n Največji iloveasld dnevnik v Združenih diiarih Vel« xa ne leto • • - |6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za tnosemato ca&o leto $7.00 GLAS NARODA Iis£;sloveriskih Jelavcev y Ameriki. The largest Slovenian D the United States Issued every day except Sunday* and legal Holidays. 75,000 TELEFON: CHelsea 3—8878 Entered ss Second Class Hatter September 21, 1003, at the Post Office at Hew York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—8878 NO. 235. — STEV. 235. NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 8, 1934. — PONDELJEK, 8. OKTOBRA 1934 VOLUME XTrTT — LETNIK XT.IT. ŠPANSKA VLADA JE ZATRLA REVOLUCIJO NEODVISNOST KATALONIJE NI BILA DOLGOTRAJNA; VODITELJI SO BODISI V JEČI ALI NA BEGU Mussolini resno svari Jugoslavijo Aretirani vstaški voditelji bodo prišli pred vojno sodišče.—Vladni letalci so metali bombe na pre-mogarske xtaselbine v Asturiji. — Vstaški napad na ministrstvo je bil z velikimi žrtvami odbit. — "Hrbetnica revolucije je zlomljena," pravi Lerroux. MADRID, Španska, 7. oktobra. — Streli iz velikih topov so napravili danes konec katalonski revoluciji. Vladne čete napredujejo tudi po drugih delih dežele. Voditelji katalonskega gibanja so deloma ujeti, deloma se pa nahajajo na begu v Francijo. Med ujetniki se nahaja tudi predsednik katalonske generalitete Louis Companys, ki je včeraj proglasil neodvisnost republike Katalonije. Predsednik Lerroux je rekel, da je z zatrtjem vstaje v Kataloniji, zlomljena hrbtenica španske revolucije. Prejšnja poročila so se glasila: DOSTI FARM NA ZAPADU BO OPUŠČENIH Vlada bo opustila obdelovanje 600,000 akrov zemlje. — Farmer ji se stva bodo preselili na bolj rodovitno zemljo. POGAJANJA ZA VRNITEV OTONA Nadvojvoda Oton čaka, da se mu odpro vrata Avstrije. — Habsbur-žani bodo dobiJi pose- Lincoln, Neb., 7. oktobra. — Vlada je odredila, da ostane okoli (i(M),(HM) akrov zemlje neobdelan« Dunaj, Avstrija, 7. oktobra. Prvo svojo oficijelno objavo, da se namerava vrniti v Avstrijo, je nadvojvoda Oton izrazil v svojem pismu na županstva dveh štajerskih vasi ga imenovan častnega obrana. za svojega in farmer ji, ki so do premstaetten in Edelsgrub, ki sedaj to zemljo obdelovali, se sta bodo preselili v boli rodovitne k raje. I Vlada je že izdelala načrt, da se opusti vsako obdelovanj«' G(M),(HM) akrov poljedelske . zemlje in izdeluje načrte glede BODOČNOST LIGE NARODOV Prihodnje leto bo pristopilo šest držav. — Japonska se na jbrže ne bo vrni!a.— Združene države so dvomljive. Ženeva, Švica, 7. oktobra. Leto Lige narodov v resnici teče od septembra do septembra, Letošnje leto se je končalo s petnajstim zasedanjem in z vstopom sovjetske Rusije ter dveh drugih držav. Novo leto pa se pričenja z upanjem, tla bo Liga postala splošna in NAPADI JUG0SL0V. ČASOPISJA SO RANILI ITALIJANE V SRCE RIM, Italija, 7. oktobra.— Na zgodovinskem trgu Piazza del Duomo v Milanu je ministrski predsednik M[ussolini pred velikansko množico ljudi dal Jugoslaviji ultimatum in jo posvaril, da v imenu evropskega miru preneha v svojem časopisju blatiti in izzivati italijanski narod. Mussolini je rekel, da so od-nošaji med Italijo in Jugoslavijo zelo napeti in da ni nika-kega izgleda, da bi se izboljšali, dokler jugoslovansko časopisje ne preneha s svojimi napadi, ki sekajo rane vsem Italijanom v srce. S tem je mi- "Kakorhitro so meje za mene odprte*', je pisal Oton, "se bom vrnil brez vsakega sovra- | samo na Japonsko in Združene države. Do sedaj Liga narodov še ni MADRID, Španija, 6. oktobra. — Na Španskem l"adaljnih l-^humm) akrov. ' Kavno tako razpravlja via- štva. Trpel sem vsled krivice,) T? 8ea?J lAPl na,o* ____«• t„ ,, T , rnvnlnni O In ču 1» tiwll /UniocI Brazilija m Costa Kiča sta :opet ske vojne, kakršne še ni doživela Španija. Dosedaj je bilo usmrčenih l 35 oseb in nad tisoč ranjenih. To so seveda le približne cenitve, kajti iz raznih provinc še ni poročil. Neodvisnost Katalonije je proglasil predsednik katalonske generalitete Louis Companys, ki je dejal, da je Katalonija prekinila vse zveze s špansko vlado. Dogodek ni prišel nepričakovano, dasi je ma- ..... ... t ii i- i iii 1,(1 za divjačino in za gozdove driska vlada do zadnjega trenutka upala, da bo v'.VIada bo mnogo pašnikov od Kataloniji kos položju. jdala Po barcelonskih ulicah je danes korakalo kak-) šnih dva tisoč članov socijalistično-komunistično-sindikalistične ennotne fronte. Zahtevali so "neod- Roosevelt State Park v spo-' . Pozdravljam vas v upa • min umrlega predse« Inika Th. "j"* (,a so kmalu vrnem*'. Rosevelta, ki je več let živel Pogajanja za vrnitev habs zemlje Sherman E. Johnson revolucije. In če bi tudi danes' ^ bili in bosta najbr% obsedno stanje. Proti Kataloniji sta bili poslani ar-!^^ ^ot "> k^dTn^ k! P-topili. Tudi Nemčija in Ja- mada in mornarica, kar pomenja začetek državljan- našnike " ' nikdar ni nehal zahtevati, da ?°®ska. nc b«sta vztra- , - -- « •• , ' • • , j • i * i iali on svojem nrvotnem sk e- s«> se odnosa u s r ranči io zad- T-/ fKMi »krov v,.inlin v- preklicana proti-liabsbur- ,J„J;- " *111 , . . , ' aRruv m'Je > ' ' 1 pu. Tudi Združeno državo. I ,njo ease zelo izboljšali m da North Dakoti bo napravljen sKa mja | so postavile temelj za Liga na-' upa, da bo prišlo do konca no- Roosevelt State Park v spo- . ^ozrtrav ijam i roa0v, so pokazale, da sodelu-, vembra med obema držav ama s jejo z Ligo, ko so se pridruži- do popolnega sporazuma. i -»-i i , -, ' lie mednarodni delavski ortra-1 Glede Avstrije je rekel, da v teli kravili 50 000 akrov im burskih posestev, ki so bila za-' . ... ; . ' * \ m ji Kiajni, aKt o\ pa . . 1 ' ... „ nizaci]i Lige. I se bo Italija, kakor do sedaj, bo pri deljen i h "narodnemu Pienjena po revoluciji, so ze ■ Hedžas in Egipta je. tudi v bodoče posluževala vseh spomeniku slabe zemlie** , toliko napredovala, daje ze1 . 1 , • • u l'mm um u nmiH Ai iiii.it . 1 i i - . i + a. t odvisen od Anirlne. ki le Ile- | aoloeeno, katera posestva bo Ki logo zemlje b< ima Italija imperijalistične težnje, in hče postaviti pro-tektorat nad Avstrijo, ali ne poznajo resničnega položaja, ali pa lažejo in vedo, da lažejo. 4 4To mi daje priložnost, da potrdim, da je nemogoče razumeti razvoja evropske zgodovine brez Nemčije, toda potrebno je, da gotovi nemški krogi prenehajo delati utise, da se Nemčija sama želi odločiti od poteka zgodovine*'. Svoj govor je skončal Mussolini z besedami: 4 , - , , , - i * I 24. septembra pa so našli na Peljal se le s kolesom na izlet!, .. . 1 . - - i • u ii i koruzni njivi posest. Zmavea in mu je pri Ljubnem kolo na« .. . * ' . , gladkem kamnu spodrsnilo. | f l 11" 111 . Olah je padel na glavo in prebil lobanjo. SnbacriptioD Yearly $6.00 Advertisement on Agreement ^Waa naroda" IduUa raatl dan izrsemžl nedelj In pramlkoT. cm r^i^r In oaebnoatl m ne prlobčajejo. Denar naj ae blsgoroll po |(oo9 Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae mmm tadl prejžnJe Mvallfige naananl. da hitreje najdemo nasiomika. «6LA8 NARODA". 216 W. 18th Street, New Yerfc. CHeisea S—3878 N. I. BONUS Po daljšem ali krajšem presledku se pojavi zadeva onusa, ki ga zahtevajo ameriški veterani- Tekom zadnjega kongresnega zasedanja je bil le s težavo preprečen poskus, da ni bila zvezna blagajna dodobra izpraznjena in da ni bilo davkoplačevalcem naloženo Če dosti večje breme kot ga morajo sedaj prenašati. Toda zagovorniki bonusa niso izgubili poguma. Prefcl kratkim se je vršilo v Louisville, Ky., zborovanje veteranov hi pri tej priiki so bili skovani novi načrti Kumoval jim je zvezni senator Patnian, ki je dosedaj omejeval vso svojo zakonodajno delavnost izkjučno le na predloge, tikajoče se bonusa- Patman je izjavil, da se mu bo v prihodnjem kongresu uspelo, kar mu je doslej še vedno izprtdletelo. Predsednik Roosevelt se dobro zaveda preteče nevarnosti ter je pozval veterane, naj via jo pred manj pomembnimi zadevami prednost splošnemu blagru naroda. Kako potrebno je bilo odločno stališče, ki ga je zavzel načelnik zvezne vlade, je razvidno iz zagotovil uradnikov "Veterans of Foreign Wars", da jim je večina kongresnih kandidatov, katerim gre v prvi vrsti za glasove, • bljifbilo podpirati, vse načrte glefcle bonusa. •Senator Patman je izjavil na konvenciji veteranov, a bo tudi vbodoče predlagal, naj izda vlada za dva tisoč .vesto milijonov novih bankovcev. S tem denarjem naj se izplača bonus, ki bi bil sicer /plačljiv šele v teku dvajsetih let. V resničen je Patmanovega načrta ne pomen ja nič i ugega kakor inflacijo, katero hoče administracija z \: emi sredstvi preprečiti. Administracija bo imela dosti dela in opravka, če se J bo posrečilo prekrižati veteranom račune- iiitit;^.: .lOiiTOir^^HiniilHitiiiH^iiiiii ANGLEŠKI PRINCI VARČUJEJO London, Anglija, 5. oktobra. Dva sinova angleškega kralja ta omejila svoje izdatke. Walesk i prine bo prodal Jivoj aeroplan, ki ima prostora za 12 oseb in s katerim se je letos vozil po celi Angliji. Kot vzrok za prodajo je princ navedel, da po zimi zaradi slabega vremeia ni mogoče potovati z aeroplanom. Princ zahteva za. aeroplan 6 tisoč funtov šterlingov. O-premljeu je s hladilno napravo, ima baro za cocktaile ter vozi 130 milj na uro. Drugi kraljev sin vojvoda Gloucester bo 12. oktobra prodal vaa svoja lovišča v Leicester, kamor je do sedaj vedno hodil na lov. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU ▼ JUGOSLAVIJO 8 Mi ...•••••.. Din. 1M 8 5-35 .......... Din. 200 % 1JS4 Din. 390 612.25 .......... Din. 606 624.25 Din. 1600 V ITALIJO Za 8 9.35 .......... Lir 160 $18.25 .................... Ur 206 644.60 .......... Ur 500 688-20 .......... Ur 1660 8176.— ..........2666 KER BE CENE BEDAJ BITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI Aid DOtd W>fflo vetjih aneekor kot agora] navedeno, bodici ▼ dlnarjib ali lirah dovoljujemo ie bolje pogoje. nrubu ▼ ambbi&KIH dqlarjui - Mm lipiiini $ 6_ BMrate podati..........$ 5.75 816.— - » ..........810.85 816^- - - .......... 816*-— 620.— " ** ,••••* ••«( 621- 840^- - - .....>....;t4U6 666.— , - - ..........$5136 f^iffutk dobi t starem krajo Izplačilo r dolarji^ ,ffijjae ||III li— laww*mk— pe CaUeLatt«r #1--. ' «LOY£NIC PUBLISHING <£QMC2KK -Gla.Btrod^ _ ' NBW TOK N.T. 0m Zasledovana vlomilca. Policija išče Josipa Štaugla, rojenega 1897 v Hrušici, občina Šmihed-Stopiče pri Novem mestu, bivšega gostilničarja in zavarovalnega agenta, ter Janeza Mrvarja. rojenega 1901 v Gotni vasi, istotain, krojača po poklicu. Policija ju zasleduje zaradi nujnega suma, da sta nedavno vlomila pri dr. Globe vniku v Novem mestu. Najdba umorjenčevega trupla. Že od 16. septembra so pogrešali posest n ikovega sina F. Slano iz Vitomireev. Zadnjič so ga videli v Dravetincili v nekem vinotoču. Po izpovedbi nekih prič je bil pogrcšanec v neki vinjeni družbi, katere čla- mlalega moškega, ki je kazalo ,več ran z nožem. Spoznali so j pogrešanega Franca Slano ter s<» truplo prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Andražu, kjer je bila izvršena obdukcija. Otrok se je nasadil na nož. (1udna nesreča se je pripetila v Prevojali, občina Lukovi-ca. Tam se je igralo več oirok, med njimi je bil tudi 11-letni delavčev sinček Ivan Hribar. Med otroci je imel neki deček nož, s katerim je tako nerodno ravnal, da se je Ivanček nasadil nanj. Fantka so prepeljali v brezupnem stanju v bolnico, imel je štirikrat prerezana črevo. Ponoči so v bolnici naglo izvršili transfuzijo krvi in davi se je Hribarjevo stanje toliko izboljšalo, tla je upanje dr« okreva. DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko • % Berilo ENGLISH SLOVENE READER STANE SAMO $2 . 5 Naročite ga prt — KNJIGARNI 'GLAS NARODA 216 WEST 18th STREET N3W YORK. CITY iiiiiiiiiiiwii^iiinifiiiiiiniWFiwiniHiinHiiiiwii'al Tatinski plen shranjen v banki Beograjski policiji je padel v roke tat Sima Beronja, ki j«1 kradel tudi po Novem Sadu ter so ga že dolgo časa brezuspešno zasledovali po Beogradu in po vsej Vojvodini. Po goleni naključju in po svoji neprevidnosti se je možakar naposled izdal. Skregal se je z nekim svojim pajdašem in ker mu je ta zagrozil ovadbo, ga je hotel prehiteti. Šel je na policijo ter ga ovadil. Policija pa se je zanimala tudi za ovaduha in tako je bila kmalu razkrita njegova pestra zločinska preteklost. Najbolj zanimivo je to, da je Simo ukradeni denar in tudi razne ukradene dragocenosti shranjeval v tresorju neke beograjske banke. Zaradi 50 Din ga je ustrelil. Kmet Maric iz hrvatske vasi Tenjski Antunovac je posodil sosedu Nikili Bancu 50 di- Peter Zgaga O PRENESENEM POMENU BESEDE. Profesorji veljajo za pametne ljudi, pa so v marsikaterem oziru preveč natančni in skuša jo izpodbiti, kar je že od nekdaj v veljavi. Te dni sem čital o profesorju, kateri se je spravil na izraze, ki so že o«I pradavnim* veljavni in se jih ljudstvo poslužuje v svoji govorici, četudi niso z učenjaškega stališča povsem utemeljeni. Za primer si je izbral "zlomljeno srce" in pravi: — "Zlomljeno srce" je pesniški izraz, ki je polagoma prešel v ljudsko govorico, toda 44 zlom- Iz Jugoslavije. Tragedija brezposelnega urad-1 preko 40 odstotkov južno-srb-nika. jskili obrtnikov. V Južni Srbi- ji je poleg tega še 9783 obrt ni - ■ko f)l mi- Okanovič osumljen s svojimi ljudmi, da je nakradel rt.zlič- -I1 nega blaga v skupni vrednosti okrog 30,Q00 Din. Jemali so vse, kar je treba človeku za življenje, predvsem jedila in obleko. Najrajši so vlamljali narjev. Zadnje ease ie bil pa ,. ,, . . v , , - . , 11 lenega srca ni in si ua nili- moz brez denarja m večkrat , , prosil soseda, naj mu vrne dolg. Pred kratkim ga je zopet dni je hotel oditi Marič v Osi-jek po opravkih, kamor se je bil namenil tudi Banac. Pred v jedilne shrambe tako, da so | ^ričevo hišo je Banac usta-odstranjali mreže na oknih in voz in. ko •»'' V™^ S»SV(1 ,z odnesli vse, kar so našli na policah in v omarah. Z Okanovi-čem je prišel policiji v roke ghrvni vodja tolpe in tako bo v kratkem vsa njegova bratovščina lahko položila svoje račune sodišču. ee predstavljati ne more. Srce je lahko ranjeno, bolno, vprašal, kdaj mu l>o vrnil. Te I slabo, močno in kdo ve kaj š<» vse, le "zlomljeno" ne moro biti. Smrt staroste srbskih pravnikov. V Beogradu je umrl v staro- \ Zagrebu se je obesil orez- i - , - i -i ryi i i Kov za«lolzenili za pre poselni privatni uradnik Zlat-' .. .. . l m 4i •• i>*i - Ii jonov dinarjev m pri tem za« ko Al;itkovic, liil je ozenjen, > 4() nii,'ijollov privatnim «ti 83 let upokojeni sodnik ka- pred dvema letoma seje pa lo- {,aukam ,KWltinoM ' sacije Jovan Nikolič, ki jo ]»il cil. \ smrt ga je IK,.gnala be- \}en 0(, naj2aslužlH,jših orga- " ln 11Joln so nash ll8t,,k» ^gemal Okanovič pod ključem! nizatorjesrbskih sodišč. Bil je eden od onih zaslužnih Iz K ari ovca so 20. sei »tem- na katerem je bilo napisano: "Ne smejte se, prijatelji!" Matkovič j«' bil brez službe že od začetka letošnjega leta. 0 položaju obrtnikov v Južni Srbiji prinaša beograjska 'Politika' obširen članek, ker s<> je koncem septembra vršila v Skop-lju plenarna seja obrniške zbornice za Južno Srbijo. V članku so izčrpno orisane velike težave obrništva. V krizi so bra pripeljali v Ljubljano kolovodjo svojevrstno organiziram' vlomilske tolpe, ki je dolgo časa delala v Ljubljani in drugod in ki so ji pripadali sami Bosanci, Džemala Okano-viča. Okanovič je iz Velike Kladuše v vrbaski banovini doma in je šele 21 let star. Njegova druščina, ki ji je bila policija že dolgo na sledi, se že skoraj vsa nahaja na zapadli. Bosancev iz okolice Cazina, je bilo pred dnevi izročenih sodišču. Okanovič je takrat pobegnil iz Ljubljane, a kmalu ga je v Karlovcu, kjer se je so obrtniki mesta in dežele. V l3 njegovih sodelavcev, samih mestih so raznim obrtnikom vzele zaslužek velike tvornice, ki urejajo ne samo prodajalni-ce. temveč tudi popravljal nice svojih izdelokov, po vaseh pa obrtniki ne pridejo do primernega zaslužka zaradi bede. Veliko obrtnikov se je iS večjih krajev preselilo v vasi, tam pa iznaša njihov dnevni zaslužek po 8 do 10 Din. — Obrtniška zbornica je ugotovila, da zasluži manj ko (>000 Din na leto mož. ki so med srbskim narodom zbudili vero v zakonitost, ki je izražena v ljudskem reka "Pravda drži zemlji i gradove". Nikolič je bil potomec stare vojvodinske rodbine, ki se je naselila v Srbiji, svoje študije je dovršil leta 1873 ter služboval v raznih krajih Srbije do leta 1900, ko je postal član najvišjega sodišča. hiše, ga je vprašal zakaj ga obrekuje in zmerja. Marič mu je odgovoril, da zato, ker mu lic vrne denarja To je moža tako razjezilo, da je počakal pred krčmo Marica s puško in ga ustrelil. Marič zapušča ženo in dva nepreskrbljena o-troka. Dopisi Brooklyn, N. Y. Tem potom v imenu Slov. pev. društva 44Slovan", prav uljudno vabim vse rojake in rojakinje iz Greater New Yor-ka in okolice na proslavo 20. letnice našega društva, katera se vrši v nedeljo dne 1K. novembra t. I. v Slovenskem Narodnem Domu, na 253 Irving Ave., Brooklyn, N. Y. Začetek ob pol štirih popoldne. Vstopnina samo 45 centov. "Slovan** bo to pot nastopil z nekaj čisto novimi pes- Primer verske strpljivosti. V Sinčelišču pri Skoplju m'mirni, katere se še niso pele v pravoslavne cerkve, pač pa je, tej dželi. Največ užitka pa bo-tani staro turško svetišče, ki so I do posetniki imeli od spevo-ga zgradili nekdanji turški j i^re "Kovačev študent", ka-. vaščani, ki pa imajo v veliki j tero bo spremljal Češki orke-pojavil pod imenom Murim(naselbini le malo potomcev. V.ster iz New Yorka. Ta orke-Alibasič, zatekla tiralica. Z džamiji se že 15 let ob vseh dr- ster bo tudi igral potem za njo je prišel iz Karlovca tudi žavnih praznikih zbirajo tudi ples. Sodeloval bo tudi Mladin- pravoslavni prebivalci. Vsak'ski tamburica orkester. na- debel sveženj vsake vrste kradenega blaga. Okanovičeva družba ima na vesti celo vrsto vlomov in tatvin. Po dosedanjih prijavah je SVETOVNA RAZSTAVA V CHICAGU po svoje opravi tam svoje molitve in je tako stara džamija postala svetišče vseh prebivalcev Sičeliča in tudi okoličanov. Pravoslavno prebivalstvo je že več let zbiralo sredstva za zgradbo pravoslavne cerkve ali vsaj kapelice in so pri tem pomagali tudi muslimanski vaščani. Sedaj bo akcijo podprla kmečka zadruga in tako bo imel Sinčelič, ki nudi tako lepe primere verske strpljivosti, dvoje svetišč. Na razpolago bo tudi v izobilju za lačna in žejna grla. Natančnejši program tega koncerta odnosno proslave, bo pozneje v tem listu natančno r objavljen v oglasu. S pevskim in bratskim pozdravom. • Za Slov. pev. dr. "Slovan": Anthony Svet, tajnik. Zmečkano je lahko ali strto, toda "zlomljeno" ne. Včeni profesor bi lahko na sličen način dokazal, da ni na svetu človeških oslov in da ga ne more nihče tako lopniti po glavi, da bi videl pet solne. Kljub njegovim trditvam in dokazom je pa — skoro bi rekel — več dvonožnih nego šti-rinogatih in uhatih živali, iu če komu iznenada prileti krepka preko ušes, ne vidi samo peterih solne, pač pa tudi luno in zvezde in razne druge kou-stelacije nebeške. Navzlic profesorjevim morebitnim protidokazom, sem videl že dosti možatih žensk, poznam moške, ki imajo žensko dušo in vztrepetam ob novici, ki je strela iz jasnega neba. Sinili se mi uboga zapeljana ptička, ki jo je zverinski ženin pustil tik pred poroko na cedilu, in sočustvujem z ubogo paro, ki dela iu si prizadeva, pa ne more nikamor naprej. Občudujem lisjaka, kako zna ociganiti neprevidnega kalina. Pomilujem zakonskega moža, ki se pozno ponoči vrne domov in stopica po jajcih, da bi ue prebudil svoje sitne ženice. Na marsikaterem banketu sem se že čudil žolnam s kravjimi želodci. Po n«wyorških ulicah polževa hoja ni priporočljiva, in ob pogledu na teleta, ki buli v nova vrata, se moram nehote nasmehniti. poročite se na "GLAS N4RODA" največji slovenski dnevnik « Združenih državah. Vsak dan trikrat pristane poštno letalo na posebnem prosto-, ru razstave, pobere pošto ter jo odvede na poštni urapl, ki se nahaja na vzletišču. Ta novost je bila šele pred kratkim uvedena. - ' i Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v itari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. V sled naše dolgoletne skušnje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno hitro. Zato se eaupno obrnite na nas ta vsa pojasnil. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje ea povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ea najmanjše stroške. " ' ' ' - - Nedreavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno ji* dobi ie Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT.,trpi najmanj en mesec. rišite torej takoj ta brezplačna navodila in fanotavljamo Vamt da boste poceni in ufabno potoval. SLOV$N(C PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West Idth Street .. .......N«wYadc„N.Y. Duša mi poskakuje* ob zvončki jail ju ženskega smeha, in mrak mi leže na čelo, če ne morem pri pisanju iskrenega pisma pomočiti peresa v srčno kri. Je že tako na tem svetu, da žive nekateri pasje življenje, drugi pa plavajo v zlatu; nekatere kujejo v zvezde, druge tlačijo v blato; nekateri so angel j i, nekateri so prasei. To bi bilo zaenkrat dovolj primerov učenemu profesorju, ki pravi, da se narod napačno izraža, ko govori v primerah in daje besedi preneseni pomen. Da se še enkrat vrnem k i4zlomljenemu srcu", moram omeniti, da jih precej poznam, ki imajo zlomljeno srce. Se celo meni se je že večkrat zlomilo, pa se je — hvalabogu — še vselej popravilo na ta ali oni način. Nešteto sem pa že takih srečal, ki sploh nimajo srca, pa vseeno žive. In še kako dobro se jim godi. Če bi človek srca ne imel, M jih skoro zavidal. GLA8 JIAJLODA' NEW YORK, MONDAY, OC TOBER 8, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. H Ax Stopila k hiknji<*S v zasto-rii in (»ogledala v ^HlaliM'c. Parter se je ;>očasi polnil, lože so bile pa še vedno prazne, čeprav j«> bilo gledališče že ]mv l>ol«lne razprodamo. V prvi vrsti je stal mlad mož mračnega pogleda; oči so se mu zdaj pa zdaj za i skrile, kakor da je posvetil iz balkonske lože skozi Keneo zelenkast žarek. Zaman je sledila njegovemu pogledu, dokler ni opazila debeluhastc-ga možica, strica z dežele, gladko obritega obraza, ki pri po-setu glavnega mesta ni mogel premagati izkušnja ve, tla bi si lie ogledal baleta. Zdel se ji je kakor živosre-brnn kroglica, tako je bil okreten — in |H>čila je v radosten, dete ne počutim dobro, kašljam, (oda kaj pom-i-ga, plesati moram. — To je pa res nespametno, saj ne Imš ob službo, niti ob plačo. Od|Mx'ij si malo, pa ho zofiet vse dobro. Izgubiš lahko kvečjemu malo plesne - tehnike, ki jo pa dobiš v dveh treh večerih zopet nazaj. — l)a, to je vse lepo, toda pozabiti ne sineš, Nada, da je moj priletni, težko bolni oče navezan samo name iu da mu samo moj veseli temperament slajša življenje. Ce bi vedel, da sem bolna, ali da moram celo v posteljo... na to niti misliti ■nočem! — Sama se ubijaš — in še sineješ se temu. — Saj ne služim zaman pri gledališču. Thamar si je pritisnila robec na usta, pa ga je brž diskretno spravila, da bi prijateljica ne opazila na njeni izdajalskih -ledov krvi. Oči so se ji j mrzlično zaiskrile, modre lisei pod očmi, čeprav pokrite z; barvilom, so f>ostale vidnejše, j koščeno telesce se je streslo. — Zel k* me, v garderobo stopim še. Nada ji je sledila z žalostnim zamišljenim pogledom, dokler ni izginila za spuščenimi kulisami. — Ki, to je ostudno! — je zaslišala za seboj. Nada se je obrnila, mala Kva je odskoČila od zastora. — Kaj je ostudno? — I>a je tu "on" — a to ni nikoli dobro znamenje. — O kom pa govoriš? — Glej, tam pod balkonsko ložo stoji... Nada je radove Za 1110-skl zltor in bariton m<)Io .... .20 NOVE PESMI s SPREMUEVA-NJKM KIjAVIR*IA &-st imnulnili i»osinl (1'rHovec) SO MEAAM IN MOŠKI ZBOR Slovenski akordi (AriainK*) : 11. zvtr/.ek ........•.......75 Pomladanski odmevi, II. zv. .. .45 Ameriška slovenska lira (Holmari ...............1.— Orlovske himne (Votlop'ree) ..l/jo MOŠKI ZBOR Trije moški zbori (Pavč-lC) — Izdala Cilasbena Matica .. Narodna nagrobniea (TavfiC). Gorski odmevi (Lahariiar) 2 zvezka ................ MALE PESMARICE !St. 1. Srbske narodne himne ...15 St. la. fllo cutis, Srbine tužni .15 St. 11. Zvefer .................15 St. Vk Podoknira.............15 Siavfek. zbira šolskih pesmi — (Medve.l) ................ .*J5 Lira. srednješolska. 1. in 'J. zv. i>o .50 Troglasni mladinski zbor. Primeren za trojdasen ženski ali inoZkt zU>r. 15 {tesnile. (Predel) ...................1.— .40 il Mešani iu moški zbori. (Aljaž > DVOGLASNO Naši himni ............ MEŠANI ZBORI: Planinske, (l-aliarnar) II. zvezek ................ Trije mešani rhori. I/.Hala Glasbena Matlea.............. .45 .50 15 .45 RAZNE PESMI S SPREMLJEVA-NJEM: Domovini (l-Vierster) Iz«lala Glasbena Matica .. .40 Gorske cvetlice. (I^iharnar.) Četvero in iM-tero raznih clasov .45 V pepelntfni noii. tSattner), kantanta za soli. zbor in orkester. Izdala Glas. Matica .75 .'!. zvezek: Psalm 118: Ti veselo |H>j; Na dan; I>iviia iioč ...49 G. zvezek: <>i»oumi k veselju; Sveta noč: Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo ...-10 -8. zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zbor) ; Prijatelji in senea (mešan zbor}; Stoj, solnčice stoj; Kuietski glas ...40 inm«romini«aanH B>u. : ::WlliiiMiaill..Mlif!IMIiliM!aii®SUnil!I!i idea mwflfflt^wMMBgn^^ mniraiiinaiwflitrE^^ I ^ TTT* * I *! * T^uTtnmtif^. * ff^' ??tTPTitmiTi?fmnfT^ 'iTTTTRmrrTf mRTwrmsn^ tawiiiiTBinmaBiHiff ■ tunmBrntiiTOwnuiwiinaiwun w mManiiiMi»i»WMaini flSIWIINRW »inmwniinnra* HBmMtmmiBaiuini utnjiamui .miimiiM«HWKaiuwHuimau«wuMUM^^ IWHIfflWH!«^^ CERKVENE PESMI: Domati glasi. Cerkvene pesmi za meSan zi»or ..............1.— Priložnostne pesmi za cerkvene in društvene slavnosti .......€0 13 mešani in 3 moški zbori — (A. G rum) ................l._ V pepelnifni noči (II. Sattner) 1.— 12. Tanlum Ergo (Premrl) .... .50 Mašite pesmi za mešan zbor — (Sattner) ...................... 12 Pange Lingua Tantum Ergo Genii ori. (Foerster) ........ 50 Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih. 20 pesmi na čast svetnikom (Premrl) .........40 Missa in honorem St. Joseph! — (Pogachnik).................40 Kyrie .........................GO K svetemu ReŠnjemu telesu — (Foerster) ..................40 Sv. Nikolaj ..................... NOTE ZA CITRE: Koželjski: Poduk v igranju na Buri pridejo, koračnica........ .20 citrah, 4 zvezki........... .3.—. ^1,11 ff^lllininrri""™"^"^!!!«!™^!^!^!^ NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodne pesmi ca tam- huraftki zbor in petje. (Bajuk) ...................X— Na Gorenjskem je fletno......1.— llMHliniElSI^ Naročilo z Money ordrom pošljite na; KNJIGARNO "GLASNARODA" 216 West ISth -Street NEW YORK, N. Y. razredu za tja in nazaj $101 )..'>.'». V nekaterih slučajih bo večja, kar bo odvisno od pa mika 111 pristanišča. Prva vožnja po tej presenetljivo nizki ceni se bo vršila na parniku ALBERT BAL LIN, ki odpluje iz New Yorka 25. oktobra. (Vkrcati se bo treba 1 h »noč i 24. oktobra). Parnik se bo ustavil v (Mierbourgn, Koutliamptomi, Bremenu in Hamburgu. Za njim odpluje EURUPA 27. oktobra. (Vkrcanje noč prej). Te nove cene bodo nudilo priliko za concnc vožnje, in tako bo marsikomu mogoče, da se bo za Božič ali Novo leto poceni pripeljal v domovino. Ugodna prilika bo tudi za one, ki kratke zimske počitnice u-porabiljo za obisk evropskih mest in kopališč. PRADOMOVINA KONJA Za pradomovino domačega konja smatrajo po eni strani Švedsko, po drugi pa Zapadno Sibirijo. S tem vprašanjem se Imvi na podlagi najnovejših raziskav diuiaj-ski zoolog prof. I dr. iSnischlor. , Najdlx- na Švedskem doka-i zujejo. da so tam konja imeli udomačenega okrog leta 2400. pred našim štetjem. V Anavu zasluži. Dovolil sem, »da lahko njena družica ... — Lu i za... — Dovolil sem, da lahko ostane ta nesrečni otrok pri grofici... — Dovolili ste... — Da, dovolil sem, da otrok, ki nima več matere, laliko najde mater v Diani; in vesel bom. če bom mogel tako pomagati grofici, da se ji povrne zdravje. Grof je izgovoril te besede v največji razburjenosti- — Henrika bo najbrž ostala pri doktorju Hebertu, — je dejal Roger; — odidem tja, če 1111 dovolite. — Da, poskrbel sem, da ostane ena sirota pri zdravniku za drugo bom pa skrbel jaz. — Kako vam boni vse to povrnil i — je zašepetal Roger globoko ginjen. — Vse življenje vam bom hvaležen za to, da me vračate samemu sebi, da mi ne očitate nepo- položila Laiizi roko na čelo. Pogled se ji je ustavil 11a grof oveni obrazu. Tudi grofa so bile Luizine besede pretresle. Ni mogel ostati miren, čeprav .se je na v*se načine premagoval. Luizine besede so mu segle v dno duše- Tudi 011 je položil ubogi Luizi roko na čelo, kakor da kliče na njeno glavo božji blagoslov. I11 zdelo se je, da hoče drugič blagosloviti zdaj dvakrat posvečeno zvezo, kajti to se je godilo vpričo Luize, ki bi lahko bila vzrok nenadnega in trajnega preloma. Vitez ni izgubljal časa. Takoj je izrabil grofovo dovoljenje, da sme obiskati Henri-ko. Spotoma je razmišljal o obljubi, ki se je bil z njo zavezal stricu, da zapusti Francijo in odpotuje v Ameriko, kjer se je hotel boriti za svobodo in neodvisnost Novega sve-ia. (irofovi razlogi so bili nedvomno pravilni. I11 s to žalostno mislijo na novo ločitev je prišel Roger k zdravniku. Leta ga je že čakal. — Prijatelj, — je dejal. — vem, kaj je slušnosti in da mi obenem dovoljujete nemoteno uživati srečo in neskaljeno radost, j vas privedlo k meni... Tudi vas ne bom pu-Grof je poslušal pojl.vftsom veličine žr- stil (lnIK° čakati, saj veni, da ste prišli svoji Tve, ki mu jo je nalagal. In ko je vitez kon-; izvoljenki povedati, kako ste opravili pn čal te ganljive 'besede, mu je stisnil roko in ga odvede 1 nežno k vratom, lioteč s tem namigniti, da je tu konec njunega pogovora. — Roger se je priklonil iu dejal že na pragu: — Ne vem, če se smem vrniti h grofici v hipu, ko je gotovo vsa zatopljena... v svoje presenečenje. — Recite v svoje veselje, Roger-.. Da, v Srednji Aziji pa so našli nje- j razumem in odobravam čiivstvo, ki vas za-gove ostanke že iz 1. 1:550. pred j držuje, 'da ne postanete priča prvih izlivov našim štetjem.Znamenite na.jd- j čuvstev med Diana in... njenft varovanko, be v Minusinsku v Sibiriji ob- ki io bo lahko smatrala na mojo željo za svo->egajo med drugim poleg o-: jo poličerjenko... In zdaj imate proste ro-stankov domačega konja o- i stanke govedi, ovac in psov. | Mal(> pf>lllislil in nadaljeval: — Ali niste izrazili želje, da bi zopet vi-j deli... 1 . . — Henri ko!.Da! Tudi v kubanskem ozemlju Severne Kavkaške so f»ri Majko-pu odkrili ostanke domačega konja iz dobe okrog 1. 2000. pred našim štetjem. V Mali A- — Torej pa pojdite k doktorju Hebertu. x .. x „ -----f — ziji so poznali konja prav tako . , - , , i;, in posadil k sebi; vitez je stopil k njima- v torn času. | \lt,'z"-"' kil,'' *»}w «a prevobko, _ ^^ ^ ^ ^ _ Mpquenem jo odkril doslej j • Sl- enkrat se JL" l"^1"1"1 111 1,,t,-,> zdravnik in jo hudomušno pogledal. — T unistareiin vw»«l<»lwi io7ilo<,.i i- Otlsel. .u:..T. ______r:i. .t______r_ __ __ i rofu. In ker je vitez molčal, je zdravnik nadaljeval: — Grof vendar ni mogel izpreineniti načrtov, ki jih je razvijal vpričo mene. V mislih imam tisto dovoljenje... No, zakaj me tako prestrašeno gledate.' Kaj se je zgodilo po mojem odhodu iz grof o ve palače? — Vse boste zvedeli, dragi doktore, l^ajti v vaši prisotnosti bom govoril s Ilenriko. Obenem zveste, kakšni so grofovi pogoji, ki sem j>h brez obotavljanja sprejel- Ne da bi odgovoril je zdravnik odprl vrata, vodeča iz njegovega kabineta v sobico, kjer je stanovala Henrika. — Pridite sem, dete moje, — je dejal prijazno. Dekle je ubogalo. < ini je zagledala viteza, je zardela iu pb->tala na pragu. Zdravnik jo je prijel za roko najstarejšo podobo jezdeca \ okolici Suze in vrhu tega pečat rodovnika neke kraljeve reje. Ta rodovnik razlikuje s posebnimi znaki divje konje, ukročene konje, kobile, osle in mule. Te najdbe izvirajo iz 4. tisočletja pred našim štetjem, torej bi bila po tem pradomovina domačega konja okrog Anava v Srednji Aziji in okrog Snze v nekdanjem Elamu. V 4. tisočletju pred našim štetjem so imeli konje tudi v kaldej-skera Trii. Tja so jih pač dobili iz Elania in zanimivo je, da so jih uporabljali -najprvo za bojne vprege. Zanimivo je, da prastari kulturi Moliendža Dara in Harape ob Indu (2500. Pred Kristom) konja nista poznali navzlic svojim tesnim vezem z Elanmom in humeri j o. Iidajanje lista je ▼ zvezi i velikimi »troild. Mne go jih je, Id so radi da-bih razmer tako priza* deti, da so nas naprosili« da jih potekamo, sato naj pa oni, katerim Je mogoče, poravnajo na- ročnlno točne. Uprava "O. 1 Ko se je grof vrnil h grofici, ji je našel sedečo v naslanjaču, pred nji je pa klečala slepa Luiza kakor otrok, ki posluša materine nasvete. Videč svojega moža je hotela grofica vstati in stopiti mu naproti. Toda grof se je požuril, da ji prihrani ta trud. — Diana, — je spregovoril z nežnim glasom, — ostanite tako, kakor ste bili, ko sem odprl vrata; to je bila zelo lepa slika. — In v nji je manjkala samo ena oseba, gospod grof. Grof se je nasmehnil. — Da, — je nadaljevala Diana, — tej sliki najdene sreče je manjkal samo tisti, ki mu je sam bog poslal srečno misel usmiljenja. --Manjkal je na nji soprog, ki ga tako visoko cenim... tako... ljubim... Manjkal je dobrotnik, ki se ga bo to ubogo dete vedno z največjo hvaležnostjo spominjalo v molitvah. Prijela je grofa za roko in pripomnila: — Pojdite, 'dragi grof, in za vzemite mesto, namenjeno vam v tej sliki, ki ste jo u-stvarili sami v svoji velikodušnosti... Grof je stopil med Diano in Luizo. Slepa Luiza je uganila to kretnjo, kajti nehote je obrnila svoje ugasle oči li grofu in zašepetala: — O, kako rada bi vaš vklela, gospod grof! Kako vroče želim, da bi mi bilo dovoljeno zreti v obraz dobrotniku, ki sem mu dolžna tako globoko hvaležnost!... Toda gorje, bog mi ne pošlje te ■sreve!... In prisegam, da prvič, odkar sem se sprijaznila rfS kruto usodo slepe, strašno trpim, »da sem slepa, ker ne morem videti svojega dobrotnika. — Ubogo dete — je zašepetala grofica in il Ta obisk je posledica naših današnjih uspehov; pomemben je v življenju vaju obeh, draga otroka. — Posebno v mojem, — je odgovorila Henrika- — Nikoli ne bom pozabila, tla me je rešil iz najtežjega položaja mož, ki stori vsak dan dobro delo. Tudi vitez je posegel v pogovor. — A jaz. gospod doktor, kako naj se vam zahvalim jaz?... Brez vas in brez vašega srca. brez vašega trdnega sklepa, da boste ščitili naju oba, Ilenriko in mene, bi bila za vedno ločena, ker bi ne bil preživel zatona svojih nad- — A jaz, — je vzkliknila Henrika, — bi bila umrla od bolesti in sramote! — Bog tega ni hotel, otroka- In poslal je vama mene... — Dolžan sem povedati vam vse, kar se je zgodilo med menoj in grofom, — je jal R-oger. (Dalje prihodnjič.) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih ; pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo i zmerne. U Knjigarna Glas Naroda' \ 'GLAS NARODI »t NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 8, 1934 IZGNANCI ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: L H. 51 Z veliko težavo se premaguje ter premišljuje, kaj naj stori: ako bi nesrečni materi zopet pridobila podobo njenega sina, ki je bila po njeni nepazljivosti izgubljena — neizmerno bi bila srečna. Boke si pritisne na sree, kot bi ga morala prisiliti k miru, položi krožnik na mizo in se obrne. Gospod Herder pa ji pravi: — Ali ste si ogledali to umetno delo, gospodična Daniela? Ali ni to krasno t Daniela zopet stopi k mizi. — Ako mi dovolite, bi si rada malo natančnejše ogledala, ker je zelo lepo. v In pripogne se ter si natančno ogleda. Sree ji bije do grla. Brez dvoma — to je bila ukradena spominska skrinjica, kajti na njej je poznala vsako malenkost. Daniela je popolnoma mirna in neka posebna odločnost jo spreleti. — To je v resnici zelo umetniško delo, gospod markij, prav gotovo delo kakega starega italijanskega zlatarja. Markij skloni svojo skrbno počesano glavo. — To je zelo star družinski spomin in mislim, da ga je napravil kak prav velik umetnik, ki je pred stoletji živel v Italiji. Danieline ustnice se nekoliko tresejo. — Mogoče mislite, da je bil to Benvenuto Cellini, gospod markij? — Da, da, ravno tega mislim. — Tako staro pa to delo ne izgleda, — pripomni mirno gospa He rde rje va. — Kdaj pa je živel Benvenuto Cellini, Kati, ali ne veš? — vpraša oče, ki se je rad postavljal z znanjem svoje hčere. Kati nekoliko pomisli. — Mislim, da je bil rojen leta 1500 in je živel sedemdeset let. Izdelal pa je krasna zlatarska dela. Ne da bi kdo opazil. Daniela namigne Kati. Nato pravi: — Sicer pa moremo pogledati v leksikon, gospodična Kati. Bilo bi zelo zanimivo, da doženemo, ako je to delo v resnici Cellinijevo. Kati je videla v Danielitili očeh, da ji hoče nekaj povedati. — Da. gospodična Daniela — prosim, prinesite knjigo. Daniela naglo odide, četudi je le nerada pustila spominsko skrinjico izpred oči. Gre kot naglo more in v knjižnici napiše listek in ga potisne v knjgo. Ko se zopet vrne, položi leksikon na mizo pri oknu, precej daleč od mize, pri kateri so ostali sedeli. . , S tresočimi roVami lista po knjiyi in išče ime umetnika. Tedaj pa pride tudi Kati in se skloni čez knjigo. Daniela stoji tako. da drugi knjige niso mogli videti. Tako je mogla, ne da bi jo kdo opazil, položiti listek na knjigo in Kati bere: — Prosim te pri vsem, kar ti je sveto, pregovori očeta, da ti za nekaj časa izroči v tvoje varstvo svetniško podobo. Hlini mu veliko zanimanje do nje, ker jo moram, kadar sva sami, natančno pregledati. Nekaj velikega pride pri tem v poštev. Sedaj ne izprašuj — stori, za kar te prosim. Kati listek zopet potisne v kniisro in naglo pravi: — Tukaj je — Benvenuto Cellini. In Daniela glasno bere. kar je bilo pisano o umetniku. Kati Dan ielo pomembno pogleda in se vrne k mizi. — Skoda, ravv» o tej svetniški podobi ni ničesar v knjigi. Nekatera dela tega umetnika so popisana, to pa ne, — pravi Kati. Ravnatelju zažari obraz. — Ti si pa zelo učeno dekle; imaš popolnoma prav: lota 1500 je bil umetnik rojen in leta 1571 je umrl. Kati^ se oddahne in prime spominsko skrinjico. — Čudovito lepo delo! Ali mi dovolite, gospod markij. da to umetnino nekaj dni obdržim v svoji sobi, da si morem vse malenkosti natančno ogledati. Zelo me zanimajo take stare stvari, posebno, ep so zelo lepe. Markij se prikloni ter skuša Kati s svojim pogledom o-čarati. — Zelo sem tega vesel, siirnorina, ker nimam nobene druge želje, ko vstreči vsaki vaši želji. Kati se obrne k očetu. — Tudi ti boš dovolil, bom dobro zaklenila, kadar si bom ogledala. Oče ji z veseliem privoli in prikima. Tn markiia navdaja upanje, ker se je Kati za to umetnino tako zanimala. ' Kati položi spominsko podobo zopet v škatuljo. Pri tem pa opazi, kako se je Daniela oddahnila. Kai se je godilo v njeni duši, Kati ni vedela, toda čutila je, da je Daniela iz kak etra vzroka bila vznemirjena. Daniela je nestrpno čakala, da bi bil že konec te čajanke, Toda dolaro je se morala čakati. Bilo je že sedem, ko se markij kone< •no poslovi. Ravnatelj ga sprejme iz hiše. 31. poglavje. Ko oba gospoda zapustita sobo, pravi jjospa Herder: — Kdaj bom vendar zopet enkrat imela svojo prijetno družbo pri popoldanski kavi? Sedaj grem nekoliko v svojo sobo, da nekoliko pozabim na neumno klepetanje tega mar-kija. Želim, da se ga kaj kmalu znebimo. Kati opazi, da si Daniela želi, da bi bila ž njo nekaj časa sama in zato mater ne zadržuje. Tn iskreno jo poljubi. — Da, mati, odpočij se do večerje. Te bomo že poklicali. Moreš v miru malo zaspati. —- Da, pokličite me, do tedaj pa na svidenje. Ko se vrata za njo zapro, omahne Daniela na stol in živo pogleda Kati. — Daniela, kaj pa ti je! Tako si razburjena — opazila sem, kako so se ti roke tresle. Zakaj naj to svetniško podobo obdržim ? Daniela poskoči, ko bi prišla v njo nova moč in prime Katino roko. — Kati. draga Kati — ta podoba je oni zklad. ki je bil moji prejšnji gospodinji, croupe j Lentikoffovi v Niči ukraden — ti veš, zakaj sem izgubila svojo službo. (Dalje prihodnjič.) DVE PARIŠKI LOČITVI V času od pol 11. do 11. j< te dni monsieur Berier, sodnik i v pariški justični palači, ločil ' dva zakona. Ta ameriški tempo j je bil rekorden celo za moža, ki je v svoji praksi z ločilnim izrekom popravil že preko 60<30 , zakonskih zmot. Prvi primer se tiče zakona g. Dausata, prokurista velike petrolejske družbe. Mož se je > poročil s 25 let mlajšo, lepo Elviro. Mogoče, da je pri svojih načrtih upošteval tudi to starostno razliko (Elvira šteje danes 30 let), ni pa računal s Kikijem, ljubljencem ge. El-vire. Kiki ni morda kakšen hišni prijatelj, temveč nad vse dražesten pinč, ki ga je Elvira dobila pred tremi leti za god. Dausat ni imel nič proti temu, da je Kiki sledil ženski njegovega srca kakor senca ob vsakem koraku, k inodistki, ko THE LARGEST SLOVENE DAILY In U. S.. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU III WEST 18th STREET NEW IOBK, N. T. PlfllTE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TC VANJE ■mi 7 dni do JUGOSLAVIJE NA GORNJIH BRZO FARNIKIH Ekspresni vlak ob Bremen In Europa v Bremerharen za jamči udobno potovanje do LJl'BLJANE Ali potujte s priljubljeni- srn a ■ ■ ■ ij n ■■ • mi ekspresnimi parniki: W L U JV1 D U d DEUTSCHLAND - HAMBURG NEW YORK - ALBERT BALLIN Tudi redna odplutja z d«* Izbome železniške zveze bro znanimi kabinskimi 0 od Cberbourga, Bremena parniki ali Hamburga Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta a!i HAMBURG-AMERICAN LINE • NORTH GERMAN LL0Y 57 BROADWAY, NEW YORK = 7. novembra: Manhattan v Havre 9. novembra: llri-men v Bri men Aquitania^v Cherbourg He* v Genoa 10. novembra: U« de France v Havre Vcend.-irn v i:oul«.en«> «ur Mer nik je bil med dokazili, ki so sodnika Beriera pripravili v nekoliko minutah do ločitvenega izreka. "Ognja strasti bi PLESALKA 14. novembra: New York, M. C. v Hamburg Nadaljevanje s 3. strani. je slo za pomeritev novega klo-1 ne smeli gasiti s papir- dejanju... na isto melodijo je buka, na najboljši sedež v gle-| Je mei"l izkušeni jurist, plesala svojo prvo plesno fan- dališki loži, na poročni urad in j ko izivk«'1 svojo sodbo, eelo na poročno potovanje v j--- Cannes. (V bi vedel, kakšna hudobija se skriva za svileno zunajstjo male živali, l»i morda pravočasno računal z njo. Talen pa se jo prav diplomatsko pokazala šele listi prvi večer v Oannesu, ko je Dausat stopil v spalnico svoje mlade žene. Z njene postelje ga je sprejelo besno Kikijevo lajanje, nemogoče je bilo spraviti ga od tam. Dausat je že premišljeval, da bi Ivikija zadavil, a ker se je žena odločno zavzela zanj, se je moral zadovoljiti s tem, da je noč prebil v fotelju. Drugo in tretjo noč isto tako. Četrtega dne pa je Dausat odpotoval domov in vložil tožbo za ločitev zakona, kajti Elvira ni hotela ničesar slišati o tem, da bi se ločila od njegovega štiri-nogatega tekmeca. Sodnik Berier je ločil v četrti ure zakon, ki ni bil zakon. Zakon tovarnarja Oannona bi še danes veljal po vseh pred pisih, da ni bil mož že od nekdaj zelo radoveden. Bil je ec-!o tako radoveden, da si je nekega dne v majhnem zrcalu o-gledal neko pisanje, ki ga je odkril v pivniku na pisalni mizi svoje žene. To pisanje je izviralo od naslova na pismu, ki ga je žena nedvomno pisala nekemu, njemu neznanemu gospodu. Cannon se je takoj odločil in najel zaselmega detektiva, da bi tega gospoda opazoval z Argovimi očmi. In prt^v tako hitro je prišlo na dan, da je žena vsak teden dvakrat med 5. in (i. s tem gospodom "lomila zakon". Izdajalski piv- PRVI UČENJAK NAJMANJŠEGA NARODA V SOVJETSKI RUSIJI. 10. oktobra: Manhatan v Havre l|jimt>urK v Hamburg tiereuguria v Cherbourg 12. oktobra: Majestic v Cherbourg 13. oktobra: Lafayette v Havrt Rex v Oenoa Vt-endam v Boulogne sur 17. oktobra: Pres. Uoosevelt v Havre New Vi>t k v Hamburg 19. oktobra: Statendam v Boulogne sur Mer V Ijeningrajskem institutu za severne narod«* je .Jukagi-ree X\ Kpiridonov branil svojo disertacijo: "Življenji .lu-kagirov od IS. stoletja do ok-toberske revolucije*". Kot službeni oponent j«' bil znani raziskovalec severnih narodov lazijo, nerodno, poskočno iz o-troške duše pred leti, v obleki gimnazija]ke v udobnem rodbinskem salončku, preti krožkom znancev. In to pot ni bile ; samo obvezno ploskanje, očara J \ la jih je s svojim probujajočim l26- se talentom, ki naj bi jo dvi-i gnil na eno prvih mest svetov-' nega neba plesnih zvezd. — Vidi svojo pokojno mamico, ' ploska smeje, oči polne radost-' nili solz, sliši njene besede: — Rada bi te videla slavno, ob- 20. oktobra: Hrt-meti v 1 sramen lie de France v Havre 24. oktobra: Washington. Havre Aquitania v Chi-rhcurg 25. oktobra: Albert liallin Hamburg prof. Tai Vogoras, ki j.- Spiri- [ čudovano.--Sliši ploskanje donova dela uprav dobro oce-J teh dragih rok; pričarano p Ionih Radi te dobre ocene je bil' skanje, ki nenadoma utihne, ker Kpiridonov proglašen za kan-[ ga je prekinilo resnično ploska-didata narodne ekonomije. Ta- j uje, orkestru namenjeno plo-ko so Jukagirci dobili svojega skanje občinstva, prvega učenjaka. Pripomniti' Zastor se dvigne... Plesal-moramo, da šteje sedaj t;;, ne- kine oči, zalite s solzami, se kdaj tako veliki narod, s;;,no 4o<) duš in živi v Jakutsku. SMRT DUHOVNIKA. KI JE PREŽIVEL VSE SVOJE ŽIVLJENJE V ZAPORIH. Preko Amsterdania je prišlo poročilo, da je umrl v Sibiriji pater Alekscj Kiertsjaninov, ki je skoraj vse življenje preživel v zaporili. Radi prestopa iy pravoslavne v katoliko veio ga je earistični režim kaznoval s triletnim zaporom. Po proklamaeiji verske tolerance se je smel vrniti v Petrograd. kjer je ustanovil prvo župnijo z orientalskim obredom. Pore voluciji je romal znova v ječo. odkoder so ga končno v SO. le tu starosti pripeljali v Toh-sk v pregnanstvo. Tu — v severni Sibirfiji — je tolažil katoličane, s katerimi je delil usodo. Zdaj pa je konec njegovega trpljenja. BOŽIČNI IZLETI i v Jugoslavijo: POD OSEBNIM VODSTVOM MAJESTIC v Cherbourg, odpluje 14. DEC. Pod vodstvom Mr. Ekerovich-a. BREMEN v Bremen, odpluje 15. DEC. Pod vodstvom Mr. Wohlmnth-a. P A R I S v Havre, odpluje 15. DEC.-- Kdor želi imeti prijetno družbo, naj se nam takoj priglasi in ee je gotov, naj pošlje nekaj are, da mu preskrbimo najboljši prostor na enemu izmed teh pamikov. Mi bomo takoj preskrbeli vse potrebne listine za potovanje in sploh vse, da bo vsakdo zadovoljen. Dolgoletne skušnje in priporočila onih, ki so se posluževali našega posredovanja, so nujboljše jamstvo vsakemu. Priglasite se takoj ea navodila na: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 216 West 18th Street New York. N. Y. l! ktobra: yinpic v Cherbourg 27. oktobra: Ruropa v Itremen Ctiamplan v Havre Conte di Savola v Genoa 31. oktobra: BerenKaria v Clu rt'Ourg1 I»eutschlarid v I'umbiirf; 2. novembra: Majestic v Cliebourff 3. novembra: I^jiafyette v Havre G»»n. v«>n Steuben v llamburb Suturnia v Trst 5. novembra: Hamburg v Hamburg 16. novembra: Statendnm v Boulogne sur XI» ( retigaria v Cherbourg 17. novembra: Chatmdain v Havre 21. novembra: Washington v Havre .M!»-rt I'.aHin v allmburg 23. novembra: Majestic v Cherbourg Coiite di Savoia v Geri'-a 24. novembra: p, ris v Havre 20. novembra: S l.ouis. M. ft. v Hamburg 10. novembra" t> vtnpic v C' - t 1. (icembra: 1. favette v 1 R X v lifti'« 4. t icernbra: E r«i|.a v Jtremen M t nliat ta n v Havre 7. t?cembra: S luriiia v Trst M .mburg v Hamburg n.-rciignria v Cherbourg 8. cecembra: C. atnplain v Havre 11. decembra: j »len. V'eur.schland v linnilxirg 29 decembra: l!t- de Kratice v Havre razjasni*.. . l»liža se njen na-stop in čeprav ji sree močneje ntriplje, č«*prav ji ]>lešejo pre ] očmi ognjeni krogi — Tliamer plese. .. Ponosna poza končane varijacije — lalmo se prikloni... potem pa sledi po režiji, pre«lpsa ni padec — Tliamar je doplesala Labodjo jeseni... Te«laj zadoni frenetično ]»lo-skanje množice. .. navdušenje narašča... ploskanje galerije se je izpremuilo v cepetanje z nogami in tulenje... Bis, l>is!