(iSSArn NO. 97 !»i$u Domovina ivi e m e /tul- h o ivi e AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY « Sfc SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND 3. 0.. MONDAY MORNING, MAY 17, 1948 LETO L. - VOL. li. Pošljite nujne apele v USA kongres! Dobili smo poročilo, da je “Displaced persons Bill” zadržan v odboru kongresa in ga še ne nameravajo dati v razpravo in glasovanje, ker se čuti, da zakon nima dovolj prijateljev med poslanci in senatorji, da bi bilo sigurno, da bo sprejet. ■Čas zasedanja kongresa je kratek, če zakon sedaj ne bo takoj prišel na glasovanje, potem je propadel. Neobhodno je potrebno, da sedaj vsi, ki hočemo pomagati beguncem, pošljemo nove telegrame poslancem in tudi senatorjem, da zahtevamo glasovanje za ta zakon. Te dni se bo stvar morala odločiti, če propade, je bilo vse naše delo, da tudi USA sprejme primerno število beguncev, zastonj. Prosimo, da zastopniki katoliških Slovencev tekom teh dni pošljejo senatorjem in poslancem nujne pismene in brzojavne pozive, da vsi zahtevamo, da se zakon sprejme. Ponavljamo: takoj telegrafirajte ali vsaj pišite vsi! Vsak svojemu poslancu in senatorju! Liga katoliških slovenskih Amerikancev. ,#*!f.“IL0¥ 1 Titova vlada bo vzela posestva — «%A.n l,n4 O ln+i tsAim/Jli ^ vsem ameriškim državljanom DACHAU V E S 1 ri N KO Po več kot 2 leti trajajoči bolezni je umrla v Huron Road bolnišnici v petek zjutraj Mrs. Frances Badalick roj. Benčič, stara 44 let. Stanovala je na 19330 Meredith Ave. Tukaj zapušča soproga Josipa, ki je za-' poslen kot stavec pri Ameriški' Domovini, brata Edwarda, ses- j y ^ gmo že napovedalii pa tri Molly Lourin in Lillian Lo- ponav]jamo< Pazite, da boste patich in več sorodnikov. Po- brab čudovito zanimiv popis žvi-greb je danes zjutraj ob 8:45 iz ,jenja od nacistov na počasno Zeletovega pogrebnega zavoda 8mrt obsojenih zapornikov. Na_ v cerkev sv. Križa na Lak* gemu m^dniku se je posrečilo do-Shore Blvd. m 200. cesta ob m originalen iivljenjepia alo_ 9:30 m na Kalvarijo. venskega izflbraženea> ki je dve Anton Kolenc I ]et; sam živel v Dachau. Popisu- Po 15 mesecev trajajoči bo- je iskreno, odkritosrčno, pestro lezni je umrl v soboto zjutraj jn fivo Popis ni novela, ampak na svojem domu Anton Kolenc,1 preprosb popjs dnevnega življe-star 66 let, stanujoč na 1117 E.; nja y Dachau. AIi prav zato je 63. St. Doma je bil od Št. Ru-,^^ ze]0 zanimiv in 'za bralca perta na Dolenjskem, odkoder privia{en DRŽAVA — JEČA. — Kadar obsojeni v Mariboru trije usluž- vzamete v roke jugoslovanski list zmeraj berete o procesih, ječah, zaporih, prisilnem delu. Jugoslavija postaja ječa. Pri tem se spomnimo, kako je Lenin, veliki prerok sedanjega komunizma, govoril italijanskemu pisatelju Giovanniju Papini-ju o državi kot ječi. Takole je modroval: “Ljudje so plačane zverine, ki jih strahuje druga, močnejša zverina. In taka zverina sem jaz. Najvišji namen vsake vlade mora biti spremeniti državo v eno samo veliko ječo. Od tre-' zapro v ' " iha premil i in skrbeti, zakaj to zdaj delajo zanj drugi. Spremeniti Rusijo y, veličastno, ogromno temnico, to so moje sanje.” Tako, pravil Papini, je govoril Lenin. Nam se zdi da je Jugoslavija že taka velika ječa. Kljub temu hočejo v njej napraviti še posameznih celic. Cilj vseh obsodb pa je — strahovanje, teror. V tej luči moramo gledati neprestane obsodbe, če jih hočemo malo razumeti. V MARIBORU je bila spet obsojena skupina ljudi iz okolice svetega Lenarta v Slovenskih goricah. Poročila komunističnih listov pravijo, da so obsojeni kot križarsko četniška tolpa, ki se je borila proti sedanji državni ureditvi. Torej je res veliko ljudi proti tej ureditvi. Najvišje je obsojen Sušnik Ivan, ki je dobil 20 let. Na 15 let je obsojen Potočnik Franc. Obtoženci: Omersu Leopold, Fras Feliks, Fras Marija, Kocbek Vinko in Kupčič Franc so obsojeni za dobo od 3 do 10 let. OBSODBA TREH SABOTERJEV. — 7. aprila so bili benci državnega podjetja “živila.” S poverjeno državno imo-vino so ravnali tako slabo, da so napravili 233,000 din škode. Neki Drago Folmar je dobil 10 let, Slavko žitnik 6 let in Rajt-man Marija 10 mesecev. Značilno pri tej razsodbi je to, da ta izrečno trdi, da so krivi s sovjimi dejanji, da ljudje nimajo zaupanja v državna podjetja. Verjamejo,,da ljudje nimajo zaupanja, toda s kaznimi ne bodo napravili iz prejšnjih partizanov dobrih upravnikov. Skupna last ne naredi ljudi boljšh. INI. — 17. aprila so bili je obsojeni v Ljubljani štirje železničarji. Pravijo, da so namenoma sabotirali delo v ljubljanski kurilnici. Glavni krivec da je neki Snoj Anton, šejo, da je zbežal svoječasno z drugimi na Koroško, pa se je potem vrnil. Vrnil pa da se je z namenom, da dela v Jugoslaviji škodo in da hujska proti oblasti. Govoril da je o skorajšnji intervenciji ameriških imperialistov. Ta Snoj da je tri bivše pristaše domobrancev pridobil, da so začeli s s^otažo. Hoteli so s pokvarjenimi stroji ovirati promet. Obsodili so Snoja na 20 let, Peterosa Karla na 16 let. Ježka Antona na 5 let, Pehariča Janeza na 3 leta. Tako se množe zastonjski-de-(Dalje na t. strani) O- je prišel v Ameriko leta 1905. Zaposlen je bil v Graphite Bronze Co. Tukaj zapušča soprogo Josephine roj, Škabar ter otroke: Mrs. Emily Elliott, Anthony Jr., Frank, Mrs. Josephine Žurga, Mrs. Vida DiLillo, Joseph in Elmer ter 6 vnukov. Bil je član društva Glas clev. delavcev št. 9 SDZ. Pogreb bo iz Gr-dinovega pogrebnega zavoda v sredo zjutraj ob 9 in v cerkev sv. Vida ter na pokopališče Kalvarijo. Jernej Želodec V petek popoldne ob 5 je u-mrl Jernej Želodec, star 74 let, tehal jt Tri na dan V Graji so našli truplo pogrešanega amer. časnikarskega poročevalca Atene. — Ameriški časnikarski poročevalec George Polk, katerega so pogrešali v Solunu zadnjih 7 dni, je bil najbrže u-morjen. Njegovo truplo so našli na morskem obrežju. Ker je imel pri sebi še ves denar sodi-Kjer je mnogo dima, je vča- j0i da ae gre za roparski umor. sih tudi ogenj, zatorej bo morda ^a trupiu so tudi znaki nasi- res prišlo do kakih mirovnih raz- ya, govorov z Rusijo. V Ameriki so >vorov z Rusijo. V AmeriKi so i p0jk je rekel, da bo skušal ato vrata vedno odprta, pa še |najti stik z vodijo gerilcev na na stežaj. Na kar morajo ameriški državniki paziti, ako res pride do. kakih konferenc, je to, da se jim ne bodo godilo, kakor se je Rooseveltu v Teheranu in na Jalti, kjer je bil kot medna tepka v rokah ruskega Jožeta. * * * Ampak če bodo naši in drugi državniki res sedli k zeleni mizi z Sovjeti, bodo morali ti prej nekoliko v šolo, kjer se bodo naučili še kakšne druge besede kot — ne! severu. Zato se niso posebno v?nemrijali, ko se ni vrnil svoj hotel. Mislili so, da je od potoval na poizvedovanje. V soboto so pa našli njegovo truplo. Polk je pisal kritično o gerilcih, pa tudi o sedanji grški vladi, o- Angleška princeza zdaj čaka tetke štorklje London. Govorice so Se raznesle, da pričakuje angleška princeza Elizabeta tetke štorklje enkrat v oktobru. Elizabeta je prva na vrsti za angleški bovega prestol. Dnevno življenje v Dachau, to so štiri besede, ki povedo muče-ništvo od zore do mraka; izredne junaške ljudi, ki se srečujejo; izredne svinje v človeškem telesu, ki jih ponižujejo, zaničujejo in ugonabljajo! mrdr, bil iz vasi Narin, Notranjsko, kjer živi še vedno njegova soproga Frančiška roj. Kapel. Poleg soproge zapušča v stari domovini tudi tri hčere: Vikto-O tem pi- rija, Bernarda in Ljudmila ter brata Andreja. V Ameriki je bil vsega skupaj 40 let. Bil je med tem v domovini na obisku. Bil je član podružnice št. 5 SMZ. Tukaj zapušča sina Maksa na 989 Addison Rd. ter nečake in nečakinje. Pogreb bo jutri zjutraj ob 9:30 iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla na 40. cesti. Novorojenček umrl Kmalu po rojstvu je umrl v nedeljo pop. sinček, ki ga je rodila Mrs. James Mahoney v Glenville bolnišnici. Mrs. Mahoney je hči pok. Johna Tomažič in Mrs. Ane Tomažič, roj. Bizjak, ki vodi mesnico in gro-cerijo na Grovewood Ave. Pogreb ima v oskrbi Grdinov pogrebni zavod. . Ana Ferenčak Včeraj zjutraj ob 4:45 je umrla v Cleveland Clinic bolnišnici Ana Ferenčak, roj. Cerar, stara 57 let. Stanovala je na 1201 E. 177. St. Doma je bila iz vasi Radomlje pri Domžalah, odkoder je prišla v Ameriko leta 1913. Bila je članica št. 442 SNPJ, podružnice št. 41 SŽZ in Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete. Tukaj zapušča žalujočega soproga Josepha, ki je doma iz vasi Župelevec, fara Kapelje pri Brežicah in sina Josepha. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:45 iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete ob 9:30 in na Kalvarijo. Milan Trivich V Charity bolnišnici je umrl Milan Trivich, star 64 let. Živel je na 1563 E. 36. St. Doma je bi] iz Bosne in je prišel v Ameriko leta 1910. Tukaj ni, ma nobenih sorodnikov. Pogreb bo jutri popoldne ob 2 iz Golu-pogrebnega zavoda v cerkev sv. Save. Vse je presenetila vest, da Je Ameriki priznala Izraelsko državo Zed, države so jo takoj priznale, Km je bila ShSSk! - Itfedna konferenca skupščine Zveze narodov je bila silno presenečena, ko je udarila med delegate vest kot strela z jasnega, da je predsednik Truman nagnanil, da ameriška vlada prizna samostojno Izraelsko državo v Palestini. Židje so bili vsi iz sebe od veselja, Arabci so pa vpili, da so osleparjeni. Takoj se je oglasila delegacija republike Guatemale in naznanila, da tudi prizna novo židovsko držalo. Andrej Gromi-ko, delegat Sovjetske zveze, je povedal skupščini, da “obstoja nova židovska država.” S tem je samo priznal njen obstoj, toda uradno priznanje države mora priti iz Moskve. Vlad Zed. držav je s tem že tretjič spremenila svoje stali' šče glede delitve Palestine. Prvič je predlagala in pridobila generalno skupščino za to, da se razdeli Palestino med Arabce in Žide. Potem so Zed. države izjavile, da to ni mogoče in sklicana je bila izredna seja generalne skupščine, da ukrene kaj drugega. Toda med tem so Židje ne glede na tp, kaj bo u-krenila Zveza narodov, razglasili svojo državo in Zcd. države so bile prve, ki so jo priznale, torej s tem javno izjavile, da so za delitev Palestine. Tisti, ki ste naturalizirani državljani v Zed. državah in ki imate v stari domovini posestva, boste obnje, ker si jih bo prilastila Titova vlada, če si jih že ni. V naslednjem ponatisk.ujemo dobesedno iz ljubljanskega dnevnika: ‘Člen 3. —. Za členom 7. se dodaja nov člen 7 a, ki se glasi: Z dnem, ko stopi ta zakon v veljavo, bodo nacionalizirane in prešle v državno last vse nepremičnine, ki so lastnina tujih državljanov, tujih ustanov ali tujih zasebnih in javnopravnih oseb. Izjeme so: 1. nepremičnine kmetovipoljedelcev, ki sami obdelujejo svojo zemljo, 2. stanovanjska poslopja, ki služijo lastniku-pretežno za njegovo stanovanje; 3. nepremičnine predstavnikov tujih držav, ki jim služijo za službene potrebe. Jugoslovanski državljan, ki sprejme tuje državljanstvo, izgubi pravico lastnine do nepremičnin v FLJR (Federativna Ljudska Republika Jugoslavije), ki s tem preidejo v državno last. Izjemo more dovoliti samo minister pravosodja F. L. J.R. bo izdal potrebna navodila za prenos lastnine nacionaliziranih nepremičnin na državo. Ta zakon stopi v veljavo, čim ga sprejme Ljudska skupščina FLJR. * • * Tako je dobesedno zapisano v ljubljanskem listu. Mi tukaj ne vemo, kdaj je bila “ljudska skupščina,”, torej tudi ne moremo vedeti, če .je zakon že veljaven ali ne. Vemo pa, da ga bo “ljudska skupščina” sprejela pri prvem zasedanju, ko je vzorec za zakon enkrat razglašen v listih. S tem zakonom so ali bodo izgubili svoja posestva vsi Ame-rikanci jugoslovanskega poko-ljenja, ker zakon govori izrecno: Jugoslovanski državljan, ki sprejme tuje državljanstvo (v vašem slučaju ameriško), izgubi pravico dri" nepremičnin v Jugoslaviji, ki s tem preidejo v državno last. Nepremičnina po. meni vse, kar se ne da premakniti, to je zemlja, hiše, njive, travniki, gozdovi. Mnogi naši ljudje v Ameriki ima posestva v stari domovini. Nekateri jih niso prodali, ker so nameravali še kdaj iti domov, drugi zato ne, ker niso mogli dobiti zanje denarja sem. Kdor je svoje posestvo pred tem zakonom prepisal na kakega svojca doma, ga je vsaj rešil, da ga ni pograbila zastonj država. Po sprejemu tega zakona niti tega ne more več storiti, ker mu je Titova vlada posestvo enostavno zaplenila. Razne drobne novice h Clevelanda h to okoli oa Smrt v domovini— Joseph Trebeč iz 1255 E. 61. St. je prejel od sestre Mici iz Sežane, Slovensko Primorje, žalostno novico, da je tam 15. aprila umrla njegova ljubljena mati Marija v starosti 72 let. V domovini zapušča pet hčera in večje število sorodnikov, v Buenos Aires, Arientina, sina Ludvika, v Clevelandu pa dva sina, Franka in Josepha. Naj v miru počiva v skupnem grobu s svojim soprogom Josipom, ki je umrl pred 10 leti. Bodi obema lahka domača gruda, preostalim naše sožalje. Delegati za konvencijo ABZ— Na včerajšnji seji društva sv. Janeza Krst. št. 37 ABZ sta bi->a skoro soglasno izvoljena za delegata na konvencijo ABZ Charles Vrtovšnik in Jože Grdina. Konvencija bo v avgustu na Ely, Minn. DEMOKRATI SO IMELI V SOBOTO SVOJO KONVENCIJO Precinktni načelniki demokratske stranke v okraju Cuyahoga so imeli v soboto opoldne konvencijo v avditoriju Engineers poslopja. Na tej konvenciji so izvolili načelnika stranki v okraju, ki je zdaj Felix T. Ma-tia. Predsednika zivršnemu odboru pa še niso izvolili; najbrže bo v kratkem sklicana seja izvršnega odbora, ki bo izvolil predsednika. Konvencija je potrdila tudi 136 članov v izvršeni odbor. Do- '......' " , ■ vejil; kot 406 članov. V novem odbor f so odlični demokrati, kot župan *e‘° vazna seja— Tom Burke, bivši senator Robert J. Bulkley, kongresnika Michael A. Feighan in Robert Crosser, vsi okrajni uradniki in vsi demokratski mestni odborniki. Od Slovencev so bili imenovani sledeči: James Debevec, Joseph W. Kovach, Edward J. Kovačič, Frank J. Lausche, John J. Prince, Edward L. Pu-cel in Anton Vehovec. Konvencijo je vod:l na zahtevo delegatov Ray T. Miller, ki se je zahvalil vsem, kateri so ga podpirali v primarnih volitvah, obenem je čestital zmagovalcu ter pozival navzoče, naj pri volitvah v novembru vsi stoje za kandidati, ki jih jp izbrala demokratska stranka v primarnih volitvah, o- Tretja obletnica— Jutri ob 7:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojnega Stanleya Brodnik spomin 3. .obletnice njegove smrti. Skupna dr. sv. Vida — Jutri večer ob 8 imajo sejo Bkupna društva fare sv. Vida. Pridejo naj na 3ejo vsi zastopniki in zastopnice, posebno tisti, „ . , ki imajo listke za zadnjo plesno zdaj je štel izvršni odbor več i.rfrru.„ Nocoj ob 8 bo zelo važna seja Katoliške »Lige za Cleveland in okolico ter odbora "stoterih.” Seja bo v šoli sv. Vida. Prosi se številne udeležbe. Minnesotski guverner je poslal narodno gardo proti stavkar jem South St. Paul, Minn. —Stav-karJ'i 80 zadni‘ četrtek vdrli Vidite, tako dela tista Tito- klavnjco Cudahy v New p^u va vlada, nad katero imajo nekateri še vedno največje dopa-dajenje. V FISHER BODY TOVARNI BODO ŠLI NA STAVKO Podružnica 45 unije CIO je da ves dan zelo lepo in gorko V CLEVELANDU JE DIVJAL SINOČI VELIK VIHAR Včeraj smo imeli v Clevelan- včeraj sklenila, da skliče stavko pri Fisher Body na oCit Rd. v Clevelandu na 28. maja. Tovarna je del General Motors. Glasovanje je bilo: za stavko 1,345 glasov, proti 126. Tovarna zaposluje okrog 3500 delavcev. Unija zahteva 25 centov več na uro in pogajanja se vršijo že od 1. marca, ki so bila do danes brez uspeha. Unija »zahteva za delavce tudi pokojnino, garantirano delo 40 ur na teden, unij-sko delavnico in razne druge izboljšave. vreme. Toplomer je kazal do 76 stopinj. Proti večeru je zavel od severozapada hud veter, začelo je grmeti in treskati, nakar se je vlila huda ploha. Huda sapa je podrla dosti drevja, trgala električne žive in utrla mnogo šip v hišah. Na Perkins Ave. je sapa podrla leseno skladišče Friedman Bldg, ter navlako raznesla po avtomobilih, parkiranih v bližini ter po bližnjih hišah. Strela je udarila v hišo na 4034 Schiller Ave. in jo zažgala. Arabci so se vsuli v Palestino izireh raznih smeri Izraelska država apelira na Zvezo narodov naj ustavi Arabce Jeruzalem. — Arabske armade so se vsule v Palestino v so-Njih bombniki so že tudi metali bombe na židovsko mesto Tel Aviv, toda na židovske armade Arabci še niso naleteli. Iz juga so vdrle v Palestino egiptovske čete s tanki, topništvom in letali. V prvem pohodu so Egipčani okupirali mesto Gaza, 20 milj v notranjosti Palestine. Od severa so vse vsule v Palestino čete iz Lebanona, ki so že okupirale neko naselje nove Izraelske države. Od vzhoda pa so planile v Palestino čete iz Sirije in Transjordanije pod poveljstvom kralja Adbullaha. Poročila trdijo, da so egiptovski bombniki že trikrat bombardirali židovsko mesto Tel Aviv in da je bilo pri tem že več oseb ubitih. Tel Aviv je prestolnica nove židovske države. Transjordanske čete so osvojile mesto Jeriho, 20 milj severno od Jeruzalema, sirske so pa zasedle mednarodni most čez reko Jordan ter prodirajo v Izraelsko državo južno od Galilejskega jezera. ' Voditelji nove Izraelske države so se obrnili na Zvezo narodov, naj ustavi prodiranje Arabcev v Palestino. To naj stori ali z sankcijami ali z obo- ter tam pretepli delavce, ki niso hoteli na stavko. Razbili so opremo ter potem odpeljali kaki 30 nestavkarjev s seboj v avtomobilih. Radi tega je minnesotski guverner Youngdahl poslal v South St. Paul narodno gardo, ki je z bajoneti na puškah počistila pred klavnicami in po ulicah, kjer so se zbirali ljudje v gručah. Voditeji stavkarjev so izjavili, da je sramota za države Minnesoto, da se uporablja narodno gardo proti stavkarjem. Guverner je pa povedal stavkarjem, da z nasiljem ne bodo izvojevail izboljšav in zahtev in da je njegova dolžnost da gleda za varnost državljanov. V St. Paulu bodo danes sprejemali klavno živino, kolikor jo bodo poslali živinorejci. To bo roženo silo. Toda Zveza naro-prvič od 16. marca, ko so odšli I dov nima nobene oborožene si-meearski delavci na stavko. le. effl Ameriška Domovina ——1 I'll I l. l.l. «1 Ilichi. Igli. AWP.PTSKA DOMOVINA. MAY 17, 1948 —■$■■——tmg i'#l IHI ilTUi «Ssššau Published daily except Stturdaya, Sundays and Holiday naročnina Za Zed. države $8.50 aa leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50. ____________ SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $6 for 6 months; $3 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months. EtaiMiTni«*« , BESEDA IZ mm iinmmir ....■■■».■■■■■■■■■■■mihum.iw«* Zma Najsvetejiega to££«£ vem ivas bratsko pozdravlja — val zapisnikar, Anton Meljač. -----o------ Hubbardske novice na ob 10-letnici Entered as second-clase mlttcr January 6th, 1908, it the Poit Office It Clevelmd, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No. 97 Mon., May 17,1948 Učinkovito zdravilo Ne enkrat, celo več kot desetkrat, smo v našem listu predlagali zdravilo, ki bi bilo gotovo dovolj učinkovito, da bi ozdravilo one ameriške državljane in celo naše drage rojake po rodu in imenu, ki so zapadli rdeči bolezni, ki jo imenujemo komunizem, in to zdravilo je: Pošljite jih naravnost v rdeči paradiž, bodisi v Titovino ali, če se vam zdi, da je to še preblizu, naravnost v Sovjetijo. Izposlujte jinp da bo tamkajšnja vlada ravnala z njimi kot z navadnimi državljani, ne da bi jim kot gostom nudila kake ugodnosti in izjeme. In primejdunaj, stavit grem, da jim bo ta sprememba zraka tako dobro dela, da bodo prišli nazaj zdravi kot ribe in krotki kot jagnjeta in beli amerikanski kruh jim bo dišal bolj kot kdaj poprej. In danes lahko ponovimo, kar smo že večkrat predlagali. Imamo namreč en dokaz več, da bi bilo naše zdravilo učinkovito, Miss Freda Utley nam ga podaja v svoji knjigi "Lost Illusion.” Miss Freda Utley je zašla v komunizem, ker je v njem videla neke vrste vero: “Morda je bila naravna težnja po religiji tista gonilna sila, ki me je korak za korakom privedla v komunistično past, kot se zgodi s toliko mladimi ljudmi našega časa.” Tako pravi o sebi Miss Freda Utley, ki je kot mlado radikalno dekle postala članica angleške komunistične stranke, se nato poročila z nekim razporočenim Rusom, postala ruska državljanka in živela šest let v Sovjetski Rusiji, In Miss Freda Utley je prišla do spoznanja, da je komunizem samo blodnja, ravno v teh šestih l^tih. V teh letih je tudi dozorela njena knjiga “Lost Illusion. V teh letih je prišla do prepričanja, da življenje v Sovjetski Rusiji ni to, za kar ga predstavlja komunstična propaganda. Videla in izkusila je, da življenje v Rusiji ni mirno življenje preprostih državljanov, ampak je življenje strahu, pomanjkanja, in da sovjetski državljani morajo gledati smrti v obraz noč in dan, ako niso voljni povsem se ukloniti temu režimu tiranije in suženjstva, ki mu skoraj ni primera v zgodovini. Izkusila je to v svoji lastni družini, ko je bil1 njen mož ob neki “čistki” aretiran in izgnan v Sibirijo brez vsake sodbe in obsodbe. Še sedaj ne ve, kaj se je zgodilo z njim, kljub temu. da so najuglednejši šlani komunistične stranke posredovali zanj v Moskvi. Po tem dogodku je Miss Freda Utley odpotovala s svojim mladim sinom nazaj v London. Sedaj živi v Washing tonu D. C. in piše in predava, v upanju, da bo njena bridka izkušnja svarilo za druge. V omenjeni knjigi piše o razmerah v Rusiji. Med drugim pravi, kako so'sovjetski mogotci uničili “kulake,” to je kmete, ki so posedovali svojo lastno zemljo. Iz družin teh kmetov so napravili neke vrste sužnje, brez pravic in zaščite po zakonu. Posebno kmetska dekleta niso imela druge izbire kot umjeti od lakote ali pa se prepustiti na milost in nemilost svojih gospodarjev, če se jim je posrečilo dobiti kako službo. Kajti spričo teh razmer ni bilo težko dobiti služkinje, ali bolje, sužnje. Kajti ta dekleta niso bile deležne nobene zaščite s strani države. Tako se njihov položaj vsaj dejansko ni dosti razlikoval od položaja sužnjev. Seveda so izgubile tudi vsak čut nravnosti . . . Sovjetska vlada je vedno zanikala, da preganja vero. A dejstvo je, tako pravi Miss Utley, da v času, ko je bila ona v Moskvi, nihče ni mogel dobiti kake dobre službe, če je bilo o njem znano, da je hodil v kako cerkev ali sinagogo, jasno, da nihče, ki se je priznaval za kristijana ali vernega Juda ni bil pripuščen v komunistično stranko in biti deležen privilegijev, ki jih člani stranke uživajo v Rusiji. Pred drugo svetovno vojno je bil življenski standard v Rusiji nižji, kot je bil pod carji. Sovjetsko gospodarstvo, ki ni nič drugega kot državni kapitalizem, je zasužnjilo rusko ljudstvo in povzročilo splošno obubožanje Rusije. Edini sloj, ki je imel korist od tega načina gospodarstva, je skupina ljudi, ki ima v rokah vlado Rusije. Neuspeh sovjetskega gospodarstva je bil tako občuten, da je Stalinov režim nujno potreboval nemško tehnično in gospodarsko pomoč okoli 1. 1939, in ameriško pomoč po 1. 1941, da se je mogel obdržati na vrhu. In ta neuspeh deloma tudi razloži, zakaj je danes sovjetska politika tako agresivna in zakaj sovjetska vlada hoče popo'noma opleniti deželo, ki,si jo je osvojila, in jo vključiti v Sovjetsko zvezo. Toliko o Miss Freda Utley in njeni “Lost Illusion.” Naj bi tisti ameriški državljani, ki jim ampriško življenje in blagostanje ni všeč in gojijo kake podobne nade v svojih srcih, kot jih je verjela Miss Freda Utley, malo pomislili, če njihova domišljija,o rdečem raju na zemlji ni prazna utvara. Ce pa jih take in podobne priče ie ne prepričajo, potem pa res ni drugega zdravila zanje, kot smo ga predlagali zgoraj. In ne bi bilo napačno, če bi se Stric Sam tega zdravila poslužil. Seveda to bi bile fašistične metode! A najbrž edino pametne in dosledne, vsaj za najhujše primere rdeče bolezni. Cleveland, O. — Ko so Slovenci pričeli prihajati v Zed. držaive pred 50 in več leti, so najprej mislili na svoje cerkve in katoliška društva, kajti brez cerkve 'in katoliških društev ni bilo prave ustanovitve nikjer. V začetku so se naši prvi naseljenci večkrat selili iz kraja v kraj, kjer je bil pač boljši zaslužek in šele, ko so bile ustanovljene slovenske župniji, potem je bilo njih življenje bolj skupno. Toda naši naseljenci so mislili še naprej, ker so bili vsi katoličani, so nadalje mislili, da jim je tudi potreba katoliških društev, ki bi skrbela v slučaju smrti tega ali onega za katoliški pogreb. Poleg tega pa so naši prvi naseljenci pričeli ustanavljati tudi podporna društva, da so v slučaju bolezni ali nesrče dobili tudi kakšno gmotno podporo. To nam jasno priča KSKJ, ki je bila prva, da se je zavzela in ustanovila katoliška podporna društva že pred 50 leti. Ker pa so bili na slovenskih župnijah slovenski duhovniki, so ti navduševali svoje farane — može in fante in ustanovili društva Najsvetejšega Imena, ker so se zavedali, da bodo te vrste društva velika opora vsaki fari. Znano je, da je bil Rev. Kazimir Zakrajšek OFM prvi, ki se je zavzel med slovenskimi Madison, O. — čas pa res z velikansko naglico hiti naprej. Komaj smo imeli primarne volitve in že so za nami in predno bomo dobro zavedli v teh prekrasnih pomladanskih in poletnih dnevih, že bodo tu jesenske volitve. Da bi ugibali o njih, kako se bodo obnesle, ne velja, ker že kar naprej vidimo ;n slutimo, kako bodo izpadle, in kdo bo izvoljen izmed glavnih predstojnikov. Primarne volitve so se obnesle nekako tako, kot sem bil že v enem mojem dopisu omenil pred volitvami, da kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Mr. Lauscbe je sijajno zmagal nad svojim nasprotnkiom Mr. Millerjem in to s tako večino, da to ipač niso mačkine solze. A to pa še ne pomeni, da bo bo. —» idoči guverner te beautiful Izvoljen je bil sledeči odbor: qj,;0i ^ajti tisti, s katerim se Rt. Rev. J. J. Qman za duhov- bosta metala v jeseni, namreč nega vodja, predsednik Ja«ob sedanji republikanski guverner Resnik, podpreds. Math Teka- Tomaž Herbert je dobil kar vec, tajnik Frank Hcčevar, bla- Lam 600,000 glasov. Torej bo gajnik Lawrence Bandi, zapis- Mr Lausche moral dobiti vse nikar Anton Meljač; nadzor- demokratske glasove in še ne-niki: William Tomc, John Ur- kaj republikanskih po vrhu, če in Martin Šuštaršič. To | ^ bote| zmagati. Mr. Lausche- ......................... popoten uspeh v jeseni. Od fare Marije Vnebovzete J. Urbas in od fare sv. Kristine so bili Louis Nemec, Frank Hočevar, Frank Kovačič, Math Tekavec in John Bradač. Father Oman nam j c v lepem govoru razložil pbmen tega sestanka in izrazil svojo željo, da bi se vsa društva Najsv. Imena združila ter skupaj delovala in tako skupno širila sv. Ime Jezusovo povsod in tako vzbur dila več zanimanja. Vsi navzoči so podali svoje mnenje in izrazili, da so pripravljeni, da se že takoj na tem sestanku izvoli odbor. Predlog, ki je bil stavljen v tem smislu, je bil soglasno sprejet. Predlagano in podpirano je bilo, da se izvoli od vsake fare po dva zastopnika. Tudi ta predlog je bil soglasno sprejet. NASA MICKA IMA TUD BESEDO izseljenci za ustanovitev društev Najsv. Imena in še danes se rabijo pri sprejemu obredi, ki jih je spisal Rev. Zakrajšek. Tudi v Clevelandu imamo ta društva pri vseh štirih slovenskih farah, ki so bila ustanovljena že pred .yet.leti. Zveza Slov. društev Najsv. I-mena pa ima svoj začetek v fari sv. Lovrenca v Newburghu. V drušvtenem zapisniku fare sv. Lovrenca čitamo sledeče: za pisnikar je bil brat Jakob Resnik. 13. septembra 1936, v nedeljo popoldne, je bila seja dr. Najsv. Imena. Vodil jo je župnik Rev. Oman, ki je vedno priporočal članom, da naj čim več novih članov vpišejo v to društvo. Vsi možje in fantje bi morali biti v tem društvu. Br. A. Meljač stavi predlog, da bi se vsi Slovenci v Clevelandu morali združiti v eno celoto, namreč člani iz vseh štirih slovenskih fara in skupno delovati. To bi bil velik napredek, če se naše društvo za to zavzame, pa bomo uspeli. Father Oman potrdijo, da je lepa ideja, če bi se le res tudi druga društva za to zavzela. Br. Resnik je podpiral ta predlog s pripombo, da bi bilo to jako koristno. Tega mnenja jedilo tudi več navzočih članov. !vPredlcg je šel na glasovanje in kakih'SO navzočih članov je potrdilo soglasno, da naj se deluje na to, da bi se vsa štiri društva združila v eno celoto vseh štirih clevelandskih župnij. Ta misel in želja je bila v naših srcih skoro dve leti. Večkrat smo člani ene fare prišli sku-, paj s člani druge fare, največkrat na prireditvah naših društev, ali da bi bili skupaj iz vseh štirih fara, te^a n| bilo. Drugo nedeljo meseca maja leta 1938 je imelo zopet društvo-Najsv. Imena pri fari sv. Lovrenca sejo, na kateri smo sklenili, da se piše na vsa štiri društva Najsv. Imena v Clevelandu, da pošljejo svoje zastopnike na sestanek, ki se bo vršil v Newburghu 30. maja. Na ta sestanek so prišli odborniki vseh štirih društev z namenom, da se ustanovi Zveza-zlovenskih društev Najsv. Imena. Od sv. Lovrenca so bili navzoči: Rev. J. J. Oman, Tomaž Mervar, Jakob Resnik, Mike Vrček. Frank Gliha in Anton bas .....—----- ----- je bil prvi odbor Zveze sloven- |tu je]jmo vse najboljši in skih društev Najsv. Imena, ki so še danes vsi živi in zdravi. razen bratft John Urbasa, ki je Posebnih veselih novic pa m umrl letos. Bog mu bodi milo- v tem kraju. Huda zima, ki stljjv je nekaj izrednega v teh kra- • r» m ■ jih oziroma je bil tak mraz, da Člani Zveze Najsv_ Imena domalega v80 trto tu smo poncrffi na veliki uspe^U ob To bo prihra. ki ga je imela if.a,1nilo mnogo dela farmarjem, za v teh dese ih letih skupnega ^ .krofjt in y je. delovanja. V šeni pa tudi obirat ne bo tre- shajali skupaj enkrat pr. ej I Tq reg žalostno. Edin0 drugič zopet pr, dr^l far' eMkar sem videl, bo naš sosed razmotnval. in mislih vedno ^ fc priužno dober l!a. ,t0’ da b‘s® ? p : pridelek v grozdju in to pridobih v nas vrste. Pr, u-1 end. ^ jako usmi. stanovitvi nas je bilo 13, prav srca in dobrih rok. Saj najbrže ne bom rekla napačno, če bi udarila po mizi in povedala vsakemu iz oči v oči, da je pri hiši, kjer ni zastop-nosti, za for šur nekaj narobe. Kjer vlečejo vsak na svojo stran, ne bodo nikamor prišli, bi rekla, pa ki ne govorim kar tje v en dan, ampak iz skušnje. O tem bi morala že prej povedati, pa sem imela toliko opravka s tistim sejmom v Chardonu da ni bilo nikomer podobno. Po sejmih pri nas ne bomo hodili nekaj let, če kaj vem. Orajt, bom pa povedala za zgled vam dekličem, kako se čudne stvari urajmajo pri hiši, kjer vsak gospodari po svojem, namesto da bi.se dala be seda tisti, ki ima podšprajcane tri vogale pri hiši, četrtega pa dobro zaslonjenega, da se vse skupaj ne sesuje in se, kot štruca, ki ni zadosti vzhajana To je bilo ono soboto, ko smo se pripravljali, da bi pahnili naše vekarce za eno uro naprej Saj bi rada poznala tistega, k je to spakedral in nam vse sku paj zmeštral, da moram zdaj sredi popoldneva kuhati večerjo in ki so vsak večer vsi križi gori z našim ta malim, ki noče pod kovter pri belem dnevu. Jaz mu kažem uro in cagarje, on pa ven na sonce. Saj ne rečem, da nima prav, ampak ob devetih bo šel spat, pa je amen. “On” pa zdaj tudi tako stoka, da ni nikomer podobno, ker mora do mraka delati zunaj na vrtu. Lorainu, kdaj bo sonce zašlo in vsakih pet minut je v kuhinji, da pogleda na uro. No, ja, saj vem, v kuhinjo pride samo z izgovorom, da pogleda na peč, če je kaj kofeta. Torej tisto soboto, ko se nam je reklo, da bomo v nedeljo ju-tro vstali eno uro prej, kot bo-mo kam šli, in se nam je utruc-valo, naj ja ne pozabimo pahniti vekamce in druge šklemfe za eno uro naprej, da bomo vozili z duhom časa naprej, kakor so rekli. Oči bi mu izpraskala, grdobi, ki si je to spako izmislil.' Naš je rekel pri večerji: “Okej, kar brez skrbi bodite, ure bom že jaz zrihtal, da bodo po naj novejši modi.” Sur, kakor ivsak ostvar on in on, nazadnje pade pa vse na Micko. Vedela sem, ker ga poznam, da bo ostalo vse samo pri besedi m predno se bo zavalil na posteljo, bo pozabil na ure in na, ves svet, kakor je to njegova grda navada. Je že prekasno, da bi ga zdaj navadila na red. Raje molčim in sama vse postorim. In če se vse prav izteče, pa se on zadovoljno pohvali: “No, ja, saj dobro komandiramo.” Kakopak. Zvdčer sem nekaj pospravljala doli v kleti in ko sem se malo živa privlekla gor, je on že smrčal pod kovtrorfi. V tem ga moram tudi pohvaliti. Na take mile viže jo ureze, kadar se pripravi, da človeka kar ga-Ker sem vedela, da se ur ni dotaknil nihč,e, sem se spravila nanje jaz. To se pravi, tisto v kuhinji na steni sem pustila, ker bi morala pristaviti mizo in nanjo stol, pa še ne vem, če bi prišla do nje, ki sem bolj majčkina. Bom pa njega nagnala jutri, d'a jo bo narihtal, ki je bolj pretegnjen. V spalnici sem jo pa pomaknila za eno uro naprej in narihtala, da bo klicala ob šestih, da ne bomo maše zamudili. Sama sebe sem bila ivesela, dj eem tako skrbna in da pazim na vse. Kar CleXy P»v H enega ^ srca^in* dobrih" rok" ■ ■■— HErBSiS ’ Uonik in dolžnik lo apostolov in sam Jezus med ,je tudi veje. jabolk, irrr: k* > ■. >»>»««*«• Rev. kanonik Oman. Deset let “sfali” zlepa če ne uspeva eno skupno delujemo za čast božjo Pa drugo. To se pravi tistim in z ištim namenom, kot je de- farmarjem, ki so navdušeni za jal Kristus svojim učencem: — delo in se razumejo na to. Pojdite in pripeljite še one, ki Torej pomlad je tukaj, vse je tavajo v temi in nevednosti in lepo-zeleno. Naš park sem ure-jih pripeljite v mojo čredo, da J djj ta