Posamezna številka 6 vinarjev. Šlev. 20K Izven LJubljane 8 vin. v UuDijODi, v ponedeljek, 9. sepiemoro 1912. Leto XL. es Velja po pošti: = Za oelo leto naprej . S 28 — u pol leta „ . „ 13'— u četrt leta „ . „ 6-50 u en meseo „ . „ 2*20 sa Nemčijo celoletno „ 29-— la ostalo Inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: I« celo leto naprej . K 24'— sa pol leta „ . „ 12'— sa četrt leta sa en meseo B — 2- I spravi prejem« naieSno K 1*70 SLOV £==== Inseratl: ■ Enostolpna p etit vrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po 15 t sa dvakrat...... 13 „ sa trikrat.....,10 , sa večkrat primeren popnat. Poslano in reki. notice: enostolpna petitrrsta (72 mm) 30 vinarjev. ; Izhaja:; vsak dan, lsvzemšl nedelje la prasnike, ob 5. uri popoldne. Ba- Urednlitvo Je v Kopitarjevi nllol itev. 8/01. Rokopisi se ne vračalo; nefrankiraaa pisma se a* ass sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 74. = Političen iist za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nllol štev. b. tcb Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne bran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona Št. 188. Današnja številka obsega 6 strani. Kako so svobodomiselci svobodomiselni. Na 16. mednarodnem kongresu svobodomiseleev v Monakovcm, o katerem smo že poročali, se je svobodomiselnost svobodomiselcev v jako jasni luči pokazala. Sicer položaj svobodomiselcev v današnjih dneh ni nič kaj sijajen; Francija se je kulturnega boja naveličala, Belgija je zopet volila katoliško, v Nemčiji so kuturnobojni glasovi skoro popolnoma utihnili, v Italiji so prevratni elementi stopili v ozadje, Španska se je boja proti Cerkvi ustrašila, le na Portugalskem divjajo jakobinci v sramoto celemu kulturnemu človeštvu. Vendar nas to ne sme zazibati v brezskrbnost; svobodomiselstvo preži, kako bi katoličanstvo pri prvi priliki zopet naskočilo in mnogo tistih, ki so danes z nami, bo jutri vpilo: Križajte jih! Posebno v Avstriji ne smemo v tem oziru nikomur nič zaupati, ampak biti vedno pripravljeni. Jako zanimivo je, kakšno svobodomiselnost so svobodomiselci na mona-kovskem kongresu izpovedali: skozi ovčjo kožo se je jasno spoznalo volka. Oglejmo si njihove izjave čisto nepristransko. Buisson iz Pariza je referiral o svobodomiselstvu in vzgoji. Človek bi menil, da svoboda, vesti zahteva, da puste stariši otroke saj do gotove dobe vzgajati, kakor stariši hočejo. Če že dr-čavna šola ne sme biti verska, se mora saj pustiti, da vei^niki sami skrbe za verski poduk na kakršenkoli način, saj bi sami morali nositi stroške. Friderik Veliki je menil, naj se »vsak po svoji fasoni izveliča«, ne tako svobodomiselci. Buisson je zahteval prisilno brezversko vzgojo in velika večina mu je pritrjevala. Soc. demokrat Hoffmann nam je pa odkril, kaj pomeni socialnodemokraško geslo: »Vera je privatna stvar«. Vera je privatna stvar — je dejal — to pomeni, državne in cerkvene zadeve naj bodo ločene v sedanji državi, v državi prihodnjosti pa vera in cerkev sploh nimata nič opraviti; v državi, v kateri vladata samo »razum in humaniteta«, je edino upravičeno svetovno naziranje m a t e r i a 1 i z e m. Ločitev cerkve od države je le sred- stvo, da se vera in cerkev potem lažje iz ljudstva izkoreninita. V istem zmislu je dejal Holandec Frowein, da »svobodno misliti ne pomeni misliti tako, kakor se komu poljubi«. Misliti se mora namreč tako, kakor hočejo svobodomiselci. To so pionirji Svobodne Misli! Kar se tiče socialnih demokratov, je Hoffmann brez vsakega dvoma izrazil to, kar misli ogromna večina in je krasno potrdil, kar smo že večkrat izjavili, da geslo, da je vera privatna stvar, ni samo samonasebi zmotno, ampak cla se za njim skriva odločna pozitivna protiverska in proticer-kvena tendenca. F u r n e m o n t iz Belgije je posebno divjal. Le nekaj stavkov iz njegovega referata: »Mi moramo ustanoviti veliki trust svobode: anarhisti, socialisti, monisti, liberalci«. — »Naš boj velja temle močem teme: agrar-c e m , plemstvu, kapitalu«. — »Portugalska nam je pokazala pot, po kateri moramo hoditi«. — Posebno značilno je tu, kako šteje ta svobodomislec med moči teme tudi agrarce; iz te izjave se namreč jasno zrcali težnja framason-stva, kmečki stan, ki najbolj ohranja tradicionalno vero in zvestobo do oltarja in prestola, oslabiti in uničiti. Zanimivo je seveda tudi, kako so svobodomiselci oficielno odobrili počenjanje portugalskih republičanskih trinogov, saj je bil v njihovi sredi poslanik Por-tugala v Parizu, Magelhaes Lima in je tudi govoril. Svobodomiselci so portugalskemu jakobincu ploskali skoro istodobno, ko je »St. Petersburger He-rold« prinesel poročilo, da imajo v Lizboni rojalista grofa Juana d' Almei-da zaprtega v podzemski, šest korakov dolgi in tri široki luknji, v kateri bo počasi izbiral. Tako Svobodna Misel vlada! Francoz B a z i r e je na kongresu dejal, da je krščanstvo nemoralno. Nebes ni, nebesa so samo na zemlji in ta nebesa bo ustvarila Svobodna Misel! (Taka kakor jih žc zdaj uživa Juan d' Almeida). Krščanska vera je kakor alkohol, s katerim se ljudstvo upijanja. »Kakor pijancu vzamemo steklenico, tako se mora vzeti ljudstvu vera v nad-naravnost«. Peklensko sovraštvo govori iz teh besed in kaže, da se svobodomiselci od Robespierrovih časov do danes niso prav nič izpremenili. Nekoliko pred monakovskim kongresom so zborovali francoski svobodomiselci v Lillu. Senator Debiesse je tu izjavil, da je »vsako prizadevanje v zmoti tavajoče ljudi spraviti na dobro in plemenito pot zamanj«, cla je zato treba sile; treba je, da se žc mehki otrokovi možgani preobrazijo. Vzgojo je treba starišem vzeti, vse verske knjige uničiti in duhovnikom vsak verski pouk zabraniti. Svobodomiselci pa niti lastnim pristašem ne dovoljujejo svobodno misliti. Na kongresu v Lillu so se pritoževali, da se mnogi svobodomiselci pred smrtjo izpreobrnejo in na mrtvaški postelji zahtevajo cerkveni pogreb zase. To svobodomiselnemu kongresu ni prav in so sklenili zahtevati od države, da take ustmeno izrečene želje svobodomiselcev ne veljajo! Človek bi tega ne verjel, če bi ne stalo črno na belem! To je vrhunec sirovega nasilja, to je barbarska brutalnost, od strani ljudi, ki imajo sicer polna usta svobode in liunianitete! S tem bi bili pri koncu, če bi ne bilo pri tej priliki tudi potrebno opozoriti na slovenski liberalizem. Ne bomo pogrevali, kako se je naše liberalno časopisje brez izjeme struj navduševalo za Ferrera, pozdravljalo »luč z zapada« in povzdigovalo svobodomiselne kongrese. Spomnimo samo na to, kako je naš liberalizem moža, kateri se jc enega teh kongresov kot častni podpredsednik udeležil, postavil za »vzor slovenski mladini«. Res je, kakor je dejal Furnemont, v sovraštvu proti katoliški veri in cerkvi so vsi enaki: »anarhisti, socialisti, monisti, liberalci!« fz seje deželnega odDoro kranjskega. dne 7. septembra 1912. Predsednik dr. Lampe naznani vladni dopis, ki sporoča, da jc Njegovo Veličanstvo vzelo poročilo o obravnavah deželnega zbora kranjskega od 23. do 24. julija t. 1. najmilostneje na znanje. Glede zgradbe deželne elektrarne se sklene, da se nadaljujejo dela pri centrali v Žirovnici v režiji, de se tra-sira gorenjsko omrežje in prične s tra-siranjem daljnovodov iz Žirovnice do Ljubljane. Projekt za elektrarno se spopolni v tem smislu, da razširi elektrarna svoj delokrog na Ljubljano in njeno okolico. Predloži se obravnavni projekt za izrabo vodne sile Ljubljanice, porabiv-ši jez, ki se bo zgradil zaradi osušenja barja. V tem oziru se obrne deželni odbor na komisijo za osušenje barja; dalje stopi deželni odbor v stik z mestno občino ljubljansko in z vsemi tovarnami in obrtniki v Ljubljani in okolici, ki imajo danes kalorične obrate. Store se primerni koraki glede javne električne razsvetljave v občinah v bližini Ljubljane. Za kranjski vodovod se določi vo-. dovodni odbor. Predsednik mu je vsakokratni župan mestne občine Kranj. Odbornike volijo mestna občina Kranj štiri, občina Predosljc dva, Šenčur tri, Voglje enega, deželni odbor pa imenuje tri. Zastopniki deželnega odbora so: Ivan Zabrct, deželni poslanec, Janez Okorn na Visokem in Hajko Marcnčič v Kranju. Za zgradbo novega mostu čez Savo pri Podnartu je c. kr. ministrstvo za javna dela odredilo izdelavo načrta in prispeva država 95.000 K. Most s pravico mitnine se odkupi in mitnina odpravi. Dokonča sc korektura deželne ceste med Šmartnem in Bogenšperkom po tvrelki R. Fischer. Zgradba ceste Žiri—Rovte se odda prvi kranjski podjetniški družbi. Po nasvetu zavoda za pospeševanje obrti se dovoli kitarski zadrugi v Domžalah 3000 K podpore. Izplača se 1000 K takoj, 2000 K pa šele tedaj, ko se bo mogla zadruga izkazati, da je vsaj 90 odstotkov vseh članov vplačalo polne deleže. Enaka podpora se dovoli za stavbo čevljarski zadrugi v Žireh, in sicer se izplača 1000 Iv takoj, 2000 K pa šele potem, ko se bo zadruga izkazala, da je zvišala deleže na 500 K. Glede Kočevske posojilnice se sklene: Ker po mnenju deželnega odboi*a za asanacijo v prvi vrsti poklicani faktorji niso v količkaj zadostni meri prispevali, oziroma se pravnoveljavno zavezali prispevati k mirni likvidaciji, deželni odbor za sedaj ne more sklepati o eventualnem deželnem prispevku. Dalje se sklene, da se nadaljuje tečaj za prvo pomoč pri nesrečah pri živini na Vrhniki od 1. oktobra do 15. novembra. Od srede novembra do srede marca se priredi enak tečaj na kmetijski šoli na Grmu. V ta tečaj se sprejme največ 12 učencev od 18. leta starosti naprej, in sicer samo kranjski posestniki ali njihovi sinovi. Moja desetletnico v Boiiiiiju. Slike z jezera. Spisal Silvin Sardenko. (Dalje.) 3, »Kdaj pa je to bilo?« Pozneje sem ji povedal, otroku po otroško. »Vidiš tamkaj naš vrt?« »Vidim.« »Slišiš, kako ptice pojo po drevesih?« »Slišim.« »Ali veš, komu pojo?« »Stvarniku.« »Je že res . . . ampak, poglej, tam na vrtu vesele otroke . . .« »Mislite, da ptički njim pojo?« »Prav gotovo: otrokom pojo.« »Ali otroci za to vedo?« »Seveda, če jim kdo pove.« »Meni tega niso povedali.« »Vidiš, dete, sedaj sva pa skup. Meni pa so povedali — in takrat je bilo . . . Takrat je bilo, ko solza šo ni vedela, da je solza; ko jok še ni vedel, da je jok; ko me je mati za roko pripeljala na vrt in mi rekla: ,Poslušaj, kako ti ptički pojo! Stopila je zopet v hišo in nadaljevala svoje delo, mene pa je pustila samega na vrtu, da sem poslušal, ,kako mi ptički pojo.' Tam spodaj v hiši na levo je stanoval Terezinov Janez. Čuden se mi je zdel ta Janez. Kletke jc gradil, pa ptice lovil, pa njemu niso marale peti. Moja kletka pa je bil naš vrt in ptico so same od sebe prihajale in so mi pele od jutra do večera. Jaz sem res mislil, da zame vedo, kakor sem jaz vedel zanje. Takrat je bilo.« pripovedoval sem tako, da je dekletce moralo verjeti. Ob dnevu moje nove svete maše se je ona davna sreča zopet obnovila, samo da je bila mnogo jasnejša in višja in občutena globoko v moji duši. 4. Preko »Vrtinca«. Popoldne na praznik svoje desetletnice sem odplul sam s »Črtomirom« na jezei'o. Takrat se jc za trenotek povrnila k meni moja davna, detinska sreča. Toliko sem že bral in slišal o davni srečni mladosti, o izgubljenem raju, o spre lepi h otroških dnevih, da sem že nevoljen na to večno frazo in fantazijo — in vendar — To pot sem občutil v srcu svojo davno srečo. Preko Vrtinca, nizkega griča nad cerkvijo sv. Janeza Krst-nika je prišla. Odložil sem svoje zLato žezlo, v solncu pozlačeno veslo, in sem se za trenotek pogovoril s svojo srečo, ki jo po mnogih letih zopet, našla pot skoz mojo dušo: »Res! Tako je bilo... a šlo je mimo, kakor je šel mimo tudi ta trenotek.« Občutek je minul, ostali so samo še spomini. Lopi spomini, kakor slike v jasno-zelenem jezeru: vse vidiš razločno in natanko, kakor bi gledal resnične reči; a vse je samo videz; utoneš, če se skloniš k lepim slikam, zakaj njih resnica in njih bivanje jc drugje, v jezeru po so samo odsevi; sreča je zbežala in v duši so samo še spomini. Si-ce, nikar ne. utoni v njih! »Črtomir«, naprej! Desetletnico praznujem. »Sam, čisto sam, brez svatov in družic, brez , pridigarja in blagoslova, brez sveča-i nostnega šopka.« Tako bi mislili drugi, a jaz nc tako. Moji dve družici sla belooblečeni cerkvi sv. Janeza Krstnika in sv. Duha ob Bohinjskem jezeru; moji svatje so bohinjski vrhovi; moj pridigar je to lahno valujoče jezero; moj šopek so pisane ozke oaze ob jezeru. Kot novomašnik sem šel na ženit« nini od stola, do stola in sem pozdravil družice in svate vsakega posebej, tudi sedaj ob desetletnici storim enako z novimi svati. 5, V cerkvi sv, Janeza Krstnika. Zaveslal sem proti prvi družici: cerkvi sv. Janeza Krstnika. Zdrava bodi, knežja hči v Bohinju! Tvoja okna so kakor golobje oči ob potokih voda, kakor skrbna varihinja gledaš po vsem jezeru in čuvaš, da se kje kak čolnar ali plavač ne potopi. Ti ukazuješ drznemu valovju, ki hoče prevrniti čolnič: »Non tihi licet: Ni tj dovoljeno«, kakor je ukazoval tvoj sv, .lanez Krstnik. Naj pridejo drugi popisat cerkev, jaz samo povem, cla je v njej dokaj za-> nimivosti, med drugimi tudi lastno^ ročni podpis Vodnikov, zadaj za glavnim oltarjem. »Tja na desni stranski oltar pa res nikar ne. poglejte!« moram goste opomniti jaz sam. »Kaj pa jc takega?« »Sa j sem vedel, da boste preveč radovedni in ste žc pogledali. Ali ni neokusno?« Premovanja govejo živine se prl-rede dne 23. septembra v Tomišlju, 25. septembra v Cerkljah, 27. septembra v Logatcu in 28. septembra v Loškem potoku. Izdajo se splošna določila za pre-movanje goveje živine na Kranjskem. Glede subvencioniranja vzornih hlevov se določi, da se morajo vse prošnje za podporo k zgradbi vzornih hlevov vložiti do konca maja vsakega leta. V mesecih junij, julij in avgust se vsi hlevi pregledajo. Kdor do tega časa ni izgotovil hleva, pride na vrsto prihodnje leto. Prošnje, ki so se vložilo do konca meseca septembra 1912, se reštjo po sedanjem načinu, kar se jih pa vloži pozneje, se rešijo že po novem načinu. Razstava plemenske živine se vrši 2(i. septembra v Sodražici. Razdeljevanje podpor za vzrejo telet. ki se je lani začelo, se letos dokonča. Te podpore se delijo onim živinorejcem, ki so dobili prvi znesek lansko leto. Ker se pa tistim, ki so telela prodali ali jih slabo redili, ne l)o dala druga polovica podpore, Ve-seli god« je le še malo iztisov na razpolago. Izobraževalna društva n a j ig r o nujno n n r o č e pri »S 1 o v e n s k i Straž i«. Vseh sedem vlog velja samo 2 K 80 vin. Vsako iz- obraževalno društvo, vsaka podružnica naj bi predstavljala to igro. Vsa naročila prosimo izvršiti prihodnji teden, ker pozneje z iztisi ne bo mogoče več post reči! + Liberalni razdirači v Dalmaciji hočejo tudi na gospodarskem polju za-početi razdiralno delo. Ustanoviti hočejo svoje zadružništvo po slovenskem vzoru. Da jo bodo zavozili tudi po vzoru slovenskih liberalcev, se lahko z gotovostjo pričakuje. — Kaj bi moral vsak naš somišlje« nik, vsaka naša somišljenica takoj na* ročiti? 1. Več srečk loterije »Slovensko Straže«. — 2. Veliko sliko voditelja Slovenske Ljudske Stranke in kranjskega deželnega glavarja dr. Ivana SusteršL ča. Ena slika 2 K, dve sliki skupaj 3 K — 3. Nekaj prekrasnih Slomškovih razglednic. Slomškova podoba v treb barvali je na razglednicah tako umetniško izvršena, cla sc jo lahko da tudi v okvir. Cena razglednici 10 v. — i, Nekaj Slomškovih narodnih kolkov. — 5. Za pisarne papir »Slovenske Straže«. — 8. Pogoje za življenjsko zavarovanje potom »Slovenske Straže«. — Vsa naročila in pojasnila daje pisarna »Slovenske Straže« v Ljubljani. — Zakaj je jezil »Slovenski Narod« izlet izobraževalnega društva Vič-Glin* ca v Bohinj. Z Viča-Glinc nam pišejo: Na lažnjivo brazdanje »Slovenskega Naroda« z dne 29. avgusta o našem izletu v Bohinj smo hoteli že poslati stvarne popravke, a so nas Bohinjci sami prehiteli z dvakratnim tozadevnim dopisom v »Slovencu«. Ker upamo, da je za vsakega treznomislečega vsa zadeva pojasnjena, se nam zdi nepotrebno še nadaljnje prerekanje z »Narodom« o našem lepem, nepozabnem društvenem izletu. Vendar clobrl stvari na ljubo bi radi pripomnili še par opazk. Da ne bi imel naš izlet za ondotne tujce kaj izzivajočega na sebi, je društveni oclbor prepovedal nositi izletnikom kake znake; Orli naši so šli takrat v Horjul na ondotno orlovsko prireditev, torej jih med izletniki nitj bilo ni, še manj pa je bil kateri v uniformi. In vendar je »bistrogledi« dopisnik »Narodov« med izletniki videl samo »čuke in čukarice in čučje obraze« (kako napredno!). Naš izlet torej je bil nekaj nepristranskega. Med izletniki jc bilo po veliki večini tobačno delavstvo, ki se tudi v prostem času zanima za lepoto naše domovine in si rado privošči čistega, zdravega zraka, katerega tolikanj potrebuje, in »Narod« mu "šc tega ne privošči, ampak je naše izletnike oblatil, osumil ne samo po Kranjskem, ampak po celem svetu, kamor je segel s svojim lažnjivim dopisom. Dobro vemo, zakaj mu zlasti tobačno delavstvo leži tako v želodcu. Zato, kef je politično zrelo, organizirano in dobro ve, kdo mu je pripomogel že večkrat, kdo ž njim čuti in dela zanj. In čim bolj bo »Narod« udarjal po njem, tem bolj se bo vrlo delavstvo oddaljevalo od njega in njegove gnile stranke. Grize dopisnika dalje to, ker so nas vrli Bohinjci toli gostoljubno sprejeli, vse drugače nego teden prej Sokole na Bledu, ko se niti župan ni zmenil zanje. Našemu delavstvu v pozdrav so pa po Bohinju plapolale zastave, pokali topiči, kakor brate in sestre nas je pozdravljalo ljudstvo, duhovščina in g. župan. To skeli, to peče dopisnika. Gostoljubnim Bohinjcem tem potom šo enkrat prisrčna zahvala, zlasti g. župniku in svetniku Berlicu, ki je očetovsko skrbel za izletnike in g. županu Korošcu za bratski pozdrav in njegovo postrežljivost. »Narodovemu« dopisniku pa naše »srdačno« pomilovanje ;—-na najnovejši blamaži! — Sneg. Na najvišjem vrhu vipavskega Č a v n a na Goljaku je v noči ocl pe tka na soboto zapadel sneg. Čudno za Vipavsko! Kdaj bo grozdje dozorelo. — Po gorenjskih planinah je zapadel sneg. — Na Sv. Gori nad Zum-berkom jc zapadel v noči od 6. na 7. t. m. sneg. — Na Velebitu je tudi vse vr-i hove pokril sneg. — Suplcnture so razpisane za k 1 a s i č n o f i 1 o 1 o g i j o na gimnaziji na Dunaju VI. (do 14. sept.); za nemščino na Dunaju VI. (D. 1. gr., do 11. sept.); na I. gimn. v Ljubljani (D. 1. gr., do 15. sept.), na II. gimn. v Ljubljani (D. 1. gr., do 15. sept.); za moderno f i 1 o 1 o g i j o na II. realki na Dunaju II. (D. Fr., do 12. sept.), na realki na Dunaju III. (D. E., do 12. septembra), na realki v Lincu (D. Fr., do 12. sept.); za z g o d o v i n o - z c m 1 j e -pisje na realki na Dunaju III. (do 12. sept,); za matematično skupino na realgim. na Dunaju I. (do 14. sept.): za prostoročno risali j c na 1. gimn. v Ljubljani (do 15. septembra), na realgim. na Dunaju L (do 14. sept.), na II. realki na Dunaju II. (do 12. sept.), na realki v Lincu (do 12. sept.), na priv. gimnaziji Scholz v Gradcu (11 tedenskih ur za tedensko rotmmeracijo 100 I<). ••- Dopusti za domobransko mošt' to. Domobransko ministrstvo je odredilo, da sc moštvo, ki so ga ima lotos premestiti v rezervo, takoj po končanih vajah izpusti iz vojaške službe. Aktivno služečemu moštvu I. in II. letnika pa je do i. oktobra dovoliti 14-dnevne dopuste, ki jih po ni všteti v normalno moro dopustov moštva. — Naborniki, ki žive v inozemstvu In ki so bili pozvani, da se morajo zglasiti pred kako domačo naborno komisijo, se morajo vsled odredbe domobranskega ministrstva zglasiti pred kako ambulantno naborno komisijo, ako spada zanje določeni naborni termin v letošnjo glavno naborno dobo. — Spremembe v štajerski kapucinski provinciji. Dne 4. septembra se je vršil v Celju pri kapueinih provin-cijalni kapitel pod predsedstvom generalnega ministra iz Rima. P. Pacifika. — Provincijalom je bil izvoljen P. Edvard Bervar. Provincijalnim definitor-jem so bili izvoljeni: P. Linus Prah, P. Ženo Lezno, P. Ladislav Hazemali, P. Albert Mosslberger. — Druge spremembe: Škofja Loka: P. Metod Mišič, gvardijan v Sv. Križu na Vipavskem, P. Erliard Pečar vikar v Škof ji Loki. ~ Gorica: P. Valerian Sartory v Škofjo Loko. — Sv. Križ: P. Hieronim Stre-minger gvardijan v Gorici, P. Boua-ventura Savec v Wolfsberg katehet. — , Celje: P. Rudolf Marolt gvardijan v Celju, P. Filip Zemljič v Schwanberg vikar submagister. — Lipnica: P. Leo črček gvardijan, P. Ciril Goričan in P. Irenej Kobal v Murau, P. Benedikt C.i-rič v Celje. — Celovec: P. Lambert Lan-zuner gvardijan, P. Otokar Ccjan vikar, P. Kajetan Dvoršak v Gorico. — VVolfsberg: P. Gothard Burtscher gvardijan, P. Henrik Putrih in P. Janez Re-berc. v Lipnico, P. Plaoid Paar v Hart-berg vikar. — Schvvanberg: P. Zeno Lezno gvardijan, magister klerik, P. Hubert Madlener vikar v Knittelfeld, P. Efrem Majcen v Knittelfeld, P. Štefan Trenner v Mettersdorf. — Hart-berg: P. Eugen Merše vikar v 'VVolfsberg. — Knittelfeld: P. Bruno Karnen v Gradec, P. Bonifac Miiller v Schwan-berg. — Murau: P. Irenej Leutner v VVolfsberg, P. Vilhelm Ebenberger v Celovec. — Gradec: P. Atanas Eisler superior. — Mettersdorf: P. Jan. Dam. Lorenčič Sv. Križ na Vipavskem. — Morilci in nasilneži cigani. K našemu poročilu glede ciganskega pretepa na Dragi pri Višnjigori dodajemo še sledeče: V kritični dobi se je bilo priklatilo v višnjegorsko okolico več ciganov godcev; pravijo, da so bile štiri rodbine, in sicer: Rajhartova, Huberto-va, Grileva in Fulova. Te štiri rodbine so prenočevale vsaka zase: Grileva na Dragi pri posestnici Mariji Brožič pod kozolcem, pri kateri se je nahajala tudi Jožefa Ful, nezakonska hči Franceta Grila, druge pa pri drugih posestnikih. Med Vidom Rajhertom in Francem Gri-lem je zavladalo že dalj časa radi tega, ker je Vid Rajhert moral prestati neko kazeči, ker Gril ni mogel v Rajhartov prilog pričati, neko napeto razmerje. 27. avgusta t. 1. zvečer so bili cigani precej dobre volje in se trdi, da je Vid Rajhart dal svojemu sovražniku Grilu celo za pijačo; vsi so bili nekoliko pijani, predno so se podali na prenočišča. Franc Gril je prenočeval, kakor že omenjeno, pod Brožičevim kozolcem, kamor sta prišla bolj proti večeru dva fanta-cigana, ki ju je bilo takoj sumiti, da nameravata povzročiti pretep ali celo uboj, tembolj, ker se je eden izrned teh izrazil: »Sedaj si pa že naš!« Vohuna sta nato odšla. Nekoliko pozneje, bilo je že tema, se pa zopet oni dve osebi prikažeti k Grilu pod kozolec ter prič-neti po njem mahati, in sicer eden z neko palico, drugi pa s sekiro po hrbtu, tako da je bil Gril ves v krvi. Gril je jbežal nato v Brožičevo hišo s svojimi drugi ter se tam zaklenil v sobi. Cigani, trije moški in ena ženska, pa so prilo-mastili za Grilem in pričeli pri zaprtih hišnih vratih silo delati s tem, da so razsekali hišna vrata ter se podali na Grila, ki je bil skrit v sobi pod posteljo. Izpod postelje so nasilneži cigana Grila potegnili ven, ga tepli s palicami in suvali z noži ter ga končno še malo živega izvlekli iz sobe na prosto, kjer je kmalu umrl. V sobi so bili takrat tudi domači otroci, katere sta pri Brožičevih stanujoča dninarja France in Marija Vozel \;zela iz sobe in jih zaprla k njima v čumnato. Nasilneži so imeli, ko so vstopili v sobo, seboj malo luč, da jim je bilo mogoče razločevati druge w»ebe. Pri pretepu v sobi je bila ciganka Jožefa Ful tudi težko poškodovana; dobila je nožev sunek v trebuh ter po hrbtu več vreznin, ki jih ji je prizadjal neki mlad cigan, menda nezakonski sin Vida Rajhart. Mogoče bi jo bil tudi umoril, če bi ne bila ?.a njo prosila ona ciganka, .ki je prišla z nasilneži v Bro- žičevo hišo. Vida Rajharta je bilo opazili, da je imel s seboj motiko in z isto udrihal po Grilu. Posestnici Mariji Brožič so nasilneži z razbijanjem vrat in druge hišne oprave napravili 70 kron škode. V preiskavi so sedaj: Vid Rajhart, Alojz in Albina Hubert, ostali so pa pobegnili. Ciganka Jožefa Ful je rodi njene težke poškodbe v deželni bolnišnici v Ljubljani. — Vpokojen je začasno provijant-ni častnik 47. pešpolka, poročnik Jožef Podboj. — Umrla je pri Devici Mariji v Polju gospa Antonija Kuhar, nad-učiteljeva vdova. — Odredbe na papirju. Strogo je prepovedano fotografirati obalo na strategičnih točkah. Vsi avstrijski parobrodi, ki plujejo v istrsko-dalmatin-skih vodah, imajo na vidnih mestih nabite tablice v več jezikih (tudi v hrvaščini!), kje se sme, oziroma ne sme fotografirati obala. Italijanski list »Ilu-strazione Italiana« pa v eni zadnjih številk prinaša slike utrdb Šibenika, Visa in Boke Kotorske!! Kod jih je dobil list? Iz avstrijskih parnikov skoraj ni mogoče misliti, da bi se bilo fotografiralo! V dalmatinskih vodah pa vozi tudi italijanska družba »Pugla«, ki ima sedež v Bari. Vzdržuje menda dvakrat na teden vožnjo mecl Brindisi— Dalmacija—Trst. Ali bi ne mogle naše oblasti nekoliko paziti na parobrode naše »zaveznice«? — škofjeločan — podkonzul v Ameriki. V Cleveland je prišel nov avstrijski podkonzul, domačin iz Škofje Loke dr. Viktor K r e n n e r. Njegov oče je v Škofji Loki znani tovarnar suknja. ~ Poročil se je g. A n t o n Jug, licejski učitelj, z gdčno M i c i R o h r -m a n n o v o , hčerko ravnatelja kmetijske Šole na Grmu. — V Amariki umrli Sliven i. Dne. 21. avgusta je umrl v St. Joseph bolnici v Ncw Torku rojak Franc Hribar, star 46 let, ki zapušča vdovo in tri otroke. Doma je bil iz Ihana. — V Lorainu, O., je nagloma umrl dne 16. avgusta t. 1. rojak Martin Kodelja. Pokojni je bil rojen leta 1878. v Dupljah, pošta Vrh-polje pri Vipavi. — V Clevelandu, O., je umrl rojak Ivan Gerbic. Bil je doma iz Ročinja na Goriškem. Umrl je za je-tiko v bolnišnici. — Skoro pettedensko dež.vjo se menda sedaj vendarle bliža h koncu. Tako upajo vremenski preroki. — Tiskovna pomota. V poročilo o vojaških vajah na Notranjskem se je urinila tiskovna pomota. Namesto Velike Bloke je tiskovni škrat postavil Veliki Oblak. PAPEŽEV LEGAT PRI DUNAJSKEM EVHARISTIČNEM KONGRESU ODPOTOVAL IZ RIMA. V soboto jc zaslišal sveti oče kardinala Rossuma in člme misije, ki je odpotovala v nedeljo ob 9. uri dopoldne iz Rima. Kardinala spremljajo njegov posebni tajnik p. Presmann in papeževa dvorjana, knez Lomcilotti in baron Schonberg-Roth. Danes ob 2. uri popoldne se odpelje misija iz Benetk in se pripelje ob 7. uri zvečer v Pon-tafelj, kjer člani misije prenoče. S posebnim dvornim vlakom, ki ga pošlje naš cesar, se odpelje misija na Dunaj. V Pontaflju sprejmejo papeževega legata kardinal nadškof dr. Nagi, grof Thun in škof dr. Pfluger. Na postaji Reka\vinkel pozdravi misijo osrednji odbor evharističnega kongresa. UPOR PIONIRJEV V RUSIJI. 100 mrtvih — 200 ranjencev. »Nova Reforma« poroča iz Oranija, da so se uprli pionirji, proti katerim so odposlali en pehotni polk. Med pionirji in pehotnim polkom se. je vnel boj, v katerem je padlo nad 100 vojakov, ranjenih je pa bilo 200. Upor so končno zadušili. Primorske vesli. p Nov otroški vrtec »Slov. Straže«. »Slovenska Straža« otvori z letošnjim šolskim letom otroški vrtec v Ločniku pri Gorici. p Novi predsednik »Dalmatie«, Govori se, da sedanji predsednik paro-brodne družbe »Dalmatia«, »Ante A n t i č odstopi, in bo vlada imenovala na njegovo mesto vpokojenega pod-admiraia pl. Zieglerja. p Slovenske izvirne igre na slovenskem gledališču v Trstu. Poleg zadnjič naznanjene izvirne slovenske ljudske igre »Punt na Beneškem», bodo v letošnji sezoni igrali na tržaškem slov. gledališču še naslednje slovenske izvirne igre: Finžgarjevo »Našo kri«, Adolf Robidovo »V somraku«, Fran Dotelo-vega »Učenjaku^., Anton Aškerčevega »Izmajilova«. p Resnična dogodbica iz laške družine. Goriški Italijanaš N., ima dobro, pametno soprogo, ki se pa v kuhanju malo razumi. Imeli so služkinjo, ki jim je dobro služila. Le to napako je imela, da je bila — Slovenka. Vsled gonje v laških listih proti slovenskim služkinjam pa je Italijanaš zarentačil nad soprogo, rekoč: Slovenska služkinja mora i/, hiše. Nadomesti naj jo Italijanka. S težkim srcem je gospa izpolnila povelje soproga. Nastopilo je službo neko furlansko dekle. A red v kuhinji je izginil. Prahu v pisalni sobi gospodarja ni manjkalo. Kaj pa kosilo! Tako, da so Bogu smili. Soprog je postajal jezen in nestrpen. Togotil so. je nad soprogo. A ona mu je rekla: Saj si hotel lako! Odsloviti si ukazal pridno slovensko dekle in najeti Furlanko. Tako sem naredila. — Goriški Italijanaš ji je čez nekaj časa rekel: Spravi mi iz hiše. to nerodo in pokliči zopet prejšnjo dekio. In tako se je tudi zgodilo. — Brez komentarja. p Razstava industrijskih proizvodov se je te dni odprla na Reki. Razstava ima namen delati reklamo za mažarsko trgovino. Razstavilo je skoraj 300 tvrdk, mecl temi nekaj hrvatskih. Značaj ima popolnoma mažarski. Vihrajo samo mažarsko zastave. Napisi na prvih mestih mažarski; hrvatski na zadnjem. Obisk je kljub pospeševanju od strani madžarofiiske Ungaro-Croate, malenkosten.» R. Novi List« bo seveda še dalje delal reklamo za to družbo. p Tobak v hrvaškem Primorju. Domovina tobaka je balkanski polotok. Avstrijska vlada si pa že davno tega prizadeva, da bi tudi v naših južnih deželah razširila tobačno kulturo. Leta 1884 so se napravile prve poskušnje v Vrgorcu v Dalmaciji, ki so se zelo dobro obnesle. Vlada hoče pa tudi v Primorju poskusiti s saditvijo tobaka. Po prizadevanju g. G. Vidmarja, ravnatelja, tobačne tovarne v Senju, se bo zasadil tobak za poskušnjo okrog Cirkvcnice, Selc in Bribira. Ako se poskus dobro obnese, zna biti dober vir dohodkov za Primorce. p Avtomobilna poštna zveza v Istri je, kakor znano, precej razširjena. Do zadnjega časa je prevažala v prvi vrsti pisemsko pošto, zavoje po samo v omejeni razsežnosti. Kakor se nam pa poroča, je omejenost za poštne zavoje odpravljena. S poštnimi avtomobili se prevažajo zdaj poštni zavoji prav tako kakor s poštnimi vozovi sploh. Jeseni, ko se razpošilja grozdje, je ta nova na-redba še posebnega pomena. Zato so jo interesentje z veseljem pozdravili. p Ona nečloveška mati, natakarica Podbrdom, po priimku Virant, ki je hotela umoriti nezakonsko dete, katero je povila pred nekaj časom, kakor smo že poročali, se nahaja v goriški ženski bolnišnici, kjer jo straži mož postave. Detetu pa se je obrnilo na bolje. Poroča se, cla jc s čevljem tolkla dete po glavi. p Vinska le'ina na Goriškem. Iz Renč poročajo, da se ondi kaže dobra letina. Cena moštu je že sedaj obečana po 35 K. p Umrl je v Dolenjem Cerovem veleposestnik g. Josip Cotič, star 69 let. p Prvo laško občinsko srednjo šolo so otvorili 7. t. m. na Reki. p Umrla je v Trstu gospa Marija Š m i d. p Dalmatinski deželni zbor se glasom »Narodnega lista« v kratkem skliče. Novice s HrvaSkeoo. h Peš na evluaristični kongres se je odpravila neka Marija Suc iz Slavonije, ker ni imela denarja za železnico. Prišla, je že do Miirzuschlaga, kjer jc obnemogla. Dobri ljudje so ji kupili vozni listek do Dunaja. Njena goreča želja, prisostvovati kongresu, se ji je izpolnila. h »Hrvatski dom«, akcijsko podjetje, se je osnovalo v Zadru, da bi bilo družabno središče zadrskih Hrvatov. h Elek rarno zgraie v Osjeku; sedaj sc pogajajo s tramvajsko družbo za odkup konjske cestne železnico. Družba, zahteva 800.000 K odkupnine, a mestna občina jo voljna dati le toliko, kolikor bi družba v 37. letih, kakor velja pogodba, čistega zaslužila, namreč krog'330.000 K. h Skladatelj Zaje praznuje v kratkem 80letnico svojega rojstva. Hrvaška gledališka uprava aranžira proslavo. h Premiera Zajčeve opere »Prvi grleh«. Za slavnostno predstavo v čast Zajčeve SOletnice dne 16. t. m. se v zagrebškem gledališču vrše velike priprave; uprizori se prvič Zajčevo najnovejše delo: »Prvi grieh«. Dirigiral bo sam operni ravnatelj Albini, ki vodi tudi izkušnje. h Zagrebška primadona Mira Korošec je za leto 1914 angažirana za Wagnurjevc predstave v Bayreuthu. h Toča je pobila v Bosni v okolici Gračanice in napravila okoli 40.000 K škode. h Peš po Evropi se je dni napotil Hrvat maturant Stjepan Devčič iz Vojnega Križa. Obiskati in proučiti namerava razne hrvaške kolonije, polog tega pa zbirati snov za. delo: »Evropa v začetku XX. stoletja« in avto-grame znamenitih oseb za posebno »Knjigo avtogramov«. Preživljal se bo s prodajanjem razglednic. h Umrl je v Zagrebu Andrijan B a n , mesar in hišni posestnik. h Radi zlorabe kolekov je u mirov-ljen vodja zemljiške knjige v Varaždi-nu, Oton šmidt, zemljeknjižni uradnik Dušan Dujmovič pa prestavljen. h Novo morsko kopališče v Splitu postavijo na Bačvicab; delo se izvrši večinoma s češkim kapitalom. LiuDljfliiske novice. lj Redna odborova seja S. K. S. Z. se vrši danes zvečer ob 8. uri v »Ljudskem domu«. lj Razveljavljen skTep ljubljanskega občinskega sveia. Deželni oclbor je ugodil pritožbi Uršule Marenko in Karola Kačarja proti sklepu občinskega sveta ljubljanskega z dne 11. julija 1911, ki je odobril po tržnem nadzorniku Ribnikarju premestitev njujinih tržnih prostorov. Deželni odbor je sklep občinskega sveta ljubljanskega raz-veljavil in odločil, da je pritožnikoma odkazati prostore na trgu, katere sta imela prod odredbo tržnega nadzornika. Razlogi, ki so pri tem vodili dež. odbor, so bili naslednji: H krajevni policiji, ki je odkazana v samosvojo področje občine, spada po § 26., točka 2. občinskega reda za. deželno stolna mesto Ljubljano, tudi tržno nadzorstvo, katero izvršuje, kot poklicani organ mestnega magistrata mestni tržni na.ilzornik. Po 8 3. mestnega tržnegs reda odkazuje tržno nadzorstvo prodajalcem stojišča na tržnih prostorih Tega določila pa ni tolmačiti tako, da sme tržni nadzornik premeščati in pre« stavljati prodajalce poljubno in samovoljno, ampak tako, da je upravičen izvršiti premestitev prodajalcev, ako je ta iz tržno-policijskih ozirov res potrebna in utemeljena v dejanskem položaju. Kajti ni dvomiti, da tudi prodajalec. na trgu pridobi z odkazanjem stojišča po tržnem oblastvu neko subjektivno pravico do stojišča, katerega mu ne gre kratiti brez povoda že tudi vsled tega ne, ker to ni v interesu tržnega prometa, ker se s takim prestavljanjem otežkoči tržno občevanje med prodajalci in odjemalci, ki so vajeni določenih stojnic, ne oziraje se na škodo, ki se lahko povzroči prodajalcem s premestitvijo Da bi bila predmetna premestitev iz tržno-policijskih ozirov potrebna in utemeljena, se pa nc moro trditi. Ta odredba tržnega nadzornika je utemeljena s tem, da se je Uršula Marenko prepirala s sosedo in tako kalila mir in rod na tržnem prostoru, dočim glede Karola Kačarja ni navedenega nobenega razloga. Pa tudi dejstvo, da se je Marenkova prepirala s sosedo, je konstatiral tržni nadzornik edino le v svojem poročilu na župana, seveda v utemeljitev svoje odredbe, dočim sicer v tem oziru ni ugotovljenih nikakih drugih pritožb in drugih slučajev. Tudi če bi se večkrat pripetilo, da se prodajalci in prodajalke med seboj sporeko, bi bilo to popolnoma človeško, a za le en konstatirani slučaj takega prepira pa je premestitev, če se vpošteva zgoraj omenjene okoliščine in posledice, ki nastanejo s premestitvijo za odjemalce in prodajalce, brezdvom-no pretirano stroga odredba, ki vsaj vzbuja sum, da je bila izdana prejkone iz drugih, nego iz stvarnih razlogov. Vsled tega jo deželni odbor sklep občinskega sveta, s katerim je bila potrjena odredba tržnega nadzorstva, razveljavil in odločil, da imata pritožnika ostati na svojih starih stojiščih. — To je občutna lekcija tržnemu nadzorniku. Obžalovati je večino v občinskem svetu, ki je poizkušala odobriti tako Rib-nikarjevo postopanje. Naj ostane pri tem izjalovljenem poizkusu, kajti Rib-nikarjevih posebnosti ne bomo mirno prenašali in posledice končno tudi za večino ne bodo prijetne. Vsako Ribnika rjevo odredbo bomo strogo kontrolirali! Vse pritožbe naj se izročajo občinskim svetnikom Slovenske Ljudske Stranke. lj Avtomobilna nesreča na Dunaj* skl ccsti. O avtomobilni nesreči na Dunajski cesti, pri kateri je bila ubita gdčna Keišičeva iz Spodnje Šiške, bo razprava procl deželnim sodiščem dne 11. septembra. lj Simulantska produkcija šahovskega mojstra dr. »Milana .Vidmarja se jc vršila v soboto, 7. t. m., od 9. do pol 2. ure zvečer v navzočnosti številnega občinstva, ki je interesantnemu boju z velikim zanimanjem sledilo. G. Vidmar je igral sočasno z 21 nasprotniki ter je dobil 17 partij, izgubil 2, in sicer proti trgovcu Leopoldu Pevaleku in tehniku Francu Vagaji; reinis pa sta dosegla baron Artur pl. Wolkensperg in trgovec Ivan Krivic. Vsi štirje so člani »Ljubljanskega šahovskega kluba«, ki je dosegel s tem lep uspeh. Odbor kluba vabi ljubitelje šaha k vstopu v klub, ki namerava prirediti letos po-eimi turnir za ljubljansko pi*venstvo. Klubovi igralni večeri so v kavarni pri »Slonu« ob ponedeljkih, sredah in sobotah od 8. ure zvečer naprej; igra pa se istotam tudi ob torkih in petkih od 2. ure popoldne naprej. lj V kazenski preiskavi radi kon-knrza je bivši liberalni obč. svetnik Elija Predovič. Konkurz se ni mogel izvršiti, ker je bilo prej vse za-rubljeno. lj Slovensko pevsko društvo »Lipa« 8e je vsled izstopa vseh članov razšlo, kot naznanja njen bivši predsednik Pavel Balog v uradnem listu. lj Kolo ukradeno je bilo minuli teden z dvorišča na Rimski cesti g. Petru Škafarju. Kolo je znamke »Diamand«, črno pleskano in ima tovarniško številko 123.603. lj Ponarejena krona je bila oddana dne 28. m. m. z letnico 1902. Fal-zifikat je spoznati posebno po tem, da je robni napis zelo pomanjkljiv. Štajerske novice. š Evharistični kongres. Skupna stanovanja imajo vsi moški udeleženci iz lavantinske škofije v IV. okraju, Schaumburggasse 7, ženske udeleženke pa v IV. okraju, Alleegasse 11, v IV. okraju, Pliorusgasse 10 ter v IV. okraju, Waltergasse 16. Zajtrk dobijo v štirih kavarnah v IV. okraju, obed pa vsi v IV. okraju, Hechtengasse 4 (ne na skupnem stanovanju, kakor so v začetku poročali). Za stanovanja in hrano je dobil vsak udeleženec karto, kjer je napisano, kje mora stanovati in kje dobi hrano. Za vsakokratno prenočišče in vsakokratno hrano je oddati dotično karto. Na karti je zapisan tudi čas, v katerem se hrana dobi. Kdor zamudi ta čas, ne dobi brane in nikake odškodnine za plačano karto. š Volitev župana v Selnici ob Muri se je vršila dne 8. septembra. Za župana je bil izvoljen s 16 od 18 oddanih glasov dosedanji vrli začasni župan Slovenec Franc Ferlinc; za svetovalce pa: za I. Gornik Karol z 18, za II. Zebot Franc s 17, za III. šmid Simon s 17, za IV. Golob Josip s 16 in za V. Očkerl Fric s 15 glasovi. Izid volitev je vse razveselil. Vsi izvoljeni so naši pristaši. V odboru vlada edinost in sloga. Slava obmejnim Slovencem! š Glavna skupščina nemškega In Avstrijskega planinskega društva zboruje te dni v Gradcu. Članov ima društvo 93.473, ki so združeni v 403 sekcijah in ki vplačajo letno 792.780 K. Za leto 1913. je društvo proračunalo 870 lisoč kron, v tej vsoti pa niso vračunani dohodki sekcij. Doslej je društvo za ilpe izdalo nad 11 milijonov kron. š Izpred celjske porote. 37 letni Jakob Bukovnik se je vedno klatil brez dela okrog ter kradel vse, kar mu je prišlo pod roko. Najzadnje je ukradel pri nekemu kmetu 398 kron denarja. Zasačila ga je roka pravice in se je moral zagovarjati pred celjsko poroto. Porotnikom je bilo stavljeno vprašanje glede tatvin iz navade in postopaštva, katerega so potrdili, vsled česar je bil Bukovnik obsojen na dve leti težke ječe. — Nadalje se je imel zagovarjati pred poroto tudi neki Anton Korošec zaradi uboja. Sodni dvor je vsled od porotnikov potrjenega vprašanja glede uboja Korošca obsodil na dve leti težke ječe. — V četrtek in petek so se zagovarjali pred poroto Alojzij, Jožef, Elizabeta, Marija in Antonija Bezenšek iz Konjic zaradi požiga in goljufije. Obtoženi so, da so zažgali že dvakrat svoje domovje. Prvič se jim je posrečilo priti v posest zavarovalne svote, pri drugem požigu pa so jim prišli na sled in vse skupaj zaprli. Obsojen je bil Jožef Bezenšek na sedem let težke ječe, ostali obtoženci so bili oproščeni. š Zaradi goljufije ln tatvine se je Imel pred mariborskim okrožnim sodiščem zagovarjati praktikant Herman Močnik. Bil je obsojen na tri mesece strogega zapora. S Umrl je v Celju bivši trgovec Ferdinand Makoutz. Razne stvari. Premeten davčen eksekutor. V Pi- seku neki brivec ni hotel plačevati davkov in jc bil tako zvit. dn je pre-preftil vee eksekuclfe, Nekemu ekseku« torju se je pa zdelo za malo, ker je vodil brivec davčno oblast in njene služabnike za nos in je sklenil, da izvede eksekucijo in da iztirja zaostale davke. V soboto, ko jc imel brivec največ posla, je prišel eksekutor v brivnico, se usedel k blagajni in inkasiral toliko časa denar, da je bil ves davčni zaostanek pokrit. Konji v hlačah. - V Ameriki seveda. — Na to originalno misel jc prišel neki Hoden v Ivansasu. Rekel je: naj se smeje svet kolikor hoče, ali jaz hočem obleči konje v hlače. To jim koristi in radi in bolje delajo. Klače imajo tudi naramnice, ki vežejo konja preko ledja. Toselllja — operetna skladatelja. Milanski »Seeolo« priobčuje izjavo založnika Sonzogna, da sta se mu zakonska Toselli pred šestimi meseci pismeno zavezala, da spišeta opereto: tekst gospa Toselli, glasbo pa njen mož. Telefonska in Hrzojavna poročilo. CESAR FRANC JOŽEF ZAPUSTIL IŠL IN SE ODPELJAL NA DUNAJ. Išl, 9. septembra. Cesar Franc Jožef je včeraj ob 2. popoldne zapustil Išl in se odpeljal na Dunaj. Ko se je cesar peljal na išlski kolodvor, ga je prebivalstvo navdušeno pozdravljalo. ODLIKOVANJE STttRGKHA IN LUKACSA. Dunaj, 9. septembra. Cesar je podelil avstrijskemu in ogrskemu ministrskemu predsedniku grofu Stiirgkhu in Lukacsu veliki križ Štefanovega reda. VELIKANSKA BLAMAŽA SVOBODO-MISELCEV NA DUNAJU. SVOBODOMISELCI TEPENI. Dunaj, 9. septembra. Društvo »Freie Schule« je priredilo neokusno demonstracijo proti evharističnemu kongresu. Izdalo je namreč za vsa avstrijska mesta 2 milijona izvodov nekega pamfleta, v katerem različni svobodomiselni in soclalnodemokraškl poslanci psujejo evharistični kongres. Ko so raz-našalci po dunajskih hišah ta pamflet razdeljevali, so jih skoro po vseh hišah oskrbniki oklofutall ln deloma pošteno pretepli. 250 oseb je bilo pri tem areto-vanih. Demonstracija framasonov in socialnih demokratom se je popolnoma izjalovila. NAŠ DREADNOUGHT »VIRIBUS UNITIS«. Trst, 9. septembra. »Viribus Uni-tis« so v navzočnosti poveljnika mornarice, admirala Montecuccolija, četrtič z dobrim uspehom preizkusili. BOJ ZA OAZO REGDALINE. Rim, 9. septembra. »Agenzia Štefani« poroča, da je 7. t. m. zadela polovica nekega kavalerijskega regimenta s 6. eritrejskim bataljonom pri oazi Regdaline na močne sovražnikove oddelke. Lahi so napadli sovražnika in ga prepodili. OJAČENJE AMERIKANSKE ARMADE OB MEHIKANSKI MEJI. Washingthon, 9. septembra. Predsednik Taft je ukazal, da se odpošljeta na mehikansko mejo še dva kavalerij-ska polka. Amerikanska vlada se peča tudi z vprašanjem, če ne kaže, da zasledujejo amerikanski vojaki mehikan-ske roparje tudi sporazumno z mehikansko vlado na mehikanskih tleh, da se napravi v severni Mehiki red. Med amerikanske rudarje v Sonovi razdeli amerikanska vlada tudi 500 pušk s strelivom. ŽALOSTNA SMRT DUNAJSKEGA BANČNEGA RAVNATELJA V PRAGI. Praga, 9. septembra. Dunajski bančni uradnik Zink je na kupčijskem potovanju v Pragi obolel. Pozvana dva zdravnika sta bolniku vbrizgala morfij, a Zink je kmalu nato umrl. Ko so raztelesili Zinkovo truplo, so dognali, da je rajnik umrl, ker ni bil dovolj močan, da prenese morfij. Uvedli so sodno preiskavo. SNEG V ŠVICI. Luzern, 9. septetoibra. Luzern in okolico je zapadel sneg. Pilatus, Rigi in Stanserhorn so zasneženi. POVODNJI V BUKOVINI. Černovice, 9. septembra. Povodenj je napravila v Bukovini velikanske škode. O nesrečah, ki jih je povodenj povzročila, dohajajo vedno nova poročila. Želeaniški nasipi so zelo poškodovani, vlaki imajo zato velike zamude. Vlaki, ki hi se morali v Černovice zjutraj pripeljati, dojdejo šele popoldne. V Viznici in v okraju Putela jc povodenj uničila vse ceste. Brzojavne in te-lefonično zveze so večinoma prekinjene. Reka Prut stoji 4 in pol metra nad normalno vodno gladino in še narašča. V Černovicah je poplavljeno vodovodno poslopje, elektrarna ln mestno po« kopališče. Lenkovc je popolnoma ločen od ostalega svetu. ODSTRANJENI KAZENSKI SPISI PRI MEROLINSKt FOUCIJI. Berolin, 9. septembra. Zaprli so policijskega uradnika llrauligama, ker je proti plačilu že več let oclstranjal kazenske akie. Vretirali