Številka 9 TRST, v soboto 9. januvarja 1909 Tečaj XXXIV IZHAJA VSAKI DAM — ntfi «b nedeljah In praznikih ob 5., eb ponedeljkih ob 9. zjotrsj. fMamifne štev. se prodajajo po 3 nv&. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trsta in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabreiini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele fiter. po 5 nvč. (10 stot.). OCSLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T Sirokosti 1 atoione. CENE : Trgovinske in obrtne oglase p«8«t mm, »smrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po SO et. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka madaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot beseda, manj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav« »Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko* V edinosti Ja moć I _ NAROČNINA ZNAŠA —— sa vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; ni na- ročbe brez doposlane naročnine, se upr"*a ne ozira. ■axo«mlaa aa ••«*ljako latanje „KDIk^al «tm»: ««!•-——— Utso K 5-ao, pel leta 3 SO —— Yai dopisi naj M pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko* vana pisma u nt sprejemajo la rokopisi «e a« vraiaja. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. uredništvo: »lloa Giorgio Galatti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsorcij« lista .Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. Paftno-hraallal&il raiun It 841 652. TELEFON It tt-57. 3RZOJAVNE VEST! Goriški deželni zbor. GORICA 8. Danes se je sešel deželni zbor. Pogajanja za rešitev krize tiajajo že tri dni ob posredovanju namestnika. Do sedsj brez vspešno. Nade. da bi prišlo do spora-znmljeoja, je le malo, ker bo italijanski liberalci nepopu&tjivi nasproti Faiduttijevi stranki. GORICA 8. Danes je zapet pričelo zasedanje goriškega deželnega zbora, prekinjeno meseca septembra minolega leta valed ob-strukciie italijaneko-liberšlne in sloveneko-klerikaloe stranke. Navzoči so bili vsi poslanci in tudi virilist nadškcf dr. Sedej. Deželni glavar dr. Pojer ie pozdravil poslance in namestnika princa Hohenlohe, prisedšega na sejo. Nato je povzel be»edo namestnik in pozdravil deželni zber v obeh deželnih jezikih ter izrekel nado, d* se odstranijo težkoče, ki so se pojavite na zadnjem zasedanju in da bo mcgel deželni zbor delovati v interesu dežele. Deželni glavar je nato govoril o grozni kateit-ofi. ki je zadela Sicilijo in Kalabrijo, izraz»l je sožalje vse dežele in prosil pooblaščenca zbornice, da sme italijanski vladi v roke ministerrkega predsednika Giolittija poslati iz deželnih sredstev 5000 K ter ob enem izraziti najgiobokeje sožalje goriškega deželnega abora. Deželni zbor, ki je 6toje poslušal govor deželnega glavarja, je predloge vsprejel. Nato ie deželni glavar predlagal, da sme t znak žalosti zaključiti sejo, kar se ie tudi zgodilo. — Prihodnja seja ? ponedeljek ob 5. uri popoludne. Kranjski deželni zbor. LJUBLJANA 8. (L. K.) Danes je bila prva seja deželae zbornice, izpopolnjena po dopolniinsh deželnozborskih volitvah in prva seja po krvavih septemberskih dogodkih ter po imenovanju nepotrebnega nemškega deželnega šoiskkega nadzornika. Zato je bilo zanimanje za današnjo sejo izredno veliko. Galerije so bile nabito polne. Tudi poslanci so se zbrali skoro polnostevilno. Vse je nestrpno pnčekovaio, ali pride Schwarz ali ne; česar ni nikdo pričakoval, se je vendar zgodil?: baron Schwarz je ttopil v dvorano i v tem trenotka pa zagrme po celi dvorani gromoviti ulici: Abcug Schvrarz, proč z morilcem, ven Casinoritter itd.; poslanec Oražen moli Schvrarzu pod no* okrvavljeno manšeto iz zadajin septemberskih demonstracij. Začudenje je vzbujalo ravnanje ječine klerikalnih poJancev, v prvi vrsti dr.^Sušteršiča, ki ao Schwarza skušali braniti. Še-le za par minut se je polegel vihar, med katerim je deželni predsednik smrtnobled nepremično kot soha sedel na svojem mestu. Takoj nato je otvoril deželni glavar Suklje sejo; v svojem govoru pozdravi najprej poslance, omenja cesarjevega jubileja in poklonitre uradništva jubilantu, po?e, da je cesar priporočal deputaciji nepristranost (mejkl:c : Kaj pa štajerskim ?) ; nato govori o grozni nesreči, ki je zadela laško prebivalstvo in predlagal, da so izrazi sočutje ; sprejeto. Zapisnim zadnjih sej bo sprejeti brez debate. Nato se oglasi k besedi baron Scbwarz, ali takoj se vzdigne v narodno-naprednih vrstah vihar; narodno napredni poslanci se izjavijo, da barona Scbwarza sol' h ne marajo poslušati in odidejo iz dvorane. Deželni predsednik nato pozdravi v bIov. jeziku zbrane poslance; Schvarz to pot nemško ni govoril. Nato se vrše dopolnilne volitve v dež. odbor, izvoljeni so: iz splošne kurije prof. dr. Jarc (namestnik učitelj Ravnikar), iz cele zbornice pa odvetnik dr. Pegan (namestnik uradnik Mandelj). Ko se izvrše še volitve v peticijski in imunitetni odsek, naznani dež. glavar, da se seja nadaljuje popoludne ob 4. uri, na vrsto pridejo pred vsem nujni predlogi, ki jih je 15, med njimi o imenovanju tretjega nemškega šolskega nadzornika, o reformi obč. volilnega reda, o slov. vseučilišču, o aneksiji Bosne in Hercegovine itd. Pred sklepom se oglasi k besedi še dr. Triller, ki vpraša dež. glavarja, ali mu je kaj znano, da so v neposredni bližini zbornice postirane cele čete žandarjev (gromoviti pfuj-kiici); deželni glavar odgovarja, da jih oo ni poklical in da atvar ne spada v njegovo področje. Med ponovnimi burnimi klici: „Abcug Schvrarzw prekine sejo do popoludne. * * * Naša vlada je imela danes zopet prav slabo vest, kajti zastražila je vse ulice okoli deželnozborske palače z žandarji (bilo jih je baje nad 140) in konsignirala vojaštvo. Splošno začudenje je vzbudilo postopanje klerikalcev, ki so pred kratkim še pisali v „Slovencu" radikalne članke, danes pa se niso priključili demonstrativni abstinenci na-rodno-naprednih poslancev pri govoru barona Schvrarza, temveč so ga še skušali braniti. Nemci so bili popolnoma pasivni. Državni zbor sklican. DUNAJ 8. Pradsedstvo poslanska zbornice skliče jutri zbornico za sredo 20. januvarja. Darila za vojake v Bosni. DUNAJ 8. Darila za avstro-ogrskega vojake v Bosni iznašajo do sedaj skupno — 179.000 K v gotovini. Berezovaki izgnan iz Avsfr^je. DUNAJ 8. Dopisnik lista „No »oje Vremja", Berezovski je z ozirom na javnj red izgnan iz Avstrije ter je odpotoval v Napol j. Zarotniki na portugalskem dvoru. LIZBONA 8. Na nekem dvornem banketu se je dvignii neki mladi poročnik obrnil se proii kralju ter mu rekel, da naj se čuva, kajti da se proti njemu pripravlja zarota. Okolu njega je množica zarotnikov, in mnogi dostojanstveniki, ki so za mizo. so zapleteni v v zaroto. Izjava poročnika je napravila globok utis. Kralj je odredil, da se poročnika ne kaznuje in omejil je službo na dvoru na n& j potreb ueje osebe. Edvard II. in Nikolaj II. obiičeta Rim ? PARIZ 8. Glasom govoric razširjenih v Rimu pride meseca februvarija inkognito v Rim angleška kraljeva dvojica. Meseca marca obišče pa Rim car Nikolaj. Požar. NEW JORK 8. V trgovskeu delu mesta je včeraj pričelo goreti na dveh krajih. Škode je nad en milijon dolarjev. Novo rnsko posojilo. FRANKOBROD o/M. Ruska vlada je z nekim francoskim konsorcijem sklenila posojilo za 1350 mil. frankov po kurzu 89V«. PODLISTEK. Poljub. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. - češčine prevel F. P. II. Zgodilo se je za las tako, kakor so se zmenile botre s cerkovnikom pod lipo. Zvest stari navadi ali pravzaprav razvadi v naših gorah, se je mladi vdovec, spremljan cd vseh svojih moških sorodnikov, po maši, ki te je čitala šest tednov po pogrebu njegove pokojne žene, napotil v gostilno, da bi tam ž njimi v vinu vtopil svojo žuioat. Oital je tam ž njimi črez poludne, jih pogostil z bogatim kosikm, kakor se spodobi cb taki priliki. Po obedu ee je vsem srčno zabvaiil za njihovo spremstvo danes in pri pogrebu. Prosil ie tudi vse, naj bi mu ohranili ,tudi vnaprej prijateljsko mišljenje. Samo ob sebi umevno, da so mu takoj obljubili, mu pedali roko ter zahtevali za-se, da bi jim tudi on Še nadalje ostal odkritosrčen in zvest sorodnik in prijatelj, kar jim je obljubil s tem, da jim je podal roko in svojo besedo. Po velikem vse občnem objemavanju in napijanju se je Lnkaš dvignil s stola po-mignil svojemu najbližjemu svaku, ki je tudi vstal in želel ostalim, naj bi se še nadalje dobro imeli. Zapustil je ž njim gostilno, ne da bi ga kdo vprašal, kam se mu tako mudi. Vsi so se za njim smehljali in si mežikali prekanjeno. To so se gnetli radovedoi obrazi na oknih vsake hiše, ko sta šla ta dva skozi vas. Da-si ni imel pravzaprav nihče niti najmanjšega dvoma o tem, kam da sta se napotila, hotel se je vendar vsakdo prepričati na lastne oči, da-li gresta vendar-le k Pa louckovim po privoljenje. Ko so ju sosedje res videli tam vstopiti v hišo, jeli so se takoj pripravljati, da pojdejo za njima. Pri nas je taka navada, ko vidijo ljudje, da ae ženin kam napotja s svojim snubcem, jima bite za petami, da bi čuli, ko se bosta obe stranki pogajali. Zelo pogostoma se pri tem ločujejo sosedje v dva tabora. Ta pomaga, ako se ne moreta sama sporazumeti, ali pa ako zahteva eden od druzega kaj nemožnega, tastu, oni zopet ženinu. Pri Palouckovih ao imeli vedno snažno in lepe pospravljeno. Saj pazi Vendulka tako zelo na red, kakor da bi bila prišla kje iz meita, Danes je bilo tam posebno vsa pome- Budimpešta S. Teodor Košat, brat trgovinskega ministra, ki biva sedaj v Italiji, postane ogrski državljan. Ueliki potres u Kalabriji in SICILIJI. BUDIMPEŠTA 8. Društvo rdečega križa je darovalo za prebivalstvo na Siciliji in v Kalabriji prizadeto po potresu 10.000 K. Scila razdejena. BERLIN 7. „Lokal-Anzeiger" poroča iz Scile: Mesto je popolnoma razdejano in zapuščeno. — Vsled trašnega mrliškega smradu se ni možno približati mestu. Vojaki ki so hoteli tukaj pričeti z rešilnimi deli, so se morali vrniti. Novi potresni sunki. RIM 8. Na starem pokopališču me s finskem so izkopali devet velikanskih grobov, v katere ao vojaki položili trupla. Včeraj zjutraj je potresni sunek razrušil zidove pokopališča, ki je bilo eno najlepših v Italiji ter je dovršil razdejanje nagrobnih spomenikov. PALERMO 8. Sinoči ob 11 uri 10 minut je bil v Messini nov močan potres. PALMI 8. Sinoči okoli 7. ure je bilo čuti precej močan potres, vsled česar so poškodovane hiše dobile Še veče razpoke. MONTELEONE 8. Ob 6 uri in 37 m. zvečer je bil tukai močan potres, ki je prebivalstvo prestrašil. REGGIO Dl CALABRIA 8. Potresni sunki so se ponavljali vso noč. Močneje sunke je spremljalo bobnenje. Malo število poslopij, ki niso še v razvalinah, so bilo v novič poškodovana. Železniško progo marljivo popravljejo. Darovi inozemstva. RIM 8. Skupna svota darov iz inozemstva za žrtve potresne katastrofe znašajo do sedaj skupno 30 milijonov li>*, od katerih je Amerika dala ravno polovico. Italijanska zbornica. RIM 8. Dvorana in tribune so gosto zasedene, navzoči so tud vsi ministri. Takoj po otvoritvi seje je imel predsednik zbornice nagovor, ki ga je zbornica stoje poslušala in ki je bil ponovno prekinjen z ihteniem in jokanjem posamičnih poslancev, Omenil je grozno katastrofo, ki je zadela Sicilijo in Kalabrijo ter je ob splošni pohvali sporočil pozdrave kraljeve dvojice ter mornarjem in vojakom italijanske mornarice in armade in vseh inozemskih narodov, ki žalujejo z Italijo. Posebno odobravanje je provzročila naznanilo predsednika, da UBtaneta Messina in Reggio di Calabria iz razvalinami. Tudi mi-nisterski predsednik Giolitti je ob živahni pohvali izjavil, da se Messino in Reggio di Calabria na novo zgradi. Pridružil se pozdravu inozemskim narodom in predložil zbornici zakonski načrt glede odredb v prilog pokrajinam prizadetim po potresu. Potem je bila izvoljeni, komisija, ki bo o predlogi poročila jutri. Na to je bila seja zaključena. Žurnalisticnl ekscesi. Živimo v veleresnih časih — v časih vse-občega razburjenja, v časih, ko vsa blaga srca tišči neka tesnoba, neka bojazen, kakor da stojimo v temi na robu velike nevarnosti. Vsled dogodkov na Balkanu je politična situacija skrajno napeta, vzduh je nasičen od elektricitete in svet ima občutek kakor da teno in zribano, kakor ob opasilu. Natrosila je po sobi in veži toliko belega paska, da bi se celo noge udirale v njem. Na črne okvirje svetih podob, obešenih v kotu nad rudečo mizo, nalepila je bogvekaliko zlatih peres in nataknila za njimi polno cvetočih vej, in šipe v oknih so se svetile kakor, da bi se naenkrat solnce uprlo v vse s svojimi žarki. Bilo ni niti pred praznikom niti ni bil praznik. Potemtakem je bilo jasno, da so Čakali pr^ Palouckovih na izredne goste. Da-si se Lukaš v teh šestih tednih, ko mu je bilo treba žalovati, iz dostojnosti ni shajal z Vendulko, jo je bil gotovo po kaki zaupni osebi obvestil, kdaj in po kaj pride k njim. Najbrže je tudi hčerka napram očetu kaj omenila o tem, sicer bi stari Palouckjr, ka« teremu so ljudje, ko tega ni slišal, rekali tudi boter Mubač (ker je v svoji preveliki pobož-nosti našel v vj&ki stvari povod za tožbe in sitnosti), ne bil imel „ta danu na sebi praznične obleke, las na obeh straneh suhega obraza gladko počesanih in v roki polne škatljice svežega tobaka. Vsprejel je tdovca in njegovega svaka spodobno in uljudao, a pri tem je globoko vzdihnil. Premišljeval je namreč neprestano o grehih tega blodnega sveta, kako nespametna so naša pota in kako gleda Bog na naB grešnike. Bil je radi tega ves izmučen. Ponudil je prišlecema naslonjač ter ju pozval z stoji poleg velikega soda, napolnjega smodnikom in bi mogla vsaka iskrica provzroč ti velikansko eksplozijo in po njej grozno razdejanje, neizmerno nesrečo. Plemenit, pošten človek bo smatral ob takem položaju kakor zapoved humanitete. da se ne bo bližal z ognjem toli nevarnemu sodu ! Menili bi, da se mora sleherni zgražati ž9 nad mislijo, da bi on zažgal veliki plamen, bi potem nanj padala odgovornost za posledice nedogledne važnosti. S?et je vznemirjen do skrajnosti radi političnih dogodkov na Balkanu. In v to splošno razburjenje je zagrmela velika potresna katastrofa v južni Italiji — katastrofa, ki jej menda zgodovina ne pozna vrstnice glede zahtevanih žrtev na človeškem življenju. K politični nervoznosti, k strahu pred katastrofalnimi političnimi in vojnimi dogodki, ae je pridružilo Čutst^o iskrenega sožaljenja in usmiljenja do naroda, ki ga je zadela katastrofa. V hipu so podla pragraje, ki ločujejo narode v sovražne tabore radi razlike v naredni in državni pri ladnosti. Ljudje naj-rasličnejih narodnosti vidijo la sočloveka v njih, ki je nad nje prihrumela neizmerna katastrofa. Za hip je pozabljeno nasprotatvo — opravičeno nasprotstvo, naglašatno to, ker je že zakon narave tak, da se vsakdo bori proti njemu, ki mu ugrožava, kar mu mora biti najvzvišeneje : njegovo narodno pravo in last — in na mestu politične in narodne vojevitosti se jeuveljavil čut človekoljubja in človečnosti. In vendar so se našli ljudje, ki so v to veliko harmonijo žalovanja in sočutja — ta svitli in tolažilni žarek v temni sliki groze, razsula in gromad mrličev v južni Italiji — zahreščali in ki bi hoteli to neizmerno gorje izrabljati politično : plameni, ki so v južni Italiji dovršili grozno delo razdejanja in vni-čeuja stotisočev človeikih življenj, naj bi povspešili eksplozijo na Balkanu! To je podvojena bestijalnost. Brutalno je, ako človek hoče izkoristiti nesrečo sočloveka kakor sredstvo za boj proti njemu in brutalno je, ako se hoče narodno nesrečo izrabiti v lastne politične in nacijonalne koristi; ali bestijalno je, ako se katastrofo, ki je že uničila stotisoče življenj ter donesla nad ste-tisoče vse grozote vulkanične katastrofe, sla?i kakor primerno dobrodošlo priliko, da se izzove že večo katastrofo, ki bi zahtevala še neprimerno večih žrtev na življenju, imetju in blaginji sočloveka. Nečloveško je, ako se kdo radosti na nesreči sočloveka; a kaj naj rečemo ljudem, ki hočejo tako nesrečo izrabiti za — drugo nesrečo. To je brezčutnost, ki kaže na okamenje-nje src. A na tej bestijalnosti se moramo zgražati tembolj, ker so se našli taki ljudje ravno v tistem narodu — menda j edinem na svetu —, ki išče ravno v avoji visoki kulturi naslove za nekako kulturno hegemonijo nad drugimi narodi in ki samega seba toli rad označa kakor izvoljeni narod „dar Gtotteafurcht und Sitte" — ker ao ae, pravimo, ravno v nemškem narodu našli podivjanci, ki bi hoteli katastrofo v Italiji izkoriščati ne le proti Italijanom, ampak tudi v to, da bi zanetili veliki plamen na Balkanu !! Gori smo rekli, da človek, ki ima le iskrico človeškega čutsvovanja v srcu, ne bo hodil z ognjem blizu soda, napolnjenega amod-nikom in dinamitom. Izvestni nemški novinarji pa kar mahajo s plamenečo bakljo okolo ta-cega soda in še naglašajo cinično, da se v jokavim glasom, naj sedeta in si odpočijeta. A nista hotela sesti. — Za to je dovolj časa, dokler opravimo pri vas, rekel mu je Lukušev svak, saj veste tudi brez tega, po kaj smo Be odpravili k vam. Stari Palouckv je zopet vzdihnil; zelo nerad se je ukvarjal z nečimurnostmi tega sveta, ali nič ni pomagalo, moral je vgrizniti v kislo jabolko. Najbrže ai je mislil, da bi bilo to za njega pohuj šljivo opravilo z vršeno kar najprej, ako bi se delal kakor da nekaj že ve. Zato je takoj odkrito priznal: — Lagal bi, ako bi rekel, da ne vem : Lukaš hoče našo Vendulko za ženo. Svak se je nasmehnil, ker se je danes boter Muhač proti sroji navadi tako odločno oprijel stvari; sicer je vedno najprej pol ure razmišljal, da ne bi česa rekel, kar bi bilo lahko v Škodo zveličanju njegove duše. Seveda je malo več takih ljudi v naših gorah, a v starih časih je bil vsakdo tako vesten in previden. Lukaš se je tudi smehljal. Zaraja! je v svojem srcu, ko je slišal Vecdalčino ime izgovarjati skupno s svojim. Sedaj šele se mu je zdelo, da je resnica, kar se godi žnjim. Teh šest tednov žalovanja je prebil kakor v sanjah ; ni se mogel prav uživati v ta nagli preobrat svoje usode. (Dalje.) Stran U »EDINOST c štev. 9 V Trstu, dne 9. januvarja 1909 polni meri zavedajo tega, kar počenjajo. Naš „Piccolo" jih imenuje hijene. Prav ima! Včerajšnji „Piccolo" pa pozdrava s posebnim zadoščenjem, da je nemški „TViester Tagblatt" tako odločio zavrnil te nemške novinarje, kisovspričo katastrofe v Italiji zagrešili take žurnali-stične ekscese. Pridružujemo se popolnoma tej obsodbi skupno s — „Piccolom". Ravno zato bi temu listu in našim italijanskim narodnim na^prot-Likom splch posebno podčrtali oni stavek v ^Triester Tagblattu", kjer je rečeno, d a niti nervoznoafc, niti razburjenje radi političnih dogodkov ne more opravičiti takega motenja harmonije čutstvovanja vsega sveta! To naj si zapomnijo, še posebno ravno naši Italijani. Nočemo pisati dolgih rekrimi-nacij. Le jedno reminiscenco naj vživimo. Našo Ljubljano je pred nekoliko leti zadela jednaka ča tudi ne gorostasna v svojih dimenzijah — katastrofa kakor sedaj južno Italijo. Ves človekoljubni svet je izražal svoje sočutje in nabiral milodare za ponesrečence. In'tedaj si mogel v našem Trsta za vsakim oglom, v vsaki družbi čuti ljudij, ki bo se radovali na nesreči, ki je zadela Ljubljano, in so še izražali željo, da bi se vsi ščavi potopili!! A italijansko rovimtvo naše je pa ob vsaki priliki, ko so z.*vibrali hujij boji med nami in niimi, bru alno zasmehovalo Slovence radi tistih par sto kron, ki lih je Trst poslal v Ljubljano! Dciali eo torej nem nekaj podobnega kakor sedaj tisti nemški brezdušni žui nali iti delajo Italijanom ! Ia ti poslednji občutijo seda; na l^tni koži, kako grdo je to, ako se narodna Lesrčča fruktifiscira v politične namene ! Sicer pa vino danes popolnoma na strani Italijanov v obsojanju nemških brutalnih žur-nalištičnth ekscesov. Naša narodna obramba. Kaj je z našo „Narodno Stražo" ! Ko so se vsled krvavih dogodkov polegli valovi političnega strankarstva, pojavila se je na obzorju zopet prevažna ideja naša skupne narodnopolitične obrambe; spomnili smo se zaspala prepotrebne „Naše Straže". Ne preiskujmo, kdo je zakrivil, da je društvo takoj po rojstvu odrevenelo; odpustimo in pozabimo, a sedaj se lotimo složno in z združenimi močmi, da vzbudimo društvo k agilnemu delu. Dela je ogromno. Mi drem-ljemo, dočim sovražnik bdi in dela noč in dan na našo pogubo. Obmejnih Slovencev se je lotila skoraj upravičena letargija, ker so bili vsi njihovi obupni klici zaman. Imeli amo zanje sočutje in tolažilne besede, a dejansko jim nismo znali pomagati. Nemško bojno d uštvo „Siidmark" pa kupuje poseko za za posestvom slovenske zemlje. Samo lani je porabila „Siidmark" nad 200.000 K za germanizacijo v naših deželah. Nakupila in z Nemci naselila je nad 3000 oralo? slovenske zemlje; samo v Št, Ilju v Slov. goricah si je pridobila 200 oralov. Ako ne bo hitro od-p smoči, bo ta slovenski Port Artur v par letih nemško-protestantska kolonija, a nemška jezikovna meja se potegne pod Maribor do Drave. Pa tudi na Kranjskem „Siidmarka"4 pridno izpodkova tla, V prvi vrsti se je vrgla na Kočevje, a tudi po Gorenjskem ima razpredene svoje mreže (Tržič, Josenice, Bela peč). Kočevarskim šolam in učiteljem je razdelila lani 2450 K, obrtnikom 2860 K, „Studentenbeimu* 612 K, drugačnih podpor 2020 K. skupaj samo za Kočevje 12.520 K. Podružnica v Ljubljani je imela lani 383 členov, v Šiški pa 145 členov. Celo v Postojni obstoji podružnica tega strupenega društva. Na slov. Koroškem ima toliko podruž nic, da so si lani ustanovile svojo zvezo (Ostgau) v Spod. Dravogradu. In mi naj k vsemu temu molčimo in gledamo mirno, kako te nam dedna zemlja ruši kos za kosom ?! Ša imamo dovolj idealnih in požtvovalnih mož, kar so pokazali jesenski dogodki. Treba ie le društva, energičnega vodstva. Voditelji vseh slovenskih strank — brez obotavljanja na delo! V vseh obmejnih krajih naše do movine odmevajo obupni klici potapljajočih se. Tako je n. pr. nekje na Koroškem velika občina, ki bi bila Slovencem za vedno zagotovljena, ako bi se izrinilo iz nje najhujšega nemškega agitatorja. Njegovo posestvo je na predaj, a Slovenci najbrže zamudimo priliko, in v akcijo stopi „Sudmark*. Kaj je z društvom t pomoč obmejni i Slovence* ? Celo leto ae že vodi posebna akcija za obmejne Slovence. V ta namen se je razpe čalo že mnogo narodnega blaga. Našemu obrambnemu delu mora biti dobrodošel vsaki sobojevnik, ki deljuje na narodni podlagi za celokupne iterese domovine. Treba je le priti z jasnimi računi na dan, da utihne viako sumaičenje. Ali bi se to društvo, ki ima že gotovo lepe svete, ne moglo prekrstiti ▼ slovensko „Siidmark" („Našo Stražo") ?! Ako se to zgodi zgolj na narodni podlagi, ne bo imelo društvo med Slovenci nobenega nasprotnika, temuč le braniteljev in podporni-kov, kakor sploh ne sme imeti med nami nobeno obrambno društvo protivnikov. Delovanje nemškega „Schulverein a". Sovražnika in njegove nakane je treba dobro poznati, ako se ga hočemo vspešno ubraniti. Razun „SUčimarke" je Slovencem najnevarnejše nemško bojno društvo „Schulverein". V 25 letih svojega obstanka je „Schulverein" vzgojil v 46 šolah ob jezikovnih mejah 69.000 otrok, največ slovenskih, ki so za naš red, izgubljeni. Samo za ponemčevanje na Spod. Šcajerskem je izdal „Schulverein* v 20 letih 1,054.870 K. Posebno pridao ustanavlja šole v obmejnih kočevskih krajih, lani je ustanovil kar 4 šole. Zadnje čase se je „Schulverein" vrgel z vehemenco na Slavonijo. kjer imajo Nemci V3led tega že dva tednika, celo vrsto bralnih ia pevskih društev, bsnk itd. V Slankamenu bo na občinskih volitvah prodrli Nemci s 6 kandidati. V Zemunu £e je ustanovil „Turnverein". Požrtvovalnost Nemcev za „Schulverein" je čimdalje veča. Lani je imelo društvo 134.655 K več dohodkov nego prejšnje leto. Na Koroškem ima že skoraj vsaka župnija svojo podružnico. Lani se je ustanovilo 307 novih podružaic, tako, da jih je sedaj vseh že blizu 1400. Potem ni čudno, da lahko daruje društvo vsak mesec 40 do 50.000 K za ponemčevalne namene. Samo za božičnico v obmejnih krajih je darovalo lani 8000 K. Na Kranjskem ima „Schulverein" podružnice v Ljubljani, Š.ški, Trž ču, Bali peči, Jesenicah in več po Kočevskem. Celo na Primorskem je več podružnic in omizij tega društva. Nove podružnice „Družbe sv. Cirila in Metodi j a". Zadnje čase so se ustanovile podružnice za Vič, Giince in Rožno dolino ; nadalje za Posavje s sedežem v Tomačevem, v Šmarieti v Rož. dolini na Koroškem. Kmalu ae ustanove podružnice v Glin j ah in Spod. Dravogradu na Koroškem, v Ribnici na Štajerskem itd. — Nove otroške vrtce ustanovi „Družba sv. Cirila in Metodija" v Korminu na Goriškem, snuje pa ga tudi v nekem predmestju na Štajerskem. Kriza v Avstriji. Z Dunaja javljajo: Dne 7. t. m. je bil ministerski predsednik baron Bienerth v avdi-jenci pri cesarju, da mu poroča o politični situaciji. Z ozirom na nevspeh posvetovanj nemški poslancav v Pragi in pod pritiskom ogrskih stvari želi cesar dati obvestiti se po vodilnih političnih osebah. Pričakovati je torej, da bodo te dni razni poslanci poklicani pred cesarja. V čeških krogih se govori, da hoče Bienerth eventuvelno ustvariti še eno resortno min., a v slučaju skrajne potrebe tudi eno m i-nisterstvo brez portfelja. Novo resortno ministerstvo bi naatalft po razdelitvi sedanjega ministerstva za trgovino v trgovsko in obrtno in v obratno ministerstvo. Temu poslednjemu bi se podredilo poŠtar3tvo, ako bi češke stranke u stopile v koalicijsko ministerstvo, bi dobile novo obrtno ministerstvo. V čeških krogih se zattja, da Jugoslovani doba ministerstvo brez portfelja. Slednjič javljajo „Narodni Listj", da se baron Bienerth, ako ne pride do koalicijskega mi-nisterstva, pripravlja na birokratiški režim: sedanje provizorično ministerstvo se proglasi definitivnim. DOGODKI NA BALKANU. TURČIJA. Angleška obeta pomoč Turčiji. PARIZ 8. — Doznaje se iz vrlo dobro obveščenih londonskih diplomatičnih krogov, da je Angleška, odnosno sir Grey, obljubila Turčiji za slučaj vojne z Avstro-Ogrsko vojno pcmoč in sicer aktivno sodelovanje svoje vojne mornarice. Nemiri v Mosulu. CARIGRAD 8. „Jeni Gazeta" poroča, da ao nastali v Mosulu resni nemiri. Aretirali so nekega konjenika, ki je na bajram3ki praznik napadel neko turško žensko. Petdeset njegovih tovarišev je napadlo stražnico in ga je skušalo osvoboditi. Nastal je boj, katerega se je udeležilo tudi prebivalstvo. Med tem so zločinci porabili nemir, da so odprli ječe, nakar je prišlo do ropanja in klanja. Ugledni načelnik Kurdov Said je bil z vso njegovo rodbino umorjen. List poroča, da je razun tega bilo 30 vojakov in civilnih oseb ubitih, 40 pa ranjenih. Zdi se, da je položaj resen, ker je vojni minister pozval četrto vojno poveljstvo, da odpošlje v Mosul pet batalijonov. Zahteve Turčije. Iz Carigrada poročajo: Predsednik turškega parlamenta Ahmed Riza je obiskal avstroogerskega poslanika markiza Pallav^eini ter mu priobčil, da zahteve Turčija raznu denarne odškodnine tudi avtonomijo Bosne in Hercegovine, da se pa ne protivi, da ostanete obe pokrajini pod suverenostjo cesarja Fran j a Josipa. ČBNOOORA. CETINJE 8. Po uzoru srbskega odbora za narodno obrambo osnoval ae je] tudi tukaj tak odbor, kateremu je na čela knežev&Peter, sin kneza Nikole. Drobne politične vesti. Kazenski proces Sicinakega. | Lvovski listi poročajo, da so zdravniki že j oddali svoje mnenje o duševnem stanju Sicin-skega, morilca namestnika Potockega. "ova I kazenska razprava proti Sicinakemu se bo j vršila baje meseca februarija. I Cesar V iljem se preseli v Bero I i n. „Berliner Zeitung am Mittag" poroča, da se cesar Viljem 11. t. m. preseli z dvorom v Berolin, kjer da ostane mesec dni. Ogrska. Kako kupuje ogrska vlada posestva ? „Neues Pol. Volksbl." pripoveduje: V minolem letu je vlada kupila od poslanca j Gabriela Szontivanji v hunjadski županiji po-j sestvo brez fundusa inatrurctusa za 420,000 - kron, dve leti prej je Szentivanyi ponujali isto posestvo devaškemu trgovcu Steinu za 240.000 i K, ki je pa našel ceno previsoko, Od Tiboria Barcsaya je vlada kupila posestvo za 420000 K ki je bilo od popolnoma nepristranske strani cenj. največ na 300.000 K. Posestnik Kovacs je pred petimi leti zaman ponujal na prodaj svoje posestvo z fundusom za 260.000 K; pozneje je bil pesekau gozd, pripadajoči posestvu, za 60.000 K, a v minolem letu je vlada kupila to posestvo (brez gozda) od njega za 424.000 K. Dnevne vesti. Vakantna predsedništva. — Odgovor „Indipendentu". Te dni smo v daljšem članku odgovarjali „Indipendantu", na njegove drzne in absurdne zahteve ozirem na pradstoječ« imenovanja predsednikov višemu deželnemu in trgovskemu sodišču. Na naša nepobitna izvajanja replicira rečeno italijansko glasilo v zelo dolgem članku in nam skuša priti do živega z argumentacija — nu, s tako revno argumentacijo, kakoršna se pošilja vsikdar v boj, kadar se brani stvar, ki sa braniti ne da, ker je krivična. Slabe stvari se ne more dobro braniti. Pred vsem trdi „Indipendente", da Italijani na zahtevajo nič drugega nego pravico za svoje sodnike, da tudi oni konkurirajo in da se jih uvažuje. A tako pravico da imajo mnogi italijanski sodniki po svoji korektnosti, inteligenci, službeni dobi . . , .! Kdo, za božjo voljo, je kedaj branil italijanskim uradaikom, da niso mogli konkurirati ?! Tudi mi ne nikdar! Iu se nismo in se ne bomo upirali imenovanju Italijana na ka-tero-koli mesto, ako ima za to mesto popolno kvalifikacijo v vsakem pogledu. Saj se nismo upirali imenovanju Defacisa predsednikom višega deželnega sodišča, ds-si mož ni bil Slovenec. Laž je torej da mi zahtevama le svojih „kreatur". Mi ne zahtevamo Slovencev ampak popolnoma sposobnih uradnikov! Take spodobnosti pa ne more biti brez popolnega poznavanja deželnih jezikov !! To je ravno, čeaar Italijani nočejo pripo-znati in sa s tem sami stavljaj o v krivo. To je sedaj jel menda občutiti tudi „Indipendente", sicer ne bi bil začel zatrjati, da tudi mnogi italijanski uradniki znajo slovenski. . . ! Ali tu je „Indipendente" v svoji neprevidnosti podal zelo nepremišljeno pripombo. Dostavna namreč, da radi tega, ker italijanski uradniki znajo bolje italijanki, nego slovenski, ne dela njihove pravice manje. V tem grmu pa tiči ravno zajec. Mi se ne moremo zadovoljevati z uradniki, ki le lomijo kako naše besedo in jo po vrhu še mrzijo. Mi ne zahtevamo od sodnih funkcijo-narjev, naj znajo bolje slovenski, nego italijanski ; istotako pa ne dopuščamo, pa bi znali manje slovenski nego i t a 1 i j a n s k i. Popolnoma morajo poznati j fcomentari ob deželna jezika in voljo morajo imeti za objektivno poslovanje v obeh jezikih ! To je naša zahteva, ki jo stavljamo z neizprosno doslednostjo in jo bomo tudi branili z neizprosno odločnostjo. „Indipendente" bi hotel zasukati sulico A d vocem Nadamlenskj ! Tega moža ozaača italijansko glasilo kakor Nemca, da si je roien v Tratu in pozna popolnoma italijanski jezik. Evo — to je eklatanten dokaz, da „Indipendentu" ne zndoščajo ljudje, ki imajo kvalifikacijo glede italijanskega jezika. On hcČ9 imeti na sodnih mestih — političnih somišljenikov ! ! Potem pa si še upa trditi, da mi Slovani tiramo politiko v sodao dvorano ! In de-klamuje nam svoio definicijo o naglašan^ua pojmu „korektnosti" ter dostavlja : mi stavljamo svoje zahteve v imenu organičnega iu perfektnega funkcijonarja juatice ! Kaiti — tako meni italijansko glasilo : slovenski jezik se rabi ie na razpravah, v občevanju s stan-kami, dočim je italijanščina tudi notranji- in splešni jezik &oaiš5. V kolikor je ta poslednja trditev remiena — nam ovaja le da na naših sodiščih vlada še vedno zloraba kajti ni ga nobenega zakona in nobenega predpisa, ki bi določal na naših sodiščih kako „lingua di foro" in zato tudi italijanski jezik nima nikake pravice do take prednosti! Sicer pa je že to absurdno, ako „Indipendente" govoriči, da je perfektno funkcij onir a ni e justice možno, ne da bodo sodniki popolnoma uuieli jezika strarik. S tem, da nam laško gLsilo prihaja s takimi nazori, priznava, da mu ni čisto nič za perfektno funkcijonarji juatici; marveč, da hoče le urneti na visokih sodnih mestih — političnih somišljenikov! Basta!! Nekaj za „Piccola". Pred seboj imamo Ust „Corriere di Catania" štv. 361 od 31. decembra 1908. Na tretji strani prinaša članek pod naslovom : „I ladri ali" opera. — Anche i soldati rubano I" (Tatovi na djlu. — Tudi vojaki kradejo!) V tem članku so pripoveduje, kako so v Messini tudi vojaki porabljali priiiko in se okoriščali. „Kradli so — piše poročevalec — pred našimi očmi. Nastopili smo proti njiiia najprej z dobrimi besedami, potem pa se silo. Nekateri so odnehali in so odlagali ukradeno blago na tla in bežali, ker so se bali, da jih izročimo oblastim. Drugi pa so reag:rali iu bilo je celo takih, ki so potegnili nože, di so branili ukradeno blago ! Zopet drugi so odnehali še le pred cevmi revolverjev. V izvršenje aretacije smo zahtevali pomoč vojakov, ki so sedaj pa sedaj hodili mimo. Ali ti so z izgovorom, da morajo na delo, odrekali pomoč. .Zato se je pisec teh vrstic v*d?l primoranoga, da je katerega njih prijel za preobila prsa, jim silo odpel suknjo io izvlekel na veliko začudenje navzočih blago, ki bo ga hoteli ukraBti. Ljudje so jim kričali v obraz : tatovi!, ker ms o mogli Da noben način opravičiti provenijenco blaga. Nikdo njih ni hotel povedati svojega imena in čim so se čutili svobodne, so zbežnli tudi oni v strahu, da bi jih izročili oblasti". Poročevalec zaključuje : „Nesauno di loro volle declinare il proprio nome ed appena si vedevano libari si davano anch'essi alla tuga temendo che li consegnassimo alle autorita. superiori. Qaesto per vergogna deli' esercito italiano dobbiamo pubblicamente deuu^iare, aneha per la meschinissima figura tatta dinanzi i marinai nnsi che assiatevano alle scene quaai nauseati". Na sloven»ki prevedeno: „To moramo javno povedati na sramoto italijanske vojake ; tu pa tudi radi žaloatne fig are, ki so jo delali vapričo rnakih mornarjev, ki so studom prisostvovali tem prizorom". Z naše strane ni treba pisati n;kakega a. Akademični ples. Dane3 zvečer se t>rej vrši akademični ples. Kdo bi si bil pred 10 leti sploh mislil, da bo do lata 1909 zamogli tržaški domači akademiki tako nastopati. Danes pa imajo svojo krepko organizacijo, društ70 r Balkan", ki šteje sedaj 46 članov. J? 36 med slovenskimi urad-! K to nastapajo in dane3 ireda s„oj , mki takih, ki neznajo italijanski. Italijansko; elitni lflgi Potrebrio je da tržaško 8lovansk3 glasilo seje zateklo k očitni neresnici. Utegne, občiQ3tvo izkaŽQ 6ia3patije svoji mladini. Stoje biti pač kak praktikant, ki ne zna Se popol-1 aimpatije so izkazali naši vodilni krogi našim noma itahianski. Ali to bo po Tečim odvet- ! akadem;kom že 8 tem, da stoji ta ple3 pod mžki kandidatje, ki vrSe na sodisču Ie pred-! pokr0viteljstvom našega prvoboritelja dr. ' O. pisano sodnijsko prakso. A v kolikor se mi-, R in U{,ledtlih narodnih dam : goapa 8hjo prosvetiti sodni službi, se gotovo Pnu" Grregorinove, Mandiceve, Rybareve, Siavikove čijo popolnoma itahjanskega jezika poprej in Suretove. Na slavnem občinstvi je sedaj, pridejo do imenovanja. u . f da jik posnema. Naši uradaiki v Primorju znajo prek in ' , . .. . , ,, . prek po tri in celo po Štiri jezike. Italijanskih ... .Za akademični ples mnogo vami, ki se je pa, ki ne znajo ne slovenski, ne hrvatski. )lh odposlalo, m poŠta še dostavila o če-in ne — nemfiki. Znajo le italijanski in Se mf hotčemo *3 g^onti, Zato prosimo, naj se to včasih jako slabo, ker se držt!zSlaz8e š? tekom dneva tisti, ki zele vabila, a •vojefa dijalekta! i še m90 vdoblh- 0dbor- Da pa se ne komo dalje prepirali, p* !. Bltzbmt drištve „Trst" naznanja g«sp. zivljamo „Indipendenta", naj nam imenoma *n gospodom, ki sodelujejo pri „glazbeno-dra-na'teje tiste italijanske sodne uradnike, ki matičnem večera" v Ajdovščini, da pridejo imajo popolno kvalifikacijo za jntri t;čno ob četrt čez poludne na državai predsednika katerega gori omenjenih viših sc- kolodvor, kjer jih bo pričakoval goap. Karol dišč ! l! Prosimo terej ! t Smutz za katerakoli pojasnila. Mi pa lahko rečemo tu na vcb glas, da, „Kolo" oživljeno! Prejeli smo: Dea <■. je med njimi le en sam, ki bi mogel priti v i t. m. je bila, kakor je bilo objavljeno, prva poštev, a Se ta bi se gotovo najodločneje! pevska vaja za moški in mešani zbor. Pevk zahvalil, ako bi mu „Indipendente" hotel usi-jin pevcev je prišlo nepričakovano mnego, a ljevati svojo protekcijo. V svarilo mu mora še jih je nekaj, osobito pevk, ki se ni>o odbiti usoda nekega bivšega konkurenta umi- zvale pvzivu odbora. Ker je, kakor so se rovljenemu svetniku Nadamlenskemu. Zmagal pevci prepričali, „Kolo" sedaj popolnoma je ta poslednji, ker je njegovega konkurenta i pomlajeno in ker ima tudi v g. pevovodju protežirali stranka — „Indipendenta". I navdušenega bodritelja, se nadejamo, da na Danes zvečer Akademični ples v dvorani Nar. doma. Začetek ob 10. uri. V Trstu, dne 0. januvarja 1909 > EDINOST c štev. 9 Stran III nedeljsko vajo pride sleherni pevec in pevka, da bo tako naše število popolno. Ker že v toku enega meseca nastopimo na pevskem večeru in ker začne poučevanje novih ter ponavljanje starih pevskih zborov, naj ee vsakdo požuri, da pride sam in da privede še no*ih pevskih moči. ..Kolo" ima v Trstu še veliko nalogo, osobito sedaj, ko so volitve že pred durmi. Združimo se torej in pokažimo someščanom, da še živimo, da hočemo tudi napredovati ia da pas ni volja dopuščati, da bi naše „Kolo" š; nadalje spalo. Prihodnja pevska vaja b« v nedeljo 10. t. m. ob 2. uri popoludne (točno) v pro-Ftirih „Trgovsko-izobraževalnega društva", * ca S. Pranceaco štv. 2. Pevec. Opoldanski strel, Ker se je telefonska - ^eza med c. kr. pomorskim obserratorjem m svetilnikom hipco prekinila, je včeraj opoldne padla t. zv. časovna krogla tri minute p ^zgodaj, radi česar je zadonel včeraj strel, ficijelni poldan, tri minute prej, nego ie bil pravi poldan tržaškega časa. Tržaška mala kroriika. August Semul č je bil, kakor znano radi ooskušenega roparskega umora mlinarja Fur« lana La devinski sesti obsojen od prvotnega sodišča v Gorici na pet let težke ječe. Sedaj iiu je viš e deželno sodišče v Trctu na priziv državnega pravdnišiva zvišalo kazen na deset let težke ječe. Tri nezgode na tramvaju v enem dnevu. Včeraj popoludne je voznik Dreherjeve pivovarne hotel z vozom, na katerem so bil steklenice in led, prestopiti tramvajski tir na ul Stadion. ko je ravno pridirjal motor. Tramvaj in voz sta trčila skupaj. Več Bteklenic na vozu je žlo na kose, dve šipi motorja sta se razbili. Ob 5.30 pop. trčila sta sa pri Volti di Chioiza dvovprežen voz tvrdke Cimadori in tramvaiski vagon. Škoda je neznatna. Ob 9. uri ziutrai zatekcilo je v ulici Sinita kolo kopije št* 166 na tramvajskem tira. Ker je z železnino naloženi voz oviral razgled vozaiku tramvajskega motorja, in ta-le in utegnil ustaviti motor, ki je, sicer s precej Kajaoiiano silo, trčil skupaj z vozom in mu razbil desno svetilko ter poškodoval desna vratca. Koledar in vreme. Danes: Julijan muS. — Jutri: 1. nedelja po sv. 3 kraljih ; Pavel ap. — Temperatura včeraj ob 2. uri p >po'udna 7° Cels. — Vreme včeraj: megla, oblačno, zvočer dež. Vremenska napoved za Primorsko : Spremenljivo s posamičnimi padavinami. Hladni vetrovi. Temperatura malo ipremenjena. Sodna kronika. Odmevi s prihoda Milanežev v Trat. Včeraj zjutraj je pričela pred tukajšnjim deže.nim sodiščem obravnava proti 22 mladeničem, obtoženim radi nepokorščine napram ndarjem povodom demonstracij ob prihodu M lanežev v Trst. Obtoženci so : Ferruccio Corsi, rojen 1. 1885 iz Pirana ; Benjamin TauČer, rojen I. 1889 iz Trsta ; Peci:r Chirilo, rojen 1. 1889 iz Tr^ta; Ferdi-a^cd Dose, r. 1. 1888 iz Trsta; Livio Nj-vaioli, r. 1. 1S93 iz Kormina ; Adelchi Rocco, r. 1. 1889 iz Trsta; Ermanno Tumin, r. 1. 1884 iz Trita; Pavel Tanzes, r. J. 1886 iz Id'ije; Miljutin H-eščak, r. 1. 1884 iz Sina-dolja; Viktor Kru chsr, r. 1. 1887 iz Trsta; Kari Ferluga, r. 1. 1882 iz Trsta; R:hard Ciprioti, r. J. 1888 iz Vodnjana; Henrik Černigoj, r. 1887 iz Trsta; Avgust Stoka, r. I. 1888 iz Trsta; Anton Kermolj, r. 1. 1878 iz Komca; Guirino Voltolini, r. 1. 1873 iz Sr-lita; Teodor Stranka, r. I. 1890 v Ledinu ; Faust Amodeo (neprisoten), r. 1. 1889 iz Dubrovnika; Anton Stopar, r. 1. 1873 v Kostanjevici; Jurij Conighi, r. 1. 1892 iz Trsta; Kristijan Conjoiaro, r. 1. 1886 iz Rovereta; Guido Zamariai, r, 1. 1890 iz Cittanove. Obtožnica pravi, da se obtoženci 16. in 17. avgusta 1908 niso hoteli raziti na ukaz policije, in so zato obdolženi delikta upora po § 283 k. z. Vse se je dogajalo ob znanih demonstracijah, ko je policija razganjala demonstrante. Vsi obtoženci so zanikali krivd3. Pozvano 70 25 prič, večinoma redari. Obravnava se bo zaključila bržkone jutri zvečer. Naše gledališče. Jutri dne 10. t. m. ob 7. uri zvečer se uprizori na našem odru znamenita veseloigra „Vzgojitelj Lanoveet4 ki je dosegla na vseh večjih odrih, kjer so jo prtd-itavJjali, največji vspeh. Poleg izbcrne karakteiizacije delujočih osfh, ki so seveda deloma v ideale povzdidnjene, deloma nekaj karikirane, je prispevala k takemu vspebu tudi važnost predmeta, ki ga obdeluje ta um otvor. In baš to dejstvo mora vzbuditi tudi med tržaškimi Slovenci posebno zanimanje za nedeljsko predstavo, kajti šola in šolska v7£ojf?, to je eden izmed najvažnejših čini-tehev, ki gibljejo naše družabno, kulturno in ceio politična ži'.ljenje v Trstu. Če pa fe »J tfck) železno vstrajnostjo borimo, da si pridobimo potrebnih in našemu življenju primernih šol, gotovo ne bomo umanjkali, ko pride na na3 vprašanje, kaj naj bo notranji ustroj teh naših šol. VelevaŽno je namreč za dosego pravih in največjih vzgojevalnih vspehov, da tudi dom primerno vzgaja orroke, ki so le nekaj ur na dan izročeni javnim funkcijonar-jem. Kako pa bo vedel urediti naš preprosti Človek to svoje sovzgojevanie napram šoli, če šole, njenih dobrih in slabih strani ne pozna ? In glejte, pisatelj naše veseloigre je na stežai odprl vrata najbolj skritih šolskih prostorov, pisarne in konferenčne sobe, in tu stoje pred nami možje in ženske, ki vzgajajo ali bi vsaj imeli vzgajati našo deco, naš up ia naš ponos, ljudje, ki imajo preko naših otrok v rokah našo prihodnost. In vešči pisatelj nam je z mojstersko roko očrtal te postave, od najbolj simpatičnega učitelja d j ostudno antipatičnegfi laži-vzgojevitelja, na obeh koncih te zanimive vrste pa si stojita v nespravljivem nasprotju okosteneli pedant Lanovec in pa idealni vzgojevat=li, vzgoje rateij-umetaik K remenja k. — Kako smešne so nekatere teh p03tav in kako resnične na dnigi strani, tako resnične, da bi jih smeli imenovati tipe svoje vrste ! Prihodnja predstava ve-lia torej pred vsem tiftim, ki im3jo epraviti s šolo in mladinsko vzgojo; vse to nujno vabimo, da ne zamude lepe prilike in si ogledajo to tako humoristično in satirično pisano igro z veleresnim ozadjem. — Jutri torej nastopi na našem odru „Vzgojitelj Lanovec". * * * . • Opozorjsmo na to velezanimivo vprizori-tev zlasti učiteljski stan. Tudi učitelji iz daljne okolice, na Krasu, lakko vporabijo to priliko, zlasti ker konča predstava ob deseti uri in komodno vporabijo zadnji vlak za povratak domov. Tržaška gledališča: POLITEAMA ROSSETTI. Danes ima g, Angelini ml. svoj častni večer z opereto „Vojvodič" (il duchino). Jutri bosta zadnje dve predstavi. FENICE. Nocoj ob 8. uri s 3 uprizori komedija „Niobe". Jutri dve predstavi. EDEN. Danes zvečer je navadna va-riete predstava. — Jutri bosta dve ecaki predstavi. VERDI. Velik dobrodelni koncert za ponesrečence radi potresa je sijajno uspel. — Vse točke izrednega sinfoničnega vsporeda so bile izrršene s fijo umetnostjo. Hiša je bila napolnjena odličnega občinstva. Nar. delav. organizacija sklicuje Javne shode: danes soboto, dne 9. jannvarja 1909. ob 7. in pol uri zvečer v prostorih,Narodne del. organizacije', jutri nedeljo 10. jannvarja t. 1. olt 10. uri nredpoludne: v dvorani ,Konsum. društva' v Rojanu in ob isti uri v dverani ,Gosp. društva' v Rocolu. ob 4. uri popoludne: pri sv. Ivanu v ,Harodn. domu' z dnevnim redom : Zakon, slovenski delavci in kršenje pogodbe s parobrodno druž. „Dalmatia". Danes zvečer zaupni ssstanek vseh odbornikov in zaupnikov hkupin ob 7. uri. Društvene vesti, „Narodni pipčarski klub" od Sv. Jakoba priredi danes zvečer svoj španski plesni venček v plesni dvorani „Trgov.-izobr. društva" v iTt S. Francesco št. 2, I. cad>tr. Vsakdo, kdor se ne misli udeležiti akademičnega plesa v „Narodnem domu", naj pa pride k nam, kjer se bo prav po domače zabaval v kregu narodnih „pipčarjev". Ni smeti pa misliti, da radi tega, ker je venčku ime „špaaski", bo res vse špansko ! Nasprotno : zabava bo prav slovenska, t j. vesela. Na svidenje torej nocoj, ko mesec svetil bo! Vabilo na II. redni občni zbor, kateri se bo vršil v nedeljo, dne 24. t. m. točno ob 9. uri popoludne v prostoiik „Trž. podpornega in bralnega društva" (ulica Stadion 19, I. nadstr. Dnevni red : 1. Nagovor predsednika; 2. Poročilo tajnika ; 3. Poročilo blagajnika ; 4. Poročilo pregl. računov; 5. Volitev novega odbora ter pregl. računov; 6. Društvena fanfara ; 7. Ustanovitev odbora za pe9bojo|; 3. Slučajnosti ter vpisovanje novih členov. IflUifil Danes sofiota 9. jaiv Alta se odpre :: GOSTILNA mi UBI TWT uu IE im im 1 ^ (prej Ravalico) oo i Carla Gta 17 yHj raj pod vodstvom EME udove CO- 7on LAUZZI, prej voditeljice privatnega penzijonata v ul. Valdirivo št. 23. Izvrstno M In nem. kuhinja Klet j 3 preskrbljena z furlanskim, dalmatinskim in =— istrskim vinom kakor tudi marčnim pivom in dvakrat varjenim bavarskim pivom BOCK. Mesečne naročnine 89* za kosila in večerje Postrežba točna. ===== Najzmernejše cene. 12U I2U rm iai uai Hi m ISI mi TBT UU ISi let velikega uspeha!!!! PH2-LIS, Trnt ulica San Antonio 9, nasproti kavarni „STELLA P0LARE" FrodajalniCii porcelana temenine in trisieioT. Popolne eervice za umivalnike. - Namizne servlee za kavo in v bogati izberi. - Raznovrstni krasni predmeti iz porcelana t« lončevine, jako primerni za darove. - CENE JAKO ZMERNB. m e) Zdrav želodec :: :::: redno prebavljanje in očiščen želodec .'. doseže se z uporabljanjem večkrat odlikovane PICCOLI-jeve tinkture za želodec Prodaja se po vseh lekarnah. - Pošiljatve po poStnem povzetju preskrbuje lekarna PICCOLKoB o. kr. dvorn. zalagatelja In zala-tetja njegove 8vetosti. S_rJ Zalega pristnega I Vipavskega vina Istrsksja terana JOSIP PEROZZI, TRST Prodaja po nizkih cenah na debelo kakor tudi na Jom v sodčkih steklenicah in buteljkah. .*. m-i Via Bachi št. 9. i H M Vale I velikih in ugodnih nakupov uenja, prodaj« v čevijarnici Nuova Calzoleria hiestina ulica G. Carducci 21 (prej ul. Torrente) obnvalo za moSke po sledečih cenah : Čevlji (gete) za moške iz usnja Boxoatf . po K 9 — Postoli za maske s trakom „ „ . „9- — „ urez De. by „ „ . „ 9 61 „ „ ure/ Triurnih „ „ . „ S 60 Izbera razeo vrstnegn obuvala za gospode, gojpo in otroke i. s čevlji in poitoli najmodernejših krojev in oblik iz blaga I. vrste Delo solidno to ualančno. CENE ZMERNE. Dr. RUD. SORLI zobozdravnik klinike za zdrav, zob v Berolinu. Plombovanje. - UMETNI ZOBJE NAJPOPOLNEJŠA METODA. Izdiranje zobou brez bolečine. Uravnanje slabo zraslih zobov. Sprejema od 9.—1. in od 3.-6. ure popoludne. CORSO 49, uhod nI. Silvlo Pelllco 1. lcT\ Slovenska mizarnica v Tr- ef m Majcen Miloš v Trstu ulica Leo gtev. 2 nam javlja, da ima zmiraj v svoji delavnici pripravljene cele spalne sobe in vso drugo pohištvo, ter da prevzema vsakovrstno delo v svoji stroki. Ker je gospod M. MAJCEN naš narodni obrtnik, ga naj-topleje priporočamo slavnemu slov. občinstvu. po najmodernejšem zistemu. Mnogi, ki niso v stanu nabaviti si gramofon proti takojšnjemu pla-ćlln, zamorejo na ta način'priti do tega. Pridite si ogledat, da se pobotamo. STABILIMENTO GRAF. TR1ESTIN0 Tržaški grajični zavod — TRST — Piazza della Borsa 13 !• J&^vl - Dvorana sa sod bene dražbe ulica Sanita 23—25 pritličje. Dražba, ki se bo rrSila danes v soboto 9.! t. m. od 9. do 11, ure predpciudne: PuJka; dvocevka „Lefoeceo", popolne lesene in železna postelie, nočne omaric^, držaji za za-j vase, umivalnik, zavese, preproge, rjabe, blazine. mizice, in posteljna pokrivala. Advokat Dr. Josip VVilfan ima svojo pisarnico v Trstu, Corso štev. 37. BBHBEHH Stran IV »EDINOST« št. 9 V Trstu, dne 9. jautivarja 1900 Pogrebno po. porno društvo rSv. Križ" ▼ Sv. Kr žu bo imtlo bvoj <■ bčni zbcr dne 19. t ec. ob 7. uri zvečer v „KcnsunjueiL diušt-u". Čitalnica pri Sv. Jakobu opozarja vse grdbo - ljubeče mladeniče, nsj ee vpišejo tekem tega tedna v glasbeno Šolo za pibaine instrumente. Poučevalo Ee bo vse instrumente krkor n. pr fauto, klarinet, trembf-to, rog ,td. Poučevali bedo fctrokovnifeki. Nihče naj ne pa ne i traži z larninoi pomisleki, češ, ne poznam rote. ne vem, kateri instrument bi si izvelil itd. Nihče še ni učen z neba padel Kdo ima le malo veselja do godbe, — le v Čitalnico ! Pripomniti je še, da ima Čitalnica tadi nekoliko irstrumentov na razpolago. Glasbeni odsek. Vesti iz Goriške. Glasbeno dramatični večer v Ajdovščini obeta postati kaj lepa prireditev. Zanimanj za to prireditev narašča od ene do dne in kuko bi tudi ne ? Saj je program bogat in raznovrsten: ženski zbor, tamburaški zbor dve izvirni burki s petjem in ticer „Zgrešeno nadstropje" in „Gluh mera bitiu> koupleti, kemični taetcpi itd,, vse to se bo predstav« Jjalo jutri v dvortni v gGBp, Bratine v Ajdovščini. Po koncertu bo p:es. Glazbeno točke bo vodil diuštveci kapelnik g. Vogr č, spremljal ter svira! jri pletu bo popolen vojaški orkester iz Gorice. — Začetek ob 4. uri popoludne. Vesti iz istre. Dopolnilna volitev v III. vol. okraju kmečkih občin v Utri. Na tej volitvi, ki je postala potrebna, ker je dvakrat izvoljeni posl. prof. Mandić piiirzal mandat II. vel. okraja (kmečke občine točnega okraja Koper cavčne cbfice s^. Peter-Damata, Korte in Kratica), sj kmečke občine godnega okraja Vološke-Pcdgrad dne 7. t. m. se glasno izvolile svojim poslancem priporcčerca političnega društva za Hrvate in Slovence v Iatri, gospoda dra. Ivana P a š č i č a cd;etnika v Voloskem. Iz Boljunca. V nedeljo dne 10. prosmea t. }, priredi Dramatični skup rIstra" iz Kopra v Boljuncu — Sancinova dvorana — pred-pustno veseiico s sodelovanjem tukajšnjega pevskega društva „Prešeren^ in tamburaškega zbora društva „Vodnik" iz Duline. Vspered }e jako bogat in obaeza 10 pevtkih in tafcu-raških toček. P:i veselici bo svobodna zabava in ples, ki bo trajal do petelinovega petja. Na obilno vdeležbo nujno vabijo Združeni odbori". Trst Ccmpo BeMre TELEFON štev. 16-17 GBAŠKE, PRASKE in Št, DANJELSKE G N,I ATI. KRANJSKE in TBE-YISKE KLOBASE, BOLONJSKE NAPOLNJENE NOGE. PRISTNI FURLANSKI SALAMI in vsakovrstna slanina. SPECIJALITETA KARNIJSKI MR in vsake druee vrste. PRISTNO mtffinejše ČAJNO MASLO na drolino in debelo. BOSTARDA, MANDORLATO, SVEŽE SADJE, TU- in INOZEMSKA VINA in LIKERJI WW PO NAJZMERNEJSIH CENAH. Pestrežba na dom. - Pošiljatve na deželo. - Preprodajalcem posebni popust. Mali oglasi. Tovarniška dekleta sprejmejo ki govorijo tudi nemško, se takoj Naslov pri Interatnem oddelku Edinosti. 41 Zapomnite si dobro, SSJ-SSJft slikal elektrofotogrsf JERKIČ, via delle Poste 10, I. DEd., do 9. ure zvečer, ako se mu prej javi. Telpfon 21-43. Vprlctna praktično izurjena knjigovodka vešča VCult llld sloveuski. brv»tski, nemžki in italijanski, kakor tudi trgovske korespondence, ki pose duje dobra spričevala želi premeniti službo. Blago betne ponudbe na Inseratni oddelek Edinosti pod Vestna 24". 24 Kuharfca — ali dobra, priletna dekla, ki je zmožna sairostojna hiJna dela opravljati, se sprejme takfj. Dela ni posebnega, samo ra 3 ljudi. Oglasi pod „M. S- S 10", poHte restante Ajdovščina. 10 Prodam ali dam v najem trgovino v ulic Giulia 7, »adi zdravstvenih ozirov, pod jako ugodnimi pogoji. Zgladiti se je ra podrobnosti pn Jos. Grego rič-u. ulica Olmo 1, Tr?t. 33 Učitelj pod „A. B." ifče tem petom znanja z izobraženim dekletom. Ponudbe, ako mogGČe s sliko na Inseratni oddelek Edinosti 2090 Komptoaristinja in1"t^ijanLe^eSa v govoru in pisavi iz poštene rodovine, se sprejme takoj v pisarno velike trgovine v Trstu. Ponudbe pod „F. V." na administracijo Edinosti. 31 14—16-letnega kakor pol-težaka in za druga dela v trgovini, sprejme takoj Plesničar, Giulia 29. Dečka Pisarniški vajenec katski pisarni. Naslov pove uprava Edinosti. 26 Zfl-oin Cfnlfo mizarski mojster, 1 JU JI [I O UJlI O. Belvedere štev. 8, vsakovrstna mizarska dela. Trst, ulica izvršuje 38 60 Vesti iz Kranjske. Občinski svet ljubljanski je na predlog žapana Ivana Hribarja dovolil 1000 K zt prebivalstvo na Siciliji iu Kalabriji prizadetemu po potresu. Vesti iz Štajerske. Škrlatiea v Sevnici. R<*di škrlatice žole v Sevnici do 7. ftbruarija zaprte. Darovi. „Dramatičnemu društvu" je podaril vrli p. Irtn znesek K 40*19 st. mesto plačila za eteižni nam znesek. — Iskrena hvala ! Za podružnico dr. sv. Cirila in Metodija na Greti je darovalo o priliki slavja srbsko-pravoslavnega Božiča stalno društvo pri g. Sttrcu v B&rkovljeh K 16*— Denar hrani ■prava. Za podružnico družbe bv. Cirila in Mc toaija na Cireti nabralo se je med Rojan-skimi in Bar ko vlj a nekimi rodoljubi v novem konsumnem društvu v Barkovljah 5 K. V isti namen nabralo te je pri igri •»Tre se^e" v društveni go«tiini „Roj a nekega konsumnega društva"4 2 K 4 stot., kateri stoti je dodal g. Lavrenčič Matija 1 K. Zavodu sv. Nikolaja so v mesecu oktobru in novembru darovali sledeči dobrotniki in siflvne korporacije : Skoč r J. dekan Primorsko. De vi o K 4 ; S "oko Fraa kap. Šmar e p. Jelšah, Šiajerako K 4, Jenko Stelan župnik Pod*., p. Ilir. Bistrica K 4*40 Peterman žup. na Otoku M. Vorth K 3, Velharticky J. župnik, Jeišanab. Istra K 3; Rozman Jurij župnik, Kovor K Koktl Alojzij župnik na Vrbu pri Ptuju. 8 ajer-ko K 3; Škufec L. župnik. Kranjska gora K 3; Med veš Ot. kur. Trenti Soča. Soriško ; Križaj N. žapnik Ovšiče p. Podnart, Kran sko K 3; Krajec Ivan. Novo mesto K 3; Hušo Mihael kapelan Hrušics, Istra K 3; Kfidur c Fran, župnik v Krašnji K 3; F, Mete d Mišič kspucin, Krško K 3 : Pererne! Ivan dtkan, Kobarid K 3 ; Barbo M.bsel ž p aik. Smlednik K 3; Križman Anton duh. Tr it K 3 ; Zelnik J. žup. v LVmšeniku na Kranj-kem K 3; Brgioc Marica, Trst K 2; Ćepič Fran župcik v pok., v Kozazah K 2. Windischgraetz knez, Bled K 2; Dominik Rudolf župan, Orni Vrh K 2 ; Srlan Johao Pola, Mfir. Komi«. K 2. Lubej Ivan župn.k, Koroško Jezersko K 2; Kcatlič J. župnik. L' čtih pri Beljaku K 2 ; Ćemažar J. župtiik, Koštabcna, Koper K 2; Jereb Matevž žup. v pok. na Primorbktm p. Kranjsko K 2*60; Orcžen Emil notar, Kaoinik K 2; Jakomčič A. posestnik. Gotica K 2 - Pop Nikola Gergo kap. Omišelj K 2 ; Alieš J. duhovnik, Idrija K 2 ; Serajnik I. župnik, St. v Danijelu Prev. Xcrofiko K 2: Blažko Alf. karat, Mimik K 2. Poskusite F?- C^tlfiiHtl" k'J'enaJ-GOVO KAVO ft^alMlill finejgj in najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah. ===== V gostilni : pri g. KATERINI BOLE na postaji juž. železnice, cesta Repentabor 324 — — vdobi se — — dobro belo in črno vino refošk, vipavsko, briško vino in vsakovrstne mrzie in gorke jedi ter ar raznovrstne likerje. Se priporoča slavnemu občinstvu za obilen obisk udana lastnica. Trst, ulica Belvedere štev. 34 ■ (vis-a-vis kavarne Trieste) -m IZBERA KLOBUKOV vsakovrstnih kap, za moške In dečke Cbd8 zmerne. ULICA BELVEDERE ŠT. 34 ////////////, POZOR O POZOR! V prodajalnici slanine Giov. Suban, Trst o ulica Caserma štev. 13 p«* ilobijo rsat^as za zajutrt pra»a dunajsL« klobat-Iiojan 242. lofo pogrebno podjetje pisarna in prodajalna ttia titneenzo Bellini št. 13. Telefon št. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon St. 1402 Zaloga oprave ulica Maasimo D' Azeglio št. 13 Prireja pogrebe od najprostejše do naj elegantne j še vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato zaiogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene le-sene rakve; čevlje, vence iz umetnih cvetlic, kovine, porcelana in peri. Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE Cene nizke, da se ni bati konkurence. Za sin čaj potrebe se uljudno pripoiočajo HENRIK STIBELJ in dragi> skladišče oblek za moške in de. in nedeljo 22. t. m. Matinee od IO. do 12. opoludne. Čevljar-niča TRST, ulica Giulia 7, TRST odlikovana z državno kolajno 1908 na modni razstavi v Tratu Izdeluje vsakovrstno obuvalo po meri z največjo eleganco in solidno.st.jo. Specijaliteta ortopedičniii izdslfcoT in amenfc. ćc7ljb7. CENE ZMERNE. A . KLOBUĆARNA 6. Dopllcber Corso 34 .*. ? KloMKi črni ia te. od K 3,- naprej Klobuki črni in barvani iz klo-bučevine od K 6.— naprej. Bogata izbera kap od K 1- naprej. Čisti samo s čistilnim estraktom r Jfajbotjie čistilno sredstvo xa koyino. Zastopnik Albert o Tedeschi, Corso 4, ni. Umetni /otograjični atelje pri «v. Jakobu a li cm Rivo št, 4a (pritličje) T B S T. Izrrinje Tnako fotografično delo kakor tudi razglede posnetke, notranjo«Pokalov porcelanaste,ploiče za spomenike, itd. itd. Povećanje vsaiatere fotografije. Radi udobnosti P. N. B*r«6alk«v sprt-Jena oaročbe Ia jlb Izvrauja aa daaa ali zunaj nest a.