Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplaian 15 gld., za pol leta 8 fld., za četrt leta 4 fld., «a jcdea . ,,, _ . „ _ „ mesec 1 gld.iO kr. I ..Katol. TIskarni", Vodnikove ullee 8t. 2. V administraciji prejeman volja: • Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Za clo leto 12 gld., »a pol leta 6 *ld., za ietrt leta 8 gld., la jeden mesec 1 *ld. I Vrednistvo je v SemenlSkih ulicah St. 2, I., 17. V Ljubljani na dom pošiljan rslja 1 gld. 20 kr. ved na leto. Posamne Številke po 7 kr. | Izhaja vsak dan, iavzemfli nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlStvo in ekspedlcija v ^tev. 17. V Ljubljani, v sredo 22. januvarija 1896. Letnili XXIV. Tako-le delajo! i. „Tržiške planine morajo biti Bornove; veljaj kar hoče!" To je geslo berolinskega Žida in njegovih po zlatu hlepečih pristašev; geslo, katero ne kažejo le javno v dejanju, marveč očito pri danih prilikah izrekajo tudi z besedo. V vresničenje tega namena mora služiti vse: denar, zaslužek, čast, oziroma skrita in očita krivica, zvijača, tožbe itd. Pri-četkom je Žid seveda — prikrito sicer — a z najboljšim vetrom jadral proti svojemu cilju, danes se bori z viharji, zato pa tem siloviteje postopa z onimi, ki mu zastavljajo pot. Pred leti si je planine pridobival z denarjem; danes, ko jih kmet niti za denar ne da, skuša si jih pridobiti s tožbami, krivicami in vsakoršnim pritiskanjem na kmeta. Žid dobro v6, kje so kmetove korenine. Vzeim dolincu živinorejo in — pokopan je. Vzemi pa, ne — le oviraj planinca v živinoreji in — uničen je. Dolinec ima vsaj nekaj polja, iz katerega izbije vsakdanji kruh. A planinec niti tega nima ter je popolnoma po naravi in stanu navezan na živinorejo. A kako naj preživi živino, če mu vzameš pašnike? Kaj mu v tem slučaju ostane druzega, kot da zveže culico in zapusti rodno zemljo ? Po pravici smemo reči: Živinoreja je korenina našega kmetijstva. In na to korenino je baron Boru nastavil svojo zlato sekiro . . . Pričetkom je imel Žid lahko delo. Dal je za planino tudi več, kot je bila vredna, le da jo je dobil. Kmetje so jih prodajali — vsaj niso imeli človeka, ki bi jih bil podučil. Se-le prvi shod ka-toliško-političuega društva je odprl kmetom oči. Možaki so spoznali, kaj Žid namerava; pognati jih z domačih tal, oziroma napraviti jih za pravcate he- lote. Z vso odločnostjo so se uprli nakupovanju; tudi za drag denar Bornu previden možak ni prodal planine. Žid je uvidel, da je zanj „kvarta napak padla". Kaj storiti, ker planine morajo biti njegove? Začel je z lepa: s prilizovanjem, z obetanjem zaslužka, s kompromisi (kaj ne, gospod Tavčar?) in slednjič, ko vse to ni izdalo, s tožbami, z očitimi in skritimi krivicami, z nagajanjem in pritiskanjem na občinske volitve (glej poročilo „Slovenčevo" o Sentanskih obč. volitvah), s pretenjem, sploh: na najmanj častni način. Vso agitacijo proti kmetom vodita bratca Kastor in Poluks, hočemo reči : Mallner in Rieger. Kdor se količkaj zanima za naše žalostne — recimo galicijske — razmere ter nalašč ne meži in ne maši ušes napram-vnebovpijočim krivicam — ta mora priznati, da je čista resnica, kar omenjamo. Vesel bi bil pač vsak pravi domoljub, da bi mu ne bilo treba pisati tako žalostnih Člankov. Priobčujemo jih zgolj iz tega namena, da bi vsi domoljubi, svetni in duhovni, da bi vse merodajne oblasti združile svoje moči in rešile našega kmeta gotove propasti. Umevno je, da kmetje nasproti krivičnemu pritisku niso mogli ostati mlačni. Iskati so si jeli prijateljev in zaveznikov, pri katerih bi dobili sveta in pomoči. Spoznali so, da se gre za njihov obstanek. Z denarnimi močmi se pač tudi skupno z daleč ne morejo meriti in kosati z nasprotnikom-milijonarjem. In vendar jim ta pri vsaki najmanjši priliki obesi tožbo na vrat. In tožbe zahtevajo denarja. Prav to pa je Bornov namen. Z nepretrganimi tožbami na-merja mej kmeti vzbuditi nezadovoljnost do stanu, odvzeti jim veselje do dela, češ, potem bodo radi prodali, kar imajo. In če bi tudi ne hoteli, morali bodo, ko bo treba plačati obilne pravdne stroške. Odkod pa naj sicer dobe denar, če ne iz prodaje svojih posestev in planin? A Born ni ugnan, če iz- gubi krivično tožbo v prvi inštanci; za vsak hlačni „knof" rekurira makari do najvišjega dvornega sodišča. On troške pač lahko poravna in plača advokate, a naš kmetič ne pobira stotakov na cesti. Nezadovoljnost do stanu vzbuditi med kmeti — to je Bornova namera. To pa najlažje vzbudi s krivičnim pritiskom in obilnimi tožbami. Ce doseže to, prodal bo kmet za mal denar vso svojo lastnino do zadnje bilke. In kaj potem ? Zdaj jim Born obljubi dober zaslužek; a ta dober zaslužek bo trajal le toliko časa, dokler kmetje niso povsem navezani na Žida in dokler niso vsega poprodali. Ko pa kmetje — kar Bog obvari — izroče svojo last mogočnemu tujcu ter izgube samozavest in prostost — potem bo usahnil tudi lepi zaslužek. Potem bo kmet tla-čanil in robotal za suh kruh, ker bo brez pravic in popolnoma suženj svojega tlačitelja. In če delati ne bo hotel — hajdi z Bogom! Sto drugih se ponuja mesto njega. Taka bo prihodnjost, če ne postavimo jezu preteči pogubi! Da se med kmeti že vzbuja taka nezadovoljnost, kakoršuo hoče vzbuditi baron Born s svojim trdosrčnim postopanjem, to je dognana stvar. Kdor se shaja z ondukajšnjimi kmeti in se ž njimi raz-govarja, v kratkem spozna, da jim neka tiha bolest greni življenje in odvzema veselje do napornega dela. Zato je bil gotovo prepotreben drugi shod, katerega je tlačenim kmetom dne 12. januvarija 1. 1. priredilo v Pristavi ljubljansko katoliško polit, društvo. Solze so rosile oči ubozega ratarja, ko je gospod dr. Krek polu prekipečega naudušenja isti dan pred nebrojnim zbranim ljudstvom razpravljal vprašanje: Zakaj ljubimo rodno zemljo? Marsikatero potrto srce je zaplamtelo v oživljeni ljubezni do domače zemlje, v marsikatero dušo se je naselil pomlajen pogum. hudo bi se jo bilo užalilo, ako bi se jej bilo dejalo, da je to tako, in ne samo, da se ni trudila, da bi našla hčeri razvedrila, skoro nevede jo je odstranjevala od družbe. „Nu da, da, da," govorila si je Taša, ko je šla na sprehod v vrtič h6tela in leno hodila naprej in nazaj po mokrej, ozkej cestici med črnimi gredicami in razkopano zemljo, opazujoč prihajajoče in odhajajoče tujce. „Povsod, vsem je veselo, prijetno, dobro Zakaj je samo meni dolgočasno in samotno ? . . Ah ! zakaj ? . . . Vedno sama, le sama. A čas beži in nese s seboj mladost, krasoto ... Jaz se staram, slabšam, a nikdo se za to ne briga . . . Mama, še ona me ne razume . . . ." In hude, neizjokane solze so ji stiskale grlo. „Nikomur nisem potrebna, nikomur ni mari, kaj je z menoj, kako . . . Vse jedno . ." mislila je dalje in ustavila se, da ne bi zaplakala, pred grmom, kakor da ga pregleduje, ali gledala na dečka, ki je zbiral z lopato smeti s ceste v leseno tačko (samo-kolnico), razvedrila se s tem nevede in potolažila, „Treba mi je njega, njega, takoj," govorila si je in z nova hodila po vrtiču radi gibanja, katerega je priporočal zdravnik, ki je prihajal vsak dan k grofici. „Mili moj ... kako te ljubim, kako te ljubim I" mislila si je in skušala posmehniti se skozi solze LIS T E K - Dozdevna ljubezen. Roman. — Spisal knez M. N. Volkonskij. (Dalje.) Prvi čas, ko so prišli v Biden-Baden, bilo je Nataliji jako dolgčas. Vreme je bilo hladno, deževno. Letna doba se je ravnokar začenjala; tujcev je bilo malo. Grofica se je boljšala počasi in redko hodila iz svoje sobe. Nikogar nista poznali, skoro nikogar ne videli in bili vedno sami in sami z zo-pernimi jima knjigami in notami, z veduimi sanjarijami o poletju; ona je je mislila prebiti na deželi z ženinom in dasi je dobivala često pisma od doma, se je vendar pomnožil v Nataliji dolgčas po njem, čuvstvo osamljenosti in otožnoati pri vsem in vseh tako, da često ni mogla vzdržati solz, ni mogla pomiriti se in trudila se samo, da ne bi mati videla teh solz. „Ah, on me nazivlje zalo in veselo," mislila je često, utopljena v se, vzdržuj^ solze, padajoče na nje vzglavje s slišnim jej šumom in pritvarjaje se, kakor da spi, da ne bi vznemirila matere. „Ako bi pa znal, kako sem neprijetna, ako bi znal, kako huda sem časih .... Kako zoperna sem kdaj, kako časih nikogar, nikogar ne ljubim, ni sebe, ni njega, nikogar ... A ni on ne ljubi. Ako bi ljubil, prišel S f 7 /S bi sem. Ako bi hotel, prišel bi." In, trudeč se, da ne bi slišala notranjega glasa, kateri jej je govoril, da vse to ni res, da jo on ljubi in da ona zna za to, ponovila si je: „Ne, ljubi me ne, ako bi me ljubil, prišel bi. . . . Da bi prišel, ako že ne on, vsaj kdo drugi, — bilo bi vendar le ložje. A tako sama, vedno sama . . . ah, strašno . . . Kako, da ne razumejo? Kako, da mati ne razume?" govorila si je, čuteč žalost in ljubav do osebe in nekako zlobo in sovraštvo do vsega, celo do nežno ljubljene matere. A grofica res ni razumela. Videla je Natalijin položaj, opazovala jo, mučila se, molila, očitala si je, da je šla radi sebe v inozemstvo, da je razdru-žila hčer z ženinom, z vso dušo je želela pomoči jej, a ni znala, kako, s čim, — ni se domislila, da je treba Nataliji življenja, a ne takega, kakoršnega sta imeli, ampak drugega, — da Natalije ni žalo-stila toliko ločitev od ljubimca, kolikor neprestaua misel in možnost misliti o tej ločitvi. Ljudij, tovar-šije bilo je treba Nataliji, a grofinja ni mogla tega razumeti . . . Njej se je zdelo tako lepo, ljubiti samo to, kar je lastno, bližnje, — tako nemožna želja, videti tuje, večinoma puste in glupe ljudi, — tako prijetno, sedeti tiho, mirno v svojej sobi, čitati knjige in časnike, pisati domov in prejemati pisma od doma, da ni mogla verjeti, ni mogla 6umiti, da bi mogla Natalija, njena Taša, najti v čem večjo zadovoljnost; Deželni zbor Kranjski. (VIII. seja, dne 22. januvarija.) Deželni glavar otvori sejo ob '/,11, uri. Vlado zastopa dež. predsednik baron H e i n. K zapisniku zadnje seje se oglasi posl. Hribar, ter se pritoži, da še dozdaj ni dobil od gg. stenografov svojega govora v verifikacijski debati, dočim je gosp. posl. Pfeifer objavil v „Slovencu" neki svoj govor že dva dni potem, ko ga je govoril v zbornici. Odgovarjalo se mu je, da je govor gosp. Pfeiler sam spisal in ga izročil listu. Posl. Hribar vzame ta odgovor na znanje. Posl. dr. M a j a r o n vpraša posl. Kluna kot načelnika finančnega odseka, zaradi neke notice objavljene v Slovencu glede razprave finančnega odseka o vodovodu na Raki. Vlada je predložila načrt zakona, s katerim se dopolnuje § 13 zakona z dne 26. oktobra 1887 dež. zak. št. 2 iz 1. 1888 o razdelbi skupnih zemljišč in o uredbi dotičnih skupnih pravic do uživanja in oskrbovanja. Posl. K 1 u n nasvetuje, da se v stavbinski odsek izvolijo še trije člani. Posl. dr. Tavčar nato utemeljuje predlog glede odpovedbe carinske pogodbe z Ogersko. V govoru navaja mnoge slabe posledice za Avstrijo vsled sedaj še veljavne pogodbe z Ogersko ter na-glaša, da mora osrednja vlada pri novi pogodbi odločno varovati koristi tostranske državne polovice, kar zahtevajo skoraj vsi dež. zastopi. Posl. P o v š e obširno utemeljuje prvi del predloga glede carinske pogodbe z Ogersko in gledi žumberskega in marijindolskega okraia nekdanje vojaške granice. Govornik navaja razne dokaze, da je sedanja pogodba z Ogersko v veliko škodo Avstriji in na korist ogerske državne polovice. Govor, ki je bil z burno hvalo vsprejet, objavimo o priliki. Drugi del predloga glede Zumbrega in Marijin-dola utemeljuje obširno posl. K1 u n ter na podlagi zgodovine dokazuje, da je žumberski okraj vedno bil del kranjske dežele in da se ga je Ogerska polastila le vsled popustljivosti z naše strani. Jako zanimivo zgodovinsko razpravo objavimo v našem listu. Govor je zbornica odobravala z glasno pohvalo. Prošnja županstva Sv. Mihela na Notranjskem za vodovode se izroči deželnemu odboru v konečno rešitev, ker načrti s proračuni za vodovode na Kalu, Pristavi itd. so že izgotovljeni, toda deželni inženir dvomi, da bi bilo za vodovode dovolj žive vode. Finančni odsek torej ne more druzega nasvetovati, kakor da deželni odbor to stvar defiuitivno reši. (Por. Žitnik.) Podpornemu društvu za izpuščeue kaznence na Kranjskem se dovoli 50 gld. podpore. (Poročevalec Murnik.) Prošnja kraj nega šolskega sveta v Starem Trgu za uvrstitev druzega učiteljskega mesta v drugi plačilni razred. Ker jednake prošnje ne spadajo pred deželni zbor, odstopi se deželnemu odboru, da jo predloži deželnemu šolskemu svetu. (Por. Klun.) materi, ki se jej je nasmehnila iz okna z ustnicami in kratkovidnimi očmi, čuti, da zajoče takoj. Tako je šel dan za dnem, a Taša se je vedno mučila in dolgočasila, bila vedno sama z materjo in pomirila se je samo ta čas, ko je prejemala od ženina pisma in čitala za njo napisane vrstice, v katerih je bil ves on, vsa njegova duša, vsa njegova ljubav. „Mili, dobri," mislila je, ko je brala in prebirala njegova pisma in razumela v njih najvažnejše, da se tudi on muči in čaka nje, da trpi, ker ne more biti ž njo in se boji, da bi ga ne zabila, ne nehala ljubiti. „Mili, dobri," ponavljala je in postalo jej je jasno, mirno in celo radostno v srcu, posebno zato, ker se je tudi on bal (kakor da bi se moglo to pri-goditi), da bi ga ona ne zabila. Koncem tretjega tedna razjasnilo se je naposled vreme in postalo toplejše. Grofica začela je hoditi in voziti se po dnevu venj, da bi dihala kolikor možuo bolj svež zrak, in Taša je precej oživela, dasi nista imeli, kakor preje, nobenega znanca, in često, ko ni bila grofica zdrava, seje sprehajala cele ure in čitala sama v vrtiču. Pri tem vrtiču, na ploščadi pri vhodu v hotel, držal je gizdav konjar vsako jutro sivega konja, osedlanega za moža. Vsako jutro videla je Taša, kako prihaja uepreraenljivo o določenej uri iz predstopnic Poslanec M o d i c podpira predlog rekoč: Gledi te prošnje krajnega šolskega sveta v Starem Trgu dovoljujem si tudi jaz nekoliko besed izpregovoriti, katere naj bi pripomogle, da se prošnja na pristojnem mestu usliši. K šolski občini Stari Trg všolano je tudi mesto Lož, katero nima svoje šole in pošilja tje v šolo do 200 otrok. S tem ima starotrška šola nekako značaj mestne šole, in to temveč, ker tudi šolsko poslopje stoji na mestnem zemljišču. Priporočam tedaj blagorodnemu gospodu deželnemu predsedniku kot načelniku deželnega šolskega sveta, da blagovoli pri prihodnji razvrstitvi plačilnih razredov na prošnjo se blagohotno ozirati. Poslanec M u r n i k poroča o prošnji mestne občine Črnomelj za odpis ostalega posojila 4890 gl. za zgradbo šol. poslopja. Poročevalec obširno poroča, da so dotične občine doslej sploh dobile raz-merno največjo podporo za šolo nad 10.000 gld. podpore in še 8000 gld. brezobrestnega posojila. To posojilo se jim je itak podaljšalo, in ko bi se ustreglo tej prošnji, pride pred dež. zbor še dolga vrsta jednakih prošenj. Zato nasvetuje, da se prošnja odkloni. Posl. dr. Tavčar predlaga, naj se prošnja odstopi dež. odboru, ki morda vendar z ozirom na naštete razloge o prošnji v prihod, zasedanju nasvetuje, če ne odpis vsega, vsaj polovico dolga. Ta predlog ni bil vsprejet, ker gotovo bi dež. odbor v prihod, zasedanju ne mogel druzega nasvetovati, kakor danes poročevalec fin. odseka gosp. Murnik. Prošnja občin Kostelj, Podgora in Videm za vodovode se izroči s priporočilom dež. odboru, da o prvi priliki pošlje v te občine hidrotehnika, ki naj napravi načrte 8 proračuni. (Por. Povše.) Posl. P a k i ž prav toplo priporoča dotične prošnje, kajti ljudstvo živo potrebuje vode. Prošnja županstva v Drašičah za preložitev okr. ceste Drašiče Kermačina se izroči dež. odboru. (Por. dr. Papež.) Poslanec Schweiger prošnjo toplo priporoča, rekoč : Prošnja drašičke občine gre na to, da se del okrajne ceste, katera drži iz Metlike do hrvatske meje, preloži, oziroma da se preloži klanec imenovan pod Oskuršem. Ta klanec je zelo strm in vožnja na obeh njegovih straneh je jako nevarna. Ako si dra-šička občina piše svojo kroniko, je že marsikatero nesrečo zabiležila v svojih listinah. Tu v visoki zbornici sta navzoča dva poslanca, gosp. Košak in Loy, katera sta že mnogokrat težke vozove vozila po tem nevarnem klancu, iu kakor si želita, da se kmalu vrnejo blaženi časi, ko bosta zopet vozila izborno metliško in vivodinsko kapljico, bode njim in vsem voznikom ljubo, da se tačas odstrani grdi klanec. K razlogom v prošnji navedenim opomuim še na nekaj, kar je vredno posebnega uvaževanja. Mi Belokranjci se trdno nadejamo, da v kratkem dobimo toliko zaželjeno belokranjsko železnico in v tej srečni nadi smo izračunali, da kolodvor bo v bližini starček, nekdanji predsednik bivšega svobodnega mesta ***, baron Knaus, seda na konja in jaha na sprehod. Nekoč je šla Taša k dvericam vrtiča. „Ali ji sladkor?" vprašala je konjarja. In ne pričakuji odgovora odbežala je na hodnik, vzela nekoliko koščkov sladkorja in vrnila se z nova k dvericam . . . Ko je prišel Knaus, dobil ie Tašo pri krmljenju svojega konja. Taša je bila v zadregi in hotela oditi, a starček se je odkril s posebno, samo ljudem njegovih let svojstveno priljudnostjo, zahvalil se Taši iu dejal, da ona gotovo zel6 ljubi konje iu se jih ne boji. „Da, zelo jih ljubim," odgovorila je ona, pogledala še jedenkrat konja in poklonivši se Knausu šla z lahkimi, a tihimi koraki, da ne bi pokazala svoje zadrege, od dveric k hodniku. Pri srcu jej je postalo hipoma nekako veselo. Od tega dne premenilo se je za Tašo življenje v Badenu popolnoma. Znanje s Knausom se je nadaljevalo. Cez nekoliko dnij je prosil Tašo, da bi ga predstavila grofici, potem seznanil ž njo svojo ženo. potem je prišla njegova sestrična, priletna, a mladega se deklica, gospica Burkhardt, s katero se je Taša tudi seznanila. Potein so se srečali popolnoma slučajno pri godbi s Kašinskim, starim znancem in tega klanca in ravno po tej cestni progi se bo vršilo največ prometa. Ne samo domači kraji bodo imeli tu vožno pot do železnice, ampak tudi sosedna Hrvatska, zlasti velika občina vivodinska s svojim mnogoštevilnim prebivalstvem. Ti kraji so že zdaj več ali manj navezani na Metliko, tu kupujejo, prodajajo, tu imajo zdravnika. Promet na tej cestni progi je že zdaj jako živahen in se bode šele povikšal, ko dobimo železnico. Pripovedovalo se mi je, da hoče hrvatska vlada zvezati Vivodino iu Metliko s pošto, ki bo vozila po tej poti. Pripomnim, da bi ta prošnja bila že zdavno morala biti predložena ; pa dobro da je danes tu ; ona mi je znamenje in zagotovilo je-dinosti in zložnosti mej detičnimi občani. Zatorej prav teplo priporočam to prošnjo in slavni deželni odbor naj hitro, ako mogoče izvrši to, za kar dra-šička občina prosi. Posl. J e I o v š e k poroča o prošnji županstev Gorenji Logatec, Hotederšica, Rovte, Garčarevec in Planina, da se odkloni prošnja cestnega odbora logaškega glede zgradbe ceste Dolenji Logatec črez Laze, Ivanje Selo na Rakek, ter predlaga v imenu upravnega odseka: Prošnja proti uvrstitvi sedanje občinske poti iz Rakeka črez Laze v Logatec se odstopi dež. odboru v uvaževanje. V stavbinski odsek so bili izvoljeni: grof Leon Auersperg, dr. Maiaron in dr. Žitnik. Konec seje ob 7*3. Uro. Prihodnja seja v petek. Štajerski deželni zbor. V predzadnji seji dne 18. t. m. so poslanec Sutter in tovariši stavili predlog, naj se c. kr. vlada naprosi, da iz raznih v predlogu naštetih vzrokov pri novi pogodbi z Ogersko odločno zahteva pravičnejšo razdelitev skupnih državnih prispevkov ter varuje gospodarske koristi avstrijskih kronovin. Na mesto dr. Serneca je bil v občinski odsek izvoljen grof Wurmbrand, v finančni odsek na mesto dr. Lipolda dr. Wokaun. — Včeraj je bila deveta seja, v kateri se je mej drugim mestni občini Brežice za pet let dovolila pravica, da sme na mostu čez Savo pobirati mostnino od voza po 20 kr. in sicer od takih voz, ki ne porabljajo mestnega broda. Sprejet je bil nasvet obč, odseka, da se dovoli okr. sodišču v Mariboru postopanje proti dr. Radey-u zaradi raz-žaljenja dr. Glantschnigga. Odsek utemeljuje nasvet s tein, da se dr. Radey ne udeležuje obravnav deželnega zbora. Razprava o potrditvi volitev. (Govoril dež. posl. dr. Žitnik.) Visoka zbornica! Ne samo tukaj v zbornici, ampak tudi povsod drugodi, kjer sem imel priliko izpregovoriti kako besedo na volilnih shodih, bodisi da 8em jaz povabil volilce, bodisi, da sem se odzval njih povabilu, naglašal sem načelo, da smo mi poklicani v deželni zbor, da tukaj delujemo, ne pa, da se prepiramo. To, kar smo danes slišali od gospodov v središči, brali smo že sto in stokrat po prijateljem Narokovih, ki se je prišel zdravit radi revmatizma in ni znal, da so Narokovi v Badenu, ker je prebil vso zimo v Italiji iu dolgo ne prijemal izvestij od grofa. Potem se je seznanila Taša z družino angleškega lorda, z Ljvovo in njenim sinom, Ilijo Dimitrijevičem, katerega je še preje precej poznala, in kakor solnce se je razsvetilo v Taši-nej duši. Ko je Knaus izvedel, da nima samo rada in se ne boji konj. ampak celo jezdi, izprosil si je dovoljenja grofice, privel neki dan Taši jezdarskega konja in od tega dne je začela Taša jezditi vsako jutro skupno s Knausom in konjarjem. Grofica se ie bala jahanja, toda Taša je tako želela jezditi, da je mati žrtvovala svojo spokojnost. Ko je prišel Bahtemin v Baden, bil je čas za Tašo v polnem cvetu. Znanja bilo je mnogo, grofica bila je skoro popolnoma ozdravela; sprehajali, vozili so se na sprehod, hodili k godbi in časih v gledališče. Tašo sc imenovali badensko „solnce" in govorili, da brez nje je pri godbi temno. To je rekel Kašinskij, znanec in ljubitelj umetnosti in čestilec ženske krasote, zatrjujoč, du je oua najlepša deklica v Badenu. Taša je znrudela, bila v zadregi, iu dasi je skušala smatrati to kakor šalo, je vendar znala v duši, da je to res; to jo je radovalo in zraven spravljalo v zadrego. časnikih. (Posl. dr. Tavčar: „Po naših časnikih? Vsaj jih ne smete brati!") — To je moja stvar. Vi ste današnji razgovor — gospoda, jaz hočem kolikor mogoče miren ostati — iz trte izvili. Proti nobeni volitvi se ni ugovarjalo, nobenega protesta ni bilo in torej si moram misliti, da so Vaši govori namenjeni samo za galerijo in za javnost. Posebno jeden gospodov, katerega kot človeka spoštujem, pričel je razgovor, ker si je hotel bržčas utešiti užaljeno srce, češ, jaz nimam toliko vrednosti, da bi me izvolili tam, kjer sem se ponujal, ampak iskati sem si moral pribežališča drugod; in to, gospoda moja, je prvotni povod današnji debati. Očitalo se nam je, ne samo danes, ampak že poprej neštevilnokrat v zbornici, po listih in na javnih shodih : „Vi črni klerikalci, Vaš zarod je kriv, da se je razdružila narodua stranka in da se pisano gledamo," Gospodje, to nam očitate, vso krivdo nam v žep potiskate, jaz pa pravim : posito sed non con-cesso, da smo mi tudi nekoliko krivi, recimo za polovico. Bodite tudi Vi toliko pošteni in pravični, da prevzamete vsaj tudi polovico krivde. (Posl. Hribar: „Kdo je uničil Gregorčiča?!") — Jaz ne. Vi pravite, da se je začel prepir, odkar je prišel na Kranjsko prevzvišeni knezoškof dr. Missia, to je bilo menda meseca novembra 1. 1884. Go spodje, pojte domov, Citajte, kaj je pisal „Slovenski Narod" leta 1872, 1873 in 1874 Kdo je takrat le slutil, da pride na Kranjsko prevzvišeni knezoškof Missia? Ali ni bil takrat boj še hujši, kakor dandanes? V onih letih iščite vzroke, pričetek sedanjih prepirov ! Kako da je prišlo, da je prepir potem nekoliko ponehal, o tem bi Vam lahko mnogo povedal. Jeden gospodov vaše stranke, ki danes tukaj sedi, je rekel pri neki priliki, da bodo .Slov. Narodu" premenili ime, in pod novim imenom naj v prihodnje izhaja. Bilo je to pred več leti. S temi besedami pa je nehote priznal, da se sramuje svojega glasila. A drugi so skoro gotovo rekli: Ne, tega ne storimo, da se ne bo reklo, da so nas ugnali v kozji rog ! In ostalo le pri starem. Iz tega pa ie jasno, da naš prevzvišeni knezoškof ni zanesel prepira v deželo, kajti prepir je bil že preje. In kot dijak sem včasih čital „Slov. Narod", (posl. dr. Tavčar: „Ali ste bili takrat liberalec?") Kaj sem bil, to je moja stvar — ali takrat je bil „Narod" drugačen. Vi nam vedno očitate, da smo mi krivi tega prepira. Ne smešite sami sebe, kajti svet Vam tega ne veruje, da bi mi bili vsega krivi. Da v političnem boji včasih strast vzkipi in res tu in tam prekoračijo meje dostojnosti gospodje, to je bilo vedno tako in bo ostalo, dokler bodo stranke v političnem življenju. — Jaz sem vedno trdil, da je boljše, če imamo dve stranki, zakaj jedna gleda drugi na prste in jo nagiblje, da bolj napenja svoje moči v korist dežele. Ali misel moja in prepričanje, katero sem si v teku poslednjih 10 let pridobil, je ta, da seje mlajši zarod slovenskega naroda navzel krive misli, češ, da duhovniki nimajo ničesa opraviti v javnem življenju ; oni naj izvršujejo svojo službo v spoved-nici in na prižnici. drugod pa morajo molčati. (Po slanec Hribar: „To ni res!") Jaz vprašam: Ako ste Vi pravi liberalci, ali nam smete potem kot taki vzeti pravico sodelovanja v javnem življenju ? Ali nismo tudi mi državljani in ali nismo članovi jed-nega in istega naroda ? In ako si prisvajate ljubezen do tega naroda, ne odrekujte nam iste ljubezni ! Morda Vas ne bom prepričal, ali če Vi trdite, da se mi duhovniki potezamo samo za gospodstvo, zagotavljam Vas, da to ni res. Na duhovsko nad-oblast od nas nihče ne misli in jaz sem vedno na glašal, priporočajmo samo dva ali tri kandidate du-hovskega stanu za prihodnje deželnozborske volitve, da se ne bo reklo, da mi duhovniki hočemo vladati, a druge sposobne kaudidate izberimo iz svetnega stanu. Nam nikakor ni za gospodarstvo, ampak je-dino le gmotni in kulturni napredek našega naroda nam je pri srci, in nič druzega. Za pričo vprašajte, kogar hočete, kateregakoli mojih volilcev. Nikdar se nisem ponujal, ampak rekel sem jim : „Volite, kogar Vam je drago, po svojem prepričanju, samo volite moža, ki bo gledal na Vaše koristi, ne pa samo ndse. Gospodu poslancu Kersniku, ki je dejal, da smo mi krivi prepira med narodnima stiankama, kličem v spomin tisto tajuo posvetovanje, ki se je svoje dni vršilo na magistratu. Mi vsi — gospod poslanec Kersnik sam, ki je bil navzoč, mora to priznati — smo rekli, da smo za pošteno spravo in da ne zahtevamo, da bi se klub razdružil. Gospod poslanec Kersnik je rekel tedaj : „Kaj se bomo li- mali, ker se ne moremo zlimati". G. šuklje, kot tedanji duševni vodja sedanje nam nasprotne stranke, je trdil, da je nadaljno skupno delovanje v jednem klubu nemogoče, in nekateri drugi gospodje so govorili tudi tako; dveh gospodov sploh ni bilo več k posvetovanju. Mi smo prišli z najboljšo voljo, da sklenemo pošteno, resno spravo, ali ko je prišlo do glasovanja o razdružitvi kluba, ostali smo za dva ali tri glasove v manjšini. Kdo je torej kriv razpora? Mi ali vi? (Poslanec Kersnik: Vsi!) Vnanji povod dali ste vi in to bodi na zid pribito! (Poslanec Kersnik : Vam se je kamen od srca odvalil!) Potem se je danes trdilo, da se je prevzvišeni knezoškof pokazal nasprotnika slovenskega naroda, ko se je pri neki priliki razgovarjal z bivšim pravosodnim ministrom grofom Schonbornom. Gospoda, jaz sem bral pismo, katero je grof Schonborn v tej zadevi pisal našemu knezoškofu. Iz pisma pa je bilo razvidno, da dotična dva državna poslanca nista razumela, oziroma prav tolmačila ministrovih besed. Kar torej očitate knezoškofu, je popolno natolcevanje. Stvar je ta! Razgovor dotičnih dveh poslancev je romal iz Schoubornove pisarne v Novomesto, odtod v ljubljansko čitalnico iu iz čitalnice v „S.ov Narod" in po tej dolgi poti je prišla cela „kolobacija" na dan. Istina pa je, da je gospod knezoškof odgovoril grifu Schouboruu, da na Koroškem živi del slovenskega naroda, ki razume vsakega propoved-nika, ako tudi govori v čisti in pravilui slovenščini, pač pa je drugačno nareč|e, kakor se razlikujeta narečii, recimo, gorenjsko in dolenjsko, Glede Schon-bornovega pisma moram omeniti, da bi smel pora-rabiti prepis kot dokaz v mogočih slučaiih, pa ža-libog ga nimam pri sebi, ker se nisem nadejal današnjega prepira. Dalje nam zopet očitate, da je naša stranka bila nekdaj nasprotna družbi sv. Cirila in Metoda, da bi jej bila še danes nasprotna, tega danes niste trdili. (Poslanec Hribar : Se sedaj !) Prosim, berite „Slovenca" ! Ali vam poročila in priporočila niso dokaz, da nismo družbi nasprotni ? Kar se pa tiče katoliškega shoda, tam niso grajali namena družbe, ampak le izražali nezaupani« v obče do vodama. Dotični gospod ni grajal družbe kot take, ampak opozarjati je le hotel na nekatere nedostatke, ki se lahko utihotapijo, iu tako širijo nezaupanje do družbe. Dalje je bil gospod poslanec Hribar tako prijazen — ne vem iz katerega uzroka je to pravil in kje je slišal nekaj zvoniti, (Poslauec Hribar: V „Slovencu" !), da jaz želim priti v deželni odbor. (Poslanec Hribar : Tega nisem rekel, ne vi, ampak dva vaša tovariša!) Jaz sem vas drugače razumel, reči pa smem z mirno vestjo, da na kaj tacega niti mi-siil nisem, da se nisem ponujal in se ne bodem. (Poslanec Hribar: Qui s' excuse, s' accuse !). Gospod poslanec Hribar je mene apostrofiral kot političnega kapucina, (Poslanec Hribar: Ober-kapucina! veselost), akoravno nimam brade, češ, da sem po volilnih shodih strahovito zabavljal zoper slovenske liberalce in brezverce. Ne da bi se hotel opravičevati pred Vami ali pred kakim človekom, a rečem, da ga ni nobenega med vami, ki bi mi mogel dokazati, da sem na shodih nalašč o vas rabil izraz „liberalci" ali „brezverci". Ogibal sem se teh izrazov in vas imenoval: „stranka Narodova", oziroma „stranka Hribarja iu Tavčarja". To so bile stereotipne moje besede. Ce pa ste liberalci v zasebnem življenju, tega jaz ne preiskujem, ker mislim, da ni pošteno, v politiki komu očitati privatno življenje. Kar sem vara jaz očital, očital sem vam kot deželnim poslancem. Ali gospodje, če ste vi užaljeni do srca, če vam kdo pravi, da ste „liberalci", morate tudi nam oprostiti, če protestujemo proti izrazu „klerikalci" v tem pomenu, kakor ga vporabljate vi in kakor ga rabijo dunajski židovski listi, namreč kot psovko, kakor se morda semtertje rabi tudi beseda „liberalec". (Poslanec dr. Tavčar: „Klerikalec" ni psovka, „clericus" !). Prosim, pa to ni karakteristično za našo stranko v vašem smislu! Gospod poslanec Hribar je meni naravnost o*ital breztaktnost in brezvestnost, da sem na shodih „barval" ljudi in jim pravil, da je vse tiste večje troške in bremena, katera bo uosila dežela v prihodnjih letih, zakrivila le narodno - napredna stranka. Gospodje, vselej kadar sera prišel s kakega shoda domov, sestavil sem svoj govor vsaj v glavnih potezah in „Slovenec" ga je objavil. Tam imate moje govore in poročila, in vse, kar sem pravil ljudem, recimo, o gledališču, bolnišnici, lovskem zakonu itd. Jaz sam priznavam, da je gledališče kulturen zavod, ako se uprizarjajo dobre, poštene igre. Vaši stranki nisem očital dejstva, da se je gledališče sploh zgradilo, v tem oziru tudi nas zadeva krivda, če sploh katerega. Grajal sem le dež. odbor — gosp. posl. Papež je priča — ker ni skrbel, da bi se proračun ne bil v toliki meri prekoračil. Ne rečem, da je bila temu kriva morda malomarnost deželnega odbora, pač pa preveliko zaupanje do inženirjev. Zgradba gledališča je bila proračunjena na okroglih 261.000 gld., stane pa okroglih 310.000 gld. V tem oziru sem lansko leto v zbornici od dež. odbora zahteval pojasnila in opravičenja, zakaj se je proračun prekoračil za pri 'ližno 50.000 gld. In to zadevo sem omenjal na shodih, aii je komu všeč ali ne. Ko bi bili pri taki stavbi kouečni skupni troški presegli proračun za kacih 8—10.000 gld., bi se morda ob tem ne izpodtikal. Dalje se je govorilo o deželni bolnici. Kolikor poznam gospoda poslanca Hribarja, upam, da bo tako pošten, da bo svoje besede preklical, ko mi je očital brezvestnost v tem oziru. Naša stranka je dovolila za novo bolnico 100.000 gld., torej z izku-pilom za staro bolnico ter podporama kranjske hranilnice in mestne občine liubljanske skupaj okroglih 330.000 gld. A Vaša večina je dovolila 573.000 gld., katera svota pa se ne sme prekoračiti. Vsi pa smo pripoznavali in prepoznavamo potrebo nove bolnice in če bi takrat ne bili sklenili te zgradbe, morali bi storiti to sedaj po potresu. Da je potrebna bila nova bolnica, poudarjal sem na vsakem shodu, kar sem pa grajal, to je bila tista potrata v novi bolnici. Proti tej sem govoril. To pa že danes vsi vemo, da bode nova bolnica stala do 200.000 gld. več, kakor je bilo proračunjeno, predno bodo končana vsa dela. Da ste Vsi vsega tega krivi, tega jaz nisem trdil, ampak deželni odbor oziroma do-t čni poročevalec, bi bil moral tukaj storiti svojo dolžnost. Ce se pa inženirjem kar plein pouvoir do voli, potem pa ni treba sklicati deželnega zbora, ampak deželni odbor naj samo inženiriem reče: „Napravite gledališče, bolnico, vodovod, cesto i. t. d. kakor hočete, in potem pa račune predložite". (Veselost na levi.) Cemu se torej prepiramo iu razgovarjamo o raznih proračunih, ako nikdar ne obveljajo. (Klici: Res je!) V tem zmislu sem jaz govoril in v „Slovencu" pisal o bolnici, če so se pa moji govori v Vašem glasilu zavijali, mene ne zadene nobena krivda. Ko sem jaz g. tovariša, glavnega urednika „Slov. Naroda", opozoril na tako pisavo, bil je njegov odgovor: „To je naša taktika". In to pove veliko, namreč: „Govorite, kar in kakor hočete, namen naš je, da Vas črnimo in drugače poročamo". Gospoda moja, to ni politično poštenje in če je kaj brezvestno, brezvestno je tako navijanje, ne pa tisto, kar sem jaz govoril. Tako sumničenje moje osobe odločno odklanjam in je nerazpečateno vrnem na Vašo adreso nazaj ! Glede dogodkov v Starem Trgu ne bom govoril ; tam nisem bil navzoč, vprašam Vas pa samo to: Kdo pa je v Idriji naš shod razbil? Ali se niso godile tam ravno take ali še večje surovosti, kakor pozneje v Starem Trgu ? Gospod|e. kar je Vam do-volieno, tega tudi nam ne smete v zlo šteti, vsaj tako liberalni bodite. Sicer pa stvar v Starem Trgu gotovo ni bila taka, kakor se je razmazala po gotovih glasilih, akoravno dotičnih dogodkov nikakor ne odobravamo. Sicer pa ste jih v prvi vrsti Vi zakrivili. Dalje je gospod poslanec Hribar omenjal, da vedno zabavljam proti posestnikom na deželi, ki imaio nekoliko več denarja, in da hujskam ljudstvo proti njim. Želel bi, da bi bil gospod posl. Hribar navzoč, kadar jaz rogovilim po kmetih, ker bi se potem gotovo prepričal, da jaz nikdar nisem hujskal v tem zmislu. Kar se mene tiče, je ta trditev gospoda poslanca Hribarja neresnična, za druge pa ne vem in tudi nisem zanje odgovoren. Proti čemur sem se pa obračal, bilo je to, da se v sedanjih razmerah, ko kmet lakote mre, še vedno nahajajo dolgovi po 20% vknjiženi. Gospoda moja, ali nima vsak domoljub pravico in dolžnost, delati na to, da se odpravijo taki dolgovi, in svariti ljudi, da ne gredč več brez nade in upanja, da bi kedaj mogli poplačati dolgove, v žrela takih pijavk. Zato smo začeli ustanavljati RaiiTeisenove posojilnice, da se ljudstvo reši tistih pijavk, pa naj so Vaše ali naše stranke. To je v resnici narodno delo, taka vprašanja, naj so naša skrb, da bomo postali gospodarji na svoji zemlji in imeli zagotovljen obstanek, ne pa, da bi se veino pulili samo za jezik. Tudi jaz sem v narodnem oziru radikalec v-^m smislu, da odločno zahtevam za narod slovenski vse naravne in državne pravice, ali časi zahtevajo še nekaj druzega. Besni so dnevi in socijalno vprašanje šiloma trka na vrata, kakor je že naglašal v zbornici bivši naš tovariš Šuklje z veliko večjo zgovornostjo, nego bi bilo meni mogoče. Socijalno vprašanje, to je polje, na katerem edino je mogoče združenje v skupno delovanje za obstanek in razvoj naroda našega. Ne bom več ua dolgo govoril, ampak samo to še rečem: Ločijo nas načela, a v mnogem oziru tudi samo predsodki. Sodite nas nepristransko po dejanjih, ne po tem, kar se iz zakotja pisari proti nam po časnikih, ki so največ storili in so največ krivi, da se je nezaupanje pričelo in strastni prep:r med nami vnel. Gospodje, večkrat se govori o „li-beralc h". V dobrem pomenu besede namreč : Daj vsakemu svoje kar mu gre — smo lahko vsi liberalni, in sem tudi jaz, toda v slabem pomenu, kakor sedaj velja v verskem in političnem oziru, odklanjam odločno za svojo osebo tako očitanje. Ce ste Vi pravi liberalci, zakaj ste me spodili iz ljubljanske čitalnice z besedami: „Kaj ima tukaj opraviti ta iar ?" To se je meni zgodilo, kaj pa se bi bilo še le zgodilo kakemu dr. Mahniču ? (Veselost.) Tako postopanje gotovo ni liberalno, kakor si jaz tolmačim pravo liberalnost. Želim pa, da bi se s časom sporazumeli, da preneha prepir, a to bo mogoče v teku let, če ponehajo Vaši predsodki do nas in če obveljajo krščanska načela v javnem življenju. Boj ni naš namen, ampak sredstvo, da se zjasnijo pojmi. To želim v prid nagemu narodu in deželi Kranjski. (Živahno odobravanje na levi.) Politični pregled. V Ljubljani, 22. januvarija, Grof Badeni in Mladočehi. O razmerju mej ministerskim predsednikom in Mladočehi se je nekoč poslanec Enn izrazil tako-le' Res je sicer, da je odstopil grof Thun z ozirom na Mladočehe, vendar bode vkljub temu ostala njegova stranka v dosedanji opoziciji nasproti vladi. Ministerski predsednik poudarja neprestano, da je mogoča rešitev češkega vprašanja le tedaj, ako se dožene sprava z Nemci. Sporazumljenje z Nemci in Mladočehi je pa še jako daleč Mladočehi bodo in morajo tudi nadalje zahtevati, da se ozira vlada tudi na moravske Cehe in se jim izroči deželna uprava, ki je sedaj v nemških rokah. Ako se bodo pa Nemci še nadalje upirali češkim zahtevam, tedaj je izključeno vsako sporazumljenje. Poleg tega zahtevajo Mladočehi, da vlada pospešuje narodno jednakopravnost za šleske Slovane. — Kakor je iz tega razvidno, ni povedal poslanec Eim nič novega. Jedno je gotovo, da si namreč grof Badeni veliko prizadeva za spravo mej Mladočehi in Nemci, kar pa ne bode tako lahko mogoče, posebno tako ne, da ne bi žalil jednega obeh narodov. Dunajske občinske volitve in socijalna demokracija. V ponedeljek zvečer se je vršilo ua Dunaju 16 socijalnodemokratičuih shodov z dnevnim redom: „Naša brezpravnost v dunajski občini." Naj-važneji je bil shod v prvem okraju, ker je bil ta shod prvi večji nastop socijalistov. Na shodu je govoril žid dr. Adler, ki je pojasnjeval, da autisemitje niso prav ravnali povodom razpustitve mestnega zbora, ker se je s tem krivično postopalo z občinsko avtonomijo. Potem je pa nauduševal zbrane poslušalce za svoja načela in izrazil nado, da se bode pri prihodnjih volitvah posrečilo socijalni demokraciji, pridobiti večje število dunajskih volilcev in potemtakem tudi nekaj mandatov v mestnem zboru. Poslednja trditev se zna v toliko vresničiti, v kolikor jih bodo podpirali židovski kapitalisti, in ti gotovo ne bodo držali rok križem, marveč dobro — mazali. Državna podpora za ogerske protestante. Ogerski protestantje avgsburškega veroizpo-vedauja so izvolili poseben odbor, ki naj bi sestavil spomenico na ministerskega predsednika, v kateri ima dokazati, da je dosedanja letna podpora v znesku 74.000 gld. premajhna in se torej prosi, da se ta primerno zviša. Kot posebnost je pa omeniti to, da zahtevajo protestantje posebnega zakona, ki naj bi določeval vsakoletno državno podporo v znesku 400.000 gld. Dosedaj je bilo dovolj, da se je podpora vsakokrat vstavila v proračun, sedaj si pa hočejo zagotoviti vsakoletno gotovo svoto. — Ta protestantska predrznost ima tudi svoj namen. Turinski mestni svet in 20. september. Poročali smo že, da namerava vlada razpustiti turinski mestni zbor, ker je odklonil predlog nekaterih framasonskih svetovalcev, naj se dovoli potrebni znesek za narodni praznik 20. septembra. Katoliški poslanci pa niso hoteli čakati, da bi jih zapodila vlada z zborniških sedežev, marveč so se sami odpovedali zborniški časti. Vsled tega je nemogoče vsako nadaliuo delovanje mestnega zbora. To je nad vse razkačilo liberalne kroge in vprizorili so pred mestno hišo nepopisen škandal. Vrhu tega pa je bila, skoro gotovo po dogovoru, odsotna vsa mestna straža in orožništvo, in le malo je manjkalo, da niso pobili odhajajoče katoliške odbornike. Najbolj označimo to pobalinstvo, ako omenimo, da je obsoja celo liberalna „Gazzetta di Parma." — Lep vzgled avite colture I Rusija. Včerajšnji listi objavljajo carjev ukaz gledč vsporeda slavnosti povodom njegovega kronanja v Moskavi. V tem ukazu opominja car svoje podložuike, naj po moči skrb6 za to, da se vse nameravane slovesnosti vrše v najlepšem redu, da se na ta način pokaže svetu, kaj vse premore mogočna Rusija. Pomenljiv je pa posebno naslednji odstavek carjevega ukaza, ki kaže, da ne bo sprememb v notranji politiki Rusije. Glasi se namreč: „Poživljamo vse svoje zveste podložnike, naj se na imenovani dan z nami veselijo in iz dna srca prosijo delivca vseh milostij, da razlije nad nas svojega duha, da utrdi našo vlado in nas vodi po stopinjah našega nepozabnega očeta, čegar življenje in delovanje v korist drage domovine nam bode vedno svitel vzor." Dnevne novice. V Ljubljani, 22. januvarija. (Občutljivi poslanec dr. Majaron.) Dan za dnevom objavlja „Narod" napade osebne in neosnovane na poslance naše stranke. Mi smo na to molčali, a ker je že opetovano napal paslanca Pfeiferja in nazadnje zaradi vodovoda na Raki, da zanemarja svoje dolžnosti, povedali smo, kakor smo zvedeli iz dotične seje finančnega odseka, da je uprav dr. Majaron kot poročevalec imel važne pom sleke proti predlogu, in ako bi bili šli po njegovem, da bi bila stvar odložena (ne odklonjen«, kakor smo zadnjič poročali), da zato „Narod" nima nobenega vzroka tem povodom napadati poslanca naše stranke. Ta notica pa je dala povod dr. Majaronu, da je vprašal načelnika finančnega odseka, poslanca Kluna, kako se ta notica strinja s tajnostjo odsekovih posvetovanj, in če gaje volja v „Slovencu" popraviti, ker se stvar ni resnično poročala. Poslanec Klun je odgovoril, da to ni v nobeni zvezi s finančnim odsekom, da torej n ma povoda o tem ničesar vkreniti, razen da želi, naj bi se s takimi neumestnimi malenkostmi ne tratil v zbornici čas, katerega potrebujemo za važnejše stvari. — Za dostojnosti v noticah glede poslancev naj poskrbi dr. Majaron najprej v „Narodu". To je živa potreba. (Kanonično umeščen) je bil danes na župnijo Prežganje, č. g. Josip Pristov, do sedaj kapelan v Duhu. (Dnevni red) seji obč nskega sveta ljubljanskega v četrtek, 23. dan januvarija 1896, ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Oznanila predsedstva. — II. Stavbinskega odseka poročilo: a) o pregledanem splošnem regulacijskem načrtu za Ljubljano ; b) pri pravah za gradnjo novega poslopja na mestu bivše meščanske bolnišnice. — III. Šolskega odseka poročilo : a) o nasvetih c. kr. mestnega šolskega sveta gledč povišanja dotacij za stvarne potrebščine, učila in knjižnico in gled^ dovolitve izvanredne podpore za ureditev šolskega vrta pri dvorazrednici na Barju; b) o dopisu c. kr. mestnega šolskega sveta zadeva-jočem popolnitev mesta otroške vrtarice pri I. mestnem otroškem vrtcu; c) o prošnji mestnega učitelja Fr. Kokalja za nagrado za spisane strokovne kataloge. — IV. Občinskega svetovalca Ivana Šubica s#mo-stalni predlog gledč ustanovitve obrtne šole meha-nično tehnične smdri. (Nov nab ralnik za pisuia) je c. kr. poštni urad postavil na stolnem trgu pri „Stefetovi" proda-jalnici. (Misijon ) V nedeljo, na god sladkega Imena Jezusovega, se je začel v Konjicah sveti misijon, katerega vodita čč. misijonarja Jezusove družbe, P. Franc Doljak iz St. Andraža in P. Jak. Vrhovec iz Ljubljane. Udeležba je jako povoljna. (Žandarme.rijska statistika.) S početkom leta 1896 šteje c. kr. žaudarmarija na Kranjskem: Pri štabu v Ljubljani 1 majorja, 1 ritmojstra-računo- vodja, 4 stražmojstre. Pri službenih oddelkih: 1 rit-mojstra I. reda, 2 poročnika, 11 stražmojstrov, 60 četovodij in 205 žandarmov. Vsih žandarmarijskih postaj je 72. Jeden žandar ima varovati in čuvati 1807 oseb—dokaz, da smo Kranjci vendar le miroljubno ljudstvo. (Šola na Grmu.) V zadnji seji deželnega zbor» je bil \8prejet tudi naslednji predlog poročevalca Povšeta, oziroma finančnega odseka : Deželnemu odboru se priporoča, da se dogovarja s poljedelskim ministerstvom ob osnovi posebnega kuratorija za deželno vinarsko šolo iu o tem stavi v prihodnjem zasedanju primerne predloge. — Dalje je bil vsprejet z večino predlog poslanca viteza Langerja, naj deželni odbor, ko bi bilo treba, plačo zviša vrtnarskemu pomočniku ter mu da naslov „sadnega vrtnarja". * * * (Nesreča za nesrečo.) Poštena zakonska Ratej iz Kaceneka sta imela lani v pisarni poplačati dolg okoli 100 gld. -Ker dopoludne nista zgotovila svojega posla, sta šla opoludne v krčmo. Ko se popoludne vrneta v pisarno, nimata več denarja. Ker sta že oba priletna, jima je gotovo zvit slepar denar izple-tel. Mladi knez Windiscbgratz se je plakaiočih Ra-tejev usmilil ter jima — brezobrestno — posodil potrebni denar. Letos na predvečer sladkega Imena Jezusovega njima je pa hudobnež ubil sina Janeza, ki bi bil moral stariše svoje preži viti. Vzrok še ni znan. Bržčas je nesrečno ljubosumje. C. kr. okrajno sodišče konjiško je že začelo preiskovati to hudodelstvo. Naj bi ponočnjaki dobili zasluženo plačilo. (V Ptuju) je gospodu c. in kr. polk. zdravniku dr Jan. Schiffrer-u umrla 18. januvarija njegova tašča gospa Roza Hofman, vdova po pokojnem dr. Jos. Hofmanu iz Prage. (S Šaleške doline.) Preteklo nedeljo ustanovili so v krčmarja Raka gostiiui društvo „Sfldmarck". Rak je bojda odbornik, „Pabriksfranzl" predsednik, Pavline blagajnik, Vinko tajnik, Miha Pichler pod-piralni ud, Franc Smodiš, Anclin in nekaj Vošnja-kovih delavcev. Vprašam le Slovence Šaleške doline, ali hočemo še nadalje naše krvavo zaslužene krajcarje tem našim preganjalcem iz posestev, podedovanih od naših očetov ? Ali ni to naša sramota ? Mislim, da bode nas vendar jedenkrat pamet srečala ? (Načrt novega lovskega zakona) je izdelal štajerski deželni odbor, po katerem bi se smeli v krajih, kjer so večinoma vinogradi, celo leto zajci streljati. V krajih, kjer se le deloma bavijo z vinarstvom, se bodo zajci le v tistih občinah smeli vse leto streljati, kier temu pritrdi občinski zastop. Želeti bi bilo, da se enaka vojska napove škodljivemu glodalcu tudi po krajih, kjer se bavijo kmetje s sadjarstvom. (Štajerski Nemci) so hoteli zopet pokazati, kaka gorko simpatizujejo s svojimi bratci v „raihu". Nameravali so prirediti izvanredno slavnost v proslavo petindvajsetletnice zjedinjenja nemškega cesarstva. Sestavili so v to svrho slavnosten govor ter ga predložili policijskemu ravnateljstvu. Poslednje jim je pa vender pokazalo, da so še ua avstrijskih tleh, in je zaplenilo omenjene govore. * * * (Veronaukna celovški realki.) Iz Celovca 19. jan: Kakor jeden mož, odklonila je koroška liberalna stranka predlog knezoškofa dr. Kahna, naj se tudi v treh višjih razredih celovške realke uvede vero-nauk. Ostali so zvesti svojim liberalnim načelom, da treba mladino vzgajati brez Boga. Učiteljstvo in vodstvo realke, dež. šolski svet, dež. odbor, liberalna večina dež. zbora, nadzornik Zindler, vsi, vsi so bili jedini v tem, da veroučitelj ne sme prestopiti pragu šolskih soban, vsi so jednoglasno odklonili veronauk! Kakor bomba raznesla se je zato novica, da vlada sama izroči našemu deželnemuzboru predlog, naj se vpelje i v višjih razredih veronauk! Tableau 1 — Ekscelencija Schmidt - Zabi6row in zvesti oproda mu dr. Gobane sta se v dež. šolskem svetu postavila po koncu kne-zoškotuvemu predlogu. V zbornici sta molčd odobravala početje liberalne večine in sedaj |ima pošlje osrednja vlada ta predlog! S kakšnimi čutili sta ga neki vsprejela ! Kje ostanejo sedaj tisti „temeljni razlogi," ki so vodili nasprotujočo kliko ! i — Radovedni smo sedaj, bodeta li ekscelencija Schmidt-Znbičrow in dr. Gobane imela pogum zastopati vladuipredlogpreddeželnozbornico. Da to storita, potem vsa čast toliki — mnogoetra-nosti in značajnosti. ki zna tako naglo zasukati se j v povsem principijelnih vprašanjih 1 Ali jim bode danes belo, kar jim je še sinoči bilo črno I ? — Ce hočeta Schmidt - Gobane biti dosledna, morata takoj ostaviti svoji mesti, kajti v tako važnem vprašanja ostati tako na cedilu, mora vender biti preveč za drugače tudi trdo kožo. Mi Slovenci ne bodemo žalovali ne za jednim, ne za drugim! * * * (Iz Trsta) se poroča : Pretečeno soboto je skočil v morje s ceste poleg Miraraara neznan človek ter vtonil. Sedaj se je dognalo, da je samomorilec stav-binski podjetnik Filip Badrich z Reke, ki je povzročil, da se je sesula stavba, o kateri smo nedavno poročali in pri kateri se je ponesrečilo več delavcev. V Trstu je imel nekaj sorodnikov. (Zatiralci slovenske mladine.) Odbor, ki zastopa slovenske stariše v borbi za slovensko šolo, se je osebno prepričal o nerabnosti Catiuellijeve vojašnice za šolske namene; enako so se prepričali vsi stariši, ki so vpisali otroke v novo šolo, — in tudi zató niso poslali včeraj tje doli svojih otrok. Vsled tega je odbor naprosil zdravnika dr. Ro jea, naj pregleda šolsko poslopje v zdravstvenih ozirih. Dr. Rojic je vestno pregledal prostore in izdal potem to spričalo : Naprošen od slovenskih starišev, ki imajo otroke godne za obiskovanje ljudske mestne šole, pregledoval sem podpisanec nekdanjo Oatinel-lijevo vojašnico v Podturuu, namenjeno sedaj za šolsko poslopje. Ob tej priliki našel sem sledeče: Hišo neposredno obkrožujejo od one strani zaporedoma stranišča, kurniki in odprta gnojišča sosednih kmetov; od nasprotne strani pa odprt smrdljiv odtok gnojišč iz uličnega kauala. Voda v odprtem kanalu je gnojnica, ki zaostaja in vedno močno smrdi. Šolska stranišča so v sredi poslopja in takó urejena, da bodo vedno k u -žila zrak v celem poslopju. Vse novozi-dane stene rečenega poslopja so še popolnoma vlažne in bodo — ako se okna zapró, še bolj pa, če se zakurijo peči — nezdrav sopar izparovale. Radi nezdrave lege, radi vedno okuženega zraka v najbližji okolici in v poslopju samem, bo to poslopje za šolo vedno nesposobno; dokler se pa zidovi ne posušijo, je že po postavi prepovedano prebivanje v takem poslopju tudi odraslim ljudem, — tembolj je pa nevarno za nežne otroke, ker je nevarnost velika, da dobe difteritis in druge nalezljive bolezni radi okužene okolice, ali pa davico in druge bolezni radi vlage zidov in radi okuženega zraka v šoli vsled slabe lege šolskih stranišč. V Gorici, 19. janu-varija 1896. Dr. Aleksij Rafael Rojic, zdravnik. Na podlagi tega strokovnjaškega spričala je šla nova pritožba na deželni šolski svet, — čegar dolžnost je zdaj, prepričati se o resničnosti v spnčalu določno naštetih, v nebó kričečih, uprav nečuveuih po-manikljivostij poslopja, kamor hoté zatiralci slovenske mladine pošiljati naše otročiče vsak dan v šolo. Tako piše „Primorec". — Upati je, da vkljub najhujšim laškim protiagitacijam Slovenci vendar enkrat iztožujejo pravico za slovenske ljudske šole v Gorici. (Obsodba zaradi demonstracije proti dvojezičnim napisom v Piranu.) Med onimi uporniki, ki so svojedobno na trgu Tartini v Piranu metali kamenje na sodnega slugo Ruzzierja, ko je isti snemal samoitali|ansko tablo raz sodno poslopje, da se ista nadomesti z dvojezičnim napisom, bil je tudi sedaj 13letni Lucijan Z^chin. Istega je svoječasno obsodilo piransko sodišče, ker mali revoluci|ou»ree ni izpolnil še 14. leto, samo na teden dnij ječe. Proti tej obsodbi vložila je fantalinova mati utok na tržaško prizivno sodišče. Minolo soboto )e isto razpravljalo o tem utoku. Z ozirom na mlečnozobuo dobo tfga fautalina znižalo mu je prizivno sodišče kazen na štiri dni zapora. Ta cvetka piranske „mu-larije" obnašala se je pred sodiščem jako dizno. In to drzovitost imenuje liberalni „II P;ccolo" — „tranquilina d'animo, superior« alia sua etíi", pobalina samega pa nazivlja „uua simpatica figurina". (Iredenta.) V tržaškem italijanskem poluslužbe-nem listu čitamo, da so te dni nepoznani zlikovci (bržkone dijaki) za mazali podobo N j. Veličanstva, visečo v neki sobi tukajšnje obč'nske višje realke. Kaj je storilo ravnateljstvo z ozirom na ta nov pojav tržaške iredente, o tem ni slišati ni- česar. Taki pojavi odpustne „otročarije", — kakor nazivljajo izvestni gospodje iz umevnih vzrokov taka hudodelstva — so sad „liberalne" • laške vzgoje. Boljšega argumenta pač Bi trebalo za podržav-ijenje naših občinskih srednjih šol! (Preiskava v Pirana zaradi žaljenja hrvatskih poslancev.) Kakor poročajo iz Pirana tržaškemu „Piccolo della Sera," dospel je 16. t. m. zvečer na-mestniški koncipist dr. Fabrizi v Piran s posebnimi pooblastili od strani okr. glavarstva koperskega. — Dr. Fabrizi naj preiskuje oni znani dogodek, ki se je pripetil v P ranu hrvatskim deželnozborskim poslancem. Pooblaščenec dr. Fabrizi da je zaslišal vse izvoščeke, ona dva težaka, ki sta popustila kovčeka, dasi sta bila plačana, jednega pilota in nekega moža, ki je bil baje slučajno prisoten, ko se je vršil uapad na poslance. Nadejamo se, da bodejo oblasti v tem slučaju postopale proti krivcem kar najstrožie, da dobijo uporni, razuzdani duhovi v Piranu zasluženo lekcijo. Sicer pa je značilno to za ljudi, ki še zbijajo šale iz poštenih ljudij in uglednih mož, kojim se je dogodila tolika krivica in nečuvtno nasilstvo. „H Piccolo" smeši vrle poslance; ve naj, da po onem dogodku njegovi somišljeniki piranski sicer niso postali smešni, pač pa — umazani, še bolj nego so bili dosedaj. „Un' allegra comitiva" — nu da, kdor nima zmisla iu čuta za človešj*o dostojanstvo, temu se zdi vse smešno. Društva, (Društveni praznik katol. društva za d e 1 a v k e) se je preteklo nedeljo po vsporedu prav slovesno obhajal. Ziutraj ob 7. uri je bila mestuo-župnijska cerkev sv. Jakoba napolnjena do zadnjega kotička. Ker društvo do sedaj šteje nekaj nad 700 udov, je razvidno iz tega, da je k sv. opravilu prihitelo tudi veliko druzega ljubljanskega občinstva, katero se vedno bolj zanima za blagor delavskega stanu. Preč. gosp. predsednik, kanonik Jan. R. z man je v prisrčnih besedah govoril o prazniku presv. Jezusovega imena. Med sv. mašo, katero je č. g. stolni vikar Matija Mrak opravil za mrtve društvene člane, so društvene pevke pod vodstvom bi. g. L. Belarja res tako izvrstuo pele, da je bil po svetem opravilu samo jeden glas: „Tako lepega iu ganljivega petja že dolgo nismo slišali". Po sv. maši je bil blagoslov z Najsvetejšim po rimskem obredu iu na to skupno sv. obhajilo, katerega so se vdeležile, kakor je bilo videti, gotovo vse društvenice. — Pri večernem shodu so se vrstile primerne deklamacije iu pesmi. — C. gosp. stolni vikar Fr, Birk pa je v jnko poljudnem govoru navzočim narisal pomen praznikov, oziraje se na nedelj, evangelij, na skupno sv. obhajilo ter na Jezusovo ime, katero na) delavke veduo ohrani v lepi edinosti in ljubezni. Po zahvalnem govoru preč. g. predsednika, je sledila živahna dražba, katera je vzbudila prav veliko nedolžnega veselja. (Slovensko de lav. pevsko društvo „Slavec") ima v nedflj, 26. t. m. svoj redni občni zbor v salonu pri Perlesu ob 2. uri popo-ludne. Vspored : 1. Nagovor predsednika. 2. Poro čilo tainika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo revizorjev. 5. Volitev novega odbora. 6. Razni nasveti in interpelacije. Odbor. Telegrami. Dunaj, 21. januvarija. Nadvojvoda Karol Ludvik, nadvojvodinja Marija Terezija s hčerama, nadvojvodinjama Marijo Annunciato in Elizabeto ter nadvojvoda Ferdinand Karol so nastopili danes potovanje na vzhod. Sredec, 21. januvarija. „Agence Balca-nique" poroča: Danes se je otvorilo sobranje. Kadi neugodnega vremena je odsotnih več poslancev. Včeraj ni dospel noben vlak. — Trdi se, da se povrne princ Ferdinand naj-dalje do 27. t. m. V parlamentarnih krogih še vedno upajo, da se vrši prekrst princa Borisa koncem tega meseca. Sredec, 21. januvarija.. Obravnava glede Stambulovega umora se prične sredi febru-varija. Pariz, 21. januvarija. Zbornica je pričela danes s posvetovanjem o posojilu za Tonking v znesku 80 milijonov. Madrid, 21. januv. Brzojav iz Havane poroča: Kapitan ¡Sanchez je s svojimi vojaki napadel večjo vstaško četo ter jo po dolgotrajnem hudem boju popolno premagal. 30 vstašev je ubitih, in nad 100, mej njimi vodja Numez, ranjenih. Madrid, 21. januvarija. Danes došle brzojavke iz Havane poročajo, da je položaj ugoden, in zatrjujejo, da španjske čete marljivo zasledujejo vstaše in da so bili ti prisiljeni ostaviti pokrajine Pinar del Rio in Havana ter se umakniti proti vzhodu. Maršal Martinez Campos je prejel od kraljice brzojavno zahvalo ter odpotoval iz Havane. Pri odhodu ga je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo. Bern, 21. januvarija. Zvezni svet je sklenil povabiti vse evropske vlade na mej-narodni shod, ki se ima vršiti letošnjo spomlad v Bernu in na katerem bi se posvetovalo o železnicah in prometu. Carigrad, 21. januvarija. Dosedanji poslanik na Dunaju, Galib - Bey, je odpotoval včeraj na Dunaj, da izroči svoje odslovilo pismo. Tujci. 20. januvarija. Pri tUo;',u : Pollak, Ulman, Kotli, z Dunaja. — Klein iz Gradca. — Gruden iz Idrije. — Neme« iz Kokre. — Jagodi« iz Novetra Mesta. Pri Malidu: Hueber. Linhart, Hilfreich, Wallheim, Weiss, Neuinan, Eder z Dunaja. — Felle iz Gradca. — Wolf iz Trsta. — Pelbinger iz Celovca. Pri Lloydu: Schinidt, Carplus z Dunaja. — Jakša iz Loke. — Berlic iz Mošenj. Pri Juinem kolodvoru: Potrovž iz Trebnjega. Pri bavarskem dvoru: Schleimer, Hiris iz Kočevja. — Miiller iz Beljaka. Pri avstrijskem caru : Kramar iz Št. Vida. — Rome iz Stor. Tržne cene v Ljubljani dné 22. janu arija gl. 1 kr. gl- kr. Pšenica, m. st. . . 7 80 Špeli povojen, kgr. . T- 64 Rež, „ . . . 7 30 Surovo maslo, „ . - 80 a Ječmen, „ . . . 6 40 Jajce, jedno . . . - Oves, „ . . . 6 80 Mleko, liter . . . - 10 Aida, „ . . . 7 50 Goveje meso, kgr. - 64 Proso, „ . . . 6 50 Telečje - 64 Koruza, „ . . . 5 5< Svinjsko „ „ . — 60 Krompir, „ . . . Leča, hktl. . . 2 80 Koštrunovo „ „ . - 40 12 _ Piščanec .... _ 55 Grah, „ . . . 12 — Golob..... _ 17 Fižol, „ . . . 10 — Seno, 100 kgr. . . 2 40 Maslo, kgr. . . — 90 Slama, 100 „ . . 2 70 Mast, „ . . Speh svež, „ . . — 70 Drva trda, 4 kub. m. 7 — — 60 „ mehka, 4 „ „ 5 Meteorologično poročilo. čas opazovanja 211 9. z v Stanje barometra v mm. 747 T Tempera-, tura ' Vetrovi po Celziju I si. vzh. Nebo jasno a * 5 s a a a ^ „ -M t» 00 I 7, zjutraj 746 2 —3-5 I sr. jvzh. oblačno H 2. popol. 745 0 -3 0 | Srednja včerajšna temperatura —2 8°, in za 0 o pod normalom. Eksekutivne dražbe. Andreja Vi d m a r j a iz Rakitne zemljišče (2105 gld.), terjatev 180 gld., dne 18. februvarija (ponovitev) na Vrhniki. Jakoba Kovača iz Bre/ovice nepremakljivo posestvo (5270 gld.), terjatev 989 gld. 48 kr„ dne 1. febr. in 4. marca v Ljubljani. Vpis tvrdke. Pri c. kr. deželnem kot trgovskem sodišču v Ljubljani se je izvršil v zadružnem registru vpis tvrdke „Hranilnica in posojilnica v Mošnjah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo" s sedežem v Mošnjah. Zadruga prejema denar na obresti, dobiva denarna sredstva s svojim zadružnim krfditom in daje posojila, Taeasni načelnik zadruge je g. Ivan Berglez, župnik v Mošnjah. Zalivala. 65 1 — 1 Za mnogoštevilne dokaze srčnega sočutja inej boleznijo in povodom smrti naše iskreno ljubljene in nepozabne matere, gospe Celestine Ekel roj. pl. Stransky vdove c. kr. vladnega svetnika za mnnge krasne vence, kakor tudi za obilno spremstvo k zadnjemu počitku izrekamo vsem ljubim, visokočaslnim prijateljem, znancem in sorodnikom od blizu in daleč tem potom najiskrenejo in sočutnejo zahvalo, ker nam je nemogoče, zahvaliti se vsakemu posamniku. Žalujoči otroci. rSiiiSiii? Najbolje priporočena ¡a preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih «neme in vreiinostij Menjaiisiea bančnega zavoda Scheihamrrier & Sc hatte ra Wien, Bozirk, fa nspl at» Part^rr? Trgovski pomočnik vešč v trgovini špecerijskega blaga, zmožen slovenskega in nemškega jezika z dobrimi spričevali, želi svojo dosedanjo službo spremeniti. Njegovo ime pove upravništvo »Slovenca«. 66 3—1 Zavod 34 za 26-1 umetnost slikarij na steklo v Brnu. Specijalittta : Izdelovanje cerkvenih oken. Sedemkrat odlikovan. Ceniki zastonj in franku. Katalogi na upogled. Prečast. duhovščini za liturgično uporabo najbolje priporočeno V. A.Vinding-a v liistricl ob Dravi na Koroškem patentovano, na posebni način prirejeno oglje za kadilnice 100 komadov gld. 180. poštni zabojeek po 150, 200 in 300 komadov. Pri naročilih blagovoli naj se posluževati nemškega ali latinskega jezika. Dobi se tudi patentovani stenj za večno luč. Priznanje. Pri Vas naročeno in prejeto oglje za kadilnice smo porabili Vnša iznajdba i« res krasna, namenu popolnoma zarioščujoča in praktična. Blagovolite mi poslati zopet zabojček s 300 komadi — Malteški redovni konvent v Pragi, III, Iiad-gasse 4, v maju 1895. I b 1, t. č. superijor. 19 52-48 _ ¡sa W11SQH uri EUT Najboljše, svetovno črnilo za čevlje! Kdor hoče imeti svoje obuvalo lepo temno-črno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpežno, kupi naj edino le Fernolendtovo črnilo za čevlje c.kr. Priv-jr^ifni. tovarne, ustanov- I jene eta 1832 naDunaji. Povsod v zalogi. Radi premnogih malovrednih ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime : St. Fernolendt. Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna creme za svitlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek. 33 62—2 3Hm«Mn in« »i V Vodmatn pri veliki cesti zraven tovarne za salame hiš. št. 94 je pet manjših in večjih stanovanj s povavniml aobaml in prostornimi kuhinjami precej v najem oddati. — Tudi se odda jedna velika in jedna manjša vlnaka klet. 67 1—1 Scfiicfit ovo patent* milo z znamko „labud" je najboljše izmed kateregakoli mila. 56 2 Najlepše darilo za godovne in svečane prilike. Oljnati portret 85x75 cm Antona Martina Slomšeka, najfiueje po najboljšem izvirniku izveden, na platno napet, v zlatih kovinsko - barok, antik-barok ter črnih zlato okrašenih okvirih po 10, 12, 15 in 18 gld. dobiva se v trgovini D. Hribarja v Celji. Kaj je Anton Martin Slomšek Slovencem, bilo bi preveč govoriti. Njemu se imamo zahvaliti za družbo sv. Mohora; njemu se zahvaliti za najboljše in najlepše pedagogiške spise in domovinsko ljubezen vnemajoče pesni. On bil je najodličnejši buditelj naroda, in najbolj vneti zagovornik pravic Slovencev. Nobena slovenska hiša naj bi ne bila brez slike tega slavnega moža, ki je in ostane vedni ponos in dika Slovencev. 741 10—6 Konrad Hopferwieser-jev. k, ,, -v zavod za izdelovanje orgelj v Grradcu, Lendplatz • * se priporoča ¡/C v izdelovanje novih orgelj v poljubni velikosti (s patentovano tipalno registraturo), pa tudi v prenavljanja ln popravljanja starih orgelj. Ker sem se strokovno izvežbal v največjih in najslovitejših zavodih za izdelovanje orgelj v Nemčiji, kakor so: E. F. Waloker v Ludwigsburg-u, W. Sauer v Frankobrodu in JE". G. Weigle v Stuttgart-u, torej morem tako glede na umetniško izvršitev in trpežnost, kakor tudi glede na uporabo najboljših priznanih novostij kar najboljše ustreči. — Priporočilna pisma so na razpolago. — Dolgoletno jamstvo, zmerne cene, poštena postrežba. 23 26—12 V zalogi Katoliške Tiskarne v Ljubljani izšlo je cavnokar: i pj I za mešan zbor zložil Janez Pogačnik op. 8. Cena partituri 50 kr. Vsak glas velja 10 kr. Po pošti 5 kr. več. Tesarski obrt w Ljubljani, Nove ulice št. 5 Se priporoča v vsa tesarska stavbena dela. — Cene povsem terpežnemu, zanesljivemu delu primerno nizke. Domača tvrdka! Domača tvrdka! 658 26—21 Ivan Zakotnik mestni tesarski mojster in zapriseženi izvedeneo c. kr. deželne sodnije. I> il o a, j s» M t> o 5K a» Dno 22 januvarija. ikupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru ... Avstrijska zlata renta 4 %...... Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 'Jyerska zlata renta 4%....... iteerska kronska renta 4%, 200 kron . . &vstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. JO mark............ iO frankov (napoleondor)...... italijanski bankovci........ Z. kr. cekini ........... 100 gld. 45 kr. 100 122 100 122 99 1010 361 121 59 11 9 44 6 85 60 50 hO 10 50 40 40 87 63 15 71 Dn6 21. januvarija. 4 % državne srečke i. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Duuavske vravnavnc srečke 6% . . . Duuavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4 % Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne ielezaice 3% . „ , južne železnice b% . , dolenjskih železnic 4 % 147 gld. — kr. l--'8 „ — „ 192 . — 98 „ 50 142 , — n 128 „ — 105 „ — 112 r — 98 „ — 11 99 „ 25 220 „ — 169 „ 80 131 „ 50 99 „ 50 n gld. kr. 60 I 25 „ Kreditne srečke, 100 gld........197 4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 134 Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 18 Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld........67 St. Gendis srečke, 40 gld.......70 Waldsteinove srečke, 20 gld. ..... 52 Ljubljanske srečke.........23 Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. . 165 Akcije Ferdinandovesev železn., lOOOgl.st.v. 3350 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . , 466 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 99 Dunajskih lokal, železnic delniška družba 60 „ — Montanska družba avstr. plan.....85 „ — Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 164 „ — Papirnih rubljev 100........1^9 * — 50 „ 25 Mm sSEjT Nakup ln prodaja 'TtXk .