PRIMORSKI DNEVNIK RjSKVJSr - Cena 35 lir Leto XIX. Št. 34 (5409) TRST, sobota 9. februarja 1963 OJAŠKI UDAR V IRAKU - GEN. KASEM UBIT ^alstvo je včeraj zgodaj zjutraj bombardiralo poslopje, kjer je bila Kanova rezidenca, ostala vojska pa je zasedla vse važne položaje - Polkovnik ■ Aref imenovan za predsednika republike - Kairo je priznal novi režim t ?ag \ li!rP?}D| 8. — V prvih jutranjih urah je iraško letalstvo iz-!? ib«?Jfavni udar- Okoli 5- ure zjutraj so letala brez napovedi L !nlairala poslopje ministrstva za obrambo, kjer je tudi re-* a generala Kasema in se dež uradov predsedstva vlade. prispeval k okrepitvi mednarodnega miru. Obvezuje se voditi politiko nevtralnosti in nevključe-vanja v bloke. Bagdadski radio je menjal ime in je prevzel ime »Glas 14. julija* (14. julija 1958 je bil izvršen državni udar proti hašemitski monarhiji in je bila ustanovljena iraška republika pod vodstvom generala Kasema). Radio je javil, da se je gibanju pridružila tudi socialistična zveza delavcev. Ves dan je radio javljal podatke o vojaških garnizijan, ki so se pridružile gibanju. Zvečer je isti radio sporočil, da sa je kurdska demokratična stranka pridružila uporniškemu gibanju. Nekoliko prej je revolucionarni odbor v svoji izjavi pozdravil • slavno revolucijo Kurdov* in jih pozval, naj se pridružijo uporniškemu gibanju. Revolucijski svet je imenoval polkovnika Abdela Kerima Mu-, stafo za poveljnika narodne garde. Upokojili so osemnajst višjih častnikov. . Med njimi sta generalni vojaški guverner in načel-pik glavnega štaba vojske general Šalah El Abdi in polkovnik fil Hkasn° so vojaški oddelki U tv' Poslopje bagdadskega ra-sltwiiJ€ začel 7.30 oddajati i*;a prebivalstvu, da je ,t0r Abdel Kerim Kasem Pod ruševinami ministr-,* obrambo*. Nekoliko po-glavni odbor zveze ira-^m,,/.cientov imenu študen-tofti' nikov> ki so Padli v bor-'diktaturi*, sporočil, da m* ij.^hižuje uporniškemu gi- 'bagdadski radio javil, b,t polkovnik ‘ ‘ ‘ ‘ f IjJ?'1 Polkovnik Abdel Salam * ,.eil0Van za predsednika ira-yrePublike. Brigadir Ahmed ''stftk dr ie bil imenovan .za ijisltega predsednika; Ali Ta-?ika • 1 za ministrskega podpred-bv„.in za notranjega ministra, ti-,1* Saleh Mahdi Omashi pa Ul stra za obrambo. I) ° ie javil tudi razna imeno-t u v°jski in sporočil, da je ^Ova,- m bankam zabranjeno * Si denar v tujino, iraški tle;ani pa ne smejo zapustiti '(Oj . We^e iraški radio govoril o ,vt Si , . Poizkusu komunistov, a R ia!i zmedo med ljudst-“ iVn??.. 0 svari ljudstvo pred °stJo komunističnih ager,- CVazan'h s sovražnikom S Kasemom*. Radio je do-I C80 vsi poveljniki voja-u , iobiji’ Policije m narodne gar-L. it« O.kaz, naj »uničijo* vse ^(f kalijo red in varnost. Pre-, Ij? Pozivajo, naj sodeluje |j|n( '? lrl naj «razkrinkuje zlo- jjjj t prvem uradnem spo- HT‘avi revolucionarni odbor; danes uničila režim so- tl> tj" ljudstva Abdela Kase-W 'ti fez‘m; ki Je razdvajal deliti* tj6 Pkinil ustavna jamstva, j» %] 'afianjal državljane, ki je 'j '< v hrbet arabska osvobo-L C»nja, ki je oviral napre-'*fga ljudstva. Našo revo-^“opirajo vse ljudske mno-l,a revolucija ima dva smo-narodno enotnost, ®?Clti ljudstvu, da sOdelu-jj/adanju in da poskrbi za i»,,ev ..zakona. Narodni, svet I Sviti vlado, ki naj se na-Daja ljudstvo in ki naj si Ubil?80’ uresničiti prave smo-“ s*T‘ie od Juiija 1958. Ta i|* ,b° obvezala, da bo spo-, ‘epe afriško-azijske kon- Uvv Bandungu. Podpirala bo j* i^odilna gibanja arabskih Za •S S borbo vseh narodov pro-■■ v mzmu. Končno ta vlada družbam, ki imajo |0 ’■ da bodo uživale vso izkoriščanje petroleja - C*'0'. Pravi dalje, da bo re-vep \e'*rni svet spoštoval med-obveznosti Iraka in bo N"l,"nii Abas Adel El Mahdaui,.ki je bil predsednik ljudskega sodišča. Radio je pozval te častnike po imenu, naj se takoj javijo v najbližji vojašnici ali v najbližjem policijskem uradu, «da se zavarujejo pred jezo ljudstva*, Radio je dodal, da bodo te častnike postavili pred sodišče. Zvečer je bagdadski radio pozval civilne zdravnike, naj se nujno javijo v bofpišnici, da nudijo pomoč ranjencem. Dalje je radio sporočil, da je revolucionarni svet sklenil zapreti vse meje in letališča do novega ukaza. Zdi se, da so se Kasemovi pristaši v . poslopju ministrstva za obrambo še dolgo upirali. Badgad-ski radio je namreč zvečer sporočil,- da so bili oddelki padal? cev prisiljeni napasti ob 15.30 ministrstvo zn obrambo, «da izženejo več sto vojakov, ki so se še upirali*. Radio je dodal, da so se ti vojaki vdali, ni pa omenil Kasema* o katerem so že zjutraj izjavili, da je umrl pod ruševinami, Baje se je do zadnjega upiralo še približno šeststo vojakov. Popoldne/ je bagdadski radio .javil, da so izpustili politične zapornike iz taborišča v Al Rašiju blizu Bagdada. Zvečer je bagdadski radio javi], da je novi zunanji minister V ira- iiiiMiiimiiimiMiiiiiiHmiiiiiiiiimiiiittiiiiiiiiiimimiiiiniiiiiimtiiiiuiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiimmiiiiiHHiiH ZDA so obnovile podzemeljske jedrske poskuse WASHINGTON, 9. — Ameriška komisija za atomsko energijo je nocoj sporočila, da so ZDA obnovile podzemeljske jedrske poizkuse. Sporočilo je naslednje; »Komisija za atomsko energijo je danes obnovila podzemeljske jedrske po-izkuse v Nevadi. Slo je za eksplozije srednje ali= manjše jakosti.* Ni znano število eksplozij. Lord Home BRUSELJ, 7. — Britanski zunanji minister lord Home je prišel včeraj na obisk v Bruselj, kjer je govoril z zunanjim ministrom Spaa-kom o neuspehu pogajanj s šestimi. Danes je Home govoril v britanski trgovinski zbornici v Bruslju in je izjavil, da je sedaj važno, da ne pride do razcepa med zahodnoevropskimi državami, in da se ne sme razbiti «enotna fronta proti komunistični konspiraciji)). V ta na- men bodo izkoristili vse priložnosti v NATO, ZEZ in EFTA, da se «še bolj okrepi sodelovanje med Veliko Britanijo in zahodnoevropskimi državami*. Glede neuspeha bruseljskih pogajanj je izjavil, da gre za spor med dvema različnima koncepcijama: na eni strani je koncepcija Evrope kot »tretje sile« med ZDA in SZ, ki bi bila protekcionistična in «nar. cizističnas, na drugi strani pa »svo. bodna Evropa*, ustvarjena «iz demokratično zrelih držav, ki bi delovala na podlagi enakopravnosti ob sodelovanju z ZDA*. Poudaril je, da sta Velika Britanija in Belgija že izbrali. Na koncu je dejal, da ne bi nobena evropska država hotela postati ameriški salelit, vendar pa si Velika Britanija ne bi mogla nikoli misliti NATO brez u. deležbe ZDA pri vodstvu. WASHINGTON, 8. — Ameriški državni podtajnik v ministrstvu za obrambo Gilpatrick bo poleti zapustil svojo sedanjo službo, in se bo znova posvetil advokatskemu poklicu. 'auiiMimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiHiiiiiMiiiiiiiiiiHiUMiiiiiiiiiimiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiii POSLANSKA ZBORNICA IMA DELO SE DO ČETRTKA ih iu D«, 18 poročilo predsedstva vlade atomski oborožitvi NATO t Poslanci odobrili zakon o obdavčenju vrednosti gradbenih zemljišč - Zakon o kinematografiji podaljšan do BO. junija 1964 - Milanska Scala bo gostovala v Moskvi in New Yorku? S — Delo parlamenta se bliža kraju: parlamentarne ko-J- danes zaključile svoje delo (sestale se bodo le v pri-icrajne nujnosti}, poslanska zbornica bo odobrila do če-Preostale zakonske ukrepe (zakon o gradbenih zemlji-i(Ovniško in farmacevtsko zavarovanje kmetijskih mezd-Vii v, nove določbe o državljanstvu in revizijo senator- okrožij za Furlani-krajino). Od četrtka ^Parlament «brezposeln» Suua.nju odloka predsed-tth^Plike, s katerim ga bo Nifti ^čakvijejo, da bo Se--jirtiff ta odlok najkasneje KJek 18. t.m. | p zlJU P°novn° zunanja *ti v zvezi z interpela-Iftdjtj Jetičnih poslancev, ki V' tbf 'Ka^ sta se KenPe Remiju; toda ne z itali- NSbf1*4*- *prei rePuhl'ke Segni je 'ijt, zunanjega ministra 'site™*1 je Pred tem sprejel je 7* Poslanika v Dublinu. lilAn v namreč zaprosila, IWi)*g ij°. vstop v evrop-Ijjloh? tržišče.). ^>»&toriil se le Predsed' r ^‘stjanslce skupine po-jJŠ ppc,agnini razgovarjal s Realojem, namestni. PSI De Martinom in Slilr ”! ' Poslancem Corono. ji, Vlade . Fanfani pa je - - *akilstra za industrijo Co-•e);3 lenega ministra Tre- |||K SSj predsednika Blagajne O t kf.hfia prof. Pescatoreja; ' . M » nj° vblilno propagan- y V t-fadm in televiziji pa je s ' kjjdika PLI Malagodija, > 'tlM Covellija, predsed. 1 $ J lil /A nika parlamentarne skupine MSI Robertija in tajnika KPI Togliattija. Na vprašanja novinarjev sta Malagodi in Togliatti potrdila, da so si izmenjali misli, kako izkoristiti radio in televizijo med bližnjo predvolilno kampanjo. V razgovoru z novinarji je Tu-gliatti dejal, da bo volilni program KPI odobril centralni odbor stran, ke, ki bo zasedal 20. t.m.; poročilo o tem programu oo podal Amen. dola. Na vprašanje, kakšne bodo glavne poteze tega programa, je Togliatti dejal, da bo odražal zaključke X. kongresa stranke. V poslanski zbornici so danes začeli razpravo o zakonskem osnutku, ki predvideva obdavčenje naraščajoče vrednosti gradbenih zemljišč; osnutek je poslanska zbornica sicer -že odobrila, toda v senatu so sprejeli nekatere spremembe, sedaj pa jih mora potrditi še poslanska zbornica. Socialisti so napovedali, da se bodo vzdržali glasovanja in da se bodo še nadalje borili za to da se uveljavi obdavčenje gradbenih' zemljišč, ne pa le njihove naraščajoče vrednosti. Po zaključku splošne razprave bo na enem prihodnjih zasedanj spregovoril minister za jav-na dela, nakar bodo odobrili o-snutek s tajnim glasovanjem. V senatu pa so odobrili podaljšanje veljavnosti obstoječega zakona o filmski industriji do 30. junija 1964, ker je novi zakon, ki ga je vlada predložila že aprila lan;, naletel na precejšnje nasprotovanje in na vej sto popravkov in je bilo treba zaradi tega odpora že takrat podaljšati stari zakon do 30. junija letos. Po zaključku splošne razprave je spregovoril minister za turizem in prireditve Folchi, ki je dejal med drugim, da ni vlada kriva, če je treba ponovno podaljšati ve-ljavnost starega zakona in da odgovornost za to pada na parlament, ki ni hotel sprejeti novega zako. na v obliki, kot ga je predložila vlada. Minister je nato podal nekaj podatkov, iz katerih je razvidno, da je obiskovanje filmskih predstav v Italiji neprimerno več. je kot v drugih državah, vštevši tudi ZDA, kjer se je občutno znižalo število obiskovalcev in s tem seveda tudi inkaso, medtem ko se je v Italiji inkaso filmskih predstav zvišal za 7 odst., število obi. snovalcev pa le za 0.57 odst. Ko se je zadržal na vprašanju filmske cenzure, je Folčhi zatrjeval, da je pri tem popolnoma izginila vsakršna politična diskriminacija, ker da vlada ni vplivala na sodbo cenzurnih komisij. Ostaja pa vprašanje definicije pojma o obči nravnosti (buon costume) ali javni mprali. ker novi zakon o filmski cenzuri ne omejuje tega pojma na pomen, ki ga ima v kazenskem zakoniku. Definicijo o tem pojmu pa da nam bo dalo u-stavno sodišče, ki mora povedati, kakšne vrednote ščiti 21. člen u-stave. Kar padeva zaplembo filma »Viridiana* pod obtožbo, da sramoti vero, je Folchi dejal, da ni moč izreči nobene sodbe glede tega posega sodne oblasti, in pripomnil, da če je res, da je «del javnega mnenja* negativno reagiral na te ukrepe komisij in sodne oblasti, da pa je prav tako res, da je «neki drugi del javnega mnenja* negativno ocenil določene filme .v prometu in da je tudi on prisostvoval filmskim predstavam, ki so »vznemirile mojo vest kot državljana in katoličana*. Na koncu je minister Izrazil željo, da bi se nadaljevale turneje italijanskih gledaliških ansamblov v' tujini, ki naj bi jih kronalo gostovanje milanske Scale v Moskvi in New Yorku. Senat je nato odobril zakon o kinematografiji v istem besedilu, kot ga je dostavila poslanska zbornica. ški vladi Kaled Madjid. Radio je oddajal nocoj tudi brzojavko, ki jo je novi vladi poslal predstavnik kurdske stranKe in s katero izreka vladi podporo. V brzojav-k. zahteva avtonomijo za Kurde v okviru iraške republike. Kairska agencija Srednji vzhod je sporočila, da je predsednik Naser poslal novemu iraškemu predsedniku Arefu brzojavko, v kateri pravt, da se egiptovsko ljudstvo zelo veseli «nad zmago volie iraškega ljudstva na slavni poti revolucije*, in da n>u--bo. pomagalo «pri njegovem poslanstvu v službi njegove dežele in arabiz-tna*. Ista agencija je nocoj sporočila, da je ZAR uradno priznala novi iraški režim. Sirija pa je popolnoma zaprla svoje meje z Libanonom. Opazovalci so mnenja, da je to posledica državnega udara v Iraku. Novi iraški režim je priznala tudi kuvajtska vlada. Iz Teherana poročajo, da so irap-•ke čete v pripravljenosti na vseh dva tisoč kilometrih meje z Irakom. Izraelski radio v Tel Avivu je nocoj trdil, da je general Kasem • živ, in se pripravlja na napad*. Dalje .trdijo v Tel Avivu, da je tretjina iraške vojske ostala zvesta Kasemu, in da so v nekaterih krajih v teku boji. V uradnih krogih v Ankari odklanjajo vsak komentar o dogodkih v Iraku. Britanski zunanji minister lord Home, ki se je vrnil danes iz Bruslja v London, je izjavil, da ne more nič izjaviti o dogodkih v Bagdadu, ker niso še znani vzroki upora, in tudi ne imena ljudi, ki so vodili upor. Pripomnil pa je: »Vsaka revolucija na Srednjem vzhodu lahko kompromitira nestalno ravnotefl* miru*. Jordanski radio pa je objavil sporočilo predsednika vlade, ki pravi med drugim, da »Jordanija ne bo indiferentna do kakršne koli zunanje intervencije, ki bi skušala izkoristiti iraške dogodke v korist neke druge države*. Predstavnik ameriškega državnega departmaja White je izjavil, da so dobili sporočilo, da je bil general Kasem ubit, da se posamezne skupine Kasemovih pristašev že upirajb in da nastaja zaradi tega dvom glede Kasemove smrti. Govorilo se - je o šeststo žrtvah, toda po zadnjih podatkih, ki so jih dobili v Washingtonu, je zgubilo življenje baje okoli štirideset ljudi. V ameriških vladnih krogih izražajo nocoj mnenje, da ima upor notranje korenine in da ne gre za vplive od zunaj. V ameriških krogih menijo, da bo voditelj upora polkovnik Abdel Karim Mustafa, ki je predstavnik stranke Baath, skušal vzpostaviti tesnejše odnose z ZAR. Tudi številni njegovi sodelavci so včlanjeni v stranki Baath (tajno socialistično gibanje, ki zagovarja politično enotnost arabskega sveta). To gibanje deluje tudi v Jordaniji in Libanonu. Kasemov režim je trajal štiri leta, šest mesecev in 26 dni. General Kasem je namreč izvršil di^ žavni udar 14. julija 1958 in proglasil republiko. Ojttobra 1959 je bil ranjen, ko je bil nanj izvršen atentat. Imel je 49 let. partizanskih brigad Med njimi je odlikovana tudi Tržaška udoma brigada ; «Garibaldi», za katero bo odlikovanje prevzel njen bivši komandant E. Laure«ti Vsedržavni federalni svet odporniškega gibanja »poroča, da Je predsednik Jugoslovanske republike maršal Tito odlikoval ž vi-’ sokiml odlikovanji sa hrabrost devet italijanskih partizanskih brigad, ki so se borile skupno z jugoslovansko narodnoosvobodilno vojsko. V imenu maršala Tita bo Jugoslovanski veleposlanik Ivo Vejvoda razdelil 14. februarja ta odlikovanja. Pri svečanosti bodo prisotni predstavniki italijanskega odporniškega gibanja, s čimer bodo potrdili prijateljske vezi, ki jih vežejo z jugoslovanskim ljudstvom. Vsedržavni svet i odporniškega gibanja Je na svečanost povabil tudi tovariša Eugenia Lau-rentija, ki je bil komandant TrtaSke udarne brigade tGari-baldU in ki bo za brigado prevzel omenjeno visoko odlikovanje. Tovariš Laurenti se je boril v istrskih partizanskih enotah od leta 1943 in je bil aprila 1944 namestnik komisarja bataljona Triaike brigade, od junija komandant bataljona in od septembra dalje komandant brigade. (O Triaiki udarni brigadi *Garibaldt> poročamo podrobneje na tretji strani.) Pomoč brunejskim upornikom z južnega Romea DŽAKARTA, 8. Indonezija*« agencij« »Arttara* je sporočila, da je 10.000 vojščakov, ki ipripadajo trem plemenom, sklenilo vkorakati na ozemlje Severnega Bornea in se boriti skupno z brunejskimi u-porniki proti Angležem. Agencija je dodala, da sestavlja teh 10.000 vojščakov samo prvo skupino vseh tistih, ki so sklenili pomagati bru-neiskim upornikom. Kakor je znano, je otok Boroep razdeljen na dva dela. N« severnem delu so tri ozemlja pod britanskim protektoratom, in sicer: Severni Borneo, sultanat Brunei, kjer je mnogo petroleja, in S*tfe vak. Južni del otoka pripada In de-neziji. , » miiiiiintmiiiii iiiiiiimiiiiuiiimimMiiiMi MOGOČNA STAVKA SOLIDARNOSTI S KOVINARJI >4, 1 1 ‘ Odgovor industrijskih delavcev vse Italije na obtožbe gospodarske desnice Sindikalna zborovanja v Rimu, Milanu in Brescii Spopadi policije z delavci v Brescii in Siracusi RIM, 8. — Danes od 14. d0 18. ure je bila v vsej Italiji splošna stavka delavcev v industriji, ki so jo razglasile sindikalne orga* nizacije CGIL, OISL in U1L iz solidarnosti sko vinar ji v privatnih podjetjih. V nekaterih pokrajinah je bila stavka prej ali pozneje kakor na pr. v Turinu, kjer so razglasili 24-umo stavko. Stavke so bile oproščene kategorije delavcev v plinarnah, pri vodovodih, električnih centralah, prevozništvu, radiu itd. V številnih pokrajinah so imelo med stavko sindikalne organizacijo kovinarjev javna Zborovanja. Tri sindikalne konfederacije pa so or- za spletke za ošibitev delavske fronte. »Spričo znatnega gospodarskega razvoja naše dežele, Spričo toliko opevanega zvišanja narodnega dohodka*, je zaključil Storti, »delavci, ki so k vsemu temu prispevali, zahtevajo tvoj upravičeni delež in odločno zavračajo obtožbo, da so s svojo akcijo odgovorni za naraščanje draginje*. • V Brescii pa Je na .zborovanju ganlzirale vsaka svoje zborovanje govoril glavni tajnik UIL Bruno v treh različnih mestih: v Rimu Corti, ki je poudaril neutemelje- 160 angleških poslovnih ljudi v Moskvi MOSKVA, 8. — Skupina okoli 160 angleških poslovnih ljudi, ki jih vodi lastnik številnih britanskih časopisov Roy Thomson, je prispela nocoj v Moskvo s prvim sovjetskim letalom »TU-174*, ki se je uporabilo na progi London-Moskva, Obisk je organiziral R. Thomson ob prvi obletnici izida dodatka v barvah k njegovemu časopisu »Sunday Times*. Verjetno se bo skupina sestala tudi s Hruščovom. Thomson je izjavil, da so v Moskvi njegovo skupino sprejeli zelo prisrčno,. ter je izrekel upanje, da bo to potovanje prispevalo k izboljšanju odnosov med Vzhodom in Zahodom, zlasti kar se tiče trgovine. Podmorski potres /“'l v • •• v Grčiji ATENE, 8. — Davi je južni del obale v Korintskem zalivu prizadejal podmorski potres. Štiri osebe so zgubile življenje, mnogo hiš pa je bilo uničenih in več drugih poškodovanih. Sejni sprejel Jen. LemnHzerja RIM, 8. — Predsednik republike Segni je sprejel danes vrhovnega poveljnika NATO za Evropo generala Lemnitzerja. Se prej so ga sprejeli predsednik vlade Fanfani, zunanji minister Piccio-ni in minister za obrambo Andreotti. WASHINGTON, 9. — Ameriška vlada je danes javila, da je prekinila dobavljanje gospodarske pomoči Cejlonu. Predstavnik vlade je izjavil, da so to sklenili, ker je ameriška vlada mnenja, da so ukrepi cejlonske vlade za odškodnino razlaščenim ameriškim petrolejskim družbam nezadostni. nost obtožb gospodarske desnice proti sindikatom, češ da so odgovorni,, za naraščanje draginje. »Mi poudarjamo prav nasprotno,* je dodal govornik. »Številke nas u--ijo, da - je prišlo do rahlega zvišanja cen pri industrijskih proizvodih, medtem ko je prišlo do ogromnega zvišanja cen za kmetij-«ke proizvode in predvsem na sektorju distribucije in služnosti. Cut odgovornosti, ki so ga do sedaj pokazali delavci, je nadaljeval govornik, ae. ne sme jemat kot dokaz. šibkosti. Zavedamo se upravičenosti razlogov, ki so napotili kovinarje, da skupno s pravičnimi mezdami zahtevajo najširšo državljansko ' pravico sindikata v podjetjih in večjo moč za pogajanja. Odpor Confindustrie, ki se )e zabarikadirala na položajih, ki so jih le zdavnaj premagala državna podjetja, kaže po našem mnenju bolj politične nagibe kakor pa gospodarske. Ne bomo dovolili, da bi delodajalci uvedli v dialektiko sindikalnih odnosov politično špekulacijo, ki smo se je v naši borbi stalno izogibali*. Po končanem . zborovanju so delavci odšli v sprevodu pred sedež .industrijcev. Policija jih je skušala zadržati, in pri tem je prišlo do spopadov, pri čemer je bilo nekaj potolčenih na obeh straneh. Policija je uporabljala tudi solzilne pline 'proti delavcem. Pridržali 'so okoli deset delavcev. V Turinu so sindikalne organizacije sporočile, da'je bila stavka danes skoraj povsod popolna tudi v tistih kovinarskih podjetjih, ki so že podpisala sporazume sindikati: V Milanu pa se je CGIL, v Milanu CISL, v Brescii pa UIL. Na zborovanju CGIL v Rimu Je govoril glavni tajnik Novella, ki te poudaril, da enotna stavka delavcev v industriji, ki so Jo razglasile vse tri' sindikalne, organizacije, Izraža skupno s solidarnostjo vseh delavcev s kovinarji tudi zavest o velikem pomenu borbe, ki Jo vodijo. Poudaril je, da bijejo kovinarji bitko, ki je bitka vseh delavcev, ker zahteve, ki so jih kovinarji postavili, so .sedaj skupne vsem kategorijam industrije in drugih sektorjev. Pomen borbe potrjuje tudi dejstvo; da s formalnega stališča teče sedanji spor med ka tegorijami kovinarjev , in celotno Confindustrio. Novella je poudaril, da Confindustria daje pristransko in zainteresirano razlago' sedanje Stavke, in je poudaril, da je' spor tipično sindikalen, ker ima Za podlago mezdna vprašanja ter vprašanja sindikalne demokracije, ki sp skupna vsem kategorijam delavcev. V Milanu sta na velikem zborovanju govorila glavni tajnik ClSh Storti in tajnik FIM-CISL Lulgi Macario. Storti je izjavil, da je pomen borbe kovinarjev, in.predvsem solidarnosti drugih delavcev z njimi v dejstvu, da so vse delavske kategorije razumele,' da gre razen za zakonito borbo kovinarjev za pogodbo, ki naj izboljša .delovne pogoje, tudi za dve veliki bistveni vprašanji: za novo pogodbeno politiko, in za priznanje sindikata.■ kot edinega pogajalca na vseh ravneh glede delovnega rapnbrja, ■ Storti je tudi poudarili da se bo do delavci še dalje borili z vso odločnostjo, čeprav bodo vedpo pripravljeni pogajati ae; če bo šlo za resna in konkretna pogajanja in ne iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimmmuiiiiMtuiiiuMuiiiimiiiiiimiiiinrtNMiiiNiitiiiiitliiiiiiitiirtmmmfifinHiiiMimMiiiHiiMitiiiiiiiMiiHtiiiiiiiMifitiiiiiiHiiiuiiiiiiHi KONFERENCA 0 ZNANOSTI IN TEHNIKI V ŽENEVI - ■-1 j ' - -r- ■ -........... . - ..... \ ‘.. .-1 '' ’ i ' , i ' l ' * i •, * ■ Potrebno je poskrbeti za splošno izobraževanje čile sindikalne organizacije za po- džike ’M žbftllne bombe. Več delavcev je bilo potolčenih, in tudi nekateri policaji. Pridržali zo , tri* samezne pokrajine. V prvih popoldanskih lirah p i se jč začela splošna solidarnostna stavka ln-dustrijskih delavcev. V Firencah je na solidarnostnem zborovanju govoril tudi župan La Pira, ki je poudaril sindikalne enotnost, ki se je še bolj okrepila med sedanjo borbo kovinarjev. Do spopadov med stavkajočimi dčUvci in policaji je prišlo v Siracusi, kjer stavkajo delavci po;U jetja »Sincat* in »Celene* že en teden. Delavci so danes manifestirali v Siracusi, da opozorijo pristojne, oblasti na svoje proble-nje. Posedli so se po glavnem tr-iri i blokirali- promet. Skupine najst demonstrantov. Minlzter za delo pa je medtem sklical za 14. februarja sestanek obeh strani,- da bi skušal rešiti spor. Kar se tiče stavkovnega gibanja zdravnikov, je predseduj« federacije zdravniških zbornic na tiskovni konferenci izjavil, da bo* do počakali s stavko do prihodnjega tedna, ker je: senat odobril načrt zakona o pristojbinah zdravnikov, v pričakovanju, da bo te storila tudi poslanska zbornica. Vsedržavni sindikat zdravnikov pa je sporočil, -da bodo zdravniki včlanjeni v zdravniških' zbornicah gu . _ . ____ . karabinjerjev in policajev so jih v Rimu, Milanu, Florenci, Salhi-skušale razgnati. Prišlo je do spo-. nu, Bariju in Leeceju stavkali •• padpv tudi. z drugimi delavci, kjl 10. in lj. t.m., kakor ;je bilo de-so se medtem zbrali v bližnjih I ločeno, ker jih ukrepi vlade ne za* ulicah. Policaji so uporabljali pen-1 dovoljujejo. , j,- Kaj ae pravzaprav dogaja v Iraku, še vedno ni moč točno in objektivno ugotoviti, ker jč vojaški revolucionarni avet, kt je prevzel oblast včeraj zjutraj, prekinil vse zveze z zunanjim svetom, tako da je edini vir vesti zgolj bagdadski radio. Na podlagi njegovih poročil je trenutno stanje v državi sledeče: Po bombardiranju palače obrambnega ministrstva je po prvih poročilih Izgubil življenje predsednik Kasem, toda pozno popoldne je radio sporočil, da so morali revolucionarji Izgnati več sto vojakov, ki so se v palači še upirali ln se nato vdali. Revolucijski svet je imenoval polkovnika Abdela Kerima Mustafo za poveljnika narodne garde, za predsednika republike polkovnika Abdela Salama Aref s, za predsednika vlade brigadirja Ahmeda Hasana Badra, sa podpredsednika vlade in notranjega ministra Ali Taleba Es Sadija, za obrambnega ministra pa polkovnika Saleba Mahdija Omašija. Nekaj pred polnočjo je egiptovska uradna tiskovna agencija sporočila, da je vlada Združene arabske republi- čela 24-urna stavka kovinarjev vi ke uradno priznala novo iraško okviru programa, ki so ga dolo-| vlado. ŽENEVA, 8. — Številni , znanstveniki, ki sodelujejo na konferenci za uporabljanje znanosti ln tehnike v prid nezadostna razvitim deželam, so danes. izjažfH, da ni moč določiti nobenega programa za gospodarski in socialni razvoj, če se ne upoštevata število in kakovost 'znanstvenega in tehničnega osebja, ki je v ta namen potrebno. Vprašanje se ne postavlja samo za nezadostno ‘ razvita področja, temveč tudi? za rizvite dežele, kjer je povpraševanje po strokovnem osebju vedno večje. Zato je potrebno povsod mobilizirati vzgojitelje,, znanstvenike in psihologe, da se reši ta zapleteni problem. Vlade morajo s svoje strani razumeti, da investicije za šolanje niso noben lukšus, temveč so zelo donosne in so glav-. ni pogoj za blaginjo. Med današnjo debato so govorniki poudarjali, da ni dovolj odpraviti analfabetizem. Potrebno je predvsem skrbeti za splošno izobrazbo. Dežela s šibko proizvodnjo, z nizko zdravstveno ravnijo in arhaičnimi socialnimi strukturami se ne bo mogla nikoli spremeniti v moderno družbo brez aktivne udeležbe vsega ljudstva; to pa se doseže samo s splošnim izobraževanjem ljudstva. O tem vprašanju je 35 držav predložilo 97 referatov. Danes so na konferenci govorili . tudi o organizaciji in načrtovanju v zvezi z gospodarskim razvojem. Govorniki so floudarili, da sam spontan razvoj ne more zagotoviti socialnega ln gospodarskega napredka nezadostno razvi- tih področij. Njihov človeški in naravni viri se morajo mobilizirati in smotrno uporabljati, če se hoče to doseči. Predstavnik Vatikana je govoril proti »naglim spremembam, ki bi lahko imele škodljive posledice na moralne vrednote in na človeške odnose*. Vsi govorniki so se strinjali o nujnosti večjega gospodarskega načrtovanja, niso se pa mogli sporazumeti glede njegovega izvajanja. Prav tako je prišlo do nesoglasij glede prednosti, ki naj se da investicijam. Nekateri predlagajo industrializacijo, ne strinjajo pa se glede njene specializacije; proizvajanje potrošne* ga blaga ali težka industrijaT Drugi gospodarstveniki so predlagali, naj bi začeli z načrti za razvoj na kmatijakem sektorju.. Omenjeni novi poveljnik narodne garde je po mnenju ameriških krogov voditelj upora in predstavnik stranke Baath, ki Je tajno oo« etatistično gibanje, Id zagovarja politično enotnost arabskega sveta in ki deluje tudi v Jordaniji in Libanonu. Tudi Abdel Karima-vi sodelavci so člani te stranke. Po vesteh bagdadske« radia pa se Je uporniškemu gibanju priključil* tudi kurdska demokratična stranka ter socialistična zv«* za delavcev. Poleg bagdadskega radia Je ves včerajšnji dan a državnem udaru v Iraka poročal kairski radio, vmes pa oddajal tudi vojaške koračnice, V sosednih državah Iraka, v Iranu, Turčiji In Jordaniji niso hoteli komentirati državnega udara, le Jordanski radio Je poudaril, da »Jordanija na bo indiferentna do kakršne kali zunanje Intervencije, ki M skušala izkoristiti iraške dogodke v korist neke druge države*. Britanski minister prav tako ni hotel ničesar izjaviti, razen pripomb« »Vsaka revolucija na Srednjem vzhodu lahko kompromitira no* stalno ravnotežje miru.* V ameriških vladnih krogih so izrazili zinoči mnenji, da Ima upor notranje korenine in da ne gra za vpliv oi. zunaj. .. > Revolucionarni avet pa Je žs zjutraj sporočil, da se bo nova vlada naslanjala na ljudstvo ki da bo uresničila prave smotre revolucije, ki Je bfio v mesecu juliju 1958; ds bo spoštovala sklepu afriško-azijske konference v Ban-dungu; da bo podpirala osvobodilna gibanj*, arabskih drlav in borbo vseh narodov proti imperializmu ; da bo vodila poliMzo nevtralnosti in d* se ne bo vključila v noben svetovni blok; vsem družbam, ki imajo koncesije v Iraku, pa Je obljubljeno svobodno izkoriščanje petroleja. In ie zadnja vest: Predsednik Naser 1 pr ____ pravi, ds se egiptovsko ljudstva veseli »nad zmago volje iraškega ljudstva na slavni peti revehmi-je», in da »mu bo pomagalo pzi njegovem poslanstvu v sluihi njegove dežele in arablzma*. Izraelski radio pa Je trdil, da Je general Kasem še živ in da ae pripravlja na napad, ker da mu js tretjina iraške vojake ostala zvesta, ter da so v nekaterih krajih v teku boji. Od ostalih dogodkov na svetu pa je' najvažnejša novica, ki Jo prišla iz Washingtona: da so namreč v ZDA obnovili poda* meljske jedrske poskuse. Nsser je poslal novemu iraškemu predsedniku brzojavko, v kateri 9. fehruarjaJjS PRIMORSKI Izreden uspeh Milve v Sanremu glotilMll&CG SANREMO, 8. — Za jutrišnji finale je bilo na današnjem večeru odbranih sledečih pet pesmi: »Ricorda* (Milva, Tajoli), «Uno per tutte* (Pericpli, Renis), »Non Costa niente* (De Angelis, Dorel-: li), *Amor, mon amour, my love* »Villa, Foiigati) in »Giovane gio-vane» (Mazzetti, Donaggio). Dve pesmi bodo peli v finalu: Milva, Claudio Villa, Pericoli, Fo-tigatti (začetnica), medtem ko v finale niso prišli: začetnik Sangiu* sto, Flo Sandon’s, Sentieri, Abbate in «Radar». Ozračje je začelo danes postajati vroče v Sanremu, ko je Clau-dio Villa zhgrozil, da ne bo pel svoje pesmi, če ne bo smel na oder tudi kvartet «Due piu due». Potem pa je prišlo do kompromisa: kvartet bo Villo spremljal, vendar bo ostal za odrom. V Sanremu od davi dežuje, zrak pa je vlažen že od včeraj. Luciano Tajoli ima influenco in je moral ostati v postelji. Pesem »Ricorda* je najprej zapela Milva ter doživela silen aplavz, nato pa so vsi, ki so festivalu sledili, slišali Tajo-lijev glas po plošči. tj It ib Is u ^ blilirtbhtvt* ^ Knjiga majorja Jonesa ) bivanju med partizan s,)grorsJ?,*“- K‘t“ - '• Oran so poprej imenovali »mesto stoterih nebotičnikov*: oran-ski župan g. Benabdallah pa pravi, da je Oran »mesto, ki ,nima problemov In težav*. Ta ironični atribut se namreč nanaša na to,' da v nacionalnem tisku o Oranu in njegovih težavah sploh ne pišejo, ali pa zelo malo. Mesto se rgzteza v obliki pahljače; koren ji je pristanišče, na zahodni strani jo zapira hribovje Santa Cruz z istoimensko baziliko in špansko trdnjavo nad njo, proti vzhodu pa se pahljača neovirano odpira proti polotoku, ki ima zg svojo najsevernejšo točko mesto Arzew. Ce prideš v Orap podnevi, ti pade v oČ! ptedvsem izredno veliko novih stavb -in palač, takih, kg so jih dogradili pred letom aii dvema, ali pa takih, ki so jih »dogodki* (s tem izrazom tu na splošno označujejo teror OAS, prehod v neodvisnost in poznejšo krizo) zatekli tik pred neodvisnostjo. V primerjavi z Alžirom takoj opaziš, da je neprimerno več trgovin zaprtih, da so lokali bolj prazni in da je življenje manj razgibano. Pravi kontrast občutiš šele, ko s» zmrači. Sedemnajst ali osem-najstnadstropni nebotičniki, v katerih ie razsvetljenih osem ali devet oken, napravijo na človeku} §e no k e yigt is mrtvega mesta; bolj1 po^nsft ktft v Aižiru nale* tiš na zgradbo, od katere so o-stale Aafpta stene, -šfajti vse ostalo |fcun*1t.pia.*nk i.Hvelik* kevar-s, ne v»iikr> »4 jih je ^doh zaprtih; po osmi uri demobilizirane! ostali v mestu. T»e*J4 teživa pa je v nekontroliranem pritoku Maročanov. Maroku smo ig ^rca hvaležni za tipo pomoč, toda problem delovne sile bi bjlij ^reba urediti kot v drugih državah: brez delovne pogodbe fce,, bi i smel noben tuj delavec priti v mesto... Težav je seveda še morje; o-krog sedem tisoč stanovanj je ilegalno zasedenih, stanovalci ne plačujejo ne stanarine, ne elektrike, ne plina... Vse to se seveda odraža na občinskem proračunu, iz katerega gre vsak mesec sedem milijonov samo za podpore brezposelnim, itd. itd. — In alžirizacija uprave? — Pravzaprav so jo izvedli Evropejci sami, ko so vsi odšli. Na županstvu jih je od 1200 ostalo nekaj več kot sto. To so večinoma načelniki oddelkov in višji uradniki, ki so bili ves čas samo uradniki in se niso vmešavali v homatije. Kadri so pri nas sploh problem. Ce bi hotel sedaj alži-rizirati vodilna mesta, bi to pomenilo, da hočem sabotirati funkcionarje administracije. Spomnil sem se na prefekta iz Saide, ko je vzdihnil: »Kolonialna uprava Firencah na Dunaju in v , na dunajski univerzi letai*11 promoviran za doktorja t , 0\ ske filologije. Potem je t flt *t: službo profesorja na žen*" j, U ni gimnaziji v Ljubija11: , 'li tu ostal do odhoda v & (li leta 1930. Na beograjski «>> ov je najprej kot docent, V°' P* kot izredni profesor Pr zgodovino italijanskega jeZ ,i književnosti. Po vojni se j p 't; nil 'v Ljubljano in bil lZ^3 za rednega profesorja rof a filologije na filozofski la /i1 ■J Kot profesor in predsto]1" j i delka za romanske jez' ^ “a književnosti je deloval a* ‘ j 1960, ko se je umaknil v "u (vi vendar še nadalje tako V - > škn k.nt. znanstveno Jt . ' Mnogi slovenski partizani m tudi drugi ljudje se dobro spominjajo britanskega majorja Wil-liama Jonesa, britanskega oficirja, ki je prišel k slovenskim partizanom in si tu v letu bivanja med njimi pridobil ne samo mnogo zaslug za osvobodilni boj temveč tudi mnogo prijateljev. Bil je skromen m molčeč, pošten in iskren, z dejanji pa je dokazal, da je hraber vojak. Tako je kaj kmalu postal pravi partizan. Jonesa je presenetilo, da so se partizani sami zalagali z orožjem, na lastne oči se je prepričal, da so jugoslovanski partizani dobro organizirana vojska in da se z vsemi silami bore proti sovražniku. Zato si je z vsemi sredstvi prizadeval, da bi pri svojih nadrejenih angleških poveljstvih dosegel pošiljanje čim večje pomoči partizanom. Precej časa je trajalo, da so mu začeli verjeti in da je začela prihajati pomoč, čeprav še zdaleč ni bila taka, kot jo je zahteval britanski odposlanec pri poveljstvu slovenskih partizanskih enot. Po dobrem letu bivanj a med slovenskimi partizani je bil leta 1944 Jones odpoklican. Toda tudi v Angliji je bil eden najbolj vnetih zagovornikov osvobodilnega gibanja v Jugoslaviji. V Angliji je imel številna predavanja o naši domovini in osvobodilnem boju. To dejavnost pa je nadaljeval kasneje tudi v ; Kanadi, kjer je bil doma in odkoder je prostovoljno, prišel v Evropo, da bi se boril proti fašizmu. S svojim delom med vojno in neposredno po njej je mnogo pripomogel, da je resnica o novi Jugoslaviji prodrla v svet. Pa tudi vsa zadnja leta jc Jones ostal iskren prijatelj Jugoslavije. S svoje farme, ki ji je nadel ime »Belgrades in kjer živi, ie v zadnjih letih že dvakrat prišel v Jugoslavijo, kjer je bil obakrat toplo in prisrčno sprejet kot pravi prijatelj. William Jones pa je resnico o novi Jugoslaviji pomagal razširjati tudi s knjigo, ki jo je napisal takoj po osvoboditvi in izdal leta 1946. Ta knjiga nosi naslov -Tutelve Months ivith Tito’s Partisans» (Dvanajst mesecev s Titovimi partizani), Vzbudila je v svetu precejšnje pozornost, saj se je iz nje svet lahko iz prvega vira poučil o jugoslovanskih partizanih in o borbah za novo Jugoslavijo. Čeprav je že precej let od takrat, ko je ta knjiga izšla, smo zdaj dobili to knjigo tudi v slovenščini. V prevodu Kat,-je Spurove jo je izdala založba Borec v Ljubljani. Jones pripoveduje v njej o svojih osebnih doživljajih med jugoslovanskimi partizani, vendar se po prvih vtisih na začetku knjige njegova pripoved u-smerja bolj na prikaz narodnoosvobodilnega boja jugoslovan- V VVailangiju na Novi Zelandiji izražajo rji maorskih rodov angleški kraljici Elizabeti in princu dobrodošlico TISKOVNA KONFERENCA ORAČA KUNCA NEVARNOST POPLAV V JUGOSLAVIJI ---.— Na Moravi minirajo in bombardirajo led Znatni predeli so že poplavljeni v interesu odnosov in sodelovanja z Jugoslavijo za vedno onemogočili protijugoslovanske napade in provokacije. Jugoslovanska vlada je uradno obvestila britansko vlado, da predvajanje filma »Počitnice*, v katerem se na žaljiv načil netočno prikazujejo razmere v Jugoslaviji, neposredno škodujejo britansko-ju-^ajlovanskim odnosom in da pričakuje, da bo britanska vlada čim- jeti ukrepi za obrambo od poplav. Položaj je zaskrbljujoč zaradi slabega odtoka Donave in Velike Morave, ker so zmznjene reke in lahko pride do katastrofalnih poplav. Trenutno je najbolj kritično stanje na Veliki Moravi pri Markovcu, kjer je vojno letalstvo danes zjutraj bombardi-dalo tri metre debele plasti ledu. Toda kljub temu voda le počasi odteka, tako da je nevarnost, da bo voda prebila pot Markovo-Svi-lajnac. Danes zjutraj so enote jugoslovanske ljudske armade pričele z miniranjem ledu na Veliki Moravi med izlivom v Donavo in Ljubičem in Mostom. Po vesteh iz Kragujevca je Velika Morava poplavila okrog 6.000 ha zemlje in popolnoma odsekala vas Mijatovec, iz katere vojaki evakuirajo prebivalstvo s čolni. Tolažilna je vest,, da so Južna ritoki začeli u- idnost korist ruktivi iov. Po mišljenju i pričakovati, da bodo nevezanear-žave, članice odbora za razorožitev;:, aktivno deloval*' a^šiNhsmerJ, Zakladi na dnu jezera Toeplitz? DUNAJ, 8. prej sprejela ustrezne korake. Končno je Kunc obvestil novinarje,, -dis.bb o,d UL.,do 20. febfiiar-ja kot gost državnega tajništva .. __j~„ l ' i__ i t.. Ijenjske interese ' celotnega človeštva. Preostale razlike v stališčih: je poudaril Kurte. n“ bi smele biti ^vira za sporazum. Sedaj j« lia delegatih v Benevi velika odgovornost, dn v trenutku, ko se v pogajanjih doseže pomemben napredek, ne pokvarijo Ozračja in ne spravijo v nevarnost še tistega, kar je bilo do sedaj doseženo. V zvezi z napadi na Jugoslovansko veleposlaništvo v Bruslju in jugoslovanski generalni konzulat v Chicagu, je Kunc dejal, da sta tako belgijska vlada kot ameriška vlada izrazili obžalovanje zaradi teh incidentov in obljubili, da bosta ustrezno ukrepali, da se krivci kaznujejo in da se v bodoče to več ne ponovi. Jugoslovanska vlada pričakuje, da bosta belgijska in ameriška vlada, ki sta bili večkrat opozorjeni na zločin-sko delovanje posameznih emigrantskih kvizlinških organizacij, tefih' se francoska in alžirska stališča popolnoma razhajajo, bo-difi z moralnega, bpfijsi y 99li*' tičnega' vidika. Prav tako me je prijetno presenetilo to, da vf Všeh stikih, ki sem jih imel z alžirskimi funkcionarji, nisem imel občutka, da goje kakršno koli sovraštvo do včerajšnjih gospodarjev. »Veste, stvari so se začele počasi urejati*, je dejal moj francoski sobesednik. »Morda celo bolje, kot smo smeli pričakovati. Treba je napraviti križ čez preteklost in začeti znova. Na mene so streljali eni in drugi, oasov-ci in Alžirci, pa sem ostal živ. Kaj sem hotel? Odpotovati? Oran mi je pri srcu, kajti konec koncev je to moje mesto...*. Seveda ena lastovka še ne prinese pomladi. Na dnu jezera Toeplitz (na meji med Štajersko in Salzburško) se, kot izjavlja H. Riegel, član »skupine za proučevanje* omenjenega jezera, mora nahajati najmanj kakih dvajset zabojev z dragocenostmi, Te zaboje raj bi bili v jezero odvrgli nemški vojaki, v. zadnjih dneh druge svetovne vojne. Poleg okrog 1060 kg 1 zlata v galicah se v njih nedvomno nahaja1 tudi tajni ključ mnogih šifriranih bančnih računov v višini nekaj desetin milijonov funtov šterlingov. Kot je znano, so v istem jezeru pred leti našli več svežnjev ponarejenih funtov in ustrezne klišeje, ki jih je bila izdelala tajna Hitlerjeva policija. »Skupina za proučevanje jezera Toeplitz* prejema navodila od nekega Nemca, ki se je naselil v Limi (Peru), Friderika Schivenda, ki se je med drugo svetovno vojno ukvarjal prav s ponarejevanjem angleških funtov in ameriških dolarjev. donja obstal in ok^menel... t l+elf' ‘AJlfJdkii t Je Štele mesto 260.000 Evropejcev in -80.000 Alžir-ccv ikššdils F.vrijiejcev je to razmerje obrnilo na glavo. Danes , šteje Otan okrog 260.000 Alžircev in 40.0 0 Evropejcev, Na prvi pogled je izmenjana le nacionalna struktura, medtem ko je ostalo 1 število približno enako. Bežen pogled v številke, ki odkrivajo občinske dohodke pred in po »dogodkih*, opozarja na izredno glo- 1 bok socialni in ekonomski pretres, ki ga je mesto doživelo čez noč> Mesto, prilagojeno za relativno visoko kupno moč 260.000 meščanov, se je čez noč znašlo preplavljeno s prebivalstvom, katerega kupna moč je v zelo visokem procentu pod življenjskim minimumom, njegova ustvarjalna sposobnost pa temu ustrezna. »Čeprav o nas ne pišejo veliko in radi, kakor da bi bili brez Dr. Marjan Brecelj odpotoval v Jemen BEOGRAD, 8. Morava in njeni p: padati, kgr je omogočilo vzpostavitev železniškega in cestnega prometa na prtfgi Niš-Skoplje. Položaj se je začel popravljati tudi v Makedoniji, ker se reke vračajo v svoja korita. Na Donavi je najbolj kritično stanje pri Golubovcu, kjer je prav tako prišlo do kopičenja ledu. Donava je zamrznjena v celem toku skozi Jugoslavijo v dolžini 450 km. Zamrznjene so tudi Tisa, Drava, Sava in Mura. tehtne in■ bleščeče raz^ javljene deloma v ^ strokovni literaturi del° jih lingvističnih revijah' ,}J je omeniti jubilantovo ra nje slovensko-italijanj i - - ---- -------- ’ _ nosov, izčrpno razpravo jonskih gledaliških 1 , Ljubljani od XVII. do in posebno študijo o ji' pri Slovencih. Pomembel^it di v Beogradu izdani ,.a DSnes je odpotovala z letalom v jemensko arabsko republiko vladna jugoslovanska delegacija pod vodstvom člana zveznega izvršnega sveta dr. Marjana Breclja. Delegacija se bo v Jemenu razgovarjala o možnosti gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in Jemenom in z nai-višjimi jemenskimi voditelji m izmenjala mišljenje o splošnih političnih in gospodarskih vprašanjih, ki zanimajo nevezane države. ...................stikat ževnih in splošno kultur1> j(* . v n v 4 -Italijanščina v 100 lekc> je lani doživel že Pet0. jiA Jubilant se je ukvarja !• čisto literarnimi vPra^Jli^[ z Machiavellijem in ~ ter z nekaterimi manj f pa zaradi opisovanja ne j 0fW tehtnih člankov v skem dnevnem in rev' sopisju. u * * * .. č j Delo’ P A mu svetu. Zato za nas danes knjiga ni več toliko zanimiva in nam dejansko pf pove dosti novega. Je pa »eveda zanimivo brati o sebi, posebno še, če to izvira izpeti peresa tujca. Knjiga «Dvanajst mesecev s Titovimi partizani» je torej v slovenščini predvsem izraz hvaležnosti in oddolžitve zaveznike,mu vojaku, ki je s svojim delom med vojno in po njej in tudi s svojo knjigo pripomogel k temu, da je svet spoznal resnico o naši osvobodilni borbi, o notii Jugoslaviji in njenih ljudeh. Kot tako moramo torej to Jonesovo knjigo tudi sprejeti in jo vrednotiti. Pripomniti pa moramo, da je vendarle napisana dooolj zanimivo in da izpričuje dobro poznanje naših razmer. Sl. Ru. Dr. Stanko Škerlj je dopolnil sedemdeset let Dr. Stanko Škerlj, profesor romanske filologije na filozofski fakulteti v Ljubljani, je v četrtek dopolnil 70 let. Rodil se je v Novem mestu 7. februarja 1S93 ter tam dovršil ljudsko šolo in gimnazijo. Študij je nadaljeval računamo z letnim porastom 3,5 odstotka, na 2 milijardi dolarjev. Število prebivalstva je bilo izračunano na osnovi letnega dviga rojstev, neznatnega zmanjšanja smrtnosti ter povečanja priseljencev. Delovna sila bo štela 142 milijonov ljudi, se pravi dvakrat več kot je znašala v zadnjih petih letih. Okrog 60 odst. delavcev bo pripadala moškemu spolu in to med 20 in 55 leti. Delovni teden, ki je še pred 100 leti znašal nad 70, danes pa nekaj Mi, ki smo dali •vse, nismo prejeli ničesar*. Na mesto so prišli karabinjerji in agenti javne varnosti, ki so oba zida podrli. Prebivalstvo je temu mirno prisostvovalo. Vtem pa je občinska uprava ponovno zagotovila, da bo v najkrajšem času poskrbela tako za luč kot vodo. Dvakrat je umrl NEAPELJ, 8. — Neki moški, ki so ga umirajočega pripeljali v bolnico kraja Nuoro Loreto, je v dveh urah dvakrat umrl. Nameščenec nekega pomorskega spedicijskega podjetja, Bisesti, Nielllrt .. Mmmm Salvatore star 50 let, se je vtem, ko je delal v pisarni podjetja »Fn-riello e Luise* v neapeljskem pristanišču, dvakrat počutil zelo slabo. Prepeljali so ga v resnem stanju na oddelek prve pomoči omenjene bolnice, kjer mu je kmalu zatem srce prenehalo biti. Profesor Valente se je v trenutku odločil, da bo začel Bisestiju srce masirati. Srce mrtveca je znova začelo utripati in prsi so se spet dvigale v dihanju. Napravili so mu tudi transfuzijo krvi neposredno v srce, vendar je Bisesti čez kako poldrugo uro, kljub naporom profesorja Valentija in njegovih asistentov, ponovno umrl. Ljubljansko «- tek objavilo razgoU0 f dopisnika z dr. vatgjem, predsednike skega kluba v Trstu. . mmm vesni otvoritvi razstave v »Metropolitan Musešmu*. Francoski veleposlanik Herve Alphand, zatrjujejo v krogih OZN, je namreč potem, ko je izvedel, da so med povabljenci tudi osebnosti iz OZN, izrazil svoje presenečenje, češ da je mislil, da gre izključno za neko francosko-ameriško družabno manifestacijo. Zaradi tega je izrazil svoje nasprotovanje, da bi fotografi posneli slike tiste mize, pri kateri bi U Tant sedel na desni strani gospe Alphand. Ko je za to izvedel generalni tajnik OZN, je odrekel svojo navzočnost na omenjenem kosilu. Na sprejemu, ki je sledil kosilu, je bilo fotografom in novinarjem dovoljeno, da so se ga udeležili. Med povabljenci je francoski veleposlanik bil »častni gost*, gosti- »(-r* 'A PfMpii ■ N« ,1 7, ju 1 m , ; 'I., S™: * ' ' ■ •" f '■:: ! ' - j ' |.t y ? . rf, t trideset agentov za vzdrževanje reda med obiskovalci, ki čakajo, da bi prišli na vrsto. I;■ V; V . < p ■. i "■ ■ F' i- '4, Prešernove nagrade za študente LJUBLJANA, 8. *— Na ljubljanski univerzi so danes ob Prešernovem dnevu podelili Prešernove nagrade 44 študentom in absolventom ljubljanske univerze. Na slovesni razdelitvi nagrad sta med drugimi bila navzoča podpredsednik republiškega izvršnega sveta dr. Jože Vilfan in inž. Viktor Turnšek. CAGLIARI, 8. — V prvih popoldanskih urah je neko letalo 84. letalske brigade pri vzletu zavozilo izven vzletišča, se vžgalo in eksplodiralo. Pilot, štiriindvajsetletni mladenič, katerega ime ni znano, je umrl. Do nesreče je prišlo na letališču NATO. Po prvih podatkih je bila vzrok nesreče okvara na motorju. ..At.'.''mZ... F ' - I« mm* t. ^7 'i* - ■ Ker se Je temperatura skoraj povsod dvignila, bo takega smučanja kar na ulicah v južni Franclji — hitro konec kot v Perpignanu Mogoče bi lahko Milvo že proglasili za zmagov Iko P° rajšnjem velikem uspehu s pesmijo «Rlcord** vw JlMORSKI dnevnik — 3 9. februarja 1963 MARŠAL TITO ODLIKOVAL DEVET ITALIJANSKIH BRIGAD Junaška pot J tržaške udarne brigade a ni rti* i ni 0 nekaterih njenih akcijah sta poročala tudi radio London, in radio Moskva k poročamo na prvi strani, , 0 Prihodnji četrtek v Rimu, , “iežu jugoslovanskega vele-k aništvai izrodili predstavni-dj devetih italijanskih forma-Jjl * so se borile skupno z ju-I, °Vanskimi partizanskimi eno-^ visoka oddikovanja, s ka-jih je odlikoval predsed-|i1.,Jugosla “kovanimi liV je uuiiKovai preaseu- (J1 Jugoslavije maršal Tito. Med psovanimi enotami je tudi garibaldinska brigada .Trie- jte° kapitulaciji italijanske voj- . _________ ______. so se na R’“r°5jih, ki so jih osvobodile “**Oske brigade IX. korpusa, j^hovile prve skupine italijan-j#l lili Partizanov. Med temi sta ,of ((e Po številu najpomembnejši >«vi' uP*n': ona- ki je bila ustali i6na v bližnji Istri, tako >- Jtit4 ”a vratih Trsta, in so jo jlfd' t:naVljali Tržačani, vodil pa Gio-je<’ tii,111 Zol, pa še druga, ki so jo Dolf' Krtnov*'t na Krasu, a ,A ■■ % ,0b-|j, j,Vsem sestavljali mladi borci iegj^ua in okolice ter z Gori- , JjL° veliki nacistični ofenzivi l*1 j, ,ec septembra in oktobra 1943., /** (i,'0 izvršila nemška oklopna liti (,,^'Ja «prinz Eugen« z name-Tn0,< |ib’ ,^a bi uničila partizansko rti* 5[eonje' sta se gornji skupini lisi* ti]; 8n°vali in se postopoma raz-v Pravi vojaški enoti, pri nf/i Hij ,r sta se oprli na z lzkušnja-tn°8abe vojaške formacije IX. I Usa. Tudi svojo dejavnost ®°rnji skupini vršili, v tes-sodelovanju s slovenskimi ]a“ami IX. korpusa. številu posebno pomem-; le bil Tržaški bataljon, ki I boril na Krasu. Slo je za ^ učinkovito vojaško forma-•kl se je uveljavila v mno-j akcijah. 26. decembra 1943. S bataljon napadel tovornjak p loiriobil SS-ovcev v Ozrenju ..epčah, uničil vso SS-ovsko ,ln“ ter prišel hkrati do bo-|*.a vojaškega plena, j* utesec pozneje, 22. januar-!rK leta, je del tega bata-■ izvedel izredno drzen nalij 5a letališče v Ronkah. Na-bil skrbno pripravljen in dobro uspel. Na letali-L** bilo sežganih osem letal, -'■j aterih so štiri bila povsem ]j|eUa, ostala štiri pa močno ff°dovana. Ob tej priložnosti j, Prvič zgodilo, da je bil I ■ bataljon omenjen tudi ^bdonskega in moskovskega irenutek se preselimo v t|yj'.V veliki nacistični ofen-di(v )e poveljnik istiske grupe Onhi Zol padel. Po njegovi b,v' se je enota preuredila in V (?aja ime Tržaški bataljon. tyoia'šni formaciji je začela, s «»> r/ A > ‘'i p/ 4 a! . iz J x-!f] .m. • akcijami, deloma samo-i | i deloma pa v sodelovanju kij . anskimi formacijami na med Kozino, Sv. Peti vna Krasu in Ilirsko Bistri-k’Ua februarju 1944. je ta skuti 5aP'ustila to področje ter W>f'kliušila Tržaškemu bata-it ’ Je operiral na Krasu. 1 «1 Lob*h skupin ter iz novih ""knji. ki so prihajali v parti-ie bila 5. aprila 1944 v Vv«t pri Cepovanu, ob na- a/; A ! ' i,1 ,^tj/UstavniVov italijanskih for-W korpusa prostovoljcev za K5®ao »/->_______ j.n. ji,; ln< ustanovljena rt.‘vin della XIV. ga- ,, nska udarna brigada t(l Jiln st®»- Poveljstvo brigade je siedeče: politični komisar *1jj5 Abram, njegov namestnik bjij.Uair Kenda, namestnik ko-tlfdn ta Je b‘b Giacuzzo Ric-e«n ’ ' i«1 k AU i t J j X A, nt'r | 1 $ A j /l J0?ti poveljnika IX. korpusa k; Ks!??0 (Corpo volontari m ■ lako da je mesto koman-ostalo prazno in je šele L Eugenio Laurenti je bil od septembra 1944 do osvoboditve komandant tržaške brigade talijanskega «Corpo volontari della libertžin, v paritetičnem poveljstvu med italijanskimi in slovenskimi partizanskimi enotami, vršil Giorgio Jaksetich, Brigada je imela tri bataljone. V maju 1944 je prvi bataljon skupno s slovensko brigato ((Srečko Kosovel«, sodeloval pri večji akciji proti fašističnim posadkam v Dornbergu in Prvačini na Vipavskem. V tej akciji sta bili eliminirani alpinski vojašnici v Dornbergu in v Prvačini, nadalje posadka, ki je ščitila most čez Vipavo pri Taboru, in bližnja vojašnica. V tej akciji sta Kosovelova brigada in prvi bataljon tržaške brigade zajeli okoli 90 vojakov in ob koncu akcije na cesti med Ajdovščino in Gorico uničili dva tanka ter štiri nemške tovornjake. Ob koncu maja 1944 je drugi bataljon skupno z neko drugo slovensko brigado sodeloval v borbah pri Sv. Luciji, tretji bataljon pa v akcijah pri Razdrtem. V juniju istega leta je vsa brigada, operativno priključena 30. diviziji IX. korpusa, sodelovala pri napadu na sovražno posadko v Ajdovščini. Ob koncu istega meseca je brigada, še vedno operativno povezana s 30. divizijo, napadla fašistične posadke V Baški grapi. 19. junija je prvi bataljon odšel v Furlanijo, kjer je sodeloval v akcijah skupno z garibaldinsko divizijo «Natisone». Avgusta je bataljon ves teden vzdržal močne nemške in mongolske napade. Pri , tem je bil njegov položaj še posebno izpostavljen. Bataljon je vzdržal, dokler se> hi sovražnik umaaniljj"' dmu ( Julija je bil. ustanovljen... še; četrti bataljon brigade, ki je bil, operativno dodeljen ((Gradnikovi« brigadi, ta bataljon Je sodeloval v mnogih borbah, nakar je bil premeščen v notranjost Sloven.je, k;er je postal jedro brigade «Fontanot». • Ob koncu julija je tra ni samo pisatelj, ki je z nenavadno občutljivostjo reagiral na vsa bistvena vprašanja obstoja in razvoja svojega naroda,, marveč je kot dolgoletjii urednik osrednjih literarnih glasil, kpt mislec in kulturni delavec tudi Odločilno prispeval k razboju napredne slovenske misli in akcije. Poglavitna ideja Kozakove tvornosti je boj zoper vse, kar ovira človekovo svobodo in napredek. Pri tem se ne opira na iluzije in se natančno zaveda težav in temeljnih nasprotij v človeku samem in v družbi. Toda njegova ve.ro v končno zmago človečnosti je trdna in neomahljiva. Zato se je njegova tvornost vselej izražala v ostri polemiki s preživelimi na. ‘zori, moralo in ustanovami. Takšna njegova orientacija je DOMNEVE, KI DA NISO VEČ SAMO DOMNEVE... Jedro Lune je še razžarjeno «pravijo» radijski valovi Do teh zaključkov so prišli, ko so ugotovili, da se s prodiranjem v skorjo Lune temperatura dviga po poldrugo stopinjo pri vsakem metru Do pred nedavnim so bili e-dini izvor podatkov o fizikalnih pogojih, ki vladajo na površini Lune, podatki, ki smo jih dobivali z opazovanjem in proučevanjem svetlobe, ki jo Luna posreduje, točneje odbija. Toda s tem proučevanjem svetlobe so se mogli dobiti samo podatki o nekaterih značilnostih površine našega bližnjega prirodnega sopotnika. Ze v dobi med 1930. in 1940. letom so znanstveniki, ki se ukvarjajo z astronomijo, začeli proučevati tudi infrardeče žarčenje Lune. Na ta način so prišli do podatkov, da se temperatura na Lunini površini vrti od 120 stopinj Celzija nad ničlo do 150 stopinj Celzija pod ničlo. Hkrati so prišli do ugotovitve, da je prevodnost «materiala», snovi na površini Lune tisočkrat manjša od prevodnosti snovi zemeljske skorje. V zadnjih desetih letih pa so začeli proučevati Luno tudi s pomočjo radijskih valov. S tem so si pomagali, da so spoznali ali začeli spoznavati in odkrivati nova dejstva o fizikalnih pogojih, ki vladajo na Luni. Hkrati so radijski valovi omogočili, da so znanstveniki začeli proučevati in spoznavati tudi globlje sloje Lune. Leta 1949. so radioastronomi začeli proučevati Luno s pomočjo radijskih valov z dolžino 1,25 cm. Prvi važnejši rezultat teh poizkusov je bil ta, da so dokazali, da je Lunina površina do globine poldrugega metra »kom- , ra r.jenega poveljnika H k^hovan brigadni namest-,)rnanr!anta Giacuzzo. % .Haja do septembra 1944. ^ ]e funkcijo predstavnika i- ""'"iiii ii lunin iiiim mi im.. paktna« to se pravi, da ne sestoji iz dveh ali več slojev, ampak iz enega sloja. Toda ob tem se je postavljalo vprašanje, kakšen je ta sloj? Postavljalo se je vprašanje, ali ne gre morda za sloj prahu? Morda pa gre za sloj iz trdne, kompaktne mase? Tudi na ta vprašanja je mogla pozneje dati odgovor najnovejša zvrst astronomije V pomoč radio astronom pa je prišla tako imenovana »umetna Luna«, s pomočjo katere je mogoče izmeriti in premeriti površino Lune do največ od e-nega do dveh procentov možne razlike, odnosno napake. S pomočjo »umetne Lune« je znanstvenikom uspelo, določiti trdnost Lunine skorje, njene di-električne konstante, kemično sestavo snovi ter - kar je najbolj čudno -■ obstoj razžarjenega jedra globoko v osrčju Lune. Vlogo «umetne Lune« je odigral, seveda, elektronski računski stroj, ki je iz raznih podatkov in predpostavk, dal podatke o trdnosti materije. Novi podatki, do katerih so radioastronomi prišli na ta način, pravijo, da zunanji sloj Lunine površine sestoji iz prahu. Visoka toplotna prevodnost tega sloja pa govori, da gre za trdno snov, ki po svoji strukturi odgovarja zemeljski lavi. Kako so strokovnjaki prišli do teh sklepov? Zelo enostavno, pa čeprav bolj na prvi pogled, enostavno kajti poizkusi terjajo veliko časa in sredstev: Ker so ugotovili in preračunali to- Živinozdravnik svetuje in pojasnjuje krmljenje prašičev za pleme in zakol Prašičev prinaša našemu ^*k*en>u gospodarstvu lepe do-Noj. ^af° ne bo odveč če spre-11 vJm° nekaj besed o tej ze- '»Sp O^arstva. S asle plemenske svinje krmi-l|h|1.Po naslednjih dnevnih nor- Qkg prebavljivih beljako- Panogi našega kmečkega fioUaar V25 Q(ij dkg škrobne vrednosti, j* v plemenska svinja, ki t> J', ali 4. mesecu brejosti, .n*!* na dan nekoliko večje ii^Ot . Prebavljivih beljakovin, P v,,.** škrobne vrednosti. I-X J9 za mlade plemenske svi-S j*, še doraščajo. Tudi doje-v‘niam bomo dajali večje 1 bon a'ast> beljakovinske krme, 0 ‘snele dovolj mleka, po-aa prehrano pujskov, j .bf°'S*e nebreje svinje ali Pf'dejRJe do dveh mesecev pa za sedanji zimski čas v i'. 10 ,nas|ednji dnevni obroki: SsR8 Pese; 5 kg korenja; 0.75 e|'eKa drobirja in 0,50 kg }2. 5‘h otrobov, j kg kuhanega krompirja; ^“bjfj 8e in 1,5 kg lucerninega Nb*8 rePe; 5 kg pese; 1 kg l(ia. ‘n 1 kg senenega dro- •, J ?■ 4^a,Tlenske svinje v tretjem mesecu brejosti pa Sedaj v poštev naslednja °broka: 1. 6 kg pese; 4 kg korenja; 0,5 kg drobirja; 1,5 kg ječmena in 0,9 kg sončničnih tropin. 2. 3 kg krompirja; 5 kg pese; 2 kg korenja 1 kg ječmena; 0,5 kg ovsa in 0,5 kg deteljnega drobirja. V dobi brejosti si mora svinja nabrati v telesu zalogo hranilnih snovi za obilno izločanje nueka po prasitvi. Pravilno krmljenje plemenske svinje morajo pridobiti v času brejosti na teži 10 do 15 kg poleg teže legla, ki znaša navadno skupno v posteljico 18 do 20 kg. V drugi polovici brejosti pa moramo poskrbeti, da bo dobivala svinja dovolj rudninskih snovi, ki so nujno potrebne za razvoj pujskov. Fosfora dobi navadno dovolj v močni krmi. S kalcijem jo pa preskrbimo s tem. da ji obilno pokladamo (Irobir deteije ali lucerne, grah ali namesto njega bob in še po 2 do 4 dkg zmlele krede ali krmne kostne moke. Poleg vsega tega, naj dobi breja svinja na dan od 1,5 do 3 kg živinske soli. V krmi brejih svinj ne smejo manjkati tudi vitamini!.. Prav zaradi tega jim y sedanjem času pokladamo surovo korenje ter seneni ali deteljni drobir. Paziti moramo tudi, da bodo plemenske svinje veliko na prostem Zadnje štiri tedne pred prasitvi-jo pa dajemo svinjam takg krmi- , la, katera jim bomo pokiadali tudi po prasitvi v času dojenja. Namreč menjava krmil v obroku lahko povzroči motenje v prebavi. Kakor hitro pa bomo opazili, da je svinji pred prasitvijo pričelo nabrekati vime, ji moramo zmanjšati obrok krme. Tik pred prasitvijo in 3 dni po prasitvi pa pokladamo svinji bolj redko krmo in sicer kašast zdrob ali otrobe. Deset do dvanajst ur po prasitvi pa ni treba dajati svinji krme, napajajmo jo le z mlačno vodo. Svinjo, ki doji pa moramo krmiti tako, da ne bo v času dojenja shujšala več kot za 10 do 15 kg. Pametni bi bilo, da bi dali dojnl svinji za vsakega puj- ska po 0,5 kg močne krme na dan. Pri krmljenju doječih svinj pa pridejo za sedaj v poštev naslednji obroki: 1. Za svinjo z 10 pujski; 6 leg pese; 4 kg korenja; 3 kg ječmena; 1 kg bučnih ali drugih tropin in 1 kg deteljnega drobirja. 2. Za svinjo z 8 pujski; 3 kg kuhanega krompirja; 5 Kg pese; 2 kg korenja; 2 kg ječmena; 1 kg ovsa in 1 kg deteljnega drobirja. 3. Za svinje z 12 pujski; 10 kg pese; 2 kg ječmena; 2 kg ovsa; 2 kg pšeničnih otrobov; 1 kg lanenih tropin in 0,5 kg deteljnega drobirja. Prihodnjič pa bomo pisali o krmljenju pujskov. Dr. D. R. plotno prevodnost ter kompaktnost in trdnost Lunine skorje iz že obstoječih podatkov, so mogli te podatke primerjati s fizikalnimi pogoji, raznih snovi, ki jih imamo na Zemlji. S tern; poizkusi so mogli ugotoviti, katera teh snovi najbolj ustreza snovi, ki sestavlja Lunino skorjo. Iz muzejev so zbrali najrazličnejše vzorce raznih rud in mineralov. Skupina znanstvenikov v Sovjetski zvezi, ki je delala na tej primerjavi, je potre-bov^g ve4 ko,i,, lpt9 .dni, da bi prišla do zaključnih sklepov in dobil* potrebne pp(JBSt>4*»i ilft pri, tem se je izkazalo, da je snov, ki tvori kompaktno Lunino skorjo, po svoji kakovosti najbližja granitu, dioritu ter drugim podobnim mineralom. In sedaj se je že z zadostno preciznostjo moglo reči, da obstaja površinski sloj Lunine skorje iz 60 do 65 odstotkov kvarca, iz 15 do 20 odstotkov korunda, ostalih 20 odstotkov pa odpade na razne okside kalija, natrija itd. Toda te snovi niso v «gostem», rekli bi stlačenem stanju, pač pa v nekakšnem poroznem stanju, ■Vsekakor je najbolj zanimiv pojav, ki so ga pri teh proučevanjih in opazovanjih odkrili, in siqer da se temperatura dviga z daljšanjem valovne dolžine radijskih valov, s katerimi »vrtajo« v Lunino skorjo. Opazili so namreč, da je temperatura na globini 20 m, kateri ustreza valovna dolžina radijskih valov od 35 do 40 cm, za polnih 3o stopinj višja od temperature na površini Lune. Iz tega logično sklepajo, da se temperatura Lunine skorje in Luninega »telesa« dviga po eno stopinjo in pol za vsak nadaljnji meter globine. Iz teh dovolj konkretnih podatkov, kot tudi iz mnogih drugih podatkov so znanstveniki mogli priti do zaključka, da je koncentracija radioaktivnih elementov na Luni za 5 do 6 krat večja od koncentracije teh elementov na Zemlji. Iz tega se da ponovno izvesti sklep, da če so na Luni, kot na Zemlji, radioaktivni elementi koncentrirani v glavnem na globino od približno 60 km, more v tej globini temperatura znašati celo okoli 1.000 stopinj Celzija. To se pravi, da je jedro Lune še vedno v razžarjenem stanju. Ce vzamemo v poštev ta najnovejša odkritja, bo treba mnoge dosedanje teorije o Luni, celo o nastanku Lune pregledati in popraviti. očitna že v njegovih prvih delih, ki jih je Kozak kot mlad pre-porodovec začel objavljati že pred prvo svetovno vojno. Razori, daljša novela, je izrazila obsodbo uojne in njenih zločinov. V letih 1924 do 1926, ko slovenska proza še ni prebolela Cankarjave smrti, je nastal njegov prvi veliki tekst — realistični roman o stari patriarhalni Ljubljani — Sentpeter. O Ljubljani in njenih ljudeh pred J ližem Kozakom še nihče ni dal tako žive ,stvarne in popolne podobe. V svojem delu Celica, ki je izšlo leta 1932, pa je podal brezobzirno izpoved lastnega moralnega in intelektualnega razvoja. Celica, ki po obsegu ne predstavlja velikega dela, je izpovedno prerasla okvir konkretnega časa in prostora, ni obstala zgolj pri memoarski avtobiografski analizi mladostnih e-tičnih, političnih- in umetnostnih bojev, marveč je bila kot svojevrstna simbolična parabola namenjena predvsem času, v katerem je nastala. Njegove novele Maske so se porajale v tridesetih letih in so izšle v knjigi leta 1940. Maske nedvomno sodijo med vrhunske umetniške stvaritve slovenske proze. V njih se že omenjenim elementom, ki jih je Kozak v svojih delih obdeloval, pridružuje še opis časa in družbenih razmer, ki je presegel zgolj slovenski okvir in postal evropska tragična kronika. Maske so odpirale slovenski prozi nove izpovedne in formalne možnosti m so po svoji duhovni ter izrazni eleganci, po svoji umetniški moči dosegle najvišjo umetniško kvaliteto. Tudi po drugi svetovni vojni, ki jo je Kozak kot aktivist, interniranec in partizan, je on o-stal zvest svoji osnovni moralno in družbeno kritični usmeritvi. Izšla je Lesena žlica, memoarski roman v dveh knjigah, veren prikaz življenja iz fašističnih ječ in internacije, zatem Gašper Osot, povest o povojnih razmerah v dolenjski vasi in samosvojem aktivistu. Zadnje njegovo delo Balada o ulici, pa je spet posvečeno mestu, tokrat povojni Ljubljani. K tem poglavitnim tekstom bi lahko pridali še nekatera: ' potopismo meditacijo Za prekmurskimi kolniki, pa otroški portret Aleš. J uš Kozak je s slehernim svojim delom napisal izviren in moralno vznemirljiv tekst, ki se je organsko vključil v pisateljev' osnovni idejni in formalni koncept. Odprl je novo OVEN (od 21.3. do 20.4.) Upoite- Charlolte Bingham je zelo mlada, toda že si je pridobila sloves in bogastvo. Napisala je avtobiografski roman, za katerega ji je neki londonski tednik plačal 20 milijonov lir, da bi ga objavil kot podlistek in pomembno poglavje slovenske proze. Kozakovo literarno ustvarjanje so hkrati spremljale tudi pralo, tične kulturne in družbenopolitič. ne akcije. ynet za jugoslovanska idejo, je Kozak pred prvo svetovno vojno bil med uoditelji preporodovskega gibanja. Od leta 1935 do 1941 je bil zadnji urednik Ljubljanskega Zvona, obenem je bil nekaj časa urednik knjižne zbirke Slovenske poti. Po vojni je uredil Slovenski zbornik 1945 in postal prvi urednik revije Novi svet. Harmonija med življenjem in umetnostjo Juša Kozaka, njegova trajna in energična angažiranost v času in družbi za njuno resnično moralno in socialno podobo, njegov nenehni boj za uveljavitev svobodnega človeka in človečnosti — pse to ga uvršča med velike sodobnike, ki nadaljujejo in potrjujejo veličino Pre. šernovega izročila. * * * Matiji Bravničarju je Prešernova nagrada bila dodeljena, kot že povedano, za njegovo delo Koncert za violino in orkester. Omenjeno delo je prvič izvajal orkester ljubljanske RTV lani 26. oktobra. Je zadnje v dosedanjem skladateljevem opusu in obsega tri stavke: Allegro mode-rato — Allegro vivo, Scherzoso — Andante maesžoso, Allegro as-sai, Ta Koncert se razlikuje od klasične forme te kompozicijske zvrsti, namreč po naslednjih stavkih. Po obliki pa se ne razlikuje samo od klasične, ampak tudi od tiste v večini sodobnih violinskih koncertov, kar doka. z uje, da je skladatelj v gradnjo oblikovne strukture spojega Koncerta segel izvirno. Nekoliko natančnejša analiza bi pokazala, da ima p Bravničarjevem koncertu vsak stavek formo zase in je oblikovno zaokrožen. Stavki pa so med seboj organsko povezani in sestavljajo plastično celoto. Melodično je Bravničarjev Koncert spepen posebno p 1. stavku. Harmonsko je marsikje svojeglav in uporablja možnosti širokega zvočnega diapazona. Drzni akordi, ki se pogosto nizajo drug za drugim, in realizacija zasnove nasploh zbujajo vtis, kakor da je skladba grajena atonalno. V tem Koncertu je z ene strani razvidna avtorjeva težnja za razmišljanjem, iskanjem novih tehničnih in oblikovnih možnosti, z druge pa izstopa izdatna, lirično in dramatično pogojena čustvenost. V primerjavi s prejšnjimi avtorjevimi deli ima stilno ta Kon. cert nekatere značilnosti. Brati, ničar je v bistvu bil in je še danes ekspresionist. To je dokazal na pr. z opero Hlapec Jernej in njegova pravica, z raznimi komornimi skladbami in simfoničnim pesnitvami, s Simfonijo in Re. V tretji simfoniji (Simfonta stretta) pa je začel ekspresioni. stične elemente prvič vezati z novimi oblikovnimi možnostmi in sredstvi. Se izraziteje je to opazno p njegovem Koncertu za violino in orkester, v katerem se je jasno izrekel za oblikovalni koncept, ki je značilen za nje-govo sedanjo razvojno fazo, katere stilni način je neoekspresio. nističen. V načelu zvest svoji temeljni orientaciji, se je Bravničar v svo. jem Koncertu za violino in orkester dokopal do spoznanj, ki so tehten prispevek tej kompozicij, ski zorsti. Zadnja Bravničarjeva sklad ba se uvršča v njegovem dosedanjem opusu med najboljše, ko. kor tudi sodi med pomembna storitve slovenske glasbene u-stvarjalnosti nasploh. Po oblikovni zasnovi in izrazni realizaciji, p kateri je zajet tudi z domačo slovensko zemljo zvezan značaj, gre Bravničarjema Kon. certu za violino in orkester vsa priznanje dognane in zrele ume t. niške kvalitete. L ' '■ i S vajte nasvete svojih sodelavcev. Prejeli boste pismo od prijatelja. Zdravje prav dobro. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ugodne možnosti za sodelovanje z drugimi. Nesporazum v družini. Počivajte. DVOJČKA (Od 21.5, do 20.6.) Ne dovolite, da bi vaše osebne skrbi vplivale na neko skupno delo. O-treslte se nekaterih predsodkov. Nervoznost. RAK od 21.6. do 22.7.) Storite t* ko, da vas bodo tudi drugi opazili. Večer bo primeren za proučevanje nekega načrta. Zdravje odlično. LEV (od 23 7 do 22.8.) Varulte se prilizovalcev. Sprejeli boste nekatere dobre ukrepe za bodočnost. Zdra vite se. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Pojdite do konca v neki zadevi, ki je za vas nedvomno koristna. Ne prenašajte na druge svoje odgovornosti. Zdravje dobro. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Izvajajte dosledno sprejete ukrepe. Ne zapravljajte denarja čez mero. Zdravje prav dobro. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ne vnašajte v svoje delo novosti, ostanite raje pri starem. Neka čustvena zadeva se bo zapletla. Pazite na zdravje. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Zdaj Je ugoden trenutek, da sl Izboljšate pogoje svojega dela. Uresničili boste svoje čustvene želje. Zdravje odlično. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vaš položaj je varen, vendar ne tvegajte preveč. Manjši spor z drago osebo v zvezi z denarjem. Zdravje ugodno. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Nape tl odnos' s sodelavci, bodite bolj pomirljivi. Ne žalite ljudi s svojo ošabnostjo. Pazite na zdravje. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nove okoliščine bodo omogočile nadaljevanje nekega podviga. Krotite svoje preveliko navdušenje. Zdravje prav dobro. Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30; Šopek slovenskih; 11.45; Vrtiljak; 12,00: Po širnem svetu; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13,30; Plošče prvič v oddaji; 14.40: Jug. ritmične popevke; 15.00: Mali koncert: 15.30: «Menehemi», komedija; 16.50: Znane melodije; 17.20; Vatikanski koncil; 17.30: Lahka glasba; 18.00 Slovenščina; 18.15: U-metnost, književnost in prireditve; 18,30: Jazz panorama; 19,00: Družinski obzornik; 19.15: Italijanski Skvarel; 20:00: Športna tribuna; 20 40: Slovenski oktet; 21.00: Za smeh m dobro vgljo;. 29.30: Vabilo na ples; 22.30: Čajkovski: Simfonija št. 2; 23.00: Harfistka Gla mann. Trst 12.00: Plošče;-12,25: Tretja stran; 13.15: Opereta, kolikšna strast; 13.35:- V diskoteki; 14.30: Uspeli motivi! 14.45: Dantejev ((Pekel«. ’ Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 12.00 in 12.50: Glasba po že- S0B0TA, 9. FEBRUARJA 1963 Jutranja glasba; 8-30: Glasbeni se-lem; 9.05: Lahka' glasba; 9.50: O-perna antologija; 10.30: Sola: 11.15: Duet; 11.30: Koncert; 13.25: So- dobni motivi; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.15: Upodabljajoča umetnost; 15.30; Ital. pesmi; 15.45: Jutrišnji šport; 16.00: Oddaja za bolnike; 17.25: Izžrebanje loterije; 17.30: Koncert za mlgdino; 20 25: ((Dolgo potovanje kave«; 21.15: Ital. pesmi; ;22.30 Plesna glasba. II. program 8.00: Jutranja glasba: 8.35; Poje Jenny Luna; 3.35: V deželi sonca; 10.35: Pesmi; 12.00: Na vrsti so orkestri; 14.00: Pevci; 14.45: Glas* beni kotiček; 15.00: Filmska’ glasba; 15.15: Najnovejše plošče; 15 .(5: Koncert v mlnhiturl; IB.'00: Rapsodija; 16.30: Ital prvenstvo j 'trm Čanju; 17.35- Izžrebanje loterije; 20.35: Operna glasba; 21.35: Festival v Sanremu. III. program . 18,30: -Gospodarska rubrika; -Ih 40: Prijeli smo; 19.00: Monteverdijeve skladbe; 1915: Angleška kultura: 19.30; Vsakovečernl koncert; 20.30: Slovenija ljah; 13.40: Popevke in ritmi; 14.30; (Revija revij; 20.40: Mllhaudove Zabavna glasba; 15.30; Dalmatinske -skladbe; 21.20: Pesniška antologija; popevke; 16.00; Izbrali ste...; 16.30: 1 21-30: Koncert. Dogodki in odmevi) 16.45: Beethovnova, Sonata št. 14; 17,00; Srečanje med notami; 17.40: jazzovski' koktajl; 18.00: Prenos RL; 19.00: Poje Abbe Lane; 19.30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: 5.00: Dobro Jutro: 6.30: Napotki za turiste; 8.05: PoStarček; 8.35: Pavle Sivlc in Marijan Lipovšek; 8.55: Radijska šola: 9.25: V ritmu I^atlnske Amerike; 9,45: Ruski zbori; 10.15: Nastasijevič: Vizija; 10.40: Seznanite se s Parkerjevimi; 10.55: Vsak dan nova popevka; 11.00: Po- zor, nimaš prednosti; 12.05; Kmetijski nasveti; 12.15: Melodije Iz Dalmacije; 12.30: Koncertne drobtine; 13.15: Obvestila; 13.30: Zabavna glasba; 14.05: Odmevi Iz Španije; 14.35: Naši poslušalci čestitajo; 15.15: Chet Baker In Ben ny Goodman; 15.40: Zbor madrigalistov; 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: Gremo v kino; 17.50: Slovenske narodne; 18.00: Aktualno- sti; 18.10: Iz Offenbachovih »Hoff-mannovih pripovedk«; 18.45; Naši popotniki; 19.00: Obvestila; 19.05. Glasbene razglednice; 20.00: Novo v studiu 14; 20.20: Jane Kavčlč-Janez Cuk: Prijatelj; 21.00: Ples na glasba; 22.15: Obdaja za Izseljen ce; 23.05: Sobotni ples. Ital. televizija 8.30 'n 12.50: Sola; 12.40: Smučarske tekme v Aslagu; 15.00: Sola; 17.30: Program za najmlajše; 18.30: Nikoli ni prepozno; 1-9.00: Dnevnik: 19.20: Oddaja za delavce; 19.25: Sedem dni v parlamentu; 20,15- Šport; 20,30: Dnevnik: 2105 Slovstvo in umetnost; 21.35 Festival v Sanremu, v odmoru TV dnevnik, DHUGI KANAL 21.05: Dnevnik; 21,15: Diesn*y- land; 22.05: TV film «Dvojna igra«; 22.25: Devet Beethovnovih simfonij; 23.30; Šport. Jug. televizija 18.00: Prenos športnega dogodka; 19.40: TV obzornik; 20.00: TV dnevnik: 20.30: Sprehod skozi.Čas; 21.00 Zgodba iz serije «NIC ena«; 19.40: TV pošta; 21.35: Festival popevk v Sanremu. PRIMORSKI DNEVNIK 9. februarja H Vreme včeraj; najvišja temperatura 4.3, najnižja —1.2, ob 19. uri 2.8; zračni tlak 1018.1 rahlo narašča., veter 2 km ju«, vlage 75 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 5.5. aški dnevnik PROSLAVE V DIJAŠKEM DOMU IN PO VSEH SLOVENSKIH ŠOLAH Slovenska mladina je počastila spomin velikega pesnika Prešerna Danes, SOBOTA, 9. februarja Polona j. Sonce vzide ob 7.13 in zaton« 17.2,1. Dolžina dneva 10.03. lit U7ir1p rvh IR IR i,n 7it/\nP ob . vzide ob 18.18 In zatone ob Jutri, NEDELJA, 10. februarja Dušan V Dijaškem domu so priredili razstavo slovenske tržaške književnosti, po šolah pa so se oddolžili tudi spominu beneškega duhovnega velikana Ivana Trinka Včeraj je bil Prešernov dan, ki je obenem kulturni praznik Slovencev in naša mladina ga je proslavila dostojno, kakor pač naše moči in razmere dopuščajo, vendar z veliko ljubeznijo do svojega jezika in kulture. To je prišlo do izraza zlasti na lepi proslavi, ki je bila sinoči v Slovenskem dijaškem domu. Letošnja proslava Prešernovega dne v dijaškem domu je posvečena prispevku tržaških Slovencev k rasti slovenske književnosti in so dijaki priredili ob tej priliki tudi razstavo slovenske tržaške književnosti. Zaradi tega je mladina dijaškega doma, kakor je poudaril v svojem pozdravnem nagovoru upravnik dijaškega doma Drago Pahor, tudi povabila na proslavo tržaške književnike in profesorje. Kakor že več let pa je ob Prešernovem dnevu Dijaška Matica podelila nagrade gojencem Dijaškega doma, ki so z dobrim uspehom za- ključili prvo tromesečje letošnjega ol' ........ šolskega leta. V začetku proslave je Tončka Čokova v imenu Dijaške Matice dejala, da je prejšnja leta z veseljem razdeljevala nagrade, toda pripomnila je, da letošnje tromesečje ni tako zadovoljivo, kakor bi moralo biti. Zaradi tega je s toplimi besedami pozvala vse dijake, naj se z dobro voljo oprimejo študija, da bo vsaj ob koncu leta uspeh zadovoljiv. Nato je razdelila knjige, ki so jih kot nagrado za svojo marljivost pri učenju dobili Vilma Slavec, Mara Racman, Nadja Petaros, Aldo Moro in Pavel Bri-šček. Sledil je bogat, pester in lep spo red, pri katerem so sodelovali go jenci Dijaškega doma in nekateri gojenci šole Glasbene Matice. Razen gojencev Dijaškega doma so se proslave udeležili tudi pisatelj in profesor Boris Pahor, nekateri profesorji iz raznih šol, predstavnik SKGZ, odborniki Dijaške Matice ter lepo število staršev. Prireditev je trajala dve uri, izvajanje vseh točk pa je bilo tako dobro, da je čas kar minil, občinstvo pa je s ploskanjem nagradilo vse nastopa- ČEPRAV SMO ŽE SREDI ŠOLSKEGA LETA Učenci slovenskih šol še vedno brez učbenikov... Ogorčenje staršev in šolnikov-Pojasnila iz uradnih virov ne morejo biti opravičilo za nedopustno stanje joče, ki so dokazali, da so se mar- t Ijivo pripravljali za nastop. Za uvod je Vlado Klemše reciti ral sonet ((Francetu Prešernu«, ki ga je napisal Milan Lipovec. Nato Je D: Drago Košuta imel kratko predavanje o deležu tržaških Slovencev k rasti slovenskega slovstva in je opisal s kratkimi orisi življenje In dela A. Budala, L. Čermelja, V. Bartola, I. Grudna, M. Samse, B. Bahorja, A. Rebule, J. Tavčarja, M. Lipovca, M. Košute, Brune Per-totove in Marije Mijotove, Za njim Je Vlado Klemše prečital odlomek Bi ‘ " 3udalovega nagrobnega govora Iva- Dijakinja 2. c razreda nižje gimna-eije, Gerdinova, je deklamirala •Lepo Vido« nu Trinku, Tamara Caharijeva je prečitala Mare Samse «Očka se ne vrne« iz knjige «Trst je klical«, Viljem Prinčič je recitiral «Očetu» Miroslava Košute, Katja Kraljeva (gojenka šole Glasbene Matice) je zaigrala na gosli «Ples škratov«, Venko Devetak je prečital Borisa Pahorja «Metulj na obešalniku«, Tamara Caharijeva je recitirala Brune Pertotove «Mojim borom«, Alenka Kravosova pa «Vabilo», Mi-leva Martelančeva Košutovo ((Vrnitev«, mali harmonikar Marjan Krpan je na harmoniko zaigral ((Valček za tebe« in «Na Savi«; Marko Kravos je prečital odlomek iz «Klic s Sredozemlja« Alojza Rebule, Maja Demšarjeva je nato zaigrala na gosli Sedlbauerjevo ((Pomladna pesem«, Senja Kosminova je recitira la Brune Petrtotove «Za tihi trenu tek«, Polde Devetak Miroslava Ko šute ((Deklica pšeničnih las«, Ven ko Devetak pa Košutovo «Obletni co». Na harmoniko je Dorina Kan tetova zaigrala «Stirje fantje špila jo« in ((Kranjčičev Jurij«, za zaklju ček je Alenka Kravosova recitirala Marije Mijotove ((Pomladanska nuč pr patuoke«, Neda Mijotova pa «Ne parajte Pepka«. Tudi na vseh slovenskih šolah »o bile včeraj Prešernove proslave, na katerih so sodelovali šolarji, dijaki, učitelji, (profesorji in nekateri člani Slovenskega gledališča v Trstu. Dijaki klasičnega liceja in gimnazije ter znanstvenega liceja so imeli skupno proslavo, na kateri je najprej prof. Peterlin govoril o Prešernu v okviru našega kulturnega praznika im v tem okviru je tudi orisal lik in delo narodnega buditelja, pisatelja in pesnika Ivana Trinka. Dijaški mešani pevski zbor je nato pod vodstvom prof. Humberta Mamola zapel Prešernovi Luna sije in Zdravljica. Tudi dijaki Trgovske akademije In učiteljišča so imeli skupno pro- niči njegovega rojstva. O Trinko-vem življenju in delu je govoril dijak trgovske akademije Vladimir Klemše. Prešernova proslava pa se je začela z Zupančičevim go. vorom o Prešernu mariborski mladini, ki ga je recitiral Glavko Petaros, mešani pevski zbor učiteljišča je zapel Prešernovo »Pevcu«, Vera Zerjul je deklamirala ((Hčere svet«, Marija Godina ((Povodni mož«, Majda Selj «Sesti ljubezenski sonet«, Mira Čuk uKam«, Marino Ažman «y spomin Andrčja Smoleta«, pevski zbor je zapel ({Strunam«, nato je Anamarija Can. ziani recitirala iz Prešernovih nemških pesmi v slovenskem prevodu ((Slovencem, ki pesnijo v nemškem jeziku«, Prešernovo nemško izvirno ((An die Slowenien, die in deu-tscher Sprache dihten« je recitirala Majda Batič, Mihela Offizia, ((Ljubezenske prispodobe«, Prešernovo nemško izvirno,'((Liebesgleich-nisserf Elvira Komjaa're, odlflhriek iž nemške osmrtnice Matiju Čopu Majda Premru, nemške izvirne po. smrtnice »Dem andenken des Mat-thia Čoip« pa je recitirala Milena opremljene in živo pobarvane knjige! Ce ni mogoče, da bi imeli ..........".......11........................................iiiiniumnn....................... Dijaki in profesorji višje realne gimnazije med včerajšnjo Prešernovo proslavo Prejeli smo in objavljamo v celoti naslednje plismo glede učbenikov na slovenskih osnovnih šolah; «Medtem ko senat in zbornica razpravljata o dalekosežnih šolskih vprašanjih, se naša osnovna šola otepa s problemi, ki tem visokim forumom, če bi jih po-bliie poznali, ne bi bili všeč saj so celo v kričečem nasprotju z vsemi njihovimi najnovejšimi težnjami. Če je tega krivo samo Šolsko skrbništvo ali pa ima ta porazni položaj svoje korenine globlje v šolsko-upravni hierarhiji, to končno ni niti važno. Ne zanima nas toliko, kdo je kriv tega... stanja v naših osnovnih šolah, temveč kdo bo to žalostno obdobje zaključil z odločnim posegom! Učenci zadnjih razredov nimajo namreč še učbenika (sussidiario). Sola je postala nekakšna pre-pisovalnica, kjer učitelj narekuje, učenci pa samo pišejo. Kaj je to namen šole, potem ko se je to liko pravilo o tem, da bodo otro■ ci dobili učbenike zaston jZ Februar je že tu, o teh pomožnih knjigah pa ne duha ne sluha. Medtem ko imajo učenci italijanskih šol pravo poplavo razkošno ilustriranih rednih in do- naši otroci naravnost poplavo učbenikov, ki jo imajo učenci italijanskih šol, naj nam bo dano vsaj to, kar nam je bilo že davno obljubljeno: dajte otrokom učne knjige vsaj februarja, ne pa šele ob koncu šolskega leta, saj je že tako in tako malo pozno... Zaskrbljeni očka.« datnih šolskih pripomočkov, nimajo naši otroci ničesar (če iz- vzamemo čitanke). Kako dolgo bomo starši še trpeli takšno omalovažujoče in nesodobno stanje v naših osnovnih šolah? Ali je pouk brez učbenikov v 20. stoletju sploh še pouk? To ponižuje učitelje na stopnjo narekovalcev, narekovati pa morajo, sicer bi se učenci le malo snovi zapomnili. Kako privlačijo otroka s slikami opremljene in živo pobarvane SOLIDARNOST VSCH INDUSTRIJSKIH STROK S KOVINARJI Velika večina delavcev se je udeležila stavke V ladjedelnicah je dosegla udeležba okrog 95 odstotkov Možina. Ob kpneu je jnešanj zbor zdpel Zdravico Prav tako so imeli skupno pto-slavo dijaki nižje gimnazije in u-čenci osnovne šole pri Sv. Jakobu, kjer so sodelovali tudi člani Slovenskega gledališča v Trstu; Stane Raztresen, Mira Sardočeva in Stane Starešinič. Najprej je Dušan Udovič bral zgodbo iz Prešernovih časov, ki jo je sam sestavil, dekliški pevski zbor je zapel ».Strunam« in «Pevcu», fantovski pevski zbor pa »Luna sije«. Boris Košuta je recitiral «Memento mori« v angleškem prevodu, ki ga je pripravil prof. Skok, «Lepo Vido« je recitirala Nevenka Grdina, ki je bila oblečena v lepi narodni noši, Rojc Aleksander sonet iz »Sonetov nesreče«. Glavina Mihael sonet »Kaša«, Pipan Lidija ((Kami), člani Slovenskega gledališča pa so deklamirali uvod h «Krstu pri Savici«, ((Orglarja«, ((Povodnega moža« in «Hčere svet«. Ob zaključku je mešani pevski zbor zapel ((Zdravljico«. Mlade pevce je vadila in vodila prof. Zupančičeva. Učenci in dijaki so z velikim navdušenjem sledili vsem izvajanjem in izvajalce, zlasti člane Slovenskega gledališča, nagradili z burnim ploskanjem. Zahvalili so se jim za njihovo sodelovanje in izrazili upanje, da se bodo še vrnili. Med proslavo se je v telovadnici nenadoma odtrgal kos stropa, vendar omet na srečo ni padel na nobenega prisotnega v sobani. Proslave so bile tudi na šolah v Nabrežini, kjer so sodelovali člani SG iz Trsta, in seveda na vseh o-staliih šolah na vsem področju. Včeraj je bila v Trstu splošna stavka industrijskih delavcev, ki so s tem podprli kovinarje zasebnih podjetij. Stavka je trajar la od 14. do 18. ure. Udeležili so se je zelo številni delavci in tudi uradniki po vseh industrijskih obratih. Med samimi kovinarji je bila udeležba 95-odstotna in v Tržaškem arzenalu ni ostal noben delavec na delu. Uradniki so zlasti v ladjedelnicah tokrat stavkali v mnogo večjem številu kot običajno in s tem pokazali, da čutijo solidarnost z borbo kovinarjev zasebnih podjetij. Tudi v industrijskem pristanišču je delo popolnoma zamrlo. Stavka je dobro uspela tudi v čistilnicah petroleja, v kemičnih tovarnah, v gradbeni stroki, v oblačilni industriji itd. Stavke pa so bili oproščeni delavci javnih prevoznih podjetij, čeprav se pogodbeno prištevajo k industriji. Osrednje sindikalne organizacije so namreč prepustile krajevnim organizacijam, naj proglasijo stavke v prevoznih podjetjih, če se jim zdi to primerno. Tako so na primer stavkali ti delavci v Turinu in Milanu, kjer je seveda borba še bolj občutna zaradi velikega števila kovinarjev zasebnih podjetij. Pri nas je okrog 13.000 kovinarjev v podjetjih IRI in v zasebnih podjetjih in samo okrog 1.000 jih še čaka na ureditev Svojega mezdnega in normativnega položaja. Večina zasebnih kovinarskih zo, da bi se ponovno pričeli pogajati za sklenitev kolektivne pogodbe. Zahteve delavcev posebnega staleža podjetij je namreč podpisala začasne sporazume. Kazalo je, da se bo tem 34 podjetjem _ . pridružilo še kakšno, toda pogajanja so zamrla. ker so pričakovali, kaj se bo izcimilo iz posredovanja ministra za delo Bertinellija, ki je nameraval zopet spraviti predstavnike Confin- ...............tki dustrie in sindikatov za skupno mi- llllllllllllllillllllll|||||||||||||||||||||||ll|||||||||||lllllllllllll|ll Popolnoma uspela stavka geometrov na Tržaškem Danes od 10. do 12. ure se bo stavka ponovila Danes sc zaključi seminar v Kopru Drugi seminar italijanske kulture in jezika za italijanske šolnike in dijake, ki je te dni v Kopru, se bliža zaključku. Na čast predavateljem in prirediteljem seminarja priredi danes ob 12.30 Zveza Italijanov sprejem v hotelu Triglav, ob 17 pa bo na italijanskem konzulatu sprejem, ki ga priredi italijanski konzul v Kopru dr. Zecchin. Spor med inženirji in arhitekti ter geometri se zaostruje. Na podlagi sklepa njihove zbornice so včeraj od 10. do 12. ure stavkali geometri, ki opravljajo samostojno svoj poklic, in geometri, zaposleni v raznih javnih ustanovah, v katerih so stavkali pred njimi inženirji in arhitekti. Stavka se bo ponovila tudi danes ob isti uri. V začetku so nameravali zapustiti pouk tudi dijaki v šoli za geometre in v industrijski šoli. Ker pa niso inženirji, ki poučujejo na teh šolah, stavkali, so ostali dijaki v šoli ter so izrazili z geometri samo moralno solidarnost. Z geometri so solidarni tudi industrijski izvedenci, to je tisti, ki imajo diplomo industrijske stroke. Geometri pravijo, da pravice, ki jim jih zagotavlja zakonski načrt »Longoni«, ne prekašajo njihovih kvalifikacij in zmožnosti, pridobljenih z geometrsko diplomo. Po njihovem mnenju jih hočejo inženirji enostavno izriniti skoraj iz vsake gradbene dejavnosti, saj si dane3 skoraj ne moremo zamišljati gradenj brez železobetona. Geometri pravijo, da so inženirji neutemeljeno vznemirili javno mnenje s tem, da so izkrivili duha zakonskega načrta «Longoni», ■iiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiriiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiimimimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimmii VČERAJ SE JE VRNILA IZ BENETK V TRŽIČ Ladja «Galileo Galilei» 27. 4. na otvoritveno vožnjo Datum splavitve 44.500-tonske potniške ladje «Raffaello», ki jo grade v Trstu, še ni določen Včeraj se je vrnila iz Benetk v •lavo, na kateri so najprej počasti- •pomin Ivana Trinka ob stolet- lrdjedelnico CRDA v Tržiču 27.000-tonska potniška ladja «Galileo Galilei«, na kateri so v suhem doku v Benetkah naredili zadnja dela na trupu. Sedaj bodo to novo, veliko potniško ladjo v ladjedelnici CRDA v Tržiču dokončno uredili in opremili. Sledile bodo preizkusne vožnje in pričakujejo, da bo ladja odplula na otvoritveno vožnjo iz Genove proti Avstraliji 24. aprila. V 'sti ladjedelnici sedaj tudi. cpremlia o oo-debno ladjo »GuilieJmo Marcnn•», ki ima iste značilnosti. Obe ladji grade za pomorsko družbo »Trža- šk, Lloyd», ki ju bo uporabila na redni progi Genova-Avstralija. Dograditev obeh ladij je nekoliko zavrlo izredno slabo vreme, ki je onemogočilo redno delo ladjedelnic. Iz istega razloga tudi še vedno ni mogoče točno reči, kdaj bodo v ladjedelnici Sv. Marka v Trstu splavili 44.500-tonsko potniško ladjo »Raffaello*, katero grade za pomorsko družbo »Italia*. Ta ladja bo skupno z ladjo «Miche-Irngaj ». ki so jo lani jeseni splavil) v. C' 'lovi, vozila na redni progi med Genovo in New Yorkom. ki samo popravlja krivico, katera se je geometrom dogajala. Ce bi preprečili geometrom delovanje na gradbenem področju, bi trpelo zaradi tega tudi splošno gospodarstvo v Trstu, saj je gradbena dejavnost zelo živa in je med glavnimi industrijskimi panogami. Zato se bodo geometri odločno borili proti vsakemu sebičnemu vmešavanju v naravni parlamentarni potek omenjenega zakona. Spor je prešel celo meje. Italijanski zbornici inženirjev in arhitektov sta se namreč pritožili celo na Zvezo arhitektov Skupnega evropskega tržišča in na Mednarodno združenje arhitektov, ki sta potegnila z njimi in izrekla zaskrbljenost nad tem, kaj se bo zgodilo, če bo zakonski načrt poslanca Longonija dokončno odobren. No, resnici na' ljubo je treba priznati, da so se v Italiji podrle hiše, katerih načrte so pod. pisali i inženirji i geometri. Norme za pustne prireditve in zabave Glede na pustne prireditve in zabave je tržaški kvestor izdal od lok, ki prepoveduje zakrivanje obraza z maskami ter nošnjo orožja in nevarnih predmetov na javnem prostoru, nadlegovanje drugih oseb, nošnjo uniform italijanskih in tujih oboroženih sil ter duhovniških oblek, žalitev in zasmehovanje verskega in narodnega čuta z maskami ali alegoričnimi figurami. Nošenje krink je dovoljeno le v olje “ javnih lokalih in na dovoljenih pri' reditvah, toda vsakdo si jo mora sneti na poziv agentov javne varnosti. V torek 19. t. m. seja pokr. sveta Na četrtkovi izredni seji pokrajinskega sveta, na kateri so slevesno proslavili ustanovitev avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine, je predsednik dr. Delise sporočil sve- tovalcem, da bo prihodnja redna seja pokrajinskega sveta v torek 19. t. m. Na tej seji bo dr. Delise predložil v razpravo in odobritev sklep za pristop pokrajinske uprave v odbor za izdelavo načrta za gospodarski razvoj dežel«. V prostorih Nove delavske zbornice v Ul. Pondares št. 8 so se sestali na skupščini delavci posebnega staleža, ki so bili nekoč usluž-beni pri bivši ZVU in so jih dodelili ministrstvima za notranje zadeve iti' za javna dela ter opravljajo službo pri: avtopdrku vladnega generalnega komisariata. . Na skupščini so najprej razpravljali o nerazumljivem in nedopustnem ravnanju z uslužbenci bivše ZVU, dodeljenimi ministrstvu za javna dela, ki ne dobivajo predpisanih doklad že vse od leta 1954 in za katere še niso primenili zakona št. 1600 iz leta 1960. Nato so razpravljali o pravici do osebne doklade, kot določa člen 6 zakona št. 1600 za vse delavce, ki so vključeni v posebni stalež, ki bo trajal do izčrpanja. V zvezi s tem so poudarili da niso za delavce, dodeljene notranjemu ministrstvu, izplačali osebne doklade, ki izhaja iz doklade med vsoto prejemkov, ki O tej zadevi smo v našem listu že obširno pisali in izrazili nezadovoljstvo prizadetih šolnikov, staršev in učencev. Ponovno smo se zanimali za zadevo pri šolskem skrbništvu in uradu za javno vzgojo pri vladnem generalnem komisariatu. Šolski skrbnik nam je odgovoril, da do sedaj ni šolsko skrbništvo pristojno za učne . knjige na slovenskih šolah pa Tržaškem, pač pa da ta zadeva spada še pod omenjeni urad vladnega generalnega komisariata. Na uradu za javno vzgojo pri vladnem generalnem komisariatu so nam rekli, da se zavedajo važnosti vprašanja učnih knjig na slovenskih šolah, da pa so nastale razne težave in ovire, zaradi katerih je prišlo do zamude. Zagotovili so nam, da so pomožne knjige za III., IV. in V. razred v tisku,, in upajo, da bodo kmalu dotiskane. Kakor hitro bodo knjige dotiskane, jih bodo brezplačno rteždetili učencem. Ob začetku šolskega leta so poslali na osnovne šole knjige, ki so bile natiskane že pod ZVU in so bile . še v zalpgi. Tako so razdelili 249 katekizmov za V. ra-red, 193 računic za III. razred, 249 učbenikov'‘»Prirodoslovne ve de« (1. del) in 249 učbenikov ((Prirodoslovne vede« (II. del) za V. razred ter 651 zemljepisnih atlasov ,z a III., IV. in V. razred. Dru- ih knjig ni; bilo več, ali pa jih a se ni nihče prijavil. Z druge strani pa smo zvedeli, da so na- o 4- 1 „ ____ A • 1_________2.. Y 1 stale težave pri tiskanju učbenikov zaradi številnih napak pri krtačnih odtisih, kar je še bolj nerodno zaradi oddaljenosti tiskarne v Vidmu. Kakor je razvidno iz vsega tega, je bilo zamujenega precej dragocenega časa med prvim in' drugim natečajem, nato zaradi finančnih težav, nazadnje pa še zaradi težav s tiskarno. Upati je, da bodo knjige zares v kratkem dotiskane in da bodo naši šolarji čimprej dobili knjige, ki jih nujno potrebujejo. Kadar nekaj ne gre prav, se vedno najdejo vzroki. Dejstvo je, da so slovenski učenci sredi šolskega leta še vedno brez učbenikov. Slovenske osnovne šole pa niso od včeraj in bi pristojne oblasti z dobro voljo lahko že zdavnaj odpravile morebitne težave ter poskrbele za pravočasen izid knjig za slovenske šole. Slovensko gledališče v Tjjj V nedeljo, 10. t. m. ob 11-^ na KONTOVELU Andre Roussin Is «Kadar se štorklja zabavi Komedija v štirih dejanji!1 Prepovedano mladi® gl pod 18. letom !»i It >ika so^jlh dobivali,_ preden je začel ve- jc zitiuei ve- zakon št. 1600, In med prejemki, ki jim pritlčejo po novem koeficientu. Končno so ponovno poudarili zahtevo po delovnih oblekah, ki jih mora uprava na podlagi veljavnih zakonskih predpisov dati vsem delavcem. Na skupščini so sklenili, da proglasijo mezdno gibanje vseh delavcev posebnega staleža ter so v „a namen pooblastili pokrajinsko zve zo državnih uslužbencev CGIL, naj seznani s tem vsedržavno vodstvo, tako da se bo zavzelo pri vseh oblasteh za čimprejšnjo rešitev naznačenih vprašanj Pogajanja o odpustih v podjetju SAIPAT Danes se bodo pričela pogajanja o odpustu 15 delavcev in enega u-radnika v centrali za mleko. Sindikati so se namreč izrekli proti odpustom, češ da so neupravičeni. Papež je imenoval koprskega župnika Papež Janez XXIII. je pred nekaj dnevi imenoval monsignorja Leopolda Jurco za koprskega župnika in prošta. Mons. Jurca, ki je po rodu Kraševec in je več let živel na Opčinah, je do sedaj opravljal službo v Istri, zlasti v Pazinu, kjer je tudi bil župnik in prošt. Župnike običajno imenuje škof do-tične škofije, za Koper, ki je bil svoj čas sedež škofije, pa ga imenuje direktno papež. Odobreno nakazilo 5 milijard lir za rotacijski sklad Komisija za finance in zaklad poslanske zbornice je odobrila zakonski osnutek, ki predvideva nakazilo 5 milijard lir v korist rotacijskega sklada za krepitev gospodarskih dejavnosti v tržaški in goriški pokrajini. Kot smo že poročali, je upravni svet rotacijskega sklada pred časom zaprosil za integracijo sredstev, saj lahko razpolaga samo z denarjem od vračil in od obresti na že izdana posojila. Sedaj pa imajo prošenj za posojila v višini 19 milijard lir in potrebujejo takoj pet milijard, da bodo lahko ugodno rešili najvažnejše primere« gih knjig m mio vec, ah pa jih je bilo premalo, da bi jih lahko abbili vsi učenci posameznih razredov. Povedali so pam tudi, da je vladni generalni komisariat že pred leti razpisal natečaj za sestavo upb^bikov. Posebna komisija je marca leta 1960 pregledala predložene rokopise za pomožne učbenike in za italijanščino v II. razredu, toda jih ni odobrila in je naročila sestavljalcem, naj jih popravijo. Leta 1961 je bil razpisan nov natečaj in isti avtorji so predložili rokopise, ki jih je zadevna komisija odobrila. Nato je omenjeni urad odposlal rokopise in vso zadevo na finančni urad vladnega generalnega komisariata, ki je sklenil pogodbe z avtorji in razpisal natečaj za tiskanje knjig. Tako je tiskarna ((Editoria-le Libraria« iz Trsta prevzela tiskanje pomožnega učbenika za III. razred, tiskarna «Del Bianco« iz Vidma pa za IV. in V. razred. Urad za javno vzgojo je odposlal rokopise finančnemu uradu že julija lanskega leta:, Nato so nastale finančne težave, ‘ kUr * je bil zadevni fond AetteBostep za kritje stroškov. Vladni generalni komisariat pa se je zavzel, da so iz Rima nakazali še dodatna sredstva. Na omenjenem uradu so nam tudi dejali, da so glede izdajanja knjig za slovenske šole včasih naleteli na težave, ker so sicer raz- V sredo zvečer je italijanski radio (Programma nazionale) oddajal Cankarjevo «Zgodbo o Simonu sirotniku». («L’Orfano Simeone»J. To je vsekakor razveseljivo dejstvo, ki ga je treba pozdraviti. Vendar pa nie je neprijetno zadelo, ko je napovedovalec pri navedbi igre rekel, da je... *di Ivan Kankar». Mnogokrat poslušam radio, in vselej napovedovalci izgovarjajo angleška imena po angleško, francoska po francosko, nemška po nemško iti}. Zato je obsojanja vredno, da italijanskim poslušalcem, ki Se zanimajo za literaturo drugih narodov, ne dajejo možnosti, da bi vedeli za pravo ime tudi slo- venskih avtorjev, katerih dela oddajajo. O. B. Seja izvršnega odbora trgovinske zbornice Sinoči se je sestal izvršni bor tržaške trgovinske zbornice, ki je zasedal pozno v noč, saj so bila na dnevnem redu važna vprašanja. O sestanku sinoči ni bilo izdano običajno uradno poročilo, vendar se je izvedelo, da so razpravljali predvsem na osnovi poročila predsednika zbornice o potovanju v Rim in o razgovorih o krepitvi tržaškega tranzitnega prometa. O teh razgovorih smo v našem listu že podrobno poročali in navedli, da so se predvsem nanašali na plačevanje IGE za tranzitne kupčije, na nekatera vprašanja prometa in na stike s pred- stavnici Indije, Velike Britanije in Južnoafriška« linije, « * ,, ., Poleg tega je na sinočnjem sestanku poročal član odbora Flo-rit o prometnem stanju v mestu, ki zahaja že v pravi kaos in kjer obstajajo vedno hujše težave s parkiranjem avtomobilov. Predlo- pisali natečaje za sestavo tekstov,'gih mestih. žil je uvedbo vrste ukrepov, 1 so že v veljavi v nekaterih dr aiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii, Ukrep komisije za zdravstvo in higieno poslanske zbornice Novi zakonski predpisi o izdelavi kruha in testenin Predpisi vsebujejo točna določila o količini vlage v kruhu in tudi kazni za kršitelje Komisija za zdravstvo in higieno poslanske zbornice je včeraj odobrila zakonski ukrep, ki ureja trgovino z žitaricami, žitnimi mletimi proizvodi, kruhom in testeninami. Ukrep bodo sedaj poslali v odobritev senatni komisiji za zdravstvo in higieno. Načrt ukrepa vsebuje nove razpredelnice, ki zanimajo vse pro-izvajalcg, peke in potrošnike. Prva razpredelnica določa, da morajo imeti vrste moke in mehke pšenice, ki so namenjene tržišču, in sicer vrsta 00, vrsta 0, vrsta 1 in integralna moka največ 14,50 od- banka je namreč skoraj docela izčrpala svoje zaloge, medtem ko prihajajo iz bolnice stalne zahteve po krvi za številne bolnike. Urnik za dajanje krvi je od 8.30 do 11. ure in od 17. do 19. ure. J11 SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi na PREŠERNOVO PROSLAVO ki bo danes 9. februar)* ob 21. uri v dvorani na stadKj ^ nu »Prvi maj«, Vrdelska cesta" Sodelujejo: Uvodna misel prof. K®1*0 Rauber „ člani Slovenskega gledali*** ta Mira Sardočeva, Stane B**-tresen, Stane Starešinič sopranistka Ljubica Bere«' Košuta član ljubljanske Opere &*' sist Danilo Merlak moški pevski zbor p.d. sek - Kontovel orkester Glasbene Matice Dirigent prof. Oskar KJ1!’ der; zbor pripravil Pf)£ Ignacij Ota; scena Jože 1* sar; režija Adrijan RuStJ* Prodaja ■ vstopnic eno uro Pr®jJ pričetkom pri blagajni dvorafi*1 \ i ' i« i t)o fki S 'Pii m Jiti le. 'a 'va »a V torek, 12. t.i»-ob 20.1 v SLOVENSKE^ KLUB« v ™ Mario Magajna o svojih vtis)* «S potovanja po Finski 11 Sovjetski zvezi«. Predavanje bo ponazoril 4 S diapozitivi in slikami. Prijatelj Slovenskega so vljudno vabljeni! k »Je1 GLEDALIŠČE VERDI Danes zvečer ob 20.30 dzvejv - atT, | r0’ maja, in jutri ob 16. uri za . Nagrada Jean Vigo 19e0!« M Supercinema 16.00 «Da Parigi Nord sexvi). Eastm.ainrnlnr PreJV h. Nord sexy». Eastmancolor, Prev'' ' bf, dano mladini. Alabarda 16.00 «Superspettaco" JJj Jbn mondoii. Technicolor. prepo',e ,■ JMlt mladini. .(lil, Filodrammatico 16.00 {(Diicciotten111 ; sole«. Technicolor. Lisa f*5 »I Glanini Garko. . 'U* Aurora 15.45 «Venere fcn :'pigiaiI>**' / 't* i «La banda Casar0‘’|,(. j^je Cristallo 16.30 Renato ' Salvatorl, Tomas Prepovedano mladini Capitol 16.00 «11 visone sulla ^ l Technicolor. dary Grant, Doris v ^ Garibaldi 16.30 «Lo sceriffo M'pl \ bile«. 'Technicolor. Jim Rossi' $ 4j6 Impero 16.30 «Mister Roberts va k vacanza«. p8 Massimo 16.00 «Due]lo a S. A« stotka vldge. Tretja retja razpredelnica določa količino vode v vseh vrstah kruha, in sicer: kruh v kosih po 60 g največ 26 odst.; v kosih od 70 g do 130 g največ 28 odst.; v kosih od 150 g do 250 g največ 29 odst.; v kosih od 300 g do 500 g največ 32 odst.; v kosih od 600 do 1000 g največ 34 odst.; v kosih z nad 1.500 g po največ 38 odst. Za izdelavo kruha v kosih do 250 gramov je v izrednih primerih dovoljeno, da količina vode preseže za 1 odst. količino, določeno po zgornji razpredelnici. Četrta razpredelnica pa določa v podrobnostih vse značilnosti moke za izdelavo testenin, najvišji odstotek vlage pri izdelavi testenin ter razne druge snovi, ki jih vsebujejo raznovrstne moke. Poleg tega pa zakonski ukrep določa naslednje stroge kazni za vsakogar, ki izdeluje za prodajo, prodaja in daje naprodaj zgoraj o-menjene snovi in proizvode, ki ne odgovarjajo zakonskim predpisom: od 150 do 500 tisoč lir kazni osebam, ki kršijo pravila o trgovini z žitaricami in moko; od 10 do 30 tisoč lir za prekrške pri izdelovanju kruha; od 50.000 do 2 milijona lir za prekrške pri izdelovanju kruha in kvasa. Kamion stisnil delavca ob zid Včeraj popoldne ob 14,40 so prepeljali na I. kirurški oddelek 28-letnega težaka Antonia Copeza iz Ul. Melara 3, ki se je nekoliko prej ponesrečil na delu v Stari prosti luki. V bolnišnico so ga prepeljali z rešilnim avtom RK. Spremljal pa ga je njegov delovni tovariš Massimo Esposito, ki je povedal, da je neki tovornik, ki je vozil ritenski, stisnil Copeza ob zid nakladalnega perona pred skladiščem št. 4. Tovornik, ki je last podjetja Ca-nova, je poškodoval Copeza po prsih ter mu verjetno povzročil razne notranje poškodbe. Ce bo šlo vse po sreči, bo ponesrečenec ozdravel v 20 dneh. Poziv krvne banke Krvna banka poziva vse meščane, ki so za to sposobni, naj “'•l “ * “D t. a tu SjJUSUUIll, Ilci J pridejo na njen sedež v Ul. Pieta št. 2/3, da dajo svojo kri. Krvna PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I Mornar pretepel vodja strojnega oddelka , Vteraj ob 14. uri je prišlo na ladji ((Achilleii, ki je zasidrana ob žitnem silosu v Novi prosti luki do nenavadnega dogodka. Neki mornar za katerega se ve samo, da se piše Pernice, je nenadoma napadel vodjo strojnega oddelka, 59-letnega Fernanda Carli j a iz Benetk. Zdi se da je Pernice napadel strojnega častnika, ker je bil ogorčen zaradi neke disciplinske kazni, ki so mu jo naložili. Carlija so z zasebnim avtom prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so mu ugotovili nekaj podplutb na vratu, na levem kolenu in desnem sencu. Ozdravel bo v 6 dneh. Mornarji), ki ga je napadel, so lzKrcaii. Technicolor, — Errol K1 vrl, Moderno Danes ob 21. uri g°9t<)g) V] nje diailektelne skupine Cesca fjJ <[jj seggia: «11 biigiardo«; 8. febr%j) «La locandlera«; 9. In 10. k «Sior Todero brontolon«. " w >' / - Astoria 16.30 «Viya, Robin Hoo*1' S|) 11 S ceste. ,ve

e bil predvčerajšnjim * C.Nfal svoi Fiat (50(1 TS ki 'i j* sqZ1^ svojega doma. Po- j^bj^al svoj Fiat 600 TS ost0^ la l>’*“rnu ga neznani tatovi *te]^ prB!S okoli '400.000 lir Skodel >v' J® tatvino prose- ^ ^ ‘eLP°,yedal-da ' i ^ a učitelja rst« ■ 6ek ud igrišču l «lm0,rtnt tekmi na igrišču, tac3rIir Se-?*. osnovne šole v na- i PiciaSne ponesrečil učitelj , th)e iS: star 35 let. 1 HioTaj 15. uro, ko • *- Hw,u.neka nogometna L... ’’ ( r J® Pipan nastopal kot pid t italijanske mladinske knjige Avstrijij ni danes več nikakršen problem:, železobetonska tehnika omogoča gradnjo visokih stolpnic, ne da bi naletavala na nepremagljive težave. In ravpo zaradi sodobne gradbene tehnike in razpoložljivih zazidalnih površin v mestnem središču je zraslo v nekaj letih kar lepo število tudi do desetnadstropnih stolpnic, ki so posejane v mestnem središču in v njegovi neposredni bližini. Ker se gradnja v centru vrši po načelih strnjenega sistema, stolpnice ne motijo niti •estetšio, niti' kako drugače. Upamo si celo trditi, in takšnega mnenja so tudi arhitekti in stavbeniki, da prijetno vplivajo na vsakogar, ki pride , k nam z južne ati .zahodne strani' mesta. Stolpnice »e- yisdko dvigajo iznad ostalih zgradb 1 in dajejo vtis modernega. i; ' Romantičnim ljubiteljem gradov kot hajvišjih točk v mestu, 'kr dominirajo okolico, verjetno takšen razvoj ne bo pogodu. .AKfir paromantike sodoben tempo razvoja potiska ob stran, ni nič čudnega, če tudi v gradbeništvu ne pridejo do veljave. Poprej smo omenili «črne grad-pojavljajo se pri stolpnicah. Gradbena komisija odobri njeno gradnjo, toda stavbenik ali last-n 1 k.: se med/ zidanjem premisli in (fhrtJi Ae eno neodobreno nadstropje, tako imenovan «attico». Takšne gracjnjč, so mogoče, ker ni regulacijskega načrta. Gradbeniki se zatekajo k njim, ker jim omogočajo, zaslužek, pa čeprav jih občina kaznuje z globo v znesku gpega milijona. Visoke gradnje pa imajo tudi to ^Čednost, da omogočajo strnjeno naseljenost, ki veliko manj bremeni proračun občinskih podjetij. Z enkratno napeljavo, ki se v glavnem zreducira na povezavo z gfavno linijo, je preskrbljena dobava vode, plina in elektrike številnim družinam, ki- bi v primeru samostojne gradnje veliko bolj .beemehila občinska podjetja. Konč-ii(j omenimo tudi ekonomski r«žlog,‘( ki odločno govori v prid) etažnim. { Okvirni načrt kulturnih in zabavnih prireditev v letošnjem letu lllll i '••ib Ob slovenskem kulturnem praz- niku — obletnici smrti Franceta Prešerna — so v Moderni galeriji v Piranu odprli razstavo slovenskih in italijanskih mladinskih knjig založniške družbe Mladinska kniiga iz Ljubljane ter zrjane italijanske založniške hiše iz Firenc Bemporad Marzzoco. Razstavo je odprl podpredsednik občinskega ljudskega odbora Ivan Korošec, govorila pa sta tudi direktorica Mladinske knjige Zorka Peršič in predstavnik italijanske založbe Ugo Gatti. V svojih nagovorih so poudarili pomen te razstave, ki kaže. kako dobri so kulturni stiki med obema deželama. Pri otvoritvi so bili navzoči številni predstavniki javnega in kulturnega življenja. Prisoten je bil tudi načelnik jugoslovanske delegacije v iugoslovansko-italijanskem odboru za manjšine Mitja Vošnjak stična zveza. Namen reorganizaci- je je predvsem izboljšati finansiranje poletnih atraktivnih prire-ditev ter hkrati zagotoviti kontinuirano, kvalitetno, gledališko in sorodno dejavnost skozi vse leto. O predlogu bo sklepal okrajni odbor na svojem prvem zasedanju. Okrajni svet za kulturo in prosveto v Kopru je predlagal ukinitev samostojnega Zavoda Primož ske prireditve. V prihodnje naj bi prevzel organizacijo gostovanj kvalitetnih umetniških ansamblov okrajni svet svobod in prosvetnih društev, medtem ko bi atraktivne medsezonske turistične prireditve organizirala okrajna turi- PROSEK-KONTOVEL r & *>v K>f' J ers iov*"-tni r til fUl zvsmemnmm!*-. BN 4 ieK®8 4 A °ztlV teK.V 'Rt »v 200^ J70^ danes 9. t. m. ob 19.30 uri Cinemascope barvni film: HARIIS FIGLIO Dl ATTILA (Tharus, Atilov sin) Igrajo: J. COURTLAND in L. LORENZON danes 9. t. m. ob 18. uri film: (Množična usmrtitev) (,No « S 1R1S» PROSEK V danes 9. t. m. ob 19.30 uri Cinemascope barvni film: (Lokostrelci iz Shervvooda) Pster cushing, 6f*ANCH in ROBIN V Kopru so odprli sindikalno šolo v okraju. Sola bo dvostopenjska m jo bo obiskovalo nad 50 predstavnikov sindikalnih podružnic koprske občine. V predavanjih bodo dali poudarek družbeno ekonomskim vprašanjem. Na sestanku Speleološke zveze Jugoslavije so sprejeli predlog, da bi bil svetovni speleološki kongres leta 1965 v Postojni. Računajo, da se bo kongresa udeležilo v, ua sc uu ituiigicsa uucict, lin »krog 500 jamarjev iz vseh krajev sveta. Postojna je tako dobila priznanje ne samo za svoje naravne podzemeljske lepote, ampak tudi zn številna znanstvena raziskovanja kraškega podzemlja. S pripravami na kongres bodo začeli takoj. Do kongresa bodo izdali monografijo Postojnske jame »er elektrificirali tudi Otoško in Planinsko jamo. soč dolarjev in s tem izpolnila 1Q odstotkov letnih obveznosti. V Krnu pa so izpolnili kar 14,6 odstotka letnega plana. , * * * , 'lovi Mn V koprskem okraju so zaključili z občinskimi konferencami Socialistične zveze, na katerih so prvenstveno obravnavali gospodarska vprašanja. Zadnja konferenca Je bila pred dnevi v Kopru, kjer so povedali, da so v koprski občini še velike možnosti za povečanje proizvodnje in delovne storilnosti. Pri tem so naglasili, da bo potrebno posvetiti več pozornosti znan-stevno raziskovalnemu delu. V ta namen bodo v kratkem ustanovili pri občini posebno analizično službo, ki se bo ukvarjala z raziskavami in analizami in pomagala gospodarskim organizacijam. Hrpeljska občina se bo v kratkem razformirala ter se priključila deloma sežanski, deloma pa ilirsko-bistriški komuni. Zadevni predlog je sprožila organizacija Socialistične zveze. Hrpeljska občina je namreč gospodarsko prešibka, da bi lahko uspešno napredovala v novem komunalnem sistemu, ki temelji na samofinansiranju teritorialnih skupnosti. V Kopru so sestavili okvirni načrt kulturnih in zabavnih prireditev v letošnjem letu. V glavni sezoni bodo gostovali v obalnih mestih kulturni ansambli iz Indije, Senegala, Sovjetske zveze in Romunije. Nadalje predvidevajo gostovanje znanega italijanskega kvarteta Marino Marini in več prireditev s pevci Mediterana. Vsa gostovanja tujih ansamblov bo posredoval «Jugokoncert» iz Beograda. Tradicionalni folklorni festival bo letos od 29. julija do 3. avgusta. Osnovna stilizacija bo v glavnem enaka kot prejšnja leta. Tradicionalna Portoroška noč bo 6. julija. Prve prireditve se bodo začele že v maju. Tram ga je udaril Jugoslovanski begunec Ljuboja Saplajič, star 29 let iz begunskega iborišča pri Sv. Soboti, je včeraj RICHARD HOOD GREENE, SARAH V koprskem okraju se nadaljujejo posvetovanja za sestavo le-tošnjega družbenega plana in proračuna. Iz prvih osnutkov je razvidno, da se bo družbeni bruto proizvod povečal za 16 do 17 odst v primerjavi z lanskim letom. Produktivnost dela naj bi porasla za 11 odst., zaposlenost za 4 do 5 odst., izvoz blaga pa za 30 odst. Devizni priliv iz turističnih dejavnosti naj bi še povečal za 7 odst. v primerjavi z lanskim letom. V osnutku družbenega plana bodo poudarili številne naloge, ki stoje letos pred gospodarskimi organizacijami na področju specializacije proizvodnje na osnovi kooperacije in združevanja, glede :z-boljšavanj tehnološkega procesa in organizacije dela kakor tudi glede razvijanja spodbudnejših sistemov nagrajevanja po delu. Iz prvih osnutkov je tudi razvidno, da bodo letos posvetili večjo pozornost kot preišnja leta turizmu, treovini, gostinstvu in raznim u-služnostniro de!«vriostim. V koprskem okraju so se že v za la četku lata odločno lotili izpolnjeva nja izvoznih nalog. Najlepše uspehe sta doseg’* tovarni Delamaris v Izoli in tovarna pohištva Krn v Podmelcu. Izolska tovarna je reali taborišča pri Sv. Soboti, nekaj pred 15. uro razkladal tramove s tovornika v bližini tovarne Vetrobel v Industrijskepi pristanišču. Po nesreči ga J6 tram, ki je zdrsnil s tovornikom, zadel v prsi ter mu povzročil' verjetne kostne., in 3 poškodbe. Ce' bo šlo vse trebušne po sreči bo Saplajič ozdravel v 20 dneh Padec na ledu Včeraj ob 13,10 so prepeljali ha I. kirurški oddelek 20-letnega Livia Veranija iz Ul. Šantl 11, ki se Je ponesrečil nekoliko prej v Središču iblja za strokovno usposabljanje INAPLI na Trgu Giarizzole 22. Mladenič je zaradi poledice padel ter se pobil po glavi. Ozdravel bo v 10 dneh. iimitiitiiiiimiiiiiiiiimmiMiMiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Vespist povozil žensko Sinoči okrog 18. ure se je peljal 24-letni Giuseppe Lestani iz Gorice Ul. Avellino 7 na vespi iz mesta proti Ločniku. V bližini mostu čez Sočo pa se je nenadoma pojavila pred njim 46-letna Adele Candus 'z Gorice Madonnina del Fante 17. Vespist se ženi ni mogel izogniti in jo je podrl. Takoj so jo odpeljali v civilno bolnišnico kjer so ji ugotovili udarec na glavi in v trebuhu ter jo pridržali na opazovanju. Na kraj nezgode je prišla cestna policija in napravila zapisnik. ihL.gMdniam. jCb -i je tudi v Gorico prodrla teižHja ‘po vertikalah, je to samo znak, dk hodimo vŠtHc s časom. Kot. je polpretekla zgodovina vtisnila up šem u mestu svoj pečat, naj mu ga, vtisne tudi obdobje med petdesetimi in ... leti. Želeti bi Kilo samo to, da bi visoke stavbe t'udi po svoji arhitektonski obliki Rgr najbolj ustrezale načelom o lepoti in funkcipnalnosti. U Snežne razmere na goriških smučiščih Po * podatkih Gorfške turistične zveze iz Nove Gorice, je bilo včeraj zjutraj stanje snega na posa-meznih goriških smučiščih nasled-nje: Lokve 40 cm pršiča in —5; Lažne 70 cm pršiča in —5; Črni vrh nad. Idrijo 100 cm pršiča in —13; SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA vabi na PREŠERNOVO PROSLAVO ki bo jutri, 10. februarja ob 16. uri v prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13 Rado Nastopajo: Uvodna misel prof. Kaubcr člani Slovenskega gledališča Mira Sardočeva, Stane Raztresen, Stane Starešinič sopranistka Ljubica Berce • Košuta član ljubljanske Opere basist Danilo Merlak moški pevski zbor p.d. Prosek - Kontovel orkester Glasbene Matice Dirigent prof. Oskar Kjn-der; zbor pripravil prof. Ignacij Ota; scena Jo'-e Cesar; režija Adrijan Rustja Vstop prost! DELOVAL BO BIFE' Odložena dražba drv v Dolu Z županstva v Doberdobu javljajo, da je dražba drv, ki bi morala biti jutri 10. t.m. v Dolu, odložena za nedoločen čas. Do odložitve je moralo priti, ker gozdna uprava si še ni ogledala dreves za poseko in zato tudi ni izdala dovoljenja za sečnjo. Ko bo to urejeno, bo županstvo določilo nov datum za dražbo, ki ga bo pravočasno najavilo. Vespist zdrsnil na poledeneli cesti Vertikalnih gradenj je v Gorici vedno več: mesto prav zares noče zaostajati za sodobnim razvojem v gradbeništvu, ki teži vedno bolj v višino Včeraj okrog 13.45 so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 40-letnega Leonarda Griona iz Ka-prive, Ul. Roma št. 2. Pri pregledu so mu zdravniki ugotovili udarec na glavi ter ga zato pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v osmih dneh. Grion se je potolkel pri padcu z vespo na poledeneli cesti v Ločniku. iiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiniiiifiiiiiiitiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiimimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiuiiimiiiiHiiiiiiiii, IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA Nenadoma se je brzostrelka sprožila in financar je bil na mestu mrtev Tovariš z brzostrelko je bil včeraj oproščen zaradi pomanjkanja dokazov - Trije pobalini so kradli motocikle, se z njimi vozarili in jih nato odvrgli s«4 Ob koncu leta 1958 in v prvih dveh mesecih leta 1959 je dobila policija v Tržiču številne prijave o kraji motociklov in skuterjev, ki so jih lastniki pustili parkirane na javnih prostorih v Tržiču, Ronkah in Zagraju. Naslednji dan ali pa še pozneje so našli ta vozila zapuščena na najbolj nepredvidenih krajih. Čeprav je policija začela zasledovati sumljive tipe, zlasti mladeniče, ki so imeli posebno veselje do motornih vozil, pa dolgo ni mogla priti na sled krivcem. Sele 11. februarja 1959 je opazila v neki nedograjeni hiši v Ul. A-quileia v Tržiču nekega mladeniča, ki je barval z rumenim lakom motocikel Gilera z očitnim namenom, da bi mu zamenjal zunanji videz. Povabili so ga na komisariat in po prvem oklevanju je mladenič, za katerega se je izkazalo Vojsko 210 cm pršiča in —15; Idri- j da je 23-letni Attilio Sclauzero iz ja 80 cm pršiča in —13; Log pod i Tržiča, Ul. Buonarroti 10, priznal, Mangrtom 64 cm sreža in —10; I ja je vozilo ukradel v Zagraju. Bovec 18 cm sreža in —11; Kobarid 30 cm pršiča in —11; Livek 40 cm pršiča in —10; Kuk 100 cm pršiča in Matajur 160 cm pršiča. Na Lokvah je vlečnica v po- gonu in v Logu skakalnica upo- žiča rabna. | Včeraj Priznal je še druge tatvine, ki da jih je napravil skupaj s 23-letnim Edoardom Fonzarijem, iz Tržiča, Ul. Buonarroti 4 ter z 19-letnim A. P., prav tako iz Tr- šo vsi trije sedeli na •••ftii«iiiililBiifii«iiii>iiiaiaiiiiiiiiiiiiiiMi«iaiiaiiaitiiiiiiiiiiaiMiiiitiiiait>ii«iiiMi,iMiiiitK«iiiiiiiMii«i>iiiiiiiiiiM«ii ALI SMO DOSEGLI VRHUNEC ? Rdeči radič so te dni prodajali po IOOO lir Vendar so cene na debelo že začele nekoliko pqpu8Čati - Jugoslovanski kmetje so bili v največji krizi edini dobavilelji zelenjave Priletna ženska je padla v jamo Ob 14.30 so pridržali na zdrav- ljenju s prognozo okrevanja v 25 dneh 76-letno Ireno Sartori iz Gorice, Ul. LungTsonzo 109. Dežurni zdravnik ji je ugotovil izpah desne rame. Padla je v jamo zirala v Januarju v izvozu 360 tl- pred svojim bivališčem. V teh izredno mrzlih dneh in tednih,, zlasti pa še potem, ko Je zemljo tudi okrog Oorioe pokrila precej debela plast snega, se Je ?e bolj občutila kriza zaradi pomanjkanja sveže zelenjave na trgu. N? goriškem pokritem trgu je bilo tudi včeraj, pa. čeprav se je vreme znatno Izboljšalo, cela vrsta stolic «zaprta» to se pravi pokrita s platnom in brez blaga, ki ga še vedno primanjkuje. To pomanjkanje pa se pozna tudi na cenah, ki so za nekatere vrste zelenjave že kar astronomske. Tako so prodajali rdeči goriškl radič po 1000 lir za kg. ali precej dražje kot meso. Enkrat toliko bi se izplačalo jesti meso brez zelenjave Pa tudi cene drugemu blagu na trgu so visoke, čeprav nam je občinski komisar na trgu Nardini zagotovil, da so končno začele malo popuščati, kar še je včeraj opazilo pri cenah na debelo ln upamo, da se bo poznalo v kratkem tudi pri cenah na drobno. Včeraj so bile prodajne cene na drobno na trgu naslednje: Zelje sveže po 200 lir za kg; zelje kislo po 180 lir; korenje po 140 do 180: cvetača po 200—240; ohrovt po 140— 160; zelena 300—400; peteršilj po 1400; rdeči radič po 900—1000; kisla repa po 170-180 itd. 1 Komisar Nardini nam je pove- vedal, da so v dnevih največje krize rešili položaj dvolastniki z druge strani obmejnega pasu, ki so prinesli na trg zelenjavo, ko je ni bilo mogoče dobiti od nikoder drugod; vsak je sicer prinesel le majhne količino, kolikor je pač mogel, toda ker je bilo takih dobaviteljev precej,1 se je le poznalo in položaj je bil za silo rešen. Sproti ko bo sneg skopnel se bo tudi položaj na tem področju izboljšal In kot rečeno so že včeraj ugotovili popuščanje cen na debelo. V prihodnjih dneh bi se moralo to stanje še bolj izboljšati, saj gremo proti toplejšim dnevom !n proti spomladi, ki bo končno re-šila tudi ta problem, kot se dogaja vsako leto. Boksarsko tekmovanje za deželno prvenstvo Državna boksarska zveza je poverila Goriški boksarski zvezi IGNIS organizacijo letošnjeg a boksarskega tekmovanja za deželno prvenstvo. Tekmovanje se bo vršilo v veliki dvorani UGG v Gorici, dne 16. in 17. februarja. Za to tekmovanje so se že vpisala številna boksarska društvr iz vse dežele in cela vrsta boksarjev. zatožni klopi pred okrožnim sodiščem v Gorici, kjer so se morali zagovarjati za krajo 11 motociklov in 4 skuterjev, ki so jih novembra 1958 in januarja in februarja 1959 odpeljali največ iz pred kino dvoran v Tržiču in Ron-kah, kjer so jih parkirali njihovi lastniki, medtem ko so šli v kino. Sclauzero in P. sta bila obtožena tudi, da sta se polastila vespe, ki je bila v popravilu v delavnici Boaretto, kjer sta bila oba zaposlena ter se z njo vozarila okrog. Vsi trije so priznali dejanja, navedena v obtožnici. Zato je državni tožilec zahteval za Sclauze-ra zaporno kazen 26 mesecev in plačilo 14.000 lir globe, za Fon-zarija 24 mesecev zapora in 12.000 lir globe, za P. pa oprostitev zaradi mladoletnosti. Odvetnika Pascoli in Blessi sta skušala prikazati vse te kraje kot pobalinšči-ne in poudarila dejstvo, da si ukradenih vozil niso prisvojili, ampak so jih po rabi odvrgli. Sodišče je nato Sclauzera in Fonzarija obsodilo na po 11 mesecev in 15 dni zapora, plačilo 11.000 lir globe in plačilo sodnih stroškov. Zaradi pomilostitve pa jima je tudi ta kazen odpuščena. P. pa je bil oproščen zaradi mladoletnosti. *** Lansko leto 24. marca popoldne je prišlo v bližini Standreža do nesreče s puško, pri kateri je mlad finančni stražnik ustrelil svojega tovariša, ki je bil na mestu mrtev. Ta dogodek so ponovno obravnavali včeraj pred okrožnim sodiščem. Na zatožni klopi je sedel 22-letni finančni stražnik Vitto-rio Di Bacco iz Pratole v pokrajini Aquila, ki služi v financar-ski stotniji, katera ima svoj sedež v Cervignanu. Omenjenega dne popoldne sta šla na izvidni-ško službo on in njegov tovariš Giovanni Doglio iz Turina. Ker je bilo mraz, sta se sklonila v neki jarek na polju v bližini letališča in pokopališča. Tam sta se igrala in šalila ter pri tem rabila tudi orožje. Di Bacco je imel v rokah brzostrelko, ki je bila naperjena proti tovarišu. Ta je v šali odrinil cev brzostrelke, ki pa jo je Di Bacco nehote sprožil, misleč da ni polna, ker je malo prej v?el iz nje naboje. Dejansko, pa je bil v cevi še en naboj, ki je zadel Doglia v srce, da je ostal na mestu mrtev. Tako približno je izpovedal o dogodku Di Bacco, ker drugih prič ni bilo. Tudi poznejša preiskava ni mogla ugotoviti kaj drugega. Pri razpravi včeraj so zaslišali nekaj prič, med katerimi sta bila tudi oče in mati ubitega vojaka, ki sta potrdila, da je šlo za nesrečo. Branilec odv. Sar-toretti iz Vidma je poudaril predvsem, da obtoženec ni mogel vedeti, da je še en naboj v cevi brzostrelke in nikdo ne zna povedati, kako je do tega prišlo. Zato je predlagal, naj sodišče obtoženca oprosti zaradi pomanjkanja dokazov. Sodišče je to upoštevalo In Di Bacca v resnici oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Drž. tož. dr. Placentino; preds. sod, dr. Cenisi; zap. Daidone. V soboto seja pokrajinskega sveta Predsednik pokrajinske uprave je poslal svetovalcem vabilo za sejo pokrajinskega svete, ki bo v soboto 16. t. m. ob 15. uri. Poleg drugega Je na dnevnem redu tudi proslava ustanovitve avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina. Ce bo prišel na vrsto, pa bodo svetovalci razpravljali tudi o pokrajinskem proračunu za leto 1963. Nakazilo goriški občini za vodo iz Jugoslavijo Komisija za notranja vprašanje poslanske zbornice je na zakonodajnem zasedanju odobrila 33 milijonov 750 tisoč lir v korist goriške občine za dobavo vode. Ta občina namreč dobavlja vodo iz Jugoslavije in so omenjena sredstva potrebna za kritje razlike v ceni. Z nafto se je opekel po obrazu in rokah Včeraj okrog 14. ure so v civilni bolnišnici y Gorici pridržali na zdravljenju zaradi opeklin prve, druge in tretje stopnje po obrazu in rokah 15-letnega Franca Oresi-cha iz Romansa, Ul. S. Giorgio 82. Fant je izjavil dežurnemu zdravniku, da je zadobil omenjene poškodbe pri delu v mehanični delavnici Peresin v Villessah, kjer je zaposlen kot vajenec. Opekel ga je plamen, ki je nastal v trenutku, ko je nafto zlil v peč, immiiiiiilmiiniHiuiliMiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiinMia VERDI. 17.00: »Venere imperialen. Gina Lollobrigida in G. Ferzsiti. Italijanski barvni film. Zadnja predstava ob 22. CORSO. 17.00: «La strada a spirale«, R. Hudson in G. Rowlands. Ameriški barvni film. Zadnja predstava ob 22. VITTORIA. 17.15: «Tot6 dl nott« n. 1», Tot6 in Macario. Italijanski barvni film v cinemascopu. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava on 21.30. CENTRALE. 17.15: «11 tiranno di Slracusa«, G. Williams in I. Oc-chlni. Italijanski barvni film v cinemascopu. Zadnja predstava ob 21.30. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Korzo Verdi št. 57, tel. 28-79. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj- višjo temperaturo 8,6 stopinje nad Mo...................... ničlo ob 14. uri, najnižjo 9,8 stopinje pod ničlo ob 7.50. Povprečne dnevne vlage je bilo 65 odstotkov. PRIMORSKI DNEVNIK 6 — februarja OD MILANA DO MANTOVE Danes pogreb nepozabnega Learca Guerre MILAN, 8. — Learco Guerra, nepozabni kolesarski as, bo danes zadnjič deležen časti, ki jo je poznal tudi v življenju. Nekoč so ga ljubitelji kolesarskega športa spodbujali, danes pa se bodo v tišini in s sklonjeno glavo zadnjič poklonili njegovemu spominu. Umrl je as, ki je pri ljudstvu in s profesionizmom še. nepokvarjenih kolesarjih vzbujal prav zaradi zdržljivosti in borbenosti čast in strah. Zato so ga tudi imenovali •človeška lokomotiva*•> Ta stroj pa je sedaj, ko je svoje izkušnje posredoval drugim. podlegel zavratni Parkinsonovi bolezni, ki ga je spravila v prerani grob. Včeraj so Guerro položili na pare, danes pa ga bodo odpeljali v Mantovo, kjer bo našel v zemlji, kjer je zadnje čase delal in živel, počitek, ki si ga na zemlji ni privoščil. V NORDIJSKIH PANOGAH ZA POKAL KURIKKALA V teku na 15 km F. Nones presenetljivo prvi na cilju Marcello De Dorigo šele tretji za Nemcem Demelom ASIAGO, 8. — Najboljši smučarji v nordijskih disciplinah iz 9 držav so se danes pomerili v prvi točki sporeda tekmovanja za pokal Kurikkala. žal so manjkali predstavniki severnih držav, a kljub temu prireditev ni izgubila na veljavi. Prvi dan tekmovanja s tekmo na 15 km se je zaključil z zmago italijanskih barv. Vsi so pričakovali zmago Marcella De Doriga, toda tokrat je namesto njega prvi presmučal do cilja njegov rojak Franco Nones. Nones je šel v borbo ne za zmago pač pa za častna mesta. Toda na progi je uporabil vse svoje tehnično znanje in silo ter je kljub napadom, zmagovito prišel prvi do cilja. Za njim se je uvrstil Nemec Demel, ki je v prvem delu proge zabeležil najboljši čas dneva. De Dorigo pa je pri 7. km padel, kar mu je pokvarilo vse načrte in kljub naporom, ni mogel dohiteti niti Nemca. Ostali tekmovalci so zaman poskušali ogrožati vodilno trojico. To so poskusili Francozi in Italijani. •lliiiiiiiiiiltiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiitniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiHiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiui ITALIJANSKO SMUČARSKO PRVENSTVO V ALPSKIH PANOGAH Tndt v veleslalomu Kivi naslov prvakinje Med moškimi zmaga Filla pred Mahlkncchtom in favoritom Pedroneellijem COURMAYEUR, 8. — Pia Riva letos nima resnih tekmic. V dveh dneh si je osvojila že dva naslova italijanske prvakinje v smuku in danes v veleslalomu. Ce ji bo uspelo tudi v slalomu, bo verjetno pobrala tudi tretjo značko najboljše in tako dosegla pravo zmagoslavje. V moški konkurenci pa je v veleslalomu zmagal član kluba -Fiamme Oro» iz Moene Martino Fill. Niti drugi dan italijanskega smučarskega prvenstva v alpskih oanogah ni potekel ob ugodnih vremenskih razmerah. Včeraj je bila vidljivost slaba, danes pa je na področju Checrouita, kjer poteka tekmovanje močno snežilo, Kljub temu pa se mora reči, da sneg ni oviral poteka tekmovanja niti mm PIA RIVA ni vplival na končni vrstni red. Prvi so startali moški. Proga je bila dolga 2 km in 400 m s 500 m višinske razlike in 57 obveznimi prehodi. Proga je bila precej valovita, a to ni motilo smučarje kluba «Fiamme Oro» iz Moene, da so pobrali levji delež: ti atleti so zasedli od šestih prvin kar pet mest. Po uspešnem nastopu na tekmovanju «3—Tre» je bil glavni favorit za današnjo zmago Italo Pe-droncelli. Predvidevanja pa se ni- carka Yvonne Ruegg, ki je po poroki s Siorpaesem postala italijanska državljanka, in že priletna Giuliana Chenal Minuzzo. Slednja je morala za malenkostno razliko prepustili drugo mesto Sior-paesovi, medtem ko je Lidia Bar-bieri osvojila s častnim petim mestom naslov juniorske prvakinje. Jutri je na vrsti slalom za mo Posebno Stella in Transalpinca Pi-res in Arbez so se hoteli priključiti prvim trem, vendar jim naporna, zelo valovita proga z nordijsko fiziognomijo spustov in strmin, ni dovolila, da bi se preveč nevarno približali Nonesu, Demelu in De Dorigu. Jutri bodo nastopili juniorji v teku na 10 km. Na isti progi bodo tekmovale tudi ženske, ki jih je 10 iz 5 držav. Juniorjev pa se je prijavilo 17 in bodo predstavljali 6 držav. NA CILJU 1. NONES FRANCO (It.) 49T2”4 2. Demel MValter (Nem.) 49’16 3. De Dorigo Marcello (It.) 49’16”5 4. Stella Gianfranco (It.) 49’27”3 5. Pires Roger (Fr.) 49’33”9 6. Arbez Victor (Fr.) 49’40”1 7. Stuffer Livio (It.) 50’03”5 8. Steiner Giuseppe (It.) 50’09”8 9. Manfroi Franco (It.) 50’21”3 10. Secretant Renč (Fr.) 50’54” 11. Vieri Franco (It.) 51’54”5 12. Bernardi Bruno (It.) 52”11”6 13. Hug Siegfried (Nem.) 52'22”2 14. Kali Franz (Sv.) 52’29”3 15. Guala Giovanni (It.) 52’30”2 ške, medtem ko se bo prvenstvo „jo, nimanje navijačev. Caj3".,' je prešnjo nedeljo dožj^Jj raz v Milanu, čaka ne- j stovanje v Rimu. Da ne.jji presenečenj, so predstavft1**^ sklenili ojačiti obrambo, "ji ko bo Prenna ponovno j! v napadu, ki zna biti lUal0i( ren. Trener Rome nima " .| resnih skrbi za sestavo Vj\ Edino Cudicini, ki se je ®tal ningom poškodoval, bo^ ven igrišča. Ostali uc‘ •«>, pa bo popoln in trener učinkovit, saj bosta *jjL tudi Orlando in Manfreči*jj ■ Ostale tekme se a an*®> ) na domače okolje, končaj® go gostiteljev. Kljub teta POd Utii ki 5 up,. vki mo tudi pričakovati, neodločenih izidov in v P" primerih tudi uspeh go$t° ^ u. it ta možnost obstaja^ kvecF^ ___________ .. od spopada s Spalom, kj^jt, ^ Atalanto, ki bo igrala na . tleh, medtem ko Samim0 - bol N pil brez svojih puščic Mas®fjj n." Souzo in Buia, delitev tpčj: v POUZO IU dui«,. ucmcv ■ jj K' L izključeno, predvsem zar8W "<>lj dg je zajela moštvo^ 12 '|(t( ^ 1» 1 ki da-' prid.ejo gostje izkupička. • Ce bo, mogoče igrati v^j( kjer sneg neusmiljeno -,j( bodo imeli domačini S? da obogatijo na račun lV1° , nh. tnZki Tn 5» noseo" , obe točki. To še Pose"j,jl imajo Turinčani na razP0 ” r .jg najboljše sile, medfcenr jj.°cj)i,; najuuijac ».IC, IIICUK"- ner Modene v resnih jfa!^ f,6 V Vicenzi nestrpno P^■ jjJ* srečanje z Mantovo ne ^ k. ■ radi gostov; ki V 'letošnU M venstvu nimajo sreče, »v e„if 7‘ali rica prebrodila krizo, v k, kazalo, da je zašla. nedeljo ni bilo o tej ne sluha, zaradi česar sp' • y j. prepričani, da jih tudi h. c či igralci ne bodo razočaraj J*l5 ____________NOGOMET______k Javljajo, da ^ RIM, 8. — oavijaju, V.-lijanska In sovjetska nv& zveza sporazumeli za “v«9l)j|i rodni tekmi: prva bo v novembra letos, povratna V vjetskl zvezi junija 1964- k k \ ( PROF. TONE PENKO; medved o im 18. «Seveda, na to se izpije eks,» sta rekla obadva moja sobesednika in oba hitela naročati tri čaše močne pijače. »Kaj lani ali predlanskim poleti je bilo, je moral neki kmet tam iz gozda na občino, šel je že zgodaj zjutraj, dela je dosti, da čimprej opravi in bo čim-prej doma. Koračil je po razritem kolovozu. Prišel je v gozdu na ovinek. Tu sta se srečala. Dvignil je roki, odprl oči in usta in sunkoma zavpil; »O, o, o, o — oj!» Njegov nasprotnik j> bil hipoma na dveh nogah in se je odzval še trikrat močneje. Saj veste s kom se je sre-čal?» «Da,» sva rekla oba s To- * nitom in srknila debel požirek, zdi se mi, da je bil tako debel, 1 da se je v kozarcu pokazalo . dno. »Kmet je urno stekel in je šele čez čas pogledal nazaj, pa tudi medved je neki zelo naglo bežal, kakor je vedel oni kmet povedati.> »Sedaj bom pa še jaz eno pristavil,* je dejal krčmar in prinesel štiri kozarce močnega, e-nega seveda zase, »o medvedih seveda, ko vidim, da ves čas samo medveda obirate. Moj svak je tak hrust, da nas vse štiri pod pazduho nese, saj vidva ga poznata in vesta da je res. Tudi se ne boji zlepa česa, še najbolj ga je menda strah sitne žene, ki je sestra moje žene, previdno se je ozrl, pa je nadaljeval. »Neke. hoje sva šla odbirat, da jih posekava. Ogledujeva in meriva z očmi hojo, pa čujeva brundanje. Ozreva se, ozre se ona. Bila je medvedka. Skoči čez podrto bukev in se ustavi prav blizu naju. Ni dolgo čakala, že je bila na zadnjih dveh. Hipček stojimo tako na miru, pa je zazijala in zagodla čudno mešanico renčanja in puhanja. Mahala je s prednjima nogama, kot bi želela mene ali pa svaka objeti. Svak šaljivec kot je, hrust kot je, in korajžen, da mu ga ni para, ji reče: »o dober dan zlata moja Pepca.* Nič ni odgovorila, kot na mah je bila spet na štirih, se obrnila in se je lomilo in se kadilo skozi veje in grmovje.* Na to junaštvo smo zopet izpraznili kozarce kot voda čista, po slivah dišeče, močne pijače. Glava mi je postajala trudna. Ne vem ali sem mižal ali sem gledal, okoli mene so bili sami medvedje, medvedke in medvedki. Res ne vem ali se mi je zdelo, da gledam, da vidim, ali sem poslušal, da je nekdo pripovedoval.- «Nabirava maline v žlebu. Zaverovana'v maline, da sva drug na drugega pozabila. Nabral že pol keb-lja in prinesel na rob velike doline. V dolini se je malinov-je majalo. — Lej — sem si mislil, — ona je doli, pa sem jo poklical: »Ti slišiš, jaz sem jih nabral že pol keblja, kaj pa ti?» Pa se ti razgrne mali-novje in iz gošče se je pokazala velika kosmata medvedova glava. Zakričal sem ženi: «Mica, medved!* Medved pa ni čakal, da bi ga tudi ona videla, skočil je po žlebu in izginil v goščavi. »Janez, kaj pa je bilo?* je pritekla žena. Ko sem ji povedal, da je bil medved, sva jo takoj pobrala do- mov. Za nič na svetu ne bi več nabirala naprej, če medveda prestrašiš, pride prav gotovo nazaj pogledat, kdo ga je motil. Pa si nisva kar nič želela. Morda so se še menili o medvedih, toda mene je zmanjkalo do drugega dne, ko sem moral dati slovo gozdu, gozdnim prebivalcem in seveda tudi prijateljem medvedom. KONEC M. ZOSCENKO: SAMOTAR «Tale človek se mi pa smili,* je rekel knjigovodja Kazanli-kov svoji ženi. «Tako zelo je o-samljen, nihče se ne zmeni zanj, pa je vendar na moč spodoben človek, bančni uradnik kakor jaz. Upam, da ne boš huda, da sem ga povabil za svoj rojstni dan.* «Nikakor ne,» mu je odgovorila žena. »Nasprotno, zelo me veseli.* Novi znanec je bil visoke ,po-. stave, tog in raven kot strelovod. Prišel je v smokingu.-Govoril je tiho in vljudno, toda zelo vsiljivo, tako da mu člo-. vek ni smel segati v besedo, dokler ni nehal govoriti. Potem ko je popil dve skodelici čaja z rumom, se je dobrodušno o-zrl na gospodarja in vprašal: »Otrok menda nimata?* «Še ne,» se je nasmehnil Ko-zanlikov pomembno, «upava pa, da bova kmalu dobila krepkega fantka.* Samotar si je zamišljeno pogladil kodraste lase. »Fantka, hm... Veste, otroci se zelo pogosto rode mrtvi. Sicer je pa na svetu že precej žen, ki sploh ne morejo roditi. Tako pravi statistika o umrljivosti otrok.* «Ah, kaj bi s tisto statistiko!* ga je prekinila žena uradnika Fitileva. »Tudi jaz sem imela tri otroke, pa so vsi zdravi in krepki.* Samotar se je prijazno nasmehnil. «že, že, milostljiva, za zdaj. Ali pa ste slišali, da je izbruhnila epidemija davice? Začne se z rahlim kašljanjem.* Uradnikova žena se je zdrznila in vzkliknila prestrašeno: «Kaj pravite! Moj Sergej je res včeraj dvakrat zakašljal.* «No, vidite,* je prikimal gost. «Saj ni nikjer rečeno, da mora biti davica, saj je lahko tudi škrlatinka. Toda škrlatinka ni da bi morala biti zmeraj smrtno nevarna. V mnogih primerih preide na dihalne organe in se konča z gluhoto, ali pa načne pljuča, kar je seveda neprijetnejše,* . «Kam pa bežite?* je vprašala gospodinja presenečeno, ko je žena uradnika Fitileva nenadoma planila pokonci. «Oprostite, draga, strašno se mi mudi. Morda je moj Serjo-ža res nevarno bolan.* m Pozabila se je celo posloviti. Odhitela je, kot da ji gori pod nogami. Samotar je srebal svoj čaj in se kdaj pa kdaj ozrl na gostiteljevega nečaka, študenta A-ničkina. «Kaj pa študirate, če smem vprašati?* je vprašal naposled. «Pravo.» «Tako, tako... Tudi jaz sem svoj čas študiral in simpatiziram z akademsko mladino. Le da je pravo nekam majava zadeva. Najprej človek štiri leta študira, ko pa konča študije, sam ne ve, kaj je pravzaprav. Lahko se odloči za poklic odvetniškega pripravnika ali pa postane nižji uradnik. Vi bosfe seveda dovolj pametni, da se ne boste poročili, vendar pa...» Študent se je v zadregi nasmehnil : »Nasprotno, oženiti se nameravam. Dovolite, da vam predstavim svojo nevesto.* »Tako... Oženiti se hočete.* je dejal samotar zateglo. »No, draga gospodična, od vsega srca vam želim obilo sreče. Priznati pa moram, da še svoj živ dan nisem videl res srečnega zakona. Najbolj žalostno pa je,* se je obrnil na študenta, zroče-ga mračno predse: «Cim hrbtna je v resnici.* «Moja žena je drug-^ zamrmral davčni urad lapin. «To vam rad »cj- pmik odgovoril samotar in_®f si> M/ priklonil. «Saj g°vorl”!jn! na splošno. Pred leti Jjn« fanti I >1! na spiusuo. rreu ic“ m: V: noval pri nekem advo»» J %jjj na mu je dan za dne”.:ž« Ah varjala, naj vendar stoP^^ij ^ ko uro v klub in se m dne111 U n.yj uiu v ivi uu xn *»- * razvedri, češ da bo sic j t( 1 ^ gal v napornem delu- ' A ga je poljubljala in ^ z ’moj sončni žarek’- h10 je mož zaprl vrata s 11’!, nJ Si- je prilezel iz omare ček.* Davčni uradnik T»1 «5 $ se,del bled in ves !& je globoko in težko. J S , se je, da ga je žena J? ^ UA Ki ‘H j-%0)1. Si, žarek'. Najrajši bi bil d1 hitel domov, pa ga je pred drugimi gosti. ^ }*^ jena Gospodinja je priSl® jf na in objokanih oči ^ niče ter povabila g°st® ! t Napetost se je nekolik gla. beznivejša je žena, tem bolj za- (Nadaljevanje ie$ :!• & Ufe. UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCH1 6-11. TEnEFON 93-808 letna 1860 lir polletna 3500 Ur, celoletna 6400 Ur — FLRJ: v tednu Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v IN 94-638 — Poštni predaj 559 — PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Pellico 1-11, Tel. 33-82 — UPHAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. št. 37-338 — NAROČNINA-20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravnt 150, osmrtnica 120 lir. = Mali oglasi M lir beseda. — Vsi Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst - vn8Pir.ii'i S mesečna 650 ur — Vnav Za FLRJ: AOIT, DZS, oglasi se naročajo Pfl