PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Koalicijske enote čakajo samo še na Bushev ukaz za začetek kopenske ofenzive Irak zamuja z odgovorom Iraški zunanji minister Tarek Aziz kmalu v Moskvi z odgovorom na Gorbačovov mirovni predlog Busheve izjave o »nezadostnosti« sovjetskega predloga - Francija se zavzema za še en dan odloga MOSKVA Težko pričakovanega odgovora Radama Huseina na mirovni predlog Mihaila :-J0rbačova še ni, po trditvah iz Bagdada pa naj a* Tarek Aziz že v kratkem z odgovorom prispel y Moskvo. Toda vse kaže, da namesto, da bi pri-cakovanje še naraščalo, se je s potekom časa to f^njšalo, vse bolj pa je prihajalo na dan, da naj-vsi skupaj čakajo le še na zadnji Bushev ukaz 24 začetek kopenskega napada. Vzrokov za tako sklepanje je več. Le malokdo ?aJbrž res verjame (iranska tiskovna agencija Ta je celo že poročala, da je iraški diktator Zvrnil Gorbačovove predloge), da bo Sadam Husein pristal na ponujene rešitve, po drugi stra-} Pa tudi vojaški viri iz koalicijskih vrst vse bolj 9*asno in vztrajno govorijo o neodložljivosti za-4‘Jučne kopenske ofenzive. Nekateri celo meni-J0, da se je ofenziva celo že začela. Ob stopnjeva-)U letalskih napadov, so bile opravljene tudi vse P°trebne predpriprave, začelo pa se je tudi invazivno bombardiranje prvih bojnih iraških li-.')■ Vprašanje masovnega napada je najbrž res le ve yprašanje ur, pa čeprav francoski diplomatski lri vztrajno trdijo, da do napada ne bo prišlo Pred današnjo nočjo. Da je do mirne rešitve še daleč, po svoje pri-^1° tudi poročila radia Bagdad, ki prenašajo , Tdna iraška stališča. Ta govorijo, »da se bo Irak *conca'<< 0 Sadamu Huseinu pa je iraška skovna agencija Ina poročala, da naj bi včeraj vodil posvet o težavah v kmetijstvu, niti najmanjše novice pa ni bilo o Azizovem potovanju v Moskvo in o sovjetskih mirovnih predlogih. Sovjetska zveza je včeraj na ves glas zagotavljala, da ZDA »niso zavrnile« mirovne pobude Kremlja. Sovjetski zunanji minister Besmertnih bo danes sodeloval na zasedanju Sveta Evrope, kjer bo nedvomno spregovoril tudi o tem predlogu, ki je bil včeraj deležen soglasja predvsem v Evropi, italijanski premier Andreotti pa je dejal, da je predlog Gorbačova povsem v skladu z resolucijami OZN. Včeraj zvečer pa je ameriški državni sekretar Baker ponovno poudaril, da ZDA zahtevajo od Iraka, da v celoti spoštuje resolucije OZN in se brezpogojno umakne iz Kuvajta, »saj bi vsako najmanjše popuščanje bilo v nasprotju z izraženo voljo mednarodne skupnosti.« S tem je Baker dejansko potrdil Busheve izjave, da je sovjetski predlog »nezadosten«. Bolj optimističen je bil iranski zunanji minister Velajati med svojim obiskom v Parizu, kjer nadaljuje svojo diplomatsko misijo. Zavzel se je za potrpežljivost in dejal, naj se vsaj še en dan počaka na iraški odgovor. Pri tem je izrazil prepričanje, da obstajajo konkretne možnosti, da se Sadam Husein odloči za popoln in brezpogojen umik iz zasedenega Kuvajta. Kot napoved skorajšnjega kopenskega spopada se je včeraj prvič oglasilo tudi težko britansko topništvo (Telefoto AP) Slovenija dokončno stopila na pot postopne razdružitve Jugoslavije BOGO SAMSA v^UBLJANA — Ob 18. uri je slo-skupščina soglasno odobrila pf^lucijo skupščine Slovenije o $0 a‘°3u za sporazumno razdružitev ju Cistične federativne republike ^ TMavije«. Resolucija je bila spreje-kt,.rez prave razprave, če izvzamemo li^no stališče liberalcev, ki so nave-l j J11 resolucij in so za odločnejši rez jasnim odločnejšimi pogajanji z tyCjlII1i republikami. Toda tudi libe-gi- se niso načelno izrekli proti in so Sk Vali za res°luciia prif aPna seja vseh treh zborov se je bp-., 4 v svečanem vzdušju brez noT Prt..] Proceduralnih ali drugih težav, v SvSePriik republike Milan Kučan je iti n°!ein izvajanju ponovil že znana bralna stališča o sporazumni raz-^ stališča je pred zaseda-brltlj Zagovarjal na živahni tiskovni renci s tujimi novinarji, katere je Resolucija o razdružitvi še posebej zanimal odnos Slovenije do JLA. Kučan je odgovoril, da bi njega bolj zanimal odnos JLA do razdružit-venega procesa, da pa je to postalo nekaj normalnega. Kot primer je navedel odhod rdeče armade iz združene Nemčije, ki bo trajal nekaj časa in bo »zato tudi nekaj stal«. Toda v tem primeru gre za JLA, ki je »tudi naša armada« in bo zato potreben ločitveni postopek, ki ne bo kratkotrajen. Svoje poročilo je prebral tudi član zveznega predsedstva dr. Janez Drnovšek, ki je ohranil nekatere manjše razlike in predvsem predlog, da bi se obrnili tudi na zvezne organe. Vendar pa je razlike v stališčih z govorom Kučana, predvsem pa s predlagano resolucijo, bistveno omilil, tako da njegov poseg ni predstavljal povoda za ostrejšo razpravo. Kot že rečeno, se je celotna razprava končala zelo hitro, govorili so samo NADALJEVANJE NA 2. STRANI LJUBLJANA — Slovenska skupščina je včeraj odobrila resolucijo o predlogu za sporazumno razdružitev SFRJ, ki jo zaradi pomena za bodočnost Slovenije in Jugoslavije objavljamo v celoti: I. Na temelju trajne in neodtujljive pravice slovenskega naroda do samoodločbe, ki je eno od temeljnih načel mednarodnega prava ter veljavnih ustavnih ureditev Republike Slovenije in Socialistične federativne republike Jugoslavije, je bil dne 23. decembra 1990. leta v Republiki Sloveniji izveden plebiscit za odločitev, ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država, ki ne bo več združena v zvezno državo - SFRJ. Z ljudskim glasovanjem na plebiscitu so državljani Republike Slovenije na pravno veljaven način izrazili svojo politično voljo, da postane Republika Slovenija suverena država, ki bo imela vso dejansko oblast na svojem ozemlju in bo subjekt mednarodnega prava v polnem pomenu. Plebiscitna odločitev zavezuje Skupščino Republike Slovenije in vse druge državne organe Republike Slovenije, da sprejmejo v šestih mesecih od dneva razglasitve odločitve ustavne in druge akte ter ukrepe, ki so potrebni, da Republika Slovenija prevzame izvrševanje suverenih pravic, ki jih je prenesla na organe SFRJ. Na NADALJEVANJE NA 2. STRANI Hrvaška bo obranila svojo suverenost ZAGREB — Ustavna komisija hrvaškega sabora je včeraj predlagala, naj bi takoj uveljavili člen 140. Hrvaške republiške ustave, po katerem Sabor lahko sprejme posebne ukrepe in sklepe, če je ogrožena hrvaška suverenost. Ustavna komisija poudarja, da so takšne razmere nastale z ukazom Predsedstva Jugoslavije, ter s sporočilom zveznega sekretarijata za ljudsko obrambo. Zato ustavna komisija predlaga, naj na Hrvaškem ne bi upoštevali določil zvezne ustave, zakonov, predpisov in sklepov, ki so v nasprotju s hrvaškim ustavnim in pravnim sistemom. Prav tako naj ne bi priznavali zakonov in sklepov iz ta-koimenovanega tajnega uradnega lista zveznih organov. Amandaji naj bi tudi preprečili možnost, da bi zvezni organi brez privolitve hrvaškega predsednika razglasili izredno stanje ali izredne ukrepe na Hrvaškem, (dd) Fotograf ^lario Magajna postal vitez italijanske republike □ □ □ ^ Nabrežini železna os« med KD in PSI NA 4. STRANI Med včerajšnjo burno razpravo po posegu admirala Broveta v skupščini SFRJ Spet obtožili Hrvaško in Slovenijo JANJA KLASINC BEOGRAD — Od devetih dopoldne do nekaj čez osmo uro zvečer so delegati zveznega zbora jugoslovanske skupščine govorili o nezakonitem oboroževanju v Jugoslaviji. Pravilneje bi lahko rekli - o nezakonitem oboroževanju na Hrvaškem in še to ne v vsej Hrvaški, saj nihče ni razpravljal o nelegalnem oboroževanju srbskega prebivalstva v Kninu in okolici. Na to, pa tudi na oboroževanje srbskega prebivalstva na Kosovu je opozarjalo več delegatov, vendar se je ves gney predstavnikov vojske in delegatov iz Srbije in Črne gore vendarle usmeril na hrvaško oblast, ki so jo spet označevali za »fašistoidno in ustaško«. Nasploh so v včerajšnji celodnevni razpravi padale takšne etikete, da se je človek večkrat vprašal, ali sedi v parlamentu neke države ali pa v gostilni. Na že tako razgreto ozračje je kot olje na ogenj prišla razprava namestnika zveznega sekretarja za ljudsko obrambo admirala Staneta Broveta, ki je ponovil že znane obtožbe vojske na račun hrvaškega vodstva, potem pa delegate zveznega zbora pozval, naj ne nasedajo »da bi se razprava o organizatorjih ilegalnega uvoza orožja in oblikovanju nezakonitih oboroženih enot, sprevrgla v razpravo o tistih, ki so ta nezakonita dejanja odkrili« in na koncu »obljubili«, da bi vojska še v naprej nastopala tako kot doslej in po naročilih državnega predsedstva. Prav glede vezi med vojsko in državnim predsedstvom pa je prišlo včeraj v jugoslovanski skupščini do zanimivega presedensa. Namreč, delegati so že pred časom zahtevali, naj o sedanji problematiki pred njimi spregovori tudi kakšen predstavnik predsedstva Jugoslavije, od predsedstva pa so dobili odgovor, da bo na seji govoril admiral Brovet, ki bo dal potrebne informacije, edini član predsedstva, ki se bo seje udeležil, pa je Bogič Bogičevič, ki ne bo govoril. Skratka, državno predsedstvo je včeraj praktično zastopal predstavnik vojske! Razprava je bila izredno polemična, razlike pa tolikšne, da nikakor niso mogli najti skupnega jezika. Srbski in črnogorski delegati so napadali vse kar je v zvezi s Hrvaško in Slovenijo in obe republiki obtoževali za razbijanje Jugoslavije, ti so jim vračali z očitki, da hočejo Srbi obdržati absolutno prevlado nad vsem v Jugoslaviji, bosanski in makedonski delegati pa so iskali srednjo pot. Te pa ni bilo mogoče najti. Zato so se dogovorili, da bo posebna delovna skupina poskušala do danes zjutraj pripraviti nekakšen predlog sklepov, zato lahko na današnjem nadaljevanju seje pričakujemo še vedno vročo razpravo o teh vprašanjih. Napačno tolmačenje izjave podtajnika pri predsedstvu vlade Cristoforija Je ministrski svet na včerajšnjem zasedanju res podprl sovjetski načrt o zalivski krizi? Minister Capuder se ni udeležil otvoritve dnevov slovenskega filma v Celju RIM — V Palači Chigi se je včeraj odigrala prava kriminalka, ki je sprožila dve ključni vprašanji in seveda že kar tradicionalne polemike med predstavniki raznih strank. Poglejmo najprej vprašanji: ali je ministrski svet na včerajšnjem zasedanju razpravljal tudi o načrtu Gorbačov za Perzijski zaliv? In če je, ali je osvojil Andreottijejo pozitivno oceno o načrtu? Da je do tega prišlo, je bilo mogoče sklepati iz izjave podtajnika pri predsedstvu vlade Cristoforija, ki so jo takoj objavili teleprinterji, ministra Sterpa (PLI) in Battag-lia (PRI) pa demantirala, oziroma poskrbela, da je prišlo do točnejšega tolmačenja Cristoforijevega poročila. Poudarila pa sta predvsem podrobnost, da ministrski svet ni zavzel nobenega stališča ne do vojne v Zalivu, ne do načrta Gorbačov in ne do An-dreottijeve ocene. Toda kaj je dejansko rekel Cristo-fori? »Predsednik vlade Andreotti meni, da se mirovni načrt Mihaila Gorbačova popolnoma vsklajuje z re- solucijo OZN, ki predvideva umik iraških čet iz Kuvajta.« Potem ko je okvirno pojasnil vsebino načrta Gorbačov, je Cristofori dodal, da se »italijanska vlada strinja z usklajenostjo načrta z redolucijo OZN. Vlada je to stališče potrdila tudi na zasedanju ministrskega sveta.« Z izjavo pa se ne strinjata ne Sterpa ne Battaglia, iz Strassbourga pa se je oglasil tudi La Malfa, ki opozarja, da ministrski svet samo okvirno pozna načrt Gorbačov in zato ga sploh ne more ocenjevati. Zadeva pa je toliko hujša, ker se zasedanja nista udeležila ne zunanji minister De Michelis, ne podpredsednik vlade Martelli. O zalivski vojni pa je včeraj razpravljal tudi senat. V razpravo je posegel tudi Stojan Spetič, ki je z drugimi komunisti in senatorko Mario FidoMoro predlagal, da ne bi glasovali dekreta o vojni. Namen predloga je ograditev Italije od zalivske vojne in podpora sovjetski mirovni pobudi. Podtajnik pri predsedstvu vlade Cristofori z Andreottijem in Forianijem (AP) CELJE — Dnevi slovenskega filma so včeraj doživeli svojo krstno izvedbo. Brez krstnega botra sicer, ker j® najavljeni slavnostni govornik, r®' publiški sekretar za kulturo dr. Andrej Capuder, svojo prisotnost odp°' vedal. Minister se opravičuje, čestita organizatorjem in se pridružuje film; skim ustvarjalcem v skrbi za boljši jutrišnji dan slovenskega filma. Ce N edinole ministrov poseg lahko pri; spe val kaj konkretnejšega k razpravi okrog slovenskega filma, bo pa 0 meglici slovenske filmske bodočnosti vseeno govora na današnjem posv®' tu. Organizatorji - časopisno in radij; sko podjetje NT & RC - so namr®c nanj povabili strokovne razpravljal' ce. Ob likvidaciji Vibe filma ministr' stvo ni še razgrnilo novega modela kulturne politike, ki seveda vključuj® tudi kinematografijo v celoti in fil* 1 2?' sko proizvodnjo. In prav to dejstvo j® bilo vzrok ostrega stališča, ki so 9a slovenski filmski delavci zavzeli do kulturnega sekretariata na svoj®10 občnem zboru prejšnji teden. A. D- Vrhovni sovjet ostro obsodil Jelcinov televizijski poziv MOSKVA — Sovjetski vrhovni sovjet je včeraj z veliko večino izglasoval resolucijo, v kateri ostro kritizirajo torkov televizijski govor predsednika Ruske federacije Borisa Jelcina, ki je med drugim celo zahteval odstop sovjetskega predsednika Gorbačova ter med drugim o njem dejal, da je slednji sistematično varal ljudstvo z obljubami o perestrojki in glasnosti, dejansko pa je ohranil tog centralizirani in diktatorski sistem iz prejšnji časov. Resolucija je bila sprejeta z 292 glasovi: 29 jih je volilo proti, 27 poslancev pa se je vzdržalo. Če sodimo po teh podatkih opazimo, da so tudi mnogi Jelcinovi pristaši volili proti svojemu vodji, saj šteje njegova progresistična svetovalska skupina kakih 80 poslancev. Parlamentarna razprava je bila zelo razgibana, skoraj vsi govorniki so si bili složni v trditvi, da je Jelcinov apel pravi poziv, naj se odstavi demokratično izvoljenega predsednika, obenem pa tudi hujskanje k državljanski vojni. Nekateri so dejali, da je to prava vojna in ne mirovna akcija, drugi pa, da Jelcinov neverjetni poseg ima kot končni cilj prevzem Gorbačovove funkcije na čelu države. V izglasovani resoluciji je med drugim rečeno, da je Jelcinov intervju »protiustaven ter da ustvarja v državi neko negativno stanje«. Zelo ostro je Jelcina napadla tudi Pravda, saj je v osrednjem članku pisalo, da je slednji »neodgovoren in ambiciozen«. V sovjetskem državnem dnevniku je še rečeno, da je Jelcin opravil destruktiven korak in da je bil njegov televizijski poziv »neodgovoren, saj je prišel prav v trenutku, ko si država pričakuje mirno rešitev njenih hudih problemov, ko vlada pripravlja gospodarsko rešitev države in ko se Gorbačov trudi, da se v državi spet vrne red«. Pravda še nadaljuje, da je predsednik Ruske federacije jasno dokazal, da se noče pobotati z Gorbačovom in da noče zapustiti »udobne vloge opozicije«. »Jelcinu gre le za osebno ambicijo, saj so njegove zahteve daleč od prave demokratizacije in prave obnove sovjetske družbe,« zaključuje Pravda svoj članek. V Tirani množična protivladna demonstracija Zrušili so Hoxhev kip TIRANA — Več tisoč demonstrantov, ki so se že v torek začeli zbirati na glavnem tiranskem trgu, je včeraj zrušilo šest metrov visok kip komunistišnega voditelja Enverja Hoxhe (arhivski posnetek AP). Med demonstracijo je prišlo tudi do ostrih spopadov s policijo, ki se je poslu-žila solzivca in vodnih topov. Kaže, da je en demonstrant padel pod kolesa nekega vojaškega vozila in se hudo poškodoval. Točnih podatkov o morebitnih žrtvah in ranjencih pa ni. V Albaniji je nezadovoljstvo na višku. Sedemsto univerzitetnih študentov in številni profesorji so začeli gladovno stavko. Kljub temu da je vlada obljubila »večjo demokratizacijo« in korenito šolsko reformo, pa študentje ne mislijo odnehati. Albanska tiskovna agencija ATA poroča, da stavkajoče nadzoruje zdravniška ekipa. Iz vrst vladne opozicije pa prihaja vest, da je zadnje mesece pobegnilo iz Albanije več kot 50 tisoč ljudi. Iz varnostnih razlogov naj bi v Rim že v kratkem premestili tudi sodnika Ayalo Martelli: Falcone okrepitev za ministrstvo RIM — Včeraj je podpredsednik vlade in minister za pravosodje Claudio Martelli deloma odstranil nejasnosti v zvezi s premestitvijo sodnika Giovannija Falconeja iz Palerma v Rim, kjer naj bi zasedel mesto generalnega direktorja oddelka za kazenske zadeve na pravosodnem ministrstvu. Martelli je najprej demantiral nekatere navedbe v sredstvih javnega obveščanja, da naj bi sodnik Falcone sam zahteval premestitev v Rim in ustrezno zadolžitev na ministrstvu. »Sam sem si prizadeval za njegov pristanek na delo v pravosodnem ministrstvu,« je poudaril pravosodni minister. V krajši izjavi je Martelli še zapisal, da bo »Falcone kot sodnik - simbol boja pravne države proti organiziranemu kriminalu s svoji- mi izkušnjami in sposobnostmi, ki mu jih priznavajo tako v Italiji kot v tujini, obogatil delo oddelka za kazenske zadeve, izbira takega sodnika na ta položaj pa dokazuje, da želi vlada še okrepiti svoja prizadevanja za boj proti mafiji.« Glede Palerma pa je Martelli dejal, da bodo tam Falconejevo delo nadaljevali mladi sodniki, ki jih je v sodni poklic vpeljal prav sodnik Falcone. Glede te Martellijeve odločitve pa je notranji minister Scotti včeraj nekoliko omilil svoje torkove izjave in poudaril, da nima nič proti temu. Povedal je še, da ne pozna razlogov za tako Martellijevo odločitev, »da pa je vsak minister za odločitve v skladu s svojimi pristojnostmi odgovoren le parlamentu.« Ob tem pa je Scotti še dodal, da ima do pravo- sodnega ministra povsem drugačne zahteve. »Te zadevajo predvsem ustrezno delovanje pravosodnega sistema in pa zahtevo, da notranji minister ne bi ostal osamljen v svojem boju proti mafiji,« je še poudaril notranji minister Scotti. Ob Falconeju pa naj bi se v Rim preselil tudi sodnik Giuseppe Ayala, ki je bil tožilec na prvem mafijskem velikem procesu! Do premestitve naj bi prišlo iz varnostnih razlogov, saj naj bi mnogim sicilskim sodnikom mafija v zadnjem času grozila z atentati. Sam Ayala teh govoric o skorajšnjem odhodu v Rim včeraj ni želel komentirati. V zvezi s sodnikom Ayalo pa velja še omeniti, da ga je Višji sodni svet po zapletih v zadevi »krokar« premestil iz Palerma v Caltanissetto. • Slovenija predstavniki skupin, ni bilo nasprotnih glasov in Slovenija je včeraj tudi formalno pričela proces razdruževanja in soglasno izvolila tričlansko pogajal-no komisijo, ki jo sestavljajo predsednik Milan Kučan, predsednik skupščine France Bučar in predsednik vlade Lojze Peterle. Že dopoldne se je prav tako razmeroma hitro zaključila razprava okrog nove slovenske zastave. Demos je sicer vztrajal, v zboru občin je za las tudi uspel z dvotretjinsko večino sprejeti ustavni popravek št. 100, s katerim se iz zastave odstranjuje rdeča zvezda. Toda v obeh ostalih zborih: zboru združenega dela in družbeno političnem zboru, je bilo glasov mnogo manj in še zdaleka se niso približali dvotretjinski večini, tako da je predlog padel. Slovenska zastava bo ostala do nove ustave nespremenjena, sedanja trobojnica z rdečo zvezdo. Treba pa je podčrtati, da nihče ni nasprotoval spremembam in tudi odstranitvi rdeče zvezde, vendar pa so odločno zahtevali, da je treba zadeve temeljito premisliti in uskladiti vsa stališča glede, zastave grba itd. Zelo ostra razprava pa se je razvnela okrog imenovanja novega vodstva ra- dia in televizije. Vso zadevo je zapletlo še sodišče združenega dela, ki je razsodilo, da mora štiri leta, za kolikor je bil formalno imenovan, ostati na svojem mestu direktor televizije Milan Bajžel, s čimer se seveda povsem spreminja celotni sistem imenovanj. Grog tega pravnega problema se je razvnela v skupščini zelo dolga in zapletena debata. Kandidat za generalnega direktorja Mojmir Ocvirk pa je na živahni tiskovni konferenci oporekal vsem imenovanjem, češ da niso bila strokovna, da odražajo samo napor politike, ki je osvobodila medijske stolčke, namesto da bi dala svobodo medijskemu prostoru. • Resolucija plebiscitu sprejeta odločitev tudi zavezuje Skupščino Republike Slovenije, da začne pogajanja o pravem nasledstvu SFRJ in o bodoči ureditvi medsebojnih odnosov po načelih mednarodnega prava. II. Skupščina Republike Slovenije naslavlja na Skupščino SR BiH, Skupščino SR Črne gore, Sabor Republike Hr-vatske, Sobranje SR Makedonije in Skupščino Republike Srbije naslednji predlog za sporazumno razdružitev SFRJ: 1. Socialistična federativna republika Jugoslavija se s sporazumom republik razdruži na dve ali več suverenih in neodvisnih držav. Nove države, ki nastanejo z razdružitvijo, so suverene in imajo vso oblast, vsaka na svojem ozemlju. Z dejanjem razdružitve si medsebojno priznajo polno mednarodnopravno subjektiviteto. Nove države bodo v skladu s sklepno listino Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi spoštovale vse medsebojne meje, kakor tudi meje vseh držav v Evropi, kot nedotakljive. Nove države bodo vzajemno spoštovale ozemeljsko celovitost vsake od držav. Vzdržale se bodo dejanj, ki niso v skladu s cilji in načeli ustanovne listine Združenih narodov, zlasti pa ne bodo storile ničesar, kar bi bilo na škodo ozemeljske celovitosti, politične neodvisnosti ali enotnosti katerekoli države. Posebej se bodo vzdržale slehernih takšnih dejanj, ki bi predstavljala grožnjo s silo ali uporabo sile. 2. Republike bodo postopek razdružitve izvedle postopno, sporazumno in v razumnem roku. Vsa vprašanja v zvezi s pravnim nasledstvom (sukcesijo) in druga vprašanja razdružitve bodo rešena v skladu z veljavnimi pravili mednarodnega prava, zlasti s tistimi, ki so povzeta v Dunajski konvenciji o pravu mednarodnih pogodb iz leta 1969, v Dunajski konvenciji o nasledstvu držav glede mednarodnih pogodb iz leta 1978 in v Dunajski konvenciji o nasledstvu držav glede državnega premoženja, arhivov in dolgov iz leta 1983. Postopek razdružitve bo potekal tako, da ne bodo prizadete legitimne koristi novih držav in njihovih dosedanjih skupnih ustanov, niti koristi tretjih držav v mednarodne skupnosti. Morebitne medsebojne spore bodo reševale po miroljubni poti in tako, da ne bodo ogrožale mednarodnega miru, varnosti in pravičnosti. Na podlagi načela enakopravnosti strank v sporu ter v dobri veri in v duhu sodelovanja si bodo prizadevale doseči pravično rešitev na temelju mednarodnega prava. 3. Nove države si bodo prizadevale za trajne in institucionalizirane oblike sodelovanja vključno z ureditvijo medsebojnih odnosov v morebitni jugoslovanski konfederativni ali gospodarski skupnosti ali kakšni drugi ustrezni povezavi v korist svojih narodov oziroma državljank in državljanov. Prizadevale si bodo, da bodo z razvijanjem enakopravnega sodelovanja pospeševale medsebojno razumevanje in zaupanje, prijateljske in do- dni brososedske odnose, mednaro si varnost in pravičnost. Prav raZvija' bodo prizadevale, da bodo z panjem sodelovanja večale blagmJ ra2-jih narodov. Na tej podlagi o ^ vijale trajne oblike ekonomsk®9 ^,aijja turnega in znanstvenega s0^ ort) Pr ter si nudile medsebojno p° vključevanju v evropske in ® nja 111 oblike meddržavnega sodem povezovanja. , ra. hiikuj® j,! Republika Slovenija se ot),vjSna pristašev DSL na Opčinah. V deželni komisiji včeraj razprava o delovanju kamnoloma nad Borštom Deželna svetovalska komisija za javna dela in za ekologijo, ki ji predseduje furlanski socialist Pierluigi Rigo, se je včeraj popoldne ukvarjala tudi z delovanjem kamnoloma Scoria, ki stoji med Borštom in Ricmanji, deloma v tržaški, večji del pa v dolinski občini. Povod za razpravo je bila ljudska peticija, ki so jo podpisali nekateri prebivalci Boršta, Zabrežca in Ricmanj in ki jo je članom komisije v imenu delegacije teh vaških skupnosti obrazložil in pojasnil Saša Ota. V razpravi sta se z vprašanji in z zahtevami po pojasnilih med drugim oglasila svetovalca Andrea Wehrenfennig (Zelena lista) in Miloš Budin (DSL-KPI). Zaključke avdicije pa je povzel predsednik Rigo, sklepno odločitev o tem dokumentu pa bo komisija v skladu s pravilnikom sprejela na eni izmed pri- hodnjih sej. Pred sabo ima vsekakor dve možni odločitvi: arhiviranje celotne zadeve ali pa nadaljevanje postopka, ki bi se utegnil končati tudi z razpravo v deželni skupščini. Ota in sovaščani (vsega skupaj je peticijo podpisalo 28 oseb) zahtevajo, naj pristojna telesa enkrat za vselej preverijo morebitne negativne učinke obratovanja kamnoloma (jakost razstreljevanja min, ropote itd.) in tudi če so lastniki v skladu z zakoni uredili področje, ki je nekoč služilo kamnolomu. Če bo Dežela ugotovila, da lastniki niso spoštovali teh obvez - piše nadalje v peticiji - naj pristojni organi razveljavijo dovoljenje za izkoriščanje kamnoloma. Ota je v svojem poročilu pojasnil razloge, ki so privedli do oblikovanja te ljudske peticije, njeni podpisniki pa so se glede tega vprašanja obrnili tudi na Deželno gozdno nadzorništvo in na Občino Dolina. Trenutno pa jih zanima predvsem vloga pristojnih deželnih komisij, ki bi morale po njihovem mnenju poostriti nadzorstvo nad obratovanjem kamnoloma, posebno kar zadeva razstreljevanje min in širjenje prahu. Posebno prah naj bi povzročil največ težav in nevšečnosti bližnjemu prebivalstvu. Na sliki (foto Križmančič) med včerajšnjo avdicijo v deželni svetovalski komisiji za javna dela in zaščito okolja. Fotograf Mario Magajna vitez italijanske republike Našemu fotografu Mariu Magajni je bil včeraj na sedežu tržaške prefekture podeljen naziv viteza italijanske republike. Priznanje mu je izročil vladni komisar dr. Eustachio De Felice, prisrčni slovesnosti pa so prisostvovali tudi visoki funkcionarji tržaške prefekture dr. Giovanni Volpe, dr. Maria Diletta Marrosu, polkovnik Giulio Cesari, šef tiskovnega urada prefekture Orlando C6sa' in predsednik tržaških kronistov Vladni komisar je v občuten6 govoru dejal, da s posebnim kijK6 njem v imenu predsedstva 1 ja izroča viteški naslov osebnos : rSten tržaškem življenju postala sY,JvSe V0' pojav. Delu Maria Magajne, k ap,if vojno obdobje s fotografskim^^ vs^ Obračun dela in novi načrti Konzorcija za kraški marmor Konzorcij za kraški marmor bo v tem letu še povečal svoje napore za uveljavitev tukajšnje kamnarske dejavnosti. Kot je napovedal predsednik Gior-gio Tombesi na skupščini članov, ki se je zbrala v ten dneh, se bo konzorcij v prihodnjih mesecih udeležil dveh pomembnih razstavnih prireditev v Italiji in ene v ZDA, poleg tega pa bo izpeljal še vrsto propagandnih akcij. Konzorcij bo prisoten na razstavah »Marmi e macchine« v Carrari in »Mar-momacchine« v kraju S! Ambrogio di Valpolicella pri Veroni. Poleg tega si je že zagotovil stand na prireditvi International Tile Exposition v Convention centru v Miami Beachu. Kot rečeno, pa bo konzorcij skušal propagirati kraški kamen tudi s časopisno in drugačno reklamo. Prav v teh dneh je objavil zgibanko, v kateri je na kratko prikazano, kje vse so kraški kamen uporabljali v bližnji in daljni preteklosti. S posebnim poudarkom je omenjen novi sedež Hranilnice in posojilnice na Opčinah, za katerega sta izdelala načrte arhitekta Kokorovec in Ruggero, saj so vse ilustracije na zgibanki slike tega bančnega poslopja. Tombesi je na skupščini seveda tudi poročal o delovanju Konzorcija za kraški kamen v minulem letu in ga pozitivno ocenil. Omenil je med drugim podrobno informacijsko delo, ki so geometri. ga opravili med tukajšnjimi arhitekti in V Milanu predstavili turistični »paket 4 mest male Mittelevrope« Včeraj popoldne so v prostorih časnikarskega krožka v Milanu predstavili zanimivo kulturno-turistično pobudo, pri kateri sodelujejo štiri naša mesta, in sicer Celovec, Gradec, Ljubljana in Trst. Pobuda se je porodila iz ugotovitve, da bi se ta štiri mesta lažje uveljavila na turističnem tržišču, če bi na njem nastopala skupno, seveda upoštevajoč tudi dejstvo, da imajo marsikaj skupnega tudi pokazati, oziroma da se medsebojno lepo dopolnjujejo, tako da lahko tvorijo dokaj privlačno turistično ponudbo. Predstavitve »paketa štirih mest male Mitteleurope« so se za Trst udeležili župan Franco Richetti in občinski odbornik za turizem Roberto De Gioia ter predsednik pokrajinske uprave Dario Crozzoli in pokrajinski odbornik za turizem Raffaele Dello Russo. Crozzoli je v svojem posegu med drugim poudaril, da »paket štirih mest« predstavlja zanimivo turistično ponudbo iz več zornih kotov, saj gre za kraje, ki so zanimivi s krajinskega, prirodoslovnega, kulturnega in zgodovinskega vidika. Predsednik Pokrajine je tudi izrazil zadovoljstvo, da prihaja do takšnega sodelovanja, ki presega kratkovidno konkurenco med sosednimi mesti. Pobudo je med drugimi podprl tudi podtajnik pri ministrstvu za turizem Luciano Rebulla. tom skrbno dokumentira doB1 j,) aspekte življenja na Trzasls61 lCe J0 stežka našli primerjavo. De gfes1 še zlasti poudaril Magajnovo R vrRlu. nalno in človeško poštenost j0[0gr zaradi katerih je dolgotpt „0 pr Primorskega dnevnika izj jtalijaI1 ljubljen med slovenskimi m skimi ljudmi. „Tnu laS Magajna se je z nj 1 skromnostjo zahvalil z £0^aril vladnemu komisarju pa )^beiern * vod svoje knjige Trst v ^ po % corroHa ni mnfrlo biti dr y , gajna kot člove* u* ,^0 r“e™P«Wo»sv;,:«nJ|og,»|: zasluži priznanje, je 4 velik0 lovni kolegi dehx^Z eno čestita«1 arj0 dovoljstvo in mu isk § ^^13' Na sliki - ‘okfa‘*euj apara‘“ ??i nastavil iot°9rats.H. . udetek,uri- vorina KrižmančiCa pre{ektu včerajšnje slovesnosti Skupina 85 potrjuje izhodiščne smernice Skupna vprašanja je treba razsvetliti z raznih vidikov Neuspešen tudi sinočnji vrh dosedanje tržaške večine Sindikati UIL, Same in Cobas oklicali stavko Protesti zaradi novosti glede vozniških izpitov Včeraj je bil v dvorani Baroncini zavarovalne družbe Generali občni zbor Skupine 85. Ob občnem zboru je bila tudi okrogla miza na temo Italijani in Slovenci v Trstu in v deželi Furlanija-Julijska krajina po letu 1990 - kulturni Pfedlogi in politične usmeritve. Na okrogli mizi so sodelovali so Stelio Spadaro, Pavel Fonda, Miloš Budin in Franco Codega. Občni zbor in okroglo mizo je uvedel predsednik Skupine 85 Roberto Dede-['aro, ki je naglasil vlogo in smernice Skupine. Te smernice, ki se danes uveljavljajo, se uokvirjajo v nove evropske procese in zahtevajo od Trsta nove pristope 'h nove odnose v samem mestu. Skratka to, kar si je Skupina zastavila kot idejne c*|je že pred leti, danes nova Evropa uveljavlja v velikih procesih, ki ne morejo “^iino nas in naše usode. Dedenaro je naglasil nekatere pomembne pobude in predvsem zadnji ciklus Predavanj o Podobi Trsta v tem in prejšnjem stoletju. Prav ta pobuda je bila 2arurniva, ker je naglasila duh Skupine in sicer pogled iz različnih zornih kotov P® skupna vprašanja in na skupno stvarnost. Na sliki (foto Križmančič) udeleženci občnega zbora Skupine 85. Zeleni o problemu demilitarizacije 7 Danes bo v mali dvorani gledališča Miela tiskovna konferenca, ki jo sklicuje ^'ena lista in na kateri bodo prisotni nekateri predstavniki iz Slovenije, ki se 2avzemajo za demilitarizacijo republike. . Zelena lista je sprožila akcijo v korist mirovniške slovenske pobude in med JPpgim povabila v Trst nekatere znane zagovornike demilitarizirane Slovenije. ljre za osebnosti, ki delujejo v različnih slovenskih strankah in tako so najavili ■v°)o prisotnost na današnji tiskovni konferenci Aurelio Juri, Jaša Zlobec, Mate-5 Poljanšek, Braco Rotar in Vojko Volk. Uvodno besedo bo podal pokrajinski vetovalec Zelene liste Alessandro Capuzzo. Zeleni pa so sprožili mirovno pobudo tudi na vsedržavni ravni in tako je Poslanec Procacci predlagal v poslanski zunanji komisiji postopno demilitariza-> dežel znotraj Pentagonale. Proces naj bi jamčili nevtralna Avstrija in Mad-4rska, kjer se vedno več ljudi zavzema za razorožitev. Nevarnost predčasnih volitev v tržaški občini in pokrajini ni odstranjena, nasprotno, vse bolj postaja oprijemljiva. Tudi sinočnji sestanek med strankami dosedanje upravne večine (KD, PSI, PSDI, PRI in PLI), katerim se je zdaj pridružila še SSk, namreč ni obrodil nikakršnega sadu. Vsaka izmed strank ostaja namreč na svojih stališčih in za zdaj ni videti, kako bi lahko dosegle kompromis. Glavni vozel vsekakor ostajajo nerazčiščeni odnosi med KD in PSI. Na prvi pogled se zdi, da spor zadeva število »stolčkov«, ki jih vsaka zahteva, zlasti v tržaškem občinskem odboru, toda v resnici je vprašljivo tudi in predvsem koliko sta ti dve stranki sploh pripravljeni spoštovati sporazum iz leta 1988 o »štafetah«, po katerem naj bi demokristjana na čelu občine zamenjal socialist, socialista na čelu pokrajine pa demokristjan. V obeh strankah so namreč tudi sile, ki bi raje videle, da bi se ohranil »status quo« ali pa da bi prišlo do predčasnih volitev. Dokler je ta vozel nerazrešen, manjše stranke na pogajanjih ne morejo veliko, Slovenska skupnost pa poudarja, da bi lahko vstopila v upravno večino le, če bi to pomenilo začetek drugačnega obravnavanja odprtih problemov slovenske manjšine. DSL: program odloča o izvolitvi župana V zvezi z odstopom tržaškega župana in predsednika tržaške pokrajine sta načelnika svetovalske skupine Demokratične stranke levice v pokrajinskem oziroma občinskem svetu Ezio Martone in Maurizio Pessato izdelala posebno stališče. V njem najprej ugotavljata, da je bil prvotni namen najave odstopov prizadetih prisiliti tajništvi KD in PSI, da bi spoštovali obvezo iz leta 1988 o »štafetah«. Vnedar pa je župan Richetti, na pritisk tajništva KD, spremenil svoje začetno stališče, kar priča o nameri KD, da bi prisilila socialiste v podrejen položaj. Po oceni DSL, pišeta Martone in Pessato, pa je za izvolitev župana odločilnega pomena program, kot predvidevajo tudi nova določila. Izdajanje vozniških dovoljenj po evropskem modelu je zaenkrat v Italiji naletelo skoraj izključno na težave in odpor. Od 16. januarja, ko naj bi kandidati morali opravljati izpite po spremenjenih normah, ki naj bi dosedanje italijanske približale poenotenim evropskim, se vrstijo protesti uslužbencev nadzorništev za motorizacijo. Danes je po celi državi splošna stavka, ki so go oklicale sindikalna organizacija UIL za to stroko ter avtonomna sindikata Same in Cobas, vendar pa bodo pri nas po vsej verjetnosti odprti uradi nadzorništva za motorizacijo in tudi večina predvidenih izpitov se bo odvijala brez večjih težav. Na Tržaškem je namreč glede na vsedržavno povprečje povsem drugačen odziv na pozive omenjenih sindikalnih organizacij, kajti dosedanjim protestom se je pri nas pridružilo približno 6 odstotkov uslužbencev, medtem ko je odstotek na vsedržavni ravni prišel na 85. Današnji stavki in prejšnjim protestnim akcijam se namreč nista pridružili sindikalni organizaciji CGIL in CISL, v kateri je, kot kaže, včlanjena večina uslužbencev tržaškega nadzorništva za motorizacijo. Kot so nam povedali zagovorniki današnje stavke, je poglavitno jabolko spora »evropsko vozniško dovoljenje« oziroma okrožnica generalnega direktorja nadzorništev za motorizacijo Gi-orgia Berrutija. Okrožnica v bistvu uvaja precejšnje novosti, katerih učinek pa je po mnenju stavkajočih negativen z vseh ozirov. Po eni strani je vozniški izpit težji, saj so v gradivo za teoretski del vključili tudi posebno poglavje o prvi pomoči, avtomobilskih zavarovanjih in nezgodah, predvsem pa, podčrtujejo sindikati UIL, Same in Cobas, celotno izpraševanje poteka preko odgovarjanja na pisna vprašanja, medtem ko je ustni del odpadel. S tem pa so oškodovane vse osebe, ki ne obvladajo dobro italijanskega jezika. Istočasno pa novi predpisi spravljajo v nevarnost inšpektorje, ki morajo prisostvovati praktičnemu delu izpita. Kandidati morajo namreč po novem na izpitu voziti vsaj dvajset minut in opraviti vrsto, za novince tveganih spretnostnih preizkusov, kot je npr. zavoj na u na prometnih cestah. Poleg teh vprašanj pa stavkajoči postavljajo še vrsto drugih zahtev: najpo- Tudi pisma našemu dnevniku v knjigi ^Na strani bralcev« p.Nžko si je zamisliti živ časopis brez q S»ein bralcev. Iz njih je namreč mo-marsikaj razbrati tako o bralcih p 1 0 samem časopisu, poleg tega pa razstavljajo tudi dodaten in drago-tok V*r informacij. O vsem tem pod-sjv1?0 in poglobljeno govori knjiga U ,la parte del lettore« (»Na strani ktl|^v«), ki bo vsak čas v italijanskih ^'Sarnah. Knjigo sta napisala prof. »Ida Tessarolo, ki poučuje socio-tiov-0 komunikacij na Univerzi v Pa-*’ ier mladi tržaški publicist dr. Eu-gjj 0 Ambrosi, izdala pa jo je založba j^oni Lavoro iz Rima. fcU^iga obsega 240 strani in dokaj drobno obravnava pisma bralcev 27 tpp''hikom, med temi tudi Primorske-Stgv^Oevniku. Avtorja sta vzela v po-Cj , obdobje od 2. januarja do 31. mar-kjf in z različnih vidikov preučila g 88 pisem. V prvem delu pa knji-sk{,H0v°n o pravni ureditvi časnikar-$tv,. Področja in sploh o časnikar-0(j v Italiji, zlasti v zadnjih 15 letih, 'e bo mučno iskanje resnice, zaradi katerega se je vsako sredo prilepil na ■Hale zaslone večji del italijanskega televizijskega občinstva, kmalu »srečno« rešilo. Srečno pač za gledalce, ki jirn ne bo treba čakati na prihodnjo TV sezono, da bo Berlusconijeva Ca-nale 5 spet vzporedila med tedenske oddaje drugi del niza. Pri Fininvestu namreč odločili, da morajo ugodno karto zaigrati, dokler jo še imajo v rokah: zato italijanski ekranomani ne bodo več dolgo na trnju in bodo lahko ubijalca nesrečne mladenke »razkrinkali« že konec marca. Posrečena TV kriminalka v nadalje-Vanjih režiserja Davida Lyncha bo namreč doživela svoj drugi niz že sredi biarca: nove epizode, na katere je ameriško občinstvo moralo čakati več mesecev, so že »prevedene« v italijanščino, prva od teh pa bo na sporedu v sredo, 13. marca, ob 20.40, seveda na glavni Berlusconijevi mreži. »V Italiji nismo navajeni čakati leto dni, da dočakamo zaključek neke kriminalke,« je ob včerajšnji napovedi poudaril Giorgio Gori, odgovorni za TV sporede pri Fininvestu. »Med drugim bi tvegali precej. Bali smo se, da bi predolgo čakanje zmanjšalo zanimanje TV gledalcev. Zato smo se odločili, da čimprej uvrstimo v spored drugi del Lynchevega Twin Peaks in si prizadevamo za ureditev že tretjega istoimenskega niza, ki naj bi se predstavil na malih ekranih istočano z ZDA.« K odločitvi so botrovali tudi razveseljujoči podatki o množični gledanosti tega TV filma, ki je prejšnji teden celo ugnal tako »ugledneg«a tekmeca, kot je nogometna tekma. Čisto ob koncu pa še ena novost: nove epizode bodo trajale celi dve uri! Voco/ še mednarodni rock pred uradnim delom Sanremskega festivala Brez polemik pa seveda ne gre! V Sanremu, mestu cvetja in... italijanske 'popevke, se je komaj zaključilo Pfvo izmed dveh uvodnih glasbenih srečanj: v ponedeljek in torek so namreč na ?bru imeli glavno besedo__t.i. »demencialni« predstavniki italijanskega lahkoglas-“enega sveta. Prvi večer je največ odobravanja s strani ocenjevalne komisije (sestavljali so jo časnikarji-strokovnjaki) požela toskanska skupina Edipo e il suo bomplesso, že drugi večer pa je prvega sanremskega zmagovalca prekosil Marco ^®rena, prav tako »demencialni« avtor, ki je Edipov kompleks prekosil s pesmijo pa tanto lo so. Carena, 33-letni turinski pevec, se je tako še drugič uveljavil v tei svojevrstni glasbeni kategoriji, pred nedavnim je namreč že proslavljal kot 2lhagovalec festivala San scemo '90. Po nori glasbi je te dni na sporedu še Mednarodna rock in pop ustvarjalnost: po sinočnjem uvodu je nocoj (ob 22.10 na 1) na vrsti še drugi večer z naslovom Sanremo International. Kot napoveda-nQ' so imena nastopajočih sicer dovolj znana, nikakor pa ne dosegajo veličine in '■"llednosti velikanov svetovnega rock-pop prizorišča. Glavni razlog gre pripisati jplivski vojni, ki je marsikaterega ameriškega in angleškega zvezdnika »prepri-cala« v nevarnost takega nastopa. Spodbudna novost letošnjega festivala medna-pdne lahke glasbe pa je udeležba nekaterih velikih predstavnikov italijanskega pdorskega prizorišča. Brez polemik pa seveda ne gre: niti teden dni pred nasto-uradnega in najbolj tradicionalnega dela Sanremskega festivala se Enzo ^ftnacci še poteguje za svojega »tujega« vrstnika. Pravzaprav se v Jannaccije-retti imenu kregata veleorganizator Aragozzini in predstavnik prevčeve diskog-a ske hiše. Po pravilniku pa Jannacci tvega celo izločitev... sklad mitje čuka jelka cvelbar O zvočni sliki in pisanju besed Velikokrat se starši jezijo, ko otroci pri pisanju vedno na novo ponavljajo iste napake. Mnogokrat se pri takem otroku z napakami v pisanju zasidra oznaka šibkega učenca. Pa vendar to ne drži vedno in ni vedno upravičena jeza staršev ob ponavljajočih se napakah v pisanju. Poskusimo se poglobiti v problem, da bi odkrili, kako se pravzaprav otrok uči brati in pisati in zakaj se s tem vzporedno pojavljajo nekatere stalne napake. Pred vstopom v šolo osvojijo otroci predstavo besed na osnovi zvočne slike: knjiga je kniga, risba je rizba ali televizija je tvelizija in rob je rop ali red je ret. Skratka, ko začnejo pisati, napišejo besede tako, kakor jih izgovarjajo ali kakor jih slišijo od drugih. In taka predstava besed se navadno vleče skozi prvi razred. Ob koncu prvega ali na začetku drugega razreda se pri otrocih razvije sposobnost, da ne pripisujejo besedam le zvočne slike, marveč spoznajo tudi pisano obliko besed in so sposobni osvojiti pravopisna pravila, ki urejajo podobe pisanih besed. Sproti začenjajo uporabljati tudi samoglasnike, tako postaneta končno Petr Peter in mgla megla... Seveda gre vzporedno z osvajanjem širšega znanja tudi proizvajanje številnejših napak. Bolj nepoznane besede staknejo še dodatno črko, denimo bolninšnica. Ali, ko se vsa pozornost osredotoči na popravljanje ene napake, se pojavi pri isti besedi še druga napaka v drugem delu. Neka deklica je na primer napisala Ljublana, čez nekaj mesecev ji je uspelo napisati že Ljubljana, nekoliko mesecev kasneje pa je zapadala v zapis Lubljana. Pri tem, ko je skrbno pazila na del besede, ki jo je prvotno pisala napačno, se ji je izmuznil iz kontrole drugi del besede in se je v njem pojavila nova napaka. Potemtakem torej ni nič čudnega, če prvošolček uporablja za isto besedo različne zapise v istem besedilu: na primer kteri, gdjeri, gaderi za kateri, ali gdo, kado, kto za kdo. To so, seveda, napake, vendar kažejo v takih primerih te napake otrokovo eksperimentiranje, kako na najboljši način upodobiti slišano besedo tudi v pisani obliki. Otrok z različnimi zapisi besede raziskuje, eksperimentira in zbira podatke o pravilnem zapisu. Starši lahko učinkovito pomagajo svojemu otroku tudi pri tem osvajanju. Dovoliti morajo otroku, da napiše, kar želi. Lahko pa ga pri tem mimogrede in igraje uvajajo v pisanje. Ko mama zapisuje na listič, kaj mora kupiti v trgovini, naj ji otrok pomaga ali celo on sam piše. Tudi drobna družinska sporočilca na lističih, na katera mora otrok pismeno odgovoriti, so dovolj spodbudna vrsta igranja za opismenjevanje. Kajti tako početje z mamo in očetom, početje odraslih, ki je že samo po sebi zelo pomembno, pomeni tudi naraščanje otrokovega veselja do pisanja, s katerim nekaj lahko sporoča, naroča, prepoveduje -skratka drugače, v obstojnejši in trajnejši obliki komunicira s svetom. • Prvo nedeljo v marcu bodo spet na sporedu zimske igre Sklada Mitje Čuka, ki jih prirejajo v sodelovanju s Smučarskim klubom Devin in bodo letos zaživele že petič zapovrstjo. Že dopoldne bodo odpotovali z avtobusom v Žabnice, kjer bo zagotovljeno kosilo. Kot vsako leto se bodo igre vršile ob vsakem vremenu, s snegom ali brez njega. Namenjene so sicer prav vsem udeležencem izleta - predvsem pa, seveda, otrokom. Ob koncu zimskih iger vas čakajo pokali in nagrade, bogata tombola in... Prijave za izlet sprejemajo vsako delovno dopoldne na sedežu Sklada, točneje na Proseški ulici 131 (Opčine). Lahko pa se prijavite tudi telefonsko, dovolj je, da v istem časovnem pasu kličete na telefonsko številko 212289. Torkova vzgojna svetovalnica Za rešitev majhnih in velikih problemov vaših otrok vam je vsak torek popoldne na voljo vzgojna svetovalnica Sklada Mitje Cuka. Naročite se lahko predhodno med tednom v dopoldanskem času po tel. 212289. C lillilill J III RAI 1 X RAI 2 Aktualno: Uno mattina T5 Nanizanka: Provaci an- RAI 3 j. cora Harry jjbO Jutranji dnevnik Nanizanka: Su e giu per ll a Beverly Hills ■40 Variete: Occhio al bi- glietto l2 n ^reme in kratke vesti IvN Variete: Piacere Raiuno Un[j Dnevnik h tja Kvarkov svet Rubrika: Primissima -K Kulturne aktualnosti u'Italijanske kronike Otroški variete: Lalbero I6(in ?zzurro l? s« ^Tladins IjjMS Kratke vesti l? s« ladinska oddaja: Big! l8n« ^ra,;ke vesti '8dc Aktualno: Italia ore 6 ' 5 TV film: Lultimo cava-liere elettrico (pust., ZDA 1986, r. James Far-go, i. Gil Gerard) 20 iv! Almanah in vreme £.nevnik u Film: La gnomo-mobile (fant., ZDA 1967, r. Ro-oert Stevenson, i. Wal-2Zln ter Brennan) Sanremo International, 24^ vmes (23.00) dnevnik O jj Dnevnik in vreme Mezzanotte e dintorni 7.00 8.30 9.30 10.20 10.50 11.55 13.00 13.15 13.45 15.35 17.00 17.10 17.45 18.10 18.20 18.45 19.45 20.30 22.00 23.15 23.30 0.10 0.20 Risanke in otr. variete Nanizanka: La famiglia Drombusch Aktualno: Radio anch io Izobr. oddaja: Zupack Nadaljevanka: Capitol Variete: I fatti vostri Dnevnik - ob trinajstih Diogenes, Gospodarstvo Nadaljevanke: Beauti-ful, 14.15 Ouando si ama, 15.05 Destini Film: Cimitero senza croci (vestern, Fr. 1968, r. Robert Hossein, i. Michele Mercier) Vesti in iz parlamenta Lepa Italija, Videocomic Nan.: Punky Brewster Novosti: Casablanca Šport in Rock Cafe Nanizanka: Hunter Dnevnik in šport TV film: Cambiamento d aria (dram., zadnji del) Variete: ...e compagnia bella Dnevnik - Pegaz Košarka - finale italijanskega pokala Vreme in horoskop Film: Cingue ore in contanti (kom., It. 1961, i. Arnoldo Foa) 12.00 Vsakodnevne kulturne vesti: Krožek ob 12. 14.00 Deželne vesti 14.30 Krožek ob 12. (2. del) 15.30 Tednik za amaterje: Nogometni planet 15.55 Italijansko prvenstvo v lokostrelstvu 16.15 Košarka - finale italijanskega pokala 16.40 Hokej na ledu 17.15 Nanizanki: I mostri - II musicista, 17.40 Vita da strega - Un affare di časa 18.05 Dokumentarna oddaja: Geo 18.35 Drobci barvnega radia 18.45 Športna rubrika: Derby 18.55 Vreme in dnevnik . 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Varieteja: Blob. Di tutto di piu, 20.25 Una carto-lina spedita da Andrea Barbato 20.30 Aktualno: Samarcanda (vodita Giovanni Man-tovani in Michele San-toro) 23.15 Večerni dnevnik 23.35 Oddaja o kulturi: Fuori orario. Cose (mai) viste 0.35 Filmske novosti Lfc TV Slovenija 1 TV Koper 8.50 Video strani 9.00 Mozaik. Nanizanka: Grizly Adams 9.25 Šolska TV: Da ne bi bolelo - Sladkorčki, 9.55 Ravnotežja - Vodenje 10.30 Angleščina za najmlajše (zadnji del) 10.50 Mostovi 11.20 Nanizanka: Zakon v Los Angelesu 12.05 Video strani 15.00 Mozaik. Angleščina za najmlajše (pon.) 15.20 Mostovi 15.50 Sova (pon.) 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.05 Mozaik. Šolska TV (pon.) 18.10 Dokumentarec: Po sledeh napredka 18.45 Spored za otroke in mlade: ZBIS - Pohorski steklar 19.05 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nanizanka: Simenon 21.10 Tednik 22.10 Dnevnik in vreme 22.35 Sova, vmes nanizanki Vse razen ljubezni in Lovejoy 23.50 Video strani 16.00 18.30 18.45 19.00 19.20 19.25 19.50 20.30 21.30 22.15 22.25 Športni pregled Spored v slovenščini Odprta meja TVD Stičišče Video agenda Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes nanizanka Woobinda TV debata t Glasba: Tutti frutti Nanizanka: Dottori con le ali TVD Novice Oddaja o športu | TV Slovenija 2 17.30 Studio Ljubljana 19.30 Dnevnik 20.00 Danes v skupščini 20.30 Košarka: polfinale jug. pokala, Pop 84-Smelt Olimpija 22.15 Zdaj pa po slovensko -Pogovor o pogovoru 22.35 Plesni nokturno: Obrežje plesalk (Zvonimir Ciglič) 22.50 Večerni gost: Mitja Meršol 23.35 Komedija na slovenskem odru: Izgubljeni sin (A. Hieng, MGL) 1.30 Vutel 5*nales 8.30 p.an-: La famiglia Brady Film: La nave piu scassa-f® dell esercito (kom., ^Da 1960, r. Richard Murphy, i. John Lund, 10.25 Lemmon) Aktualnosti: Gente co-'1.45 ^ne ('■viza; II pranzo e servito, !2 S5 i2'35 Tris *3.2q j~ahale5News tyiza: o.K. II prezzo e giusto!, 14.20 II gioco del- >5.00 aw pPie pktualno: Agenzia ma-‘Dtnoniale, 15.30 Ti AOO Parliamone . h froški variete: Bim i« 3 MUlriBam in risanke ,40 p atlf zanka: I Robinson ^■45 j,anale 5 News l9V'Za: II gioco dei nove, j to'35 Tra moglie e mari- v'25 stardio Londra o40 v lScia la nbtizia ■00 y lZ:TeleMike 5. st;, ^te: Maurizio Co- >'tatizoShow 10 satlale5News Ts m lSc*a la notizia 2.2srV FTerc115 Welby, 'Mperazione ladro RETE 4 ITALIA 1 8.30 Nad.: Una vita da vivere, 9.00 Cosi gira il mondo, 9.30 Senorita Andrea, 10.00 Per Elisa, 11.00 Se-nora, 12.00 Topazio 13.00 Variete: Buon pomerig-gio 13.05 Nadaljevanke: Ribelle, 13.45 Sentieri, 14.45 La mia piccola solitudine, 15.15 Piccola Cenerento-la, 16.15 La valle dei pini, 16.45 General Hospital, 17.15 Febbre damore 18.15 Kviz: Čari genitori 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Aktualno: Linea conti-nua 19.40 Nadaljevanka: Marilena 20.35 Film: A Chorus Line (glas., ZDA 1985, r. Richard Attenborough, i. Micheal Douglas, Alison Reed) 22.55 Aktualno: Linea conti-nua (2. del) 23.55 Aktualno: Teleguattro 1.15 Film: La maschera di cera (srh., ZDA 1953, r. Andre De Toth, i. Vincent Priče) 2.50 Nanizanka: Bonanza 6.30 Odprti studio 7.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 8.30 Odprti studio 8.45 Nan.: L’uomo da 6 milio-ni di dpllari, 9.50 La don-na bionica, 10.45 Sulle strade della California 11.45 Odprti studio 12.00 Nanizanki: T.J. Hooker, 13.00 Happy Days - Una foto che vale 13.30 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 14.30 Kviz: Urka 15.30 Nan.: Tutti al college, 16.00 Compagni di scuo-la, 16.30 Simon & Simon 17.30 Odprti studio. 18.05 Nanizanki: Mai dire si, 19.00 MacGyver 20.00 Risanka: Peter Pan 20.30 Film: Il ragazzo di cam-pagna (kom., It. 1984, r. Castellano-Pipolo, i. R. Pozzetto, M. Boldi), vmes Odprti studio 22.30 Variete: Tricolore 23.00 Variete: Buzz 23.35 Šport: Grand Prix 0.35 Odprti studio 1.05 Nanizanka: Kung Fu, 2.05 Samurai ODEON 17.45 18.10 13.00 Človek in zemlja 13.30 Risanke 19.15 15.00 Nad.: Signore e padrone, 20.00 20.30 16.00 Pasiones 17.00 Film: Cuore (dram., It. 1947, r. Duilio Coletti, i. Vittorio De Sica) 22.30 19.30 Risanke 23.05 20.00 Nan.: Flash Gordon 23.35 20.30 Film: Storia de fratelli e de cortelli (dram., It. 1972, r. Mario Amendola, i. Maurizio Arena) 1.30 22.30 Dok.: Mauritius 23.00 Film: Si muore solo una volta (krim., It. 1967, r. G. Romitelli, i. Ray Danton, Pamela Tudor) il cielo (dram., It. 1987, r. Sergio Nasca, i. Lina Sastri, Turi Ferro) bio (krim., ZDA 1935, r. Alfred Hitchcock, i. Joseph Cotten) Film: Shaft - Seguestro pericoloso (krim., ZDA 1974, r. Alexander Singer, i. Richard Round-tree) TELEFRIULI TMC 8.30 Nanizanka: Get Smart 9.00 Prijateljska narava 9.30 Nan.:SceriffoLobo 10.30 Nad.: Anarchici grazie a Dio, 11.20 Potere 12.00 Kosilo z Wilmo 12.30 Nan.: Doris Day Show 13.00 Dnevnik in šport 13.30 Rubrika: Ženska TV 15.00 Film: Una famiglia in lot-ta (dram., ZDA 1986, i. WayneRogers) 15.00 Roza salon 16.00 Otroška oddaja 18.00 Nad.: Vite rubate 19.00 Igra: Marameo 19.30 Dnevnik 20.00 Rubrika o obrtništvu 20.30 Dok.: Črno in belo 21.30 Aktualno: Prva stran 22.30 Nočne vesti 23.00 Oddaja o jazzu 0.30 Nočne vesti TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 7.30 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Spomini Henrika Tume; 8.40 Melodije; 9.30 Misleci sodobnega časa; 9.50 Potpuri; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Podobe iz sanj (Ivan Cankar, pripoveduje Mira Sardoč); 12.00 Spoznavajmo Slovenijo; 12.15 Orkestralna glasba; 12.40 Primorska poje: Ženski učiteljski zbor iz Tolmina; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Country glasba; 15.30 Žvočne kulise; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Četrtkova srečanja; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov. RADIO SLOVENIJA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Matineja; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.35 Glasba; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Oddaja o jeziku; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Radijski Merkurček; 15.30'Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Big band RTV Slovenija; 18.30 Uglasbene pesmi Otona Župančiča; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije 22.Q0 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos RS: 10.35 Prenos Vala 202; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 8.45 Ugani; 9.00 Clič; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje: ideje, nasveti in priporočila; 11.00 Pisali so nam; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Glasba; 16.00 Sanje o počitnicah; 17.30 Naša glasba; 18.32 Šou-venir d'Italy; 19.00 Jazz glasba; 20.00 Nočna glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Time to rock; 19.00 Pogovor s psihologom; 21.00 Keltska glasba. UL Terza armata bo predvidoma zaprta še nekaj mesecev Počasno napredovanje kanalizacije povzroča preglavice v prometu Tretji koncert jazz glasbe v Verdiju Drevi nastop trobentača Kennyja Wheelerja in drugih Ena od glavnih vpadnic v mesto je že nekaj mesecev zaprta prometu zaradi del pri postavljanju novega odseka grezničnega omrežja. Ul. Terza armata so zaprli že novembra, da bi pod cestiščem napeljali glavno odvodno cev za celo območje od bolnišnice pa vzdolž obrobja rajona Svete Ane in nove obrtniške cone. Zaprtje ulice je takoj povzročilo nemalo težav prometu, saj je ta dolg prometni krak dejansko edina obvoznica, ki povezuje avtocesto, državno cesto proti Trstu in -upoštevajoč odsek drž. ceste 56 bis -ceste iz drugih smeri s severnim delom mesta, območjem bolnišnice in mejnim prehodom pri Rdeči hiši. Težave so še večje, ker je po sedaj zaprti ulici navadno peljalo vsak dan na desetine tovornjakov z mejnega prehoda pri Štandrežu do Trga pri Rdeči hiši, ki ostaja še vedno najbolj priljubljeno parkirišče za mnoge šoferje. Po začet- ku del so se tovornjaki preusmerili po ozkih ulicah rajona Svete Ane ali celo po Ul. D Aosta navalili proti samemu mestnemu središču. Takoj gre povedati, da teh težav še ne bo kmalu konec. Celotni načrt je namreč razdeljen na dve skupini del. Prva je obsegala napeljavo od križišča s Tržaško ulico pa skoraj do Ul. Faiti, drugi del načrta pa predvideva nadaljevanje tja do bolnišnice, da bi odpravili tudi nevarnost poplav, ki jim bolj kot Vrtojbica botruje prav nezadostna kanalizacija. Prvi del posega naj bi zaključili sredi marca. Že pred dobrim mesecem so delavci goriškega podjetja SEI, ki ima v zakupu dela, postavili glavno odvodno cev. Sedaj nameščajo stranske priključke, v roku kakih treh tednov pa naj bi spet asfaltirali cestišče, nam je povedal občinski tehnični izvedenec Meden, ki sledi delom. Kaj pa druga skupina del, za katero je predvidena investicija 1,5 milijarde lir od skupnih 2,5 milijard za celotni poseg? Postopek za oddajo zakupa je še v teku. Odobril ga je občinski odbor, sedaj pa čakajo na potrditev nadzornega organa. Sele potem bodo začeli delati. Ob pomanjkanju točnih napovedi lahko le ugibamo, da bo cesta zaprta še vso pomlad. Na Občini so sicer razmišljali o možnosti, da bi omilili prometne težave s preusmeritvijo tovornjakov, ki danes parkirajo pri Rdeči hiši. »Zaenkrat preverjamo, za katere tovornjake gre,« pravi poveljnik mestne policije dr. Armido Žaro. »Domnevamo namreč, da se Trga pri Rdeči hiši poslužujejo predvsem šoferji z območja Nove Gorice, ki tako lahko prespijo doma. Sicer pa nam ta promet ne povzroča velikih preglavic, ker tovornjake navadno pripeljejo tja zvečer, odpeljejo pa zgodaj zjutraj in torej ne bremenijo prometa v najbolj kočljivem časovnem pasu.« Problem pa ostaja odprt, tudi ker naj bi Trg pri Rdeči hiši v bodoče preuredili v parkirišče zgolj za avtomobile. Nekateri pravijo, da bi morali tovornjake usmeriti na parkirišča SDAG. Toda tam zahtevajo za parkiranje mesečno plačilo, ki je sprejemljivo za domače avtoprevoznike ali pogosto uporabo, sploh ne pa za občasni prehodni promet. Dokler bo Ul. Terza armata zaprta, bo torej stanje ostalo komaj vzdržno tudi za številne avtomobiliste, ki se bodo še naprej gnetli v ozkih prometnih "grlih" ulic Trieste in D'Aosta ali pa iskali izhod iz mesta po uličicah rajona Svete Ane, ki gotovo niso namenjene prehodnemu prometu. Na sliki (foto Marinčič) današnje stanje Ul. Terza armata. Koncerti jazz glasbe v gledališču Verdi se danes zvečer ob 20.30 nadaljujejo z nastopom kanadskega trobentarja Kennyja Wheelerja. Šestdesetletni glasbenik iz Toronta se je uveljavil v Londonu, kamor se je kot dvajsetletni študent preselil. Igral je v orkestru Johnnyja Dankwortha in z Ronniejem Scottom, Friedrichom Guldo in Clarke—Boland big bandom. Na koncu šestdesetih let se je VVheeler približal free-jazzu in kasneje tudi jazz-rocku. Wheeler je prvo ploščo izdal leta 1975, na njej sodelujejo tudi Keith Jarret, Dave Holland in Jack DeJohnette. Leto kasneje je s pevko Normo Winstone in pianistom Johnom Taylorjem sestavil trio Azimuth. Kasneje je sodeloval z vrsto evropskih in ameriških glasbenikov, zadnje čase nastopa v skupini Dave Hollanda. V Gorici bodo Kennyja Wheelerja spremljali italijanski pianist Franco dAn-drea, bobnar Billy Elgart in kontrabasist Wayne Darling. Žal je nastop velikega zvezdnika Dizzyja Gillespieja dokončno odpovedan. Njegov nastop so organizatorji nadomestili z nastopom drugega mojstra trobente, Freddieja Hubbarda, ki bo na oder goriškega gledališča stopil v sredo, 13' marca. wal Večerni koncert društva Lipizer z Wienerklavierquartett z Dunaja Društvo Lipizer vabi jutri ob 20.30 na redni večerni koncert, ki bo v Verdijevem gledališču. Izvajalci bodo člani Wienerklavierquartetta, ansambla, ki ga sestavljajo sami odlični glasbeni poustvarjalci: pianist Avedis Kuoyo-umdjan, violinistka Takumi Kubota, --Wolfgang Klos (viola) in Rupert Buc-hner (violinčelo). Violinistka Kubota je v Gorici že nastopla in sicer na tekmovanju R. Lipizer, leta 1982 in osvojila drugo mesto. Wienerklavierquartett je razmeroma mlad ansambel, saj je nastal šele pred tremi leti. V programski zasnovi so si člani ansambla zastavili zanimiv in nelahek cilj: negovanje dunajske glasbene tradicije. Ansambel je eden redkih komornih ansamblov, ki vključuje tudi klavir. Program jutrišnjega koncerta obsega skladbe L. van Beethovna, G. Mahlerja in J. Brahmsa. Proste vstopnice so v prodaji v turističnem uradu IOT v Oberdankovi ulici 16. razna obvestila _ ZSKD obvelča, da so v predprodaji vstopnice za koncert Slovenskega okteta, ki bo 23. t. m. ob 20.30 v Kulturnem domu. Vstopnice prodajajo v pisarni ZSKD' Ul. Malta 2, tel. 531495. Iniciativni odbor za Svetovni slovenski kongres vabi v ponedeljek, 25. t. m™ ob 20.30 na ustanovni sestanek, ki bo v mali dvorani Kulturnega doma. Slovenski deželni zavod za poklic®0 izobraževanje obvešča, da je še nekaj prostih mest za tečaj bančne tehnike w ur) in za tečaj varstva in zaščite vinsk trte (30 ur). Vpisovanje in informacije s jutri, 22. februarja 1991. Gorica kinema: »Škrjančki m nitih« v Kulturnem domu Filmska sezona Gorica kinema ponuja nocoj še zadnje četrtkovo srečanje pred premorom ob šesti izvedbi Film video monitorja. »Škrjančki na nitih« je naslov filma češkega režiserja Jirija Menzla, ki je bil posnet že leta 1969 in prejel šele lani zlatega medveda na Festivalu v Berlinu. Uganiti zakaj, ni težko. Film je bil celo dvajsetletje v "zmrzovalniku" cenzure, ker je pač delo, ki se navezuje na ideale praške pomladi in s humorjem pripoveduje o stalinističnem zatiranju na Češkoslovaškem. Sedaj je končno prišel na ekrane in zasluži vso pozornost. Kot rečeno bo nocojšnjemu predvajanju sledil nekajtedenski premor. Film video monitor - pregled slovenske filmske in tv video produkcije v letu 1990 bo v Kulturnem domu od 1. do 5. marca. Kot vedno bodo na sporedu novosti slovenske filmvideo kulture in, kot napovedujejo organizatorji Kinoateljeja, še marsikaj. Obvestilo Trgovinske zbornice Do 13. marca morajo inštalaterji imeti potrdilo o usposobljenosti Goriška trgovinska zbornica opozarja na skorajšnjo zapadlost določil državnega zakona št. 46/90 glede jamstev o nameščanju in varnosti električnih, vodovodnih, plinskih in drugih inštalacij v stanovanjskih in drugih poslopjih. Inštalaterji morajo imeti potrdilo o ustrezni poklicni usposob-Ijencteti. To potrdilo izdaja Trgovinska zbornica, na prošnjo interesentov. Do 13. marca letos morajo svoj status urediti vsa obrtniška in druga podjetja, ki se ukvarjajo z zgoraj navedenimi dejavnostmi in ki so bila vpisana v seznam podjetij 12. marca 1990. Do zapadlosti roka je torej samo še kakih dvajset dni. Katera obrtniška podjetja morajo imeti dokazilo o strokovni usposobljenosti? Predvsem so to podjetja, ki se ukvarjajo z električnimi inštalacijami, podjetja, ki se ukvarjajo z nameščanjem radijskih in televizijskih apara- tov, anten in strelovodov, podjetja, ki vgrajujejo naprave za centralno ogrevanje, podjetja, ki izvajajo vodovodne inštalacije, inštalacije za plin, dalje podjetja, ki se ukvarjajo z nameščanjem protipožarnih naprav in vgrajevanjem dvigal, pomičnih stopnic ali drugih naprav za prenašanje tovorov. Prošnje (na kolkovanem papirju) morajo interesenti vložiti na Trgovinski zbornici, na posebnem obrazcu, ki je na razpolago v uradu za registriranje podjetij. ■ V Katoliškem domu v Gorici bo drevi ob 20.30 Spominski večer, posvečen Joži Lovrenčiču ob stoletnici rojstva. Govoril bo prof. A. Vovko, kulturni spored bodo oblikovali tenorist Dušan Kobal, baritonist Martin Srebrnič, pianistka Helena Plesničar in člani gledališke skupine Oder 90. Večer prireja SKPD Mirko Filej. Drevi v šoli v Pevmi večer ob dnevu kulture prav na pokrajinski in nato na U- /'5 0 državni kongres združenja. Porotno , delovanju goriške sekcije bo PrebL< tajnik Silvano Culetto, nato pa bo ^ vino Poletto govoril o smernicah ‘n , Ijih VZPI v prizadevanjih za mir, s°uS. lovanje med narodi in spoštovanje lavnih • pravic. Sledili bodo Poz' 20.30 koncert violinista Massirn ja in pianistke Victorie Terekie Nova Gorica 3ČA (Kulturni dom) 18.00 »Umri moško 2. del«. gg- LOBODA (Šempeter) 20.00 »NaVV ALS«. ESKLE 19.30 »Poletna ljubezen«- DEŽURNA LEKARNA v 5 te1' DUdine — Trg sv. FrančišKa 10124. DEŽURNA LEKARNA v nale Občinska lekarna št. 2 , 48O4 — Ul. A. Manlio 14 a/b — ^ jorici ob 9.30 3 iz splošne n0 pok dturnu in na g sploSca 1.50 Arno Mor® uri Ter®* r Ronke, ob H- Janez Rota iz boln^n^.^e, Miniaturno knjižno delo »Kdaj goduješ?« Izbor svetniških imen Katehetski center v Ljubljani je v svoji zbirki Knjižice •zdal in založil, na prvi pogled skromno, a spričo bogate vsebine, izredno pomembno »miniaturno« knjižno delo z naslovom Kdaj goduješ? Knjižico, z doslej najpopolnejšim izborom svetniških imen in njihovih gddovnih dnevov v slovenščini, je sestavil Zdravko Reven, stolni vikar v Ljubljani. Mnogim Slovencem poznani avtor, ki bo letos prazno-val 70. življenjski jubilej, je kot izseljenski duhovnik v Bel-9iji od 1954 do 1960 urejal celovško Novo družinsko pratiko, od 1960 do 1968 pa je bil tudi urednik Koledarja Mohor-|eve družbe v Celovce in njene založbe. Že pred dvajsetimi Jnli je ljubljanski Katehetski center uvrstil med svoje izdaje Kevnov izbor svetniških godov in imen, ki je v zadnji knjižici Kdaj goduješ? doživel nekatere bistvene dopolnitve. Ob zanimivem delu, ki je izšlo pred kratkim, velja poser °ej opozoriti na dejstvo, da v Rimu še vedno temeljito raziskujejo svetniške osebnosti in njihove godove, da bi cerkev Pp koncilu dobila tudi sodobni »martirologij«, knjigo krščanskih pričevalcev. In slovenski prispevek za to knjigo Ppl bi bil bogat Revnov izbor svetniških imen in njihovih Sodovnih dnevov. V uvodu svoje knjižnice Zdravko Reven Pfpvi, da starši dajejo otrokom imena, ki sem jim zdijo lepa. včasih izberejo ime prednikov ali sorodnikov, včasih jim Navdihnejo ime junaki romanov ali filmov. Pa tudi čas pri-Paša svoje in v modo prihajajo nekatera že davno pozabljena in opuščena imena. Na drugi strani so verni starši že v Prvih krščanskih časih dajali otrokom imena junakov krščanske vere. Niso gledali le na blagoglasje, temveč tudi na •c, da bi njihov otrok dobil v nebesih posebnega zavetnika, ^vtor je zapisal: »Otrok je torej po svojem imenu tesno Povezan s svetnikom in po svetniku z Bogom. Vse to ima-Pro tudi v mislih, kadar govorimo o otrokovem godu in mu Prinašamo darilo. V tem smislu razlaga slovar slovenskega iezika besedo »god«: praznujemo god, za god kaj dobimo ali kaj damo, imamo god in sprejemamo voščila za god, včasih pa smo tudi povabljeni na god ali godovanje«. .Med množico imen svetnikov je avtor izbral domala vsa imena, ki jih Slovenci dajejo svojim otrokom ob krstu. Dodal jim je še nekatera poimenovanja in čas, v katerem je svetnik živel, pa tudi, kdaj je umrl, torej, kakor je zapisal Reven, kdaj je bil »rojen za nebesa«. To je njegov godovni dan in god za tistega, ki si ga je izbral za svetnika. Za imeni svetnikov je avtor navedel tudi tuje oblike njihovih imen in pomanjševalnice. Za pomišljajem je povedano, odkod je svetnik in kaj je bil. Vendar se pri tem strokovnjaki - imenoslovci ne držijo povsem liturgičnega poimenovanja. Nato je v oklepaju letnica svetnikove smrti. Pri nekaterih je tudi omenjeno, v kateri slovenski knjigi »Leto svetnikov« dobimo njegov življenjepis. Slednjič je opredeljen še svetnikov godovni dan. »Običajno je to tisti dan, ko je umrl in se "rodil za nebesa". Zaradi nekaterih okoliščin ponekod svetnikov god prenesejo na drug bližnji dan ali na dan, ki je v zvezi z njim, da bi ga lažje slavili v krogu sorodnikov in prijateljev. Tako smo skušali odgovoriti na vprašanji: Kdaj goduješ in zakaj goduješ?, kar je bilo tudi temeljno vodilo avtorja pri oblikovanju izbora svetniških imen in njihovih go-dovnih dnevov.« (Z. Reven). Posebno pohvalo zasluži preglednica svetniških imen in njihovih godovnih dnevov za vse mesece v letu po slovenskem cerkvenem in ljudskem koledarju. Gre za doslej eno najboljših preglednic cerkvenega in ljudskega koledarja na Slovenskem v povojnem času, ki je brez dvoma sad dolgoletnih Revnovih strokovnih raziskav izvora svetniških imen in njihovih godovnih dnevov. Skratka, imen, ki so med Slovenci udomačena že nekaj stoletij, prav gotovo pa se bodo ohranila tudi za prihodnje rodove. IVAN VIRNIK Italijanska revija Etnie o slovenski manjšini : L Po nekajletnem postopnem nihanju in umiranju Dialogi z novo vsebino in obliko ,46 precej časa smo lahko opazovali "odmiranje" /■ Postopno hiranje slovenske literarne revije Dia-k' izhaja v Mariboru. Menda se je rapidno Jhonjšalo število naročnikov, na prostem trgu pa ^hlikaciia itak nikoli ni bila ravno kurentno blago, krn ie spremembe realno pričakovati prav ‘flalu. Judi v časopisih je bilo vedno več glasov in otekanj, ki so dali slutiti, da se pripravlja nekaj ločilnega... Ugodilo se je pred par dnevi: Dialogi so se spre-■ enjli v drobnejšo in lično revijo za kulturo, kjer še /e Vse!D‘na skrčila na vsega 58 strani, format pa se slr stisnil" na priročnejšo mero. Seveda pri vsem SouPaj ni šlo samo za lepotni manever, zamenjali q, Se tudi uredniki in z njimi vsebinska shema. Z„ayni in odgovorni urednik je postal Bernard Rajh, p ?aJerega bi se sicer spodobilo, da bi v "svoji" sta ^viiki napisal vsaj skromen uvodnik ter predobri1 svoi delov™ koncept, Jože Šubic je prevzel ^okovanje, Ivan Žigart lektorstvo, med ostalimi p5nl znanimi člani uredništva pa bo vidno vlogo tj Sestavljanju novih Dialogov gotovo odigral stajo mariborske literarne scene France Forstnerič. lQ Vsebina prve številke je dovolj raznovrstna, da si Jfhko ogledamo pobliže. ^amesto pričakovanega Uvodnika spregovorijo ^itene o solzi in tulki, dramatično zložene pesmi kjijtee Korade, ki nam verjetno tudi napovedujejo itjšna bo literarna barva Dialogov v naslednjih fijjVdkah. Žal ni preveč navdušujoče, saj gre za ti-se,?. ^venske "svinčene" poezije, ki ne pozna ve-'%■ šaljivih, lahkotnih, zairkantskih ali "poskoč-not. Gre za to, da so (po Koradejevi) "ljudje te pokrajine: /zgrbljeni /s svincem v koraku./ zmeraj /samo sami s sabo obdani, /žalostni." Več vedrine in zdravega življenjskega optimizma v revijo prinese pogovor z Antonom Ingoličem, ki je pri triinosemdesetih letih gotovo najplodovitejši slovenski književnik. Izvemo, da je pisatelj izdal kar 67 knjig, ki so izšle v 2.300.000 izvodih, petindvajset del pa je prevedenih v štirinajst tujih jezikov. Razgovor je za objavo prispevala Melita Forstnerič Hajnšek. Sledijo pesmi primorskega pesnika Lucijana Vuge, ki se vse pogosteje oglaša v revijalnem tisku, je pa podobno kot večina slovenskih pesnikov "z roba dogajanja" popolnoma dislociran od humorja. Zelo podobno je uglašena tudi proza Suzane Tratnik Pod gabri, kjer se smrt prosto sprehaja po terenu kot kaškna "dobra" pesniška vila in pisateljica se prestrašeno sprašuje: "Kdo ve, morda sem se že zgrudila, morda takole življenja trudna ali pijana že več mlajev na zlatorumenem listju nedaleč od grajskega plesišča ležim." Čeprav naslov naslednjega sklopa pesmi ne obeta bistveno drugačne tematike od predhodnih (Pesmi iz črne kronike), pa je najbrž odločilnega pomena to, da je Vinko Moderndorfer precej drugačen ustvarjalec. Njegov sicer temačen zven v sebi nosi tisto težo, ki jo od teme tudi pričakujemo. Ne gre torej za neko falsificirano trpljenje in retorično jam-rarijo, pač pa za resnično prizadeto poezijo, kjer je dovolj prostora za vse človeške strasti, strahove in upanja, predvsem pa razveseljuje, da nas pesnik v tragično spiralo življenja pripelje skozi sarkazem, skozi tanko tančico vzvišenosti in čutne vehemence. Zna se ponorčevali iz vsega, ni pa norčav in površen ali patetičen in banalen, zato se mu najbrž rado dogaja, da njegovega "Pesnika ni nihče več pogledal / Dobil je bon / za porcijo čevapčičev / in za malo pivo", kajti Slovenci v glavnem prisegamo le na trpljenje, žalost in solze... Za ekstremno hermetičen tekst v reviji je poskrbela pod psevdonim skrita Europa Majal, avtorica, kot piše v notici pod besedilom, ki je med 54 avtorji na lanskem literarnem natečaju Mladinskega kulturnega centra v Mariboru in glasila Katedre prejela prvo nagrado za svoj roman prvenec Zgodba žene R. Dialogi objavljajo odlomek iz tega romana, ki pa ne more skriti mladostniške tresavice pred dejstvom prvega resnejšega literarnega izbruha. Majalova načrtno meša razne literarne zvrsti in se v nastali jezikovni masi obnaša kot veliki Filter skozi katerega pronica večnost vseh izraznih možnosti. Revijo zaključuje še nekaj neliterarnih besedil. Viktor Vrbnjak je prispeval Monolog mimo dialogov, Mitja Visočnik se je predstavil s tekstom Parabola Karantanja, Mitja Reichenberg se je lotil Mariborskega baročnega festivala. Marija Švajncer pa je zapisala nekaj misli o filozofu Tinetu Hribarju in njegovem pojmovanju svetega. Novi Dialogi bodo mogoče res drugačni od vseh predhodnih, toda že pri prvi številki se vsiljuje vprašanje, če bodo res tudi kvalitetnejši. Za to pa pri vseh spremembah gre, mar ne? JOŽEK ŠTUCIN Najnovejša dvojna številka revije Etnie (znanost, politika in kultura manjšinskih narodov) se seveda, kot vse številke doslej, sooča z najrazličnejšimi vidiki življenja manjšin v Evropi in po svetu. Že nekajkrat je revija posvetila pozornost tudi slovenski narodni skupnosti v Italiji, njenim tradicijam in navadam in tudi tokrat namenja nekaj vzorno urejenih strani naši problematiki. Gre za zgodovinsko-politični prikaz življenja Slovencev v Italiji, ki ga je podpisal Vojimir Tavčar. Člankar analizira predvsem nacionalno problematiko v Trstu, kjer je slovenska manjšina še posebej aktivna, a prav zaradi tega deležna tudi stalnih napadov s strani italijanskih nacionalističnih skupin. V svoji analizi Tavčar pa med drugim ugotavlja, da je tudi manjšina sama kriva za nekatere doslej nerešene probleme, saj se je zaradi naporov pri ohranjevanju svoje identitete in uveljavljanju svojih pravic delno zaprla vase in ni bila zmožna začeti procesa aktivne integracije, ki ga predlagajo nekateri intelektualci. Ob vsem tem Vojimir Tavčar posreduje italijanskemu bralcu še dodatne zgodovinske informacije ter podatke o nekaterih središčnih ustanovah Slovencev, sooča pa ga tudi z vprašanjem zakona za globalno zaščito. Na posnetku: kazalo ene izmed prejšnjih številk revije Etnie, v kateri je bil objavljen članek Nadje Kriščak. Gledališča v Kranju .^anes se bo v Prešernovem {!.et*aliJču v Kranju začel tradi-j °halni 21. teden slovenske v ®tne- Kranjski gledališki festi-u 1 je nekaj svojevrstnega v »stelaciji teatrskih prireditev venskem, saj predstavlja .'nstvu prav dela, ki so nasta- i. ^pOri clrtvonckih nicafo- '• z, le,13^ igralca Zarje Iva Grgiča m K .. —vi .............imisija je v 3 Irugimi Paola Pitacca in Kristjana - olen. ,e (oba Primorec) ter Silva r ... k3«. >££ S gometne zveze pa je v 3'fScvalificl!gia za eno kolo med drugimi d f-anziap^j Paola Pitacca in Kristjan oleI1La (oba Primorec) ter jg« (Breg), v prvenstvu »underg) po ® koli norival Mauro Luisa ( _ .ur-is r koli počival Mauro S„”1Sa.%‘np^S™S^”S>‘ bil za eno kolo diskvalitm* Puntar (Primorje). ____ . , j t m i ^ Ob izgubi dragega C°r izreka iskreno sožalj batti Bre9 V nedeljo, 3. marca, 15. kolesarska dirka za Trofejo ZSŠDI Lonjerska Milano-Sanremo V mladinskih nogometnih prvenstvih na Tržaškem Zmaga naraščajnikov Zarje cicibanom Primorja točka Primorje je v prvenstvu začetnikov kar s 4:0 premagalo Esperio in je s 17 točkami na 7. mestu prvenstvene lestvice (Foto Mario Magajna) »Rekord prijateljstva« — tako je Predsednik Zveze slovenskih športnih društev Odo Kalan na sinočnji predstavitvi v Lonjerju poimenoval letošnjo 15. mednarodno amatersko kolesarsko dirko za Trofejo ZSŠDI. Prijateljstva, ker bo dirka tudi v sedanjih hudih časih privabila v Lonjer in na ceste tržaške in goriške pokrajine kolesarje iz številnih držav, in tako potrdila univerzalno vrednost športa, ki ima — ob tekmovalnosti — prav v združevanju in prijateljstvu svoj po-plavitni namen. Sinočnja predstavitev lonjerske dir-he je še enkrat potrdila visoko organizacijsko raven domačega kolesarskega Kluba Adria Rešim. Na društvenem sedežu se je namreč zbrala domala vsa tukajšnja kolesarska smetana, kar priba o visokem renomeju, ki si ga je društvo v teku let s trdim delom pridobilo v deželnih kolesarskih krogih. Prisotne je ogovoril dejanski facto-tum Adrie Rešim Radi Pečar. »Letošnja petnajsta izvedba mednarodne Amaterske kolesarske dirke za Trofejo ZSŠDI sovpada s proslavljanjem 20- letnice obnovitve Kolesarskega kluba Adria in s proslavljanjem dvestoletnice ustanovitve prve šole na Katinari, ki zaobjema tudi Lonjer, kjer deluje to športno društvo,« je omenil uvodoma, ter s tem zadal letošnji dirki širše družbene razsežnosti. Dirka, ki jo bodo izvedli v nedeljo, 3. marca, je drugo leto zaporedoma vključena v mednarodni tekmovalni koledar kot ena prvih dirk v Italiji in je — kot amaterska — sploh najbolj pomembna v naši deželi. Pretekla leta se je lahko lonjerska dirka ponašala z nekaterimi zvenečimi imeni, saj so na njej nastopili tudi sloviti poznejši svetovni prvaki, kot so na primer Giacomini, Argentin in Fondri-est. Tudi letos se dirka ne bo odrekla tej svoji značilnosti. Prvo nedeljo marca bodo tako na štartu v Lonjerju med drugimi tudi svetovni amaterski prvak Gualdi, italijanski prvak Menegotto, jugoslovanski prvak Papež, ob njih pa še vrsta reprezentantov iz Italije, Jugoslavije, Nemčije, Sovjetske zveze, Avstrije in Češkoslovaške. Po desetih letih bo na naših cestah spet tekmovala ekipa Interja iz Bratislave, prvič pa bo nastopila sovjetska ekipa Chrom koimpex iz Alma Ate v Kazakstanu. Sovjetski kolesarji se bodo predstavili na štartu z nekaterimi državnimi reprezentanti, ki sodijo v sam vrh svetovnega kolesarstva. Deset dni pred dirko, ki bo letos napornejša, saj bo proga 20 km daljša od lanske, lahko računa organizator na že preko sto udeležencev. Ta številka se bo v zadnjih dneh gotovo še povečala, Pečar pa na tihem upa, da ne bi dosegli in presegli lanskega števila udeležencev (lani jih je bilo 285), ker predstavlja tolikšno število kolesarjev za prireditelja res velik napor. Doslej so se na dirko prijavile sledeče ekipe: GS Zalf Euromobil Fior, za katero dirka svetovni prvak Gualdi, GS Iranian Loom (z italijanskim prvakom Menegottom), UC Trevigiani, GS Maltinti iz Firenc, GS Ganeva Record Mar Colnago (italijanski ekipni prvak), GS Bellotti parati Moguettes, Velo club Cividale Valnatisone, Rog iz Ljubljane, KK Celje Merx, KD Krka Novo mesto, BK Cukarički iz Beograda, OBK Beograd, Inter Slovnaft iz Bratislave (ČSFR), Chrom Koimpex (SZ), avstrijska selekcija, nemška selekcija in (morda) švicarska selekcija. Po nagovoru organizatorja Pečarja in predsednika ZSŠDI Kalana je tajnik SKGZ Dušan Kalc poudaril, da pomeni dirka za trofejo ZSŠDI priznanje ne le za Lonjer in slovensko narodnostno skupnost v Italiji, pač pa za vso tržaško skupnost, ter obenem izrazil željo, da bi se politiki lahko zgledovali po športu in športnikih. Številni predstavniki kolesarskih ustanov in društev, ki so zatem pozdravili in zaželeli prireditelju, da bi dirka čim bolje uspela, so dali s svojim glasom sinočnji predstavitvi 15. dirke za Trofejo ZSŠDI tisti pomen, ki si ga je v vseh teh letih pridobila: lonjerska dirka je postala po mnenju izvedencev uvodna dirka italijanske kolesarske sezone, nekakšna amaterska Milano-Sanremo. M. K. NARAŠČAJNIKI DON BOSCO - ZARJA ADRIAIMPEX 1:2 (0:0) STRELCA za Zarjo: Sai in Ingio. ZARJA ADRIAIMPEK: Plehan, Cas-tellano, Doz, Savron, Martinganno, Ingio, Nacson, Sai, Moreu (Cok), Vremec, Dilica. Zarja Adriaimpex je slavila 3. zaporedno zmago. Tokrat se je Don Boscu oddolžila za poraz iz prvega dela prvenstva. Gostje so odlično začeli, a kaj, kd jim je sodnik razveljavil povsem regularen gol in spregledal enajstmetrovko. V drugi polovici srečanja so se zarjam še bolj razigrali in v deveti minuti zasluženo povedli z lepo skupinsko akcijo, ki jo je Sai izvrstno zaključil. Takoj po doseženi prednosti je Zarja Adriaimpex zaigrala še bolj učinkovito, kar je spravilo nasprotnikovo obrambo v res hude težave, dokler ni Ingio podvojil iz prostega strela izven kazenskega prostora. Tekma je bila takrat odločena. Nasprotniki so zmanjšali zaostanek pet minut pred koncem, ko so izkoristili gnečo pred vrati zarjanov. Pri gostih so vsi zaslužni za pomembno zmago. (Rest) CICIBANI PRIMORJE - PORTUALE 2:2 (1:1) STRELCA za Primorje: Milič in Ba-budri PRIMORJE: Budin, Pahor, Milič, Batič, Kapun (Kante), Škrlj, Babudri (Gabrovec). Prosečani so po zelo borbeni in privlačni tekmi osvojili točko proti solidnemu nasprotniku. Portuale je bil namreč vseskozi enakovreden domačinom, imel pa je tudi nekaj več sreče, saj je dosegel drugi zadetek prav v zadnjih minutah in še po napaki sodnika. Tekma je bila zanimiva že od samega začetka. Prvi so povedli gostje po nesrečnem avtogolu Prosečanov, ki pa so kmalu reagirali in ustvarili nekaj dobrih priložnosti. Izenačil je Milič po zelo lepem diagonalnem strelu izven kazenskega prostora. V drugem polčasu so rdeče-rumeni povedli po zaslugi Babudrija, ki je spretno preusmeril v vrata natančno podajo Miliča, dve minuti pred koncem pa je sodnik povsem neupravičeno dosodil prosti strel za goste v kazenskem prostoru Primorja in dopustil, da so s_ posrednim strelom v vrata izenačili. (Š. M.) Posnetek s sinočnje predstavitve 15. dirke za Trofejo ZSŠDI v Lonjerju C šport na primorskem Nogometaši se ogrevajo , Začetek spomladanske nogometne sezone se hitro bli-'h tudi primorski klubi hitijo - —1-::—: —;-■™; z zadnjimi pripravami, se prijateljske tekme in ena naj zanimivejših je v Novi Gorici med domačim republiškim ligašem Pl_____________________________,_________ Vo2ili in članom medrepubliške lige Koprom. Presenetljivi So zmagali Novogoričani z 2:1. Včeraj pa so se Koprča-B srečali z Domžalami (slovenska liga) in igrali neodloče-Q 1:1, , Medtem se nadaljujejo ligaška tekmovanja v drugih ^tih. Pomembno zmago, po nekaj neuspehih, so v prvi bg^hi ligi dosegle namiznoteniške igralke Primex Vrtoj-Ijev lokama v Hrastniku so si zagotovile mirnejše nada-Ki, nje prvenstva, v Zagrebu pa so bile proti vodilni Mladosti brez možnosti. .odbojkarskih tekmovanjih ni bilo presenečenj. Ka-~sKi Salonit je po bledi igri dobil predzadnje srečanje V J? zvezne lige, Koprčanke nadaljujejo zmagoviti pohod republiški ligi in so odpravile tudi Partizan Tabor v 'eh. Izolani pa so kar dvakrat izgubili. ]e n udi primorskim košarkarjem gre po načrtih. Postojna ft Pričakovanju dosegla novo zmago v tekmovanju 1. vBic ,2ne Uge (Postojna - Željezničar 87:65), novi točki je al tudi Koper v slovenski ligi. ^Rokometašice Mlinotesta se lahko pohvalijo z rekor-•'h vZltlago: Lokomotivi so nasule kar 33 golov, dobile so frjfl Sega 8. V drugi zvezni ligi za ženske je zmagala tudi tj v pl.v ustreznem moškem tekmovanju pa so bili Ajdov-slovarju brez možnosti. ki s denimo naj še nastopa kegljavk ankaranske Adrie, tW° Po enkrat zmagale in izgubile ter zdaj zasedajo lige rMik pod sredino prvenstvene lestvice prve zvezne Četrta zaporedna zmaga Mlinarske dvojice Krasa J?aHnarskih turnirjih zimske sezone v Domu prista-Šl4 ” delavcev je Krasova dvojica Skupek-Božič zabele-rU zaporedni uspeh. Predstavnika Krasa sta tako t hob dvaiset zaporednih zmag, česar doslej ni uspelo veRl otl dvojic, ki se srečujejo ob zimskih koncih j- v balinarskem objektu pri Proseku. SpQ dec Preteklega tedna je bilo za bodoča zmagovalca J* je K ernbnejše in najbolj tvegano tretje srečanje, tisto, !QvCgVrasovi dvojici odprlo pot v nedeljski polfinale. Kra-Hov, se spoprijela s starim znancem Guštinom in st Ca št U 'R* 3e zamenjal »stalnega« Guštinovega soig-M tsuT^brueta). Večkratna zmagovalca zimskih turnirjev £ Jplav,.? a rta same tri točke, več pa nista zmogla. Tako so t« tauM Povedla z 9:0. Zatem pa je bližalec Skupek zašel govalca zimskih turnirjev a je bližalec Skupek zas r sta jugoslovanska balinarja izkoristila in se Qvi P° vodi vse nade balinarja Guština, da bi V n dvojici »maščeval« za nekaj zadnjih porazov. >o0i)?lfinalu 3)ValcemU Pa sta finalista A. Balos in Latini nudila zma-C; htočan odpor. Med drugim sta tudi povedla s k) Z 9°. Krasove dvojice je bil najbolj zaslužen Bo-St°Pala jterilni mojstrskimi potezami, med katerimi sta dva »carreuxa« na mestu. Himalajci v Kopru V Obrtniškem domu v Kopru se bodo zvečer ob 20. uri predstavili alpinisti, člani odprave na Everest oktobra lani, in v sliki in besedi prikazali svoj veliki podvig, ki je imel velik odmev v svetovnih alpinističnih krogih. Alpiniste SPDT in iz matične domovine so povabili predstavniki Obalnega planiškega društva v Kopru v želji, da bi tudi svojim članom omogočili ogled slikovne dokumentacije vzpona pa najvišji vrh na svetu. Poleg predavanja bo tudi predstavitev Jelinčičeve knjige »Zvezdnate noči«, o kateri bo spregovoril avtor sam. Predavanje Majde Mazovec Vse ljubitelje narave vabi SPDT na zanimivo predavanje dr. Majde Mazovec, v četrtek, 28. februarja, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano. Predavateljica bo prikazala lepote in zanimivosti narodnih parkov Severne Amerike in Kanade, kar bo nedvomno pritegnilo zveste obiskovalce predavanj in večerov diapozitivov, v priredbi SPDT, ki seveda pričakuje velik obisk. Izlet v Vitovlje Kot najavljeno prejšnji teden, pripravlja SPDT avtomobilski izlet v Vitovlje. Začela se je namreč izletniška sezona, ki se bo sčasoma stopnjevala v pomlad in potem v poletje. Izletniki se bodo pripeljali v Vipavsko dolino in šli do Vitovelj z avti, nakar se bodo peš povzpeli na bližnji Kopitnik. Hoje je skupno za 4 ure in pol. Izletniki si bodo ogledali še znamenito vitoveljsko cerkev, ki stoji sredi obzidanega tabora, znanega iz turških časov. Izlet vodi Aleksij Civardi, ki za vse informacije odgovarja na telefon 415336. Udeleženci izleta se bodo v nedeljo, 24. februarja, odpeljali z avti izpred sodne palače v Trstu ob 9. uri, 20 minut kasneje pa sem jim bodo na trgu v Sesljanu pridružili izletniki iz zgornje kraške okolice. Izlet je primeren za vse planince in dobre hodce. (L. A.) 24. zimske športne igre V nedeljo, 3. marca, bodo v Ravasclettu 24. zimske športne igre v priredbi Smučarskega odseka SPDT. Takoj je treba pripomniti, da letos poteka 25 let od prvega tekmovanja v daljnem letu 1966, igre pa so štiriindvajsete zato, ker so v lanski sezoni odpadle zaradi vsesplošnega pomanjkanja snega. Tekmovanje bo kot običajno v veleslalomu z enim samim spustom, in sicer na progi Pascut v Ravasclettu (začetek ob 10.00). Takrat bo štartala prva tekmovalka v kategoriji mišk, kateri bodo sledili tekmovalci iz ostalih kategorij. Najmlajši iz kategorije baby sprint bodo tekmovali na krajši progi. Nagradili bodo prve tri uvrščene iz vsake kategorije, iz moške in ženske konkurence, pokale pa prejmejo prvi trije najboljši na moški in ženski absolutni lestvici, tako kot vsa uvrščena društva. Vpisovanje je na sedežu ZSŠDI do vključno 28. februarja. Tekmovalce vpisujejo lahko samo predstavniki društev, zato naj se zainteresirani javijo naravnost pri predstavnikih posameznih športnih društev. Pri SPDT prijave zbirajo na tel. 568303 od 18. do 20. ure. Prireditelji nameravajo istega dne in v istem kraju izpeljati še dodatno tekmovanje, in sicer v sankanju. Tekmovanje je odprto vsem, ne glede na starost in bo po končani tekmi v veleslalomu. Kogar bi ta zabavna izkušnja zanimala, naj se zglasi na tel. št. 572585. Izlet na Helm Prejšnjo nedeljo je smučarski odsek SPDT organiziral avtobusni izlet na Helm (Mont Elmo). Krasno sončno vreme, čudovite snežne razmere in številna udeležba predvsem mladih smučarjev so nedvomno botrovali k lepemu uspehu izleta. Omenimo, da so vaditelji smučarskega odseka nudili tečaj številnim udeležencem. (R. D.) Slovenska odprava Kanč 91 na tretji vrh sveta Lansko leto je bilo najuspešnejše v zgodovini slovenskega alpinizma, osrednja akcija pa je bil uspeh Toma Česna v južni steni Lhotseja. Vendar pa naše alpinistično gibanje ponovno načrtuje velike podvige. Osrednja akcija slovenskega vrhunskega alpinizma v letošnji spomladanski sezoni je Kanč 91, torej vzpon na tretjo najvišjo goro na svetu Kangčendzengo. Odprava ima nekaj vrhunskih ciljev, obenem pa bo to priložnost za nekatere mlade alpiniste, da si pridobijo izkušnje v velikih višinah in v organizacijsko težkih razmerah. Odpravo bo sestavljalo deset alpinistov ter vodja (Tone Škarja) in zdravnik (Damjan Meško), okvirni cilji pa so sledeči: Marko Prezelj in Andrej Štremfelj bosta poskušala v alpskem stilu vzpon po južnem razu na južni vrh (8481 m); Marija Frantar ima možnost prvega ženskega vzpona na tretjo najvišjo goro sveta (8586 m) - med osemtisočaki sta le Kangčendzengo in Lhotse brez ženskega pristopa; Vanja Furlan in Bojan Počkar bosta poskušala splezati novo smer v vzhodnem ostenju Jannuja in kot prva splezati na vzhodni Jannu (7468 m), Viki Grošelj pa nadaljuje svojo akcijo »8000 +«. Kanč bi bil njegov deveti osemtisočak (na skupno 14). Frantarjeva in Rozman bosta odšla na pot 1. marca, dva tedna kasneje se bo odpravila glavnina, Štremfelj in Prezelj pa 29. marca. Odprava se bo predvidoma zaključila konec aprila. SP športnega plezanja kot formula ena... Športno plezanje je v zadnjih letih postalo neverjetno popularno, že nekaj let pa se odvija svetovni pokal po formuli... avtomobilske formule ena. Lanska končna lestvica moških je bila sledeča: 1. Fragois Legrand (Fr.) 109 točk, 2. Jacky Godoffe (Fr.) 64, 3. Jim Kam (ZDA) 61, 4. Simon Nadin (VB) 55, 5. Didier Raboutou (Fr.) 54 itd. Pri ženskah si prvo mesto delita Isabelle Patissier (Fr.) in Lynn Hill (ZDA) s 106 točkami. Razpored letošnjih tekem za svetovni pokal je sledeč: 24. - 26. 4. - Dunaj; 12. - 14. julij - Madonna di Campiglio,- 30. 8. - 1.9. - Cluso-ne (It.); 20. - 22. 9. - Innsbruck; 16. - 20. 10. -Tokio; 31. 10. -3. 11. - Niirnberg-Miinchen; 14. - 17. 11. - Lyon; 5. - 8. 12. - Birmingham, ? december - Barcelona. Svetovni prvenstvi 1991 pa bosta za pionirje in mladince od 17. do 21. 7. v Chamoni-xu, za člane od 2. do 6. 10. v Frankfurtu Main. Treking v Sikimu EPSI iz Trbovelj bo priredil že svoje drugo popotovanje v Himalajo (oktobra lani je Matevž Lenarčič vodil t. i. »Annapurna San-ctuary trekking«). Odhod v malo znani, a magični Sikim, na indijsko stran Kangčend-zenge, bo 22. aprila. Popotovanje bo trajalo tri tedne. Osem dni bo pohoda po gorah, pred tem pa bodo obiskali tudi več kulturnih znamenitosti Indije. Povratek bo skozi glavno mesto Nepala Kathmandu, kjer bo tudi nekaj časa za oglede. Tiste, ki jih treking zanima, dobijo informacije pri: EPSI d.o.o., Novi Dom 26 a, 61420 Trbovlje, tel. (0038601) 22630. Tristo planinskih pesmi Pred kratkim je kot že 115. edicija slovenske Planinske založbe iz Ljubljane (PZS) izšla nova, prirejena in posodobljena pesmarica z naslovom Zavriskaj in zapoj, ki vsebuje kar 300 planinskih pesmi, torej prav za vsakogar nekaj. Naslov je vzet iz druge kitice znane »Štamfovske«: »Zavriskaj in zapoj, preljubi štamfovc moj...«, pesmi pa so ljudske, narodne, ponarodele, popularne, avtorske, v glavnem Janeza Gregorina, in še mnoge druge. Glede na to, da se žal tudi planinci počasi spreminjamo iz vedrih pevcev le v »pevce prvih kitic«, je pesmarica kar se da dobrodošla. Zbirko je pripravil in uredil France Malešič, ilustrirala sta jo Lidija Honzak in Janez Marinčič, natisnil pa Igor Mrkun. Med sodelavci je kar celotno uredništvo Alpinističnih razgledov ter še mnogi drugi, v prodaji pa je v ekonomatu Planinske zveze Slovenije. Spet Alpinistični razgledi Pred kratkim je izšla 35. številka Alpinističnih razgledov, vendar bo prav kmalu pošla, saj so natisnili le 400 izvodov, a interesentov je mnogo več... Uredniški odbor je od zadnje 34. številke, datirane »zima 1989« deloma prenovljen, revija pa je še vedno izredno zanimiva, čeprav ni spremenila svojega bistva. Alpinizem je le, kljub svojemu bogastvu in raznolikosti samo... alpinizem, (dj) Zanimiva Rivista della montagna Februarska številka še do pred nekaj let prvega italijanskega planinskega mesečnika Rivista della montagna (leta 1985 se mu je pridružil Alp, letos pa mesečnik športnega plezanja 11 punto rosso) je tudi tokrat zelo zanimiva. Med drugim piše o južni Lhotseje-vi steni, katero so Sovjeti preplezali 16. oktobra lani po prvenstveni steni, vendar pa niso bili prvi. Prehitel jih je prav Tomo Česen... Mitična Stena vseh stena, Messnerjev »problem leta 2000«, je torej dokončno padla... Prav o tej sovjetski zmagi piše v notranjosti revije. Na vrh sta po neskončnem obleganju gore in s postavitvijo sedmih vmesnih taborov preplezala Karatejev in Beršov, vendar za kakšno ceno? Beršovu so morali zaradi omrzlin amputirati prav vse prste na roki in nogi, pomrznilo pa je še drugih sedem (!) članov odprave. Je to še alpinizem? Nato pa so podvomili o Tomovem uspehu... Revija na splošno ohranja visok nivo zanimivosti, je pa še kar uravnovešena med alpinizmom, planinstvom in, saj smo pozimi, smučanju vseh vrst.« Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna predna-ročnina 200.000 lir; v SFRJ številka 8.00 din; mesečna naročnina 190.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih- povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-ESTsrl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski M. dnevnik četrtek, 21. februarja 1991 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF Član italijanske zveze časopisnih založnikov F\E,G Palestinci drago plačujejo svoje raketne napade proti Izraelu Izraelska letala bombardirala palestinske položaje v Libanonu BEJRUT — Izraelsko letalstvo je včeraj v treh navalih bombardiralo položaje palestinske frakcije Ahmeda Džebri-la v bližini vasi Sultan Jaakub v južnem delu Doline Bekaa. Po trditvah izraelskega vojaškega radia so uničili palestinsko oporišče, vsa letala pa so se vrnila brez izgub. Tretji letalski napad od začetka leta je v bistvu odgovor na pred-sinočnji palestinski raketni napad na položaje proizraelske libanonske armade južnega Libanona v tamponskem pasu ob izraelsko-libanonski meji. Izraelske oblasti so že sporočile, da bodo »najodločneje odgovorile na vsak napad palestinskih gverilcev«. Pri tem ne izključujejo, da bi lahko prišlo do »nezaželenega spopada« z libanonsko vojsko, če ta ne bo sposobna preprečiti nadaljnje palestinske napade. Sodeč po vesteh, ki prihajajo iz Bejruta, so libanonske frakcije v dogovoru z libanonskimi terorističnimi skupinami, milicami, sirsko in libanonsko redno vojsko dosegle tajni sporazum, ki naj bi Palestincem preprečil, da bi z libanonskega ozemlja napadali Izrael. V Bejrutu navajajo, da je Jaser Arafat obljubil Sadamu Huseinu, kako bo na jugu odprl novo fronto proti Izraelu. Resničnost te vesti ni mogoče preveriti, nesporno pa je dejstvo, da je libanonska redna vojska po izbruhu sovražnosti v Zalivu začela prodirati proti jugu. Še bolj značilna pa je ugotovitev, da se med včerajšnjim letalskim bombardiranjem palestinskih položajev ni oglasila sirska protiletalska obramba. Medtem pa v Bejrutu trdijo, da so se predstavniki libanonskega šiitskega gibanja Amal že 26. januarja sestali s palestinskimi voditelji v Tiru in jim toplo odsvetovali kakršnokoli vojaško pobudo proti Izraelu. Amal naj bi dan kasneje prestregel ukaz o začetku ofenzive proti Izraelu, ki naj bi ga južnolibanonskim Palestincem poslali iz Tunisa. Berijevi predstavniki pa so ponovno stopili v stik s Palestinci šele, ko so ti že odprli ogenj z večcevnimi raketome-talci proti izraelskim položajem. Zaradi grobega topniškega in letalskega odgovora izraelske vojske, je Amal baje zagrozil Palestincem, da jim bo s silo preprečil nadaljnje izzivanje Izraelcev. Podobne grožnje so baje poslali tudi Džum-blatovi druži in hezbolahi Božje stranke. Prvič po 10-letni libanonski državljanski vojni so vse v libanonsko krizo vpletene skupine enotno nastopile proti Palestincem, ki imajo v južnem Libanonu še vedno kakih 7 tisoč oboroženih mož. Do nedavnega je bila palestinska gverila aktivno prisotna v libanonski krizi, marsikdo celo trdi, da je prav dotok palestinskih beguncev v Libanon porušil versko in etnično ravnotežje, kar je še pospešilo državljansko vojno. Po vsem sodeč, pa Libanonci sedaj ne potrebujejo več Palestincev. V Peruju je zaradi kolere umrlo že več kot sto oseb Podatki, ki jih je včeraj sporočilo predstavništvo perujskega ministrstva za zdraV' je so naravnost grozljivi. Do sedaj je zaradi kolere v Peruju umrlo 1.154 oseh kakih 6000 jih je v bolnicah, približno 23 tisoč pa je okuženih. V državi pravo obsedno stanje, ojačili pa so tudi zdravniške strukture in dali prebivalsU točna navodila. Prvi, ki so bili okuženi od kolere so ribiči v obmorskem mest Chimbote kakih 400 km severno od glavnega mesta Lime (Telefotb Ari Zaradi lažnega bombnega alarma včeraj prekinili delo pariške borze Sfe** ** LONDON — Strah pred novimi bombnimi eksplozijami je okrepil varnostne ukrepe in včeraj so preventivno zaprli dve londonski železniški postaji. Dobili so namreč lažno obvestilo, da je na obeh postajah podstavljena bomba. V ponedeljek sta v Londonu že eksplodirali dve bombi na postajah Paddigton in Victoria (na sliki AP). V prvem atentatu na srečo ni bilo žrtev, v drugem pa je umrla ena oseba, 40 pa jih je bilo ranjenih. Novih eksplozij se bojijo predvsem delavci, ki se iz okoliških krajev vozijo v London na delo. S tem v zvezi velja omeniti, da je bilo v torek približno 5 tisoč vozačev kar šest ur blokiranih v osmih vlakih zaradi požara in lažnih bombnih alarmov. Na srečo je bil lažen tudi včerajšnji alarm na pariški borzi. Zaradi anonimnega obvestila o postavljeni bombi so ob 11.30 izpraznili vse prostore borze, po natančnem pregledu, med katerim niso našli ničesar sumljivega, pa je borza približno ob 12.30 nadaljevala z delom. Zato pa nista bili lažni dve zažigalni bombi, ki jih je neznanec vrgel na sedež Ameriško-avstralskega kluba v Sidneyu. Vest o atantatu naj bi po trditvah policije sporočil nekdo z »bližnjevzhodnim naglasom«, požar, ki je izbruhnil v enem izmed uradov kluba, pa je na srečo povzročil le manjšo materialno škodo. V Aosti v spopadu s karabinjerji ubit nemški državljan AOSTA — V oboroženem spopadu s karabinjerji je v torek približno opolnoči umrl 19-letni nemški državljan Jorg Gdmans, njegov prijatelj, 20-let-ni Stefan Vodermans, iz Gocha v Nemčiji pa je bd ranjen. Kot se je izvedelo kasneje, je bil Gomans star znanec nemške policije zaradi kraj in izsiljevanja, bil pa je tudi narkoman. Do spopada je prišlo na neki bencinski črpalk« v Aosti, ko so se karabinjerji v civilu ustavili ob sumljivem črnem golfu z nemško registracijo. Vozilo je bilo podobno tistemu, s katerim sta pobeg; nila dva roparja, ki sta isto noč približno ob 21. url oropala neko bližnjo bencinsko črpalko. Ob pozivu karabinjerjev, naj se predata, je voznik golfa vžga* motor, Gdmans pa je izvlekel pištolo in jo usmeH proti karabinjerjem. Prišlo je do streljanja, v katerem je bil Gdmans smrtno zadet, Vodermans P ranjen. Kasneje so ugotovili, da so streljali sam^ karabinjerji. Iz Gdmansovega marexa kalibra 8 na^ mreč ni bila izstreljena nobena krogla, čeprav je šaržerju sicer imel 14 krogel in eno v cevi, venda so bili karabinjerji očitno hitrejši... Čudno izginotje sovjetskega vicekonzula GENOVA — Že teden dni ni za sovjetskim vicekonzulom v Genovi 35-letnim Sergejem Hilarionovom ne duha ne sluha. Z njim je izginila tudi njegova žena. Sovjetski vicekoncul je že nekaj dni manjkal na delu, vendar to ni njegovih kolegov preveč skrbelo, saj je zadnje dni tožil, da ga že dalj časa napadajo hudi glavoboli. Vendar se jim je nato ta daljša odsotnost vseeno zdela sumljiva, zato so izginotje prijavili policiji. Agenti so vdrli v lepo urejeno stanovanje v elegantni starinski stanovanjski palači v predelu San Fruttuoso in jo dobili prazno. Okna so bila odprta, hladilnik priključen, v njem pa je bila velika količina hrane, predvsem konzerv. Preiskovalci se o izginotju še niso izrekli, vendar pa je šumenj več, od ugrabitve do bega. Zaradi povsem nepreverjenih govoric in ker je opeharil predvsem Hrvate Afera Grubelič kazi odnose s Hrvaško LJUBLJANA — Novica, da so v Švici aretirali proslulega slovenskega podjetnika Sandija Grubeliča, lastnika še bolj proslulega podjetja Trend iz Gosuplja, je do neke mere potolažila slovensko javnost. Afera zaradi goljufije z avtomobili, ki jih je Grubelič prodajal na leasing, toda nikoli dobavil, je dodobra razburila slovensko občinstvo in tudi dobršen del hrvaškega, kajti največ naivnih kupcev, ki so plačali predujem za »avto v oblakih«, je grosupeljski Ostap Bender nabavljal v sosednji republiki. Počasno reagiranje organov pregona je sprožilo cel kup govoric, od tiste, da naj bi za Grubeličem stali nekateri slovenski ministri (brat Janeza Janše je bil celo eden od vodilnih mož grosupeljske firme), pa do namigovanj, češ da je Trend denar porabil za nakup orožja za novo slovensko vojsko. No, glede tega je slovenski obrambni minister Janša že napovedal, da bodo na sodišču, ko bodo obravnavali novinarja Dela Plus, ki je najobširneje pisal o aferi z orožjem, razkrinkali prave vire omenjenih govoric. Za vsem skupaj naj bi stala vojaška protiobveščevalna služba (KOS), ki želi s takšnimi dizinforma-cijami diskreditirati slovensko vlado. Vendar pa Grubeliča še ne bo tako kmalu v Slovenijo. Švicarji namreč hočejo v tridesetih dneh zahtevo za izročitev, ki ji morajo jugoslo- vanski organi priložiti vse potrebne dokaze, vse skupaj pa prevesti v francoščino. Ker takšne zadeve potujejo po diplomatskih kanalih (prek Beograda), časa niti ni veliko. Vsekakor pa je pomembna podrobnost, da bo lahko Grubelič obsojen samo za tista dejanja, za katera je bila zahtevana njegova izročitev - torej mu ne bodo mogli naprtiti prav vseh grehov, za katere javnost meni, da si je z njimi prislužil strogo kazen. Afera Trend - Grubelič je v Sloveniji tako za nekaj časa zamrznjena, zato pa tem bolj odmeva na Hrvaškem. Tamkajšnji časopisi so jo namreč hudo spolitizirali in jo povezujejo z drugimi primeri, pri katerih naj bi Slovenci ogoljufali Hrvate: Elan, Ljubljanska banka (zapletI ,cj radi deviz, ki jih hrvaški varčev ne morejo dvigniti) in druge. O® , t|. vici o slovenski deklaraciji o raZ »je žitvi se je nekje pojavil celo <■ ^ naslov: »Slovenci odhajajo -p zr Šim denarjem...«. Tudi Franjo. - ^ man se ob nedavnem srečanju s čanom ni mogel upreti skušnjo^' -ne bi nekoliko zbodel slovens ^ sobesednjaka. Ko pa je hTVystine voditelju med podpisovanjem 11 m-zmanjkalo črnila, mu je svoje n no pero ponudil Milan Kučarl' vefl' »Vidite, da ne morete brez BI cev...« locl0 »Da,« je odvrnil Tudjman^”^ v/. mi Hrvatje svoje dolgove nemo...« vedno Z. š- Vprašanje nevarnih industrijskih odpadkov v Italiji rešujejo s prijavam in protesti Med duhovniki se širijo primeri spolne zlorabe SYDNEY — Na svetovnem zboru krščanskih cerkva, ki se je zaključil včeraj, je med drugim prišlo na dan kočljivo vprašanje nasilja, ki ga na vernike izvajajo predstavniki cerkve. Vprašanje je v bistvu sprožila prijava zoper nekega udeleženca, ki jo je vložila ameriška »duhovnica« Mary Gene Boteler. Kot delegatka na zboru je zaprosila za besedo in pred polno dvorano izjavila, da jo je neki kolega spolno nadlegoval, ker pa ga je zavrnila, jo je pretepel, tako da je potrebovala zdravniško pomoč. Dogodek bi se lahko spremenil v afero, a so ga prireditelji zbora zelo samozavestno izkoristili: odločili so namreč, da bodo brez predsodkov in skrivalnic proučili primere vsakovrstnega nasilja s strani duhovnikov. Odločitvi pa je verjetno botroval tudi prece-dens; pred tremi leti so v Kanadi obsodili nekega duhovnika na pet let zapora zaradi opolzkih dejanj pred mladoletniki, v zadnjih dveh letih pa je morala cerkev kar dvajsetkrat poseči zaradi podobnih prijav. RIM — Neapeljski karabinjerji so zaplenili več kot 2.500 ton »posebnih odpadkov« iz raznih kemičnih tovarn iz Lacija in Piemonta. Odpadke je neko specializirano podjetje nameravalo odložiti v »odpadnem središču« Monte Spaccato nedaleč od Neaplja. Karabinjerji so ugotovili, da so bile v sodih tudi izredno strupene goste usedline neke tovarne barv. »Odpadno središče«, ki so ga za silo uredili na zasebnem zemljišču so zaprli, lastnika, 67-letnega Salvatora Di Francio, pa so priprli. Kaže, da so možakarja že večkrat prijavili zaradi kršenja zakonov o uničevanju nevarnih odpadkov. Sicer pa se vojna zaradi mestnih in industrijskih odpadkov nadaljuje skoraj neprekinjeno, tako da kratko malo ne predstavlja več »prave« novice, čeprav je vprašanje vse prej kot zanemarljivo. Odločnost, ki so jo s protestom pokazali vinogradniki in prebivalstvo Montalcina pri Sie- ni, pa je le prišla v širšo javnost. Pokrajinska uprava iz Siene je namreč odločila, da bo v neposredni bližini vinorodnih gričev, kjer pridelujejo znano vino brunello, zgradila večji odpad. Potem ko je prebivalstvo zaman zbralo na tisoče podpisov, je sklenilo, da bo tri dni zaporedoma oklicalo triurno splošno stavko in zasedlo županstvo. Vinogradniki in kmetje pa bodo na zemljišče, ki je namenjeno odpadu, odpeljali vse kmetijske stroje, v nedeljo pa bo od tod krenil pravi pohod na Sieno pred Pokrajino. Na svoj račun pa so že prišli prebivalci Man-fredonie (Foggia), ki so dosegli zaprtje gradbišča upepeljevalnika družbe Enichem Agrocoltura. Direkcija družbe se je tudi obvezala, da bo v roku 18 mesecev upepeljevalnik porušila. Ekologi so namreč dokazali, da bi taka struktura močno ogrožala ne samo okolje, temveč tudi zdravje ljudi, ki živijo v neposredni okolici. :a di vila napad ■ rimskih por li Meana Je vc do^V in. siri r*; dentificirani vr# š, tudi delaj g tgjes »trgal obleko čno reagira a_ ustavd i v dvorani ^ ■...... J