAKE
ME FEEL LIKE A NATURAL
WOMAN.
Ameriška vokalna skupina ALL
4 ONE je pripravila božični album
z naslovom An Ali 4 One Christ-
mas. Vendar ALL 4 ONE z albu-
ma And the Music Speaks izdajajo
dobro soul skladbo FM YOUR
MAN.
Britanska komika ROBSON
GREEN & JEROME FLYNN sta
za nadaljevanko Solider and Soli-
der priredila evergreen Unchai-
ned Melody skupine Righteous
Brothers. Duo GREEN &
FLYNN sta se povzpela na vrh bri-
tanske lestvice s popevko I BE-
LIEVE.
Največji hit KIM WILDE je bil
You came. KIM pa ponovno po-
nuja dober pop album Now and
Forever, na katerem je tudi plesni
pop komad BREAKIN' AWAY.
Odlične pop pesmi so izdale
tudi: NICKY FRENCH - Did you
Ever Really Love me, DENNISE
WELCH - You don't have to Say
you Love me, SELENA - Drea-
ming of you.
švedski kvartet ACE OF BASE
po sestavi spominja na najboljšo
švedsko skupino Abba. Kar se-
demnajst odličnih skladb je na no-
vem albumu The Bridge skupine
ACE OF BASE, ki je v Evropi iz-
dala komad Lucky Love, v ZDA
pa BEAUTIFUL LIFE.
53-letni profesor jecljanja
SCATMAN JOHN je zaslovel s
komadoma Scatman in Scatman's
World. JOHN tudi tokrat ponuja
zelo podoben komad z naslovom
ONLY YOU.
David Breznik
POPULARNIH 10
1.	rdLieforVou
-MEATLOAF
2.	Heaven for Everyone
-QUEEN
3.	Gangsta's Paradise
-COOLIO&LV
4.	Stayin'Alive-N-TRANCE
&RICARDODEFORCA
5.Fairground-SIMPLERED
6.	Luckv Love; Beautiful Life
-	ACE OF BASE
7.	Only Wanna be with You
-HOOTIE&THEBLOWFISH
8.	Extiale
-	WHITNEYHOUSTON
9.Fantasy-MARIAHCAREY
10.HardasaRock-AC4
Lestvico POPULARNIH 10
lahko poslušate vsak petek v
večernem sporedu radia Ptuj.
Mladi dopisniki
POUK NA GORCI
Učiteljica nam je v torek povedala,
da bomo imeli naslednji dan pouk
na Gorci. Zbrali smo se na parki-
rišču pod gradom. Trije razredi
učencev drugega razreda smo vsto-
pili v avtobus in se odpeljali na
Gorco. Avtobus nas je odložil pri
cerkvi. Nekaj poti nas je še čakalo
do gostišča. Pot nas je vodila mimo
haloških kmetij, med sadovnjaki.
Prispeli smo do velikih dreves -
divjih kostanjev. Pod njimi so bile
lesene klopi. Otroci smo se nanje
posedli. Iz nahrbtnikov smo vzeli
malice. Pojedli smo in se odpravili
na krajši poučni pohod. Hodili
smo med haloškimi vinogradi in
opazcft^ali vinsko trgo z grozdjem.
Haloze so se bleščale v soncu. Na
polovici poti smo se ustavili in si
zapeli. Po vrnitvi v gostišče smo se
napili toplega čaja in se igrali.
Vrnili smo se na avtobus in nas
odpeljal na Ptuj. Na Ptuju smo se
razšli. Šla sem na kosilo in potem
domov.
Današnji dan mi bo ostal v lepem
spominu, ker je bil lep.
Mina Markovič, 2. b
OŠ Olge Meglič
POGIED V ŽIVLJENJE
Kako je vse tiho. Ne morem verje-
ti, da je tako hitro napočila jesen.
Porjavela sem. Samo malo še, pa se
bom znašla na tleh. Moje življenje
se bo kaj hitro končalo, zato si mo-
ram še enkrat pogledati ta prelepi
svet, poln življenja.
Kako rada bi bila še enkrat mlada,
zelene barve in imela veliko do-
brih prijateljev tako kot ti otroci,
ki se igrajo pod mano. Vsi so tako
veseli in razigrani. Tako močno si
želim človeškega življenja.
Dovolj teh prelepih sanj, pogleda-
la bom še drugam. Poglej, poglej,
kako majhen in tih je potoček, ki
počasi potuje po dolini navzdol. Ti
falot mali, kako lahko mečeš pa-
pirčke v potoček! Sram te bodi!
Takšnih fantov nimam rada. Joj,
kaj pa je tisto tam zadaj? Nekaj
tako velikega je. Nekaj tako sivega
se kadi. Mislim, da se tej gromo-
zanski stavbi reče tovarna. To mi
tudi ni všeč. Bom raje pogledala še
naprej. Saj sploh ni nič več videti
razen nekaj hišic in blokov. Ugo-
tovila sem, da tudi človeško živl-
jenje ni nič kaj pestrejše kot naše.
Mi, listi, vsaj ne onesnažujemo
okolja tako kot ljudje.
Mislim, da je zdaj časa, da opadem.
Auu..., kako boli.
Barbara Kovačič, 7, b
OŠ Ludvika Pliberška
SREČANJE V PLANINAH
Bilo je sončnega poletnega dne.
Zgodaj zjutraj smo se odpravili v
planine. Avtomobil smo pustili
pod vznožjem Raduhe. Že takoj na
začetku smo bili presenečeni, ker
je na Raduhi zapadel sneg. Nismo
se ustrašili in po malici smo se
začeli vzpenjati proti vrhu gore.
Bilo je zelo hladno, ampak vrh
gore smo vseeno osvojili. Na vrhu
se nismo zadržali dolgo, ker je pi-
hal močan veter. Odpravili smo se
v dolino. Na tej poti sem doživel
veliko dogodivščino.
Pot nas je vodila preko gorskega
pašnika. Naenkrat smo pred seboj
zagledali veliko čredo živine. "Joj,
koliko krav!" sem dejal. Ko smo se
jim zelo približali, je Matjaž rekel:
"Kakšno čudno vime imajo!" Vsi
smo ostrmeli od strahu, ker so bili
sami biki. Nekaj časa smo bili na
miru in popolnoma brez besed.
Potem smo bežali, kolikor so nas
nesle noge. Po nekaj sto metrih
smo si upali pogledati nazaj. Na
veliko srečo se živali niso zanimale
_ za nas in so počivale naprej. Tudi
sami smo si odpočili. Veseli smo
bili, da se je vse srečno končalo.
Do lega dogodka je prišlo zaradi
naše nepazljivosti, ker smo hoteli
po najkrajši poti v dolino.
Tadej Srdinšek, 5. r
OS Leskovec
SOLA V NARAVI
Le kakšna šola je to? Nisem imela
predstave. Zdaj vem! Šola, ki te ve-
liko, veliko nauči. Na sproščen in
zanimiv način smo spoznali veliko
novih stvari, ki jih do sedaj nismo
poznali ali pa jih nismo niti opazi-
li.
V	torek smo se pripeljali v Simo-
nov zaliv. Nekateri so med vožnjo
celo zaspali. Jaz za vsako ceno ne
bi zaspala, kajti videti toliko stva-
ri, je edinstvena priložnost! Simo-
nov zaliv je res lep kraj. V torek, ko
smo prispeli, smo se razvrstili po
sobah, razpakirali obleko in zložili
čevlje.
V	sredo zjutraj smo se odpravili v
Izolo. Najprej smo si ogledali to-
varno igrač Mehano in posebno
pozornost mi je vzbudila proiz-
vodnja plišastih igrač, saj imam te
zelo rada. Po okrepčilu smo se peš
odpravili v ladjedelnico, kjer so
nam povedali, kako popravljajo
ladje.
Drugi dan smo se z ladjico odpel-
jali v najstarejše primorsko mesto
Piran. Tam smo se ustavili na Tar-
tinijevem trgu, si ogledali akvarij
in Pomorski muzej ter se spreho-
dili do cerkve, od koder smo imeli
lep razgled na mesto in obalo.
V	petek smo se za avtobusom od-
peljali v tovarno začimb Droga
Portorož. Nato smo si ogledali so-
line in se odpeljali v mesto. Ogle-
dali smo si tudi gojilnico kaktu-
sov. Te vzgaja lastnica z veliko lju-
beznijo.
V	soboto smo tekmovali za del-
fmčkovo značko. Vsi smo znanje
plavanja zelo izpopolnili - nekate-
ri, Jani, Simona, Janja, Anita in jaz
- pa smo celo osvojili srebrno
značko. Ob večerih smo se zbrali v
učilnici, kjer smo imeli učne ure.
Razdelili smo se v tri skupine. S
pomočjo učiteljev smo spoznali
morske živali in rastline. Pogovar-
jali smo se tudi o življenju ob mor-
ju in spoznali obalna mesta.
Med nami sta bila zraven učiteljev
tudi dva plavalna vaditelja, ki sta
zelo lepo igrala na kitaro, ob kateri
smo po večerih skupno pepevali.
V	nedeljo smo se odpravili domov.
Prijateljske vezi so se utrdile, rodi-
le so se prve ljubezni, na to nepo-
zabno šolo v naravi pa nas bo ved-
no spominjal zvezek, ki bo, čeprav
že obledel, skrival vtise iz šole v
naravi.
Valerija Arnuš, 5. a
OŠ Doranva
BANANA
Takrat so bile še počitnice. Bili
smo na morju, na otoku Cresu. To
je na Hrvaškem. Uživala sem v
vročih brezskrbnih dneh, ko še ni
bilo šole.
S prijatelji smo se zmenili, da si
bomo popestrili dolgočasne urice z
banano. Pa ne tako, da bi banane
jedli. V mojih mislih je čisto dru-
gačna banana. Model 21. stoletja.
Naj jo opišem. Je vodno plovilo ru-
mene barve in bananaste oblike.
Ima šest sedežev, z vrvjo je pritrje-
na na gliser, izdelana v Tajvanu.
Sedež nima vdolbin, saj je banani-
na zgornja ploskev ravna. Na-
pihnjena je z zrakom. Čudovita
stvarca. Naš dogovr je veljal.
Starše, vedno v skrbeh, samo pre-
pričali, da nas voda ne bo požrla.
In smo vsi željni pustolovščin že
sedeli na banani. S polno paro na-
prej! Že smo žvigali po vodi.
Pljusk prek valov in čof v vodo! Že
po prvem ovinku smo nerode čof-
nile v vodo. Ampak sveta še zmeraj
ni bilo konec. Hitro smo se zložili
na plovilo. Kar poskakovali smo
zaradi vzburkane vode. Hop, hop,
pa zasuk, ki nas je popljuskal z
vodo, da smo bili vsi mokri - že
drugič. Bilo je super! Upam, da bo
moje življenje vedno tako pestro.
Barbara /.afosnik, 6. a
OŠ Kidričevo
26
Četrtek, 16. novembra 1995