SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Zt eelo leto pred plačan 15 fld., tu pol leta S pld.e za četrt leta 1 jld., ta jod«» mesec 1 gld.10 kr. V administraciji prejeman velja: Za cele leto 12 gld., u pol leta 6 (Id., za ¿etri leta 3 gld., za jeden meiec 1 (Id. V LJubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Poiamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) viprejema opravnlStvo in ekspedicija v „Katol. TIskarni", Vodnikove nllee St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne viprejemajo. Vrednistvo je v SemenlSkih ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vaak dan, iivzemii nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 141. V Ljubljani, v ponedeljek 22. junija 1896. Letnilt XXI V . Kmetijske zadeve v državnem zboru. (Spisal poslanec Fr. Po vse.) (Dalje.) Investicijski zaklad. Drugi predmet, o katerem je kmetijski odsek pripravil predlog za drž. zbornico, je zadeva, da se iz velikega investicijskega zaklada, katerega hoče vlada v visokosti več sto milijonov gld. najeti v svrho izvršitve velikih podjetij n. pr. velikih železnic, uravnav voda, rek, osuševanja i. t. d., odloči svota desetih milijonov gld. tudi v posebni namen za povzdigo kmetijstva. Eno je gotovo, da bo osnovanje kmetijskih zadrug imelo nemalo tež-koč in vprašanje glede denarnih sredstev bo marsikdaj občutna zadrega. Ce pa bo na razpolago tak investicijski zaklad zadrugam, omogočeno bo zadrugam takoj v početku živahno delovanje in vspešni razvoj. V radost našo zamoremo poročati, da se je kmetijski minister izrazil povsem v soglasju s tem predlogom kmetijskega odseka, ter izjavil tudi, da je finančni minister istega mnenja, ter pripravljen teh 10 milijonov gld. odločiti za kmetijske investicije. Tako imamo vso nado, da se bo jeseni v zbornici ta zaklad tudi sprejel. Najtežavniše je bilo pri tem rešiti vprašanje, kedo naj opravlja ta zaklad in odločuje o njem, oziroma o razdelitvi, koliko naj odpade na posamezne dežele. Poslanec iz Češke je zahteval, da se razdeli na dežele na podlagi davkov, kolikor jih posamezne dežele plačujejo. Temu smo se z vso odločnostjo protivili, ker državne podpore imajo v prvi vrsti namen pomagati tam, kjer je največja potreba. Večina sprejela je potem predlog ministra, da se osnuje poseben odbor, v katerem bodo zastopane vse dežele po zastopnikih c. kr. kmetijskih družb, oziroma pozneje iz deželnih kmetijskih zadrug. Kmetijski minister je sprožil tudi misel, da bi se za po-množitev kmetijskega investicijskega fonda imeli pritegniti tudi kapitali, kateri prihajajo iz poštno hranilnega prometa, ki obrestuje izposojene svote po 3 odstotke. Sklenilo se je pa tudi, da bo zaklad teh 10 milijonov gld. imel v prvi vrsti služiti za povzdigo naše živinoreje, katero povzdigniti na isto stopinjo popolnosti, na kakeršni se nahaja n. pr. Švicarska živinoreja, mora biti smoter našega napredka. K temu pa je prvi pogoj, da se res izvrstna plemenska živina more dobiti, te pa ni tako lehko dobiti, ker naše gospodarje tare vedno pomanjkanje denarja. Iz tega zaklada pa bodo zamogli gospodarji dobivati posojila, s katerimi jim bo mogoče nakupiti lepih plemenskih živali, katere mu bodo dajale ves drug prihodek, iz katerega bo mogel potem vračati v teku let svote v povračilo posojila. Iz povračil pa se bo zopet izposojevalo drugim in tako bo tak kmetijski investicijski zaklad pravi blagoslov za kmetijsko gospodarstvo. To pa je tudi neobhodno potrebno, ako hočemo tekmovati celo s sosedno državno polovico Ogersko, katera vže sedaj spodriva naše pridelke in zelo tare cene našemu blagu. Na Ogerskem so v poslednjih 20 letih mnogo pašnikov preorali in novejši statistični izkazi spri-čujejo, da je naraslo število njiv od 2 nad 3 milijone hektarov in da sedaj pridelujejo namesto 17 milijonov kvintalov že 40 milijonov kvintalov ali metriških centov pšenice; koruze namesto 14 milijonov že 28 milijonov metr. stotov. S tem žitom in moko preplavljajo naše trge in tudi s pitano živino gospodujejo ogerski trgovci naš veliki živinski sejm na Dunaju I Pa tudi v državnem interesu je, da pripomore k povzdigi naše živinoreje, kajti nje izvoz znaša mnogo milijonov in prav od izvoza naše živine odvisen je izid naše trgovinske bilance. Letošnja razstava govedoreje na Ogerskem o priliki milenijske slavnosti je osupnila naše avstrijske strokovne kroge, ki trde, da so Ogri storili velik korak v napredku govedoreje, kajti zelo je razširjeno vže Simendolsko pleme, sloveče po svoji hitri rasti in sposobnosti za pitanje. Ako torej nočemo zaostati, treba, da tudi naši živinorejci enako store in si izbero le najboljša plemena; k temu pa treba denarnih posojil in v to naj služi investicijski zaklad. Tudi drug faktor pričenja postajati za naše kmetijstvo kot pereče vprašanje, to je delavsko. Ze sedaj je poselska zadeva morda jedna najtežavniših za gospodarje in vedno bolj se vrivajo socijalni demo-kratje tudi med kmete ter skušajo posle pridobiti za svoje nauke. Ali bo zamoglo kmetijstvo to vse prenašati, dvomim jako, kajti že sedaj tožijo gospodarji, ki morajo polje obdelovati le s ptujimi, najetimi delavci in posli, da ne shajajo, in ni čuda, da večji posestniki dajejo zemljo v najem, ker pri lastni režiji še stroškov ne pokrijejo, o čistem dobičku še govora ni ! Kedor resno razmotriva vso to prikazen in ne mara skrivati glave v pesek kakor ptič strus, mora LISTEK Izlet v Pompeje in na Vezuv. (Spisal Fr. Kovačič.) (Dalje.) II. Na Vezuv. Drugi dan smo ostali z veselo zavestjo : danes še bomo na Vezuvu, ki nam je vsem že od nekdaj opajal domišljijo. Gostilničar nas je še jedenkrat zagotovil, da je pot sicer težavna, toda „senza peri-colo" — brez nevarnosti. Še posebej je dostavil, da mej potom ne bo nikdo več tirjal od nas kakega plačila. Tako je govoril on, kako je pa bilo, bomo še zvedeli. V cerkvi smo se priporočili Mariji Pompejski, okolu osme ure pa smo se dobre volje naložili na voz. Nekaj nam je kalilo veselje: sicer prijazno italijansko nebo se je stemnilo, debeli oblaki so se kopičili na izhodnem obzorju. Vezuv je ves svoj dim spuščal v dolino. Sklepali smo, da ne bo dobro, toda naš voznik, živahen Napolitanec je z vsem svojim preroškim in meteorološkim duhom zatrjeval, da bomo imeli najlepše vreme. Naj bo, kakor hoče, danes moramo biti na Vezuvu I Drdrali smo naprej po lepi beli cesti. Cez nekaj minut smo prišli do starih Pompej. Iiza ozidja so neme razvaline radovedno zijale na nas, kakor bi občudovale našo predrznost, da si upamo lezti na hrbet silnemu orjaku, ki je s svojo sapo celo okolico zakopal v grob. — No, sedaj je Vezuv krotkejši, kakor 1. 79 po Kr.! Peljali smo se naprej mej lepo obdelanimi njivami. Vsa okolica je podobna vrtu; Vezuv jo skoro vsako stoletje znovič pognoji. — Cesta vodi skozi majhno mestece — po naša trg — Forre Annon-ziata. Voznik nas je opozoril na tvornice makaronov, ki stoje ob cesti. To mu je dalo povod, da je začel dolg panegirik na makarone. Prav poetično je pripovedoval, kako izvrstna jed so makaroni, da jih ljudje ondi silno radi imajo, da jih tudi on posebno rad jč. Niti olimpski bogovi ne bi mogli bolj hvaliti nektarja in ambrozije,'.kakor on svoje makarone. Hočeš, nočeš, morali smo ga poslHŠati, mej tem smo pa prišli v zadnjo vas pod Vezuvom — Bos-coreale. Sklep dolgega govora je bil bolj praktičen. — Prostodušno nam je rekel, če bi mu hoteli dati par soldov za makarone. Mej tem, ko bomo mi lazili po Vezuvu, bo en jedel na naše zdravje. Ker je že imel tako blag namen, morali smo segniti v žepe, vkljub oštirjevemu zagotovilu, „da je vse plačano.* Voz se je vstavil pred neko krčmo, ali kaj je neki bilo, „brade" nisem videl nikjer. Ko smo se skobacali z voza, hitro nas je obstopila častna straža majhoih in velikih „lazzaronov," kakor bi hruško vrgel mej vse. Nalašč ali po naključju ni bilo dobiti konj, da bi jih hitro zasedli, morali smo čakati v „prijazni družbi" dobre pol ure. Mej tem so nas desetkrat premerili od pete do glave in tuhtali, kdo da smo, ali smo Angleži, Francozi ali Grki. — Od dolgega časa sem tudi jaz začel opazovati nove znance. Drli so se in skakali, zlasti so se vrteli okolu nas, če bi morda kateremu žep zijal, da bi si kaj „izposodili" od nas. Majhni paglavci so se moško postavljali mej veterane, ki so že marsikaj izkusili v svoji lazzaronski službi. Zlasti me je jeden zanimal. Bil je visoke, tanke rasti, kakih 20 let, nemarno oblečen, čin, suh kakor hrošč. Kakor paša je stal mej svojimi tovariši. Govoril je malo, a oči so mu švigale kakor blisek na vse strani. Imel je ravno zajutrek. V desnici je držal velik nož, v levici pa velikanski kos kruha in kozji sir. Užival je božji dar, da je bilo veselje. Kakor mačke so ga svetlo gledali njegovi tovariši, skoro bi rekel, da so požirali, kar je on mlel. Ko je spravil celo reč v notranje prostore, vtaknil je zadovoljno svoj nož v žep, obrisal se in začel svojo službo. Drl se je, kakor bi dajal povelja, klel, naganjal pobaline sem in tje, delil zaušnice, kakor pravi turški paša. Naposled so od nekod prignali suhe mrhe, da nas poneso na Vezuv. Sedaj je šele postalo živahno ! Vsak je imel kaj opraviti, če drugo ne, je konja natezal za rep. Ko smo svoja trupla zmetali na sloke konjske hrbte, nastal je prav kritičen čas. „Častna straža" je zahtevala plačo I To je vrišč, skakanje, suvanje, preklinjanje, kakor bi človek prišel mej Hotentote. Najbrž se je že tudi konjem preveč zdelo, zdirjali so hitro iz njihovega kroga. Kihali in pljuvali so sicer za nami, kar pa nam prav nič ni škodovalo. (Dalje sledi. presoditi, da bo delavsko vprašanje Še zadnji udarec zadelo kmetijskemu gospodarstvu, kajti pri današnjih cenah se pač ne more misliti na večja plačila in skrajšanje delavne dobe, kajti v poljedelstvu je itak mnogo dni, ko delavci zaradi slabih vremenskih razmer ne morejo delati, pač pa morajo biti plačani. Da se tam vsaj deloma opomore, treba bo vsekako, da si kmetijstvo omisli kmetijske stroje, ki so primerni njegovim potrebam, in tako skuša pospešiti delo. Kar posamezni ne zmore, zjedinjeni kmetovalci zmorejo, da se združijo in skupno omislijo take stroje. K temu pa treba zopet denarnih sredstev in prav v to ima služiti investicijski kmetijski zaklad. (Konec sledi.) Obsodba liberalizma. (Dalje.) Verska šola. Ko so stali dne 14. aprila 1893 avstrijski romarji pred svetim očetom, govoril jim je kratek, a pomenljiv govor. Ker je mogel govoriti samo nekaj minut, izbral si je ono snov, katera se mu zdi za Avstrijce najbolj važna: govoril je o verskih šolah: „Obljubujete nam, da bodete v zasebnem in javnem življenju pokorni škofom, častili Mater Božjo, izogibali sedotike s sla bimi družbami, pospeševali versko vzgojo cerkvenih redov: zelo vam čestitamo k temu krepostnemu sklepu, in z vso svojo veljavo zahtevamo, da ga potem tudi izpolnujete.1) Saj vidite, kakšni so časi, kako nevarni svetosti življenja, kako sovražni slobodi katoliškega imena. Na vsak način je treba pazljivejše bdeti, in krepkejše napenjati svoje moči v vseh dolžnostih.8) Posebno jedno stvar vam izrečno omenjamo, katera je največje važnosti za prospeh in srečo države. Kakor se je doslej več izbornih mož izmed vas za to stvar borilo, tako se morate zanjo boriti krepko in vneto vi vsi in ne smete nikdar odnehat i.3) V mislih nam je vzgoja katoliške mladine; vsako pravo : božje in človeško, nam zapoveduje, da obranimo in odstranimo od mladine v šolskem pouku vsako nevarnost pohujšanja." Ti Ju h\jL\j iuwxu iuiubí, kilui -r iok oisfcoTokih besedah ne čuti ostre graje. Vesel pač papež ni mogel biti Avstrijcev. Prišli so se mu poklonit možje katoličani iz popolnoma katoliške države, kateri so vlado, svoj denar, časopisje, slovstvo, celo vzgojo svojih otrok prepustili v brezmejni zaslepljenosti in v grešni nemarnosti — judom in liberalcem. Se sami so pomagali brezvercem do vlade in jim prepustili prav vse. Samo dva privilegija so si obdržali : da so liberalce volili in da so namesto bogatih judov davek plačevali. Takim ljudem pač sveti oče ni mogel povedati nič drugega. Avstrijci so bili sicer ginjeni od papeževe osebne ljubeznivosti, a prinesli so vendar hudo grajo svoje nemarnosti iz Rima domov. Verska šola je najvažnejša zahteva za nas. Mi ne mislimo samo na ljudsko šolo, ampak še posebno na gimnazije, realke, pripravnice in univerze. Zlasti na gimnazijah se učni red tako s strahom izogiblje krščanskega imena, kakor bi bilo strupeno. Abitu-rijent mora poznati natanko stare in nove pogane, znati na pamet njihove pesni, na izust njihovo življenje, a o najpoglavitnejših krščanskih resnicah mu ni treba vedeti ničesar. Na univerzah pa skrbe judovski in liberalni profesorji, da se naravnost napada vera, v imenu „znanosti". Zahteva verske šole je najgotovejše znamenje, s katerim se ločijo pri nas katoličani in liberalci. Druga vprašanja, zlasti gospodarska, so pri takih ljudeh navadno vprašanja lastnega žepa. Zato so si v njih tako nasprotni, kakor n. pr. liberalci in socijalni demokrati. A pri verski šoli se gre res samo za vero — in tu se pokaže prava barva. ') »De iis vero rebus, quas in vitae rationibus tum pri-vatae tum publicae vos profitemini velle nimirum de obtem-peratione Episcopis, de cultu Virginis, Dei parae, de vitandis sectarum malarum contagiis, de religiosa Sodalitatum eru-ditione provehenda, magnopere gratulamur virtuti proposi-toque veslro : et quod estis sponte persecuturi, idem volumus cohortatione quoque et auctoritate Nostra posthac persequa-mini.« Observantiam. 14. apr. 1893. Škof L. 1893. VI. 64. ') »Omnius excubare vigilan tius necesse est, et ad omne genus officii vires intendere vcbementius.« Tarn. 64. ') »Opus est nunquam intermisso labore studioque omnes contendere«. Tarn. 64. Da je verska šola res silno potrebna, spoznamo najbolje, če opazujemo zmešnjavo v verskih in mo-droslovnib nazorih, katero je naredila brezverska šola v naši družbi. „Ne moremo gledati v prihodujost brez strahu, — pravi sveti oče —, ker se neprenehoma nova semena hudobije vsajajo v srce mladine. Znano vam je, kako se uči v javnih šolah: cerkveni oblasti ne puste blizu, in v oni dobi, ko bi bilo najbolj potrebno nežna srca vzgajati skrbno in pazljivo po krščanskih resnicah, verski nauki navadno molče. „Ko odrastejo, pridejo v še večjo nevarnost, katera jim preti od pokvarjene znanosti: ta je često-krat taka, da mladine ne uči resnice, ampak jo samo bega z goljufivimi nazori. Kadar predavajo svoje znanosti, modrujejo samo po svoji pameti in zaničujejo božjo vero: s tem si jemljejo sami najtrdnejšo podlago in najsvetlejšo luč, v mnogih stvareh se motijo in ne vidijo piavega." „Mej te nazore spada n. pr. nauk, da je vse telesno, kar je na svetu; da imajo ljudje in živin-četa isti izvor in podobno naravo; celo takih je mnogo, ki o samem najvišjem vladarju in stvarniku sveta, o Bogu, dvomijo, ali je, ali ni, ali se pa o njegovem bistvu motijo, kakor pogani, najgrše. Taki nazori seveda morajo čisto izpremeniti nazore o kreposti, o pravu, o dolžnosti." „Tako torej: ko bahato razglašajo neodvisnost razuma in bolj povzdigujejo zmožnost pameti, kakor je prav —, kaznujejo se sami s pravično kaznijo za svojo prevzetnost s tem, da so nevedneži v najvažnejših vprašanjih."1) „Kadar je duša pokvarjena z napačnimi nauki, pride hkrati tudi nravna izprijenost, kakor bi 6e ugnezdila v žile in v mozeg. Ta izprijenost se pri takih ljudeh brez največjih težav ne dä popraviti, zakaj z jedne strani jim nespametni nazori kvarijo sodbo o nravnosti, z druge strani jim manjka luči katoliške vere, katera je začetek in podlaga vse pravičnosti."5) „Koliko nesreč sledi iz teh vzrokov za človeško družbo, vidimo vsak dan na lastne oči. Strup brezbožnih naukov se je naglo zajedel v javno življenje in v državno upravo: racijonalizem, mate-rijalizem, ateizem so rodili: s o c i j a -lizem, komunizem, nihilizem; to so ialoatco in gnuono Wufcoe bolosni v družbi, a da SO morale nastati iz onih načel, ni bilo samo mogoče spoznati, ampak nujno."6) To imamo torej od novodobne šole. Avstrija se ne bi tresla pred socijalizmom, če si ne bi bila vzgojila te strupene kače sama v brezverski šoli. — Naj nikdo ne misli, da so socijalni demokratje samo proletarci, ki ne znajo ne pisati, ne brati I Jeden pogled v njihove liste priča, da so mej njimi možje, kateri so se nasrkali vsega brezbožnega strupa po srednjih in visokih šolah. Njihovo znanje navadno ni temeljito, a je obširno, njihov jezik gladek, njihova pisava pikra, zbadljiva in sarkastična, da vzbudi vse strasti v človeški duši. To imamo od brezverske šole! 4) »Dum rationis principalum gloriose praedicant inge-niique subtilitatem magnificentius, efferunt, quam par est, debita superbiae poenas rerum maxima rum ignoratione luant." Exeunte iam anno. 1. dec. 1883. Desclöe. III. 192. 5) Desclče, tam 193, 6) Desclče, tam 193. Politični pregled. V Ljubljani, 22. junija. Delegaciji sta v sobotni seji zaključili svoje letošnje zasedanje. V avstrijski delegaciji se je pri-četkom seje rešilo več prošenj, ki so se s priporočilom izročile vladi eventuelno vojnemu ministru. Nato se je v drugem in tretjem branju odobrilo poročilo referenta glede delovanja ogerske delegacije, v katerem se izjavlja, da se popolno strinja z delovanjem avstrijske delegacije. Konečno je izjavil zunanji minister grof Goluhovski, da bode predložil sklepe delegacij v Najvišje potrjenje, ter je naznanil Najvišjo zahvalo delegatom za vstrajno delovanje, kakor tudi zahvalo skupnega ministerstva za dobrohotnost, zaupanje in voljnost vseh delegatov. Delegat grof Zedtvvitz se zahvali zborničnemu predsedniku na lojalnem, patrijotičnem in ljubeznivem (?) vodstvu delegacijskih razprav, in predsednik se zahvali vsem delegatom, ki so ga v težavnem poslu vsestranski podpirali. Pri tej priliki omenja predsednik govora zunanjega ministra ter izraža željo, da bi bila Evropi kmalu dana prilika, preprečiti nadaljni naraščaj vojnih stroškov in bolje skrbeti za varstvo gospodarskih interesov. S trikratnim „živio"-klicem na cesarja je zaključil predsednik svoj govor in zadnjo sejo avstrijske delegacije. Jednako se je godilo tudi v ogerski delegaciji. Priprave za državnozborske volitve na Moravskem. Akoravno socijalno - demokratična stranka ni zadovoljna z novim volilnim redom, vender se že krepko pripravlja na bližnji volilni boj. V to svrho prirejajo mnogovrstne shode, na katerih navdušujejo svoje verne poslušalce za organizacijo pri volitvah. V Brnu je govoril dunajski agitator Schrammel, ki je, kakor pri vsaki priliki, napadal „klerikalce" in krščanske socijaliste. Slučajno navzoči zastopnik krščanskih socijalistov je hotel zavreči nečuvene napade, toda nahujskani razgrajalci ga niso pustili govoriti ter ga izrinili iz zborovalne sobane. Nato so ljudski osrečevatelji takoj imenovali svojega kandidata. Upanje pa je, da ne prodre imenovani kandidat, kajti Staro- in Mladočehi nameravajo združeno postopati zoper njega ter delovati za svojega kandidata. Mažari proti dr. Luegerju. Kako sovraštvo je vzbudilo dr. Luegerjevo postopanje pri Mažarih, pokazale so že interpelacije, katere 80 stavili prvaki v ogerski poslanski zbornici, v katerih so poživljali vlado, naj stori konec „nečuvenemu" po-čenjanju dunajskih antisemitov. S tem pa ohuli Mažari še niso zadovoljni, marveč hočejo tudi sami energično poseči vmes. Naj prvo, kar se namerava v tem oziru, je „patrijotično društvo". Njegova naloga je, pospeševati akcijo proti agitaciji dr. Luegerja. Člani omenjenega društva se morajo pri svojem vstopu zavezati, da svojih potrebščin ne bodo pokrivali iz — avstrijske, posebno pa ne dunajske industrije. V prihodnjih dneh se skliče velik ljudski shod, na katerem se bode razmotrivalo to vprašanje in ustanovilo imenovano društvo. Tako hudo, kakor se napoveduje, menda ne bo, ker ne bodo Mažari tako lahko pogrešali vseh avstrijskih izdelkov, ako pa vkljub temu kaj jednacega izvedo, tostranska državna polovica vsled tega gotovo ne bode propadla. Nemiri mej petrograjskimi delavci. V dneh slavnosti kronanja ruskega carja, ko so se nebrojne množice ruskega prebivalstva radovale s svojim poglavarjem in njemu na čast prirejale mnogovrstne ovacije, je zaCelo vreti mej petrograjskim delavstvom. Vendar se pa njihova nezadovoljnost ni pokazala še v javnosti, akoravno so nanje pritiskali razni skrivni agitatorji in jih je revolucijonarno časopisje navduševalo k splošnemu uporu, marveč bili so do dneva, ko se je objavil carjev manifest, še popolnoma mirni. Pričakovali so namreč, da prinese ta tudi zanje kakih polajšav in zboljšanje njihovega stanja. Toda varali so se in še tisti dan je bil spomenik Petra Velicega priča velike delavske demonstracije, katero je bilo moč zadušiti še le z orožjem v roki. Popolen mir pa še danes ne vlada v ruskem glavnem mestu in bati se je, da ne bi se še povečal. — To vrenje mej petrograjskim delavstvom traja že od delavske vstaje v Ivanovo-Vos-nessensk in Teikovu. Imenovani ustaji sta trajali dobra dva tedna in sta se končali vsled nekaterih koncesij od strani tvorničarjev. Delodajalci so obljubili preskrbeti delavcem nova stanovanja, odpraviti ponočno delo in izplačevati zasluženo plačo le v gotovini. Odklonili so pa zahteve glede okrajšanja delavnega časa in zvišanja plače in vsled tega se ni nikdar popolno pomirila splošna nezadovoljnost. To sta še povečala dva revolucijama časnika, ki sta pričela izhajati v marcu oziroma v maju. Prvi list „Borjba" izhaja nekje na Ruskem in sicer v največji tajnosti, drugi „Rabotnik" pa prihaja v velikih množinah iz Genfa. Ta dva revolucijska časnika igrata veliko ulogo mej ruskim, posebno petrograjskim prebivalstvom. Ruska vlada hoče zatreti te pojave z vojaško silo ter dela posebno velike priprave, da se ne bi vršili na dan, ko se povrne car v stolno mesto, še kaki večji nemiri. Koraki turške vlade v pomirjenje razburjenosti na Kreti. Novi generalni guverner na Kreti, Abdulah-paša je isdal na prebivalstvo otoka Krete obširno okrožnico, v kateri poskuša v ime vlade in sultana potolažiti razburjeno prebivalstvo. Pismo govori o raznih ugodnostih, katere namerava vlada uvesti, ako bode prebivalstvo popolno pokorščino in udanost skazalo. Vse zahteve se bodo pa le tedaj izvedle, ako ne bodo nasprotovale nazorom sultanovim. Obljubuje se prebivalstvu nadalje, da bode izostalo vsako zasledovanje, ako odstopijo od svojih zahtev, se pomire in vrnejo na delo. — Turška vlada želi torej, da bi zatirano prebivalstvo odstopilo od upravičenih zahtev in se pomirilo. Kaj jednacega se je v turških pokrajinah že pogosto pripetilo, toda vlada se je takoj na to izneverila svojim obljubam. Izgovarjala se je navadno s tem, da vlada zopet najlepši red in je torej ljudstvo popolno zadovoljno. In ravno tako se lahko pripeti sedaj, ako bode namreč prebivalstvo tako nespametno, da se bode dalo zapeljati ničevim obljubam turške vlade. Španjska vlada proti anarhistom. Kakor smo že ob kratkem poročali, je izdelala španjska vlada načrt zakona, v katerem se nahajajo določbe glede zatiranja anarhistov. Dotični načrt je predložila vlada zbornici in obsega nastopne glavne določbe : vsi zločinci, ki so izvršili kako zločinstvo z dinamitom ali je samo poskušali, pridejo pred vojno sodišče, resnični zločinci in vdeležniki se obsodijo v smrt, zarotnike pa je poslati v pregnanstvo, ostali zločinci se odpošljejo v prisilne delavnice ali druge jednake kaznilne zavode. Konečno se navajajo obširne določbe proti raznim anarhističnim časnikom in brušuram. Zakon se ima uveljaviti le za štiri leta in se v slučaju potrebe še podaljša. Kakošni glasovi bodo o tem zakonu zavladali v zbornici, o tem še ni nikake gotovosti, vendar upa vlada, da dobi zauj potrebno večino in s tem izvrši velevažno delo. Kalepška pogodba. V zadnjem času pišejo razni listi o pogodbi, ki se je sklenila dne 15. okt. 1878 v mestu Kalepa blizu Kaneje na otoku Kreta, mej Mukhar-pašo kot sultanovim zastopnikom in kretanskimi pooblaščenci glede uprave na Kreti. Kakor znano, delujeta sedaj avstrijski in ruski kabinet z vso silo na to, da se turška vlada v polni meri ozira na posamne določbe imenovane pogodbe, kar je nujno potrebno, da se vrne težko zaželjeni mir mej razburjene prebivalce. Pri ti priliki toraj ne bode odveč, ako navedemo posamne odstavke te pogodbe. Zahteva se 1., da se vsprejme leta 1876 predlagani organičen štatut za Kreto, 1., da se imenuje krščansk governer, katerega pa morajo za dobo petih let potrditi evropske velevlasti, 3., podnamest-nik mora pripadati onemu veroizpovedanju, kateremu pripada večina prebivalcev dotičnega okraja, 4., obstoječi zakoni se morajo spopolniti s francoskimi zakoniki, 5. vojaštvo je omejiti samo na utrjena mesta in 6. se določa, da mora pripadati polovica dohodkov državni blagajni, ostala polovica pa se mora porabiti za javna dela na otoku. V smislu zgoraj imenovane pogodbe bi morala nadalje sestajati narodna skupščina iz 80 poslancev, namreč 49 kristijanov in 31 mohamedancev, mej tem, ko jih je sedaj v resnici samo 65. Konečno žele, da se uvedo direktne volitve v narodno skupščino, kakoršne so bile poprej v navadi. Eakošen vspeh bodeta dosegli naša in ruska vlada, nam pokaže bližnja prihodnjost, to je pa gotovo, da se bode turška vlada do skiajne sile upirala zahtevanim „novotarijam" in bode v jedno mer naglašala, da bo že sama naredila mir z vojaško silo. Dnevne novice. V Lj u bij ani, 22. junija. („Slovenska Matica") ima v sredo, dne 24. ju nija ob 5. uri popoludne v mestni dvorani svoj letošnji občni zbor. — Dnevni red smo objavili že v jedni prejšnjih številk. Za danes dostavljamo le še, da je treba za sklepčnost po društvenih pravilih navzočnosti 40 zbornikov. Odbor izraža željo, da se društveniki zbora v mnogobrojnem številu udeleži. (Zidanje justične palače v Ljubljani.) Finančni minister je potrdil kupno pogodbo, s katero se je pridobilo zemljišče na Zeschkovem posestvu za zgradbo justične palače v Ljubljani. (Za mestne uboge.) Predsednik trgovinske zbornice ljubljanske, trgovec in hišni posestnik gospod Ivan P e r d a n , daroval je povodom svoje srebrne poroke znesek 100 gld. za mestne uboge. (Prodaja knežjega dvorca.) Hiša št. 14 v Go-spodskih ulicah, tako zvani „knežji dvorec", last kneza Auersperga, prodal se bode prihodnji četrtek, dne 25. t. m. na prostovoljni sodnijski dražbi. Izklicna cena znaša 42.227 gld. Stavbišče v Gospod-skih ulicah obsega 37 arov, ostale parcele, ki spa- dajo k tej posesti, pa 21 hektarov. Dražba vršila se bode v pisarni c. kr. notarja dr. Zupanca v Ljubljani. (Železnica čez Ture.) Minolo sredo je v avstrijski delegaciji govoril vojni minister o vplivu, ki ga ima vojna uprava pri grajenju železnic, ter med drugim rekel: Glede železnice čez Ture daje vojna uprava prednost železni črti skozi Bohinj pred ouo čez Predilj, zato ker je prva v strategiCnem oziru mnogo varnejša. (Iz Zagorja.) Grozna nesreča bi se kmalu zgodila pri nas včeraj med prvo sv. mašo. Stvar je bila ta : Na stranskem koru na evangeljski strani je neki gospej slabo prihajalo, tako da je omahnila. Navzoče žene so jej hitro pomagale. Pri tem se preobrne mala pručica in povzroči nekoliko ropota. Ravno v istem trenotku stopi nekdo v pritličje zakristije, da bi zmočil robec v vodi in oni gospej pomagal. V zakristiji navzoči se prestrašijo, ko slišijo zgornji ropot pručice in tega, ki je šel hitro po stopnjicah, misleči, da se je kaj podrlo. In v istem hipu zavpije vse ljudstvo v cerkvi, kriči in zdihuje, da se ti je krčilo srce. G. kaplan, ki je bil ravno na prižnici, kliče na vse grlo, naj se ne boje, ni nikake nevarnosti, pomirite se. Toda vse zastonj. Vsakdo je hotel prvi biti zunaj, kar pa ni šlo. Vsled tega nastane pri vratih taka goječa, da jih je v trenutku cela kopica na tleh ležalo. K sreči sta bila navzoča dva krepka moža, da sta jih izmej vrat izvlekla. — Se le čez nekoliko časa se je ljudstvo pomirilo in vrnilo v cerkev, ko so videli, da je g. kaplan bral navadna oznanila na prižnici. Posebne nesreče ni bilo nobene razven tistih, ki so bili nekoliko pohojeni. Pri tej priliki se je zopet pokazala zlobnost in hudobija socijalnih demokratov, ki so domu grede vso stvar izvračevali na „katol. delav. družbo", češ samo ta je vsega kriva, drugi zopet, škoda, da se ni podrlo na nje in vse zmečkalo itd. Hvala Bogu njih želja se do sedaj še ni vresničila. (Cerkveno praznovanje petdesetletnice Alojzijevišča) V knezoškofijskem Alojzijevišču se je praznoval včeraj god sv. Alojzija s prelepo slovesnostjo. Ob 8. uri so se pripeljali mil. gosp. knezoškof ter so opravili v hišni kapeli sv. mašo, po kateri so v lepih besedah nagovorili gojence. Govorili pa so o zvestobi do poklica: kako je sv. Alojzij ostal, spo-znavši jedenkrat za trdno, kam ga kliče Bog, zvest temu klicu iu poklicu in premagal vse ovire, dokler ga ni dosegel; iu kako važno je, da mladenič ostane zvest poklicu, ker poklic — to je tista posebna pot, po kateri hoče Bog sam, da hodi vsak posameznik, in za to pot daje Bog tudi potrebnih milostij, dočim jih na drugi poti ne bo imel, ako izgreši pravo od Boga samega odmenjeno; in da mora mladenič, ako hoče ostati zvest do konca, marsikaj storiti, marsikaj pa tudi opustiti: zlasti skrbno paziti na čistost srca, po sijajnem vzgledu angeljskega zavetnika, ker, če marsikateri izgubi poklic, se to, kakor pričajo mnogi vzgledi, zgodi najčešče vsled tega, ker je prej izgubil — čistost srca; in dalje: kako pa-zen mora biti mladenič glede na čitanje leposlovnih izdelkov, tovaršije, zlasti o počitnicah, ko se to-likrat v nekaterih dneh podere, kar se je zidalo celo šolsko leto, da, cela leta. Kako so prelepe besede segle do srca, se lahko spozna iz tega, da se je reklo po govoru, kije trajal skoro celo uro: „Poslušali bi bili Prevzvišenega radi še in še . . .." Po cerkvenem opravilu so obiskali mil. g. knezoškof gojence po njih učnih sobah, kjer so se zanimali za vsakega, za vsakega imeli prijazno besedo pohvale, bodrila ali tolažbe. — Letošnje praznovanje godu sv. Alojzija je pa toliko pomenljivejši, ker se je to leto obhajalo petdesetič v tem zavodu. Tako se je torej vršila ob jednem po cerkveno petdesetletnica Alojzijevišča. Javno pa se bode slavila, kakor smo izvedeli, v 1. dan julija t. 1. ob 7. uri zvečer, s skromno slovesnostjo, katere natančneji vspored se še objavi. Gosp. prof. A. Foerster, hišni učitelj glasbe, je vglasil za to priliko novo prekrasno skladbo, kateri je besede zložil dr. Jož. D e b e v e c. Kakor čujemo, se pripravljajo za tisek v „Zgodovinskem zborniku" doneski k zgodovini Alojzijevišča, ki izidejo tudi v posebni knjižici. (Vspored) za tridnevne duhovne vaje za moške v misijonski cerkvi presv. Jezusovega Srca od dne 27 do 30. junija 1S96. V soboto, 27. junija, ob 7. zvečer: Vvodni govor. — V nedeljo 28. in ponedeljek 29. junija, zjutraj ob 6. uri sv. maša z blagoslovoma, ob '/4 na uro prva pridiga, ob '/« na 10. uro sv. rožni venec, ob 10. uri slovesna sv. maša, ob 11. uri druga pridiga, zvečer ob 7, 7. uri sv. Križev pot, ob 7. uri tretja pridiga, ob na 8. uro sv. blagoslov. — V torek, 30. junija, zjutraj ob '/» 5. uri tiha sv. maša, ob 5. uri prva pridiga, ob ®/4 na 6. uro sv. maša z blagoslovoma, ob s/4 na 10. uro sv. rožni venec, ob 10. uri slovesna sv. maša, ob 11. uri druga pridiga, zvečer ob '/4 na 7. uro sv. Križev pot, ob */a na 8. uro blagoslovljenje križev, rožnih vencev in svetinj, zadnja pridiga in papežev blagoslov, ob 8. uri slovesna procesija, katere se udeltžijo le možki, potem zahvalna pesem in sv. blagoslov.— Opombe: 1. Pri pridigah 6mejo le moški v cerkvi biti. 2. Popolen odpustek zadobe tisti, ki v duhovnih vajah prejmejo sv. za-krameute in molijo v namen sv. Očeta vsaj 5 oče-našev. (Na Studencu) pri Fužinah so obhajali včeraj popoludne izreduo lepo slovesnost, namreč blagoslovljenje novega znamenja lurske M. B. na mostu. Ze pred 4. uro se je zbrala nebrojna množica občinstva iz vseh bližnjih vasij, posebno veliko tudi L;ubljančanov, na mostu čez Ljubljanico in na obeh straneh mostu. Most in bližnja okolica sta bila vsa v mlajih in zastavah, znamenje samo pa kar največ mogoče okrašeno. Ob 4. uri je pričel slovesnost č. g. poljski župnik s krasnim, slavnosti primernim govorom, nato sta z gospodom kapelanom molila lita-nije M. B., na kar se je vršil blagoslov znamenja. Po dovršeni slovesnosti so hitele množice v velikih trumah proti znamenju, počastit blaženo Devico in do pozue noči je bilo zelo živahuo v bližini znamenja. Streljanje iz topičev je povzdigovalo veselo slovesnost. (Izjava.) Glede mojega „Poslano" v „Slovencu" št. 136, na katero odgovarja g. Zimmerman v sobotnem „Narodu", izjavljam, da ostanem pri svoji trditvi in sem pripravljen s pričami dokazati na onem mestu, o katerem g. Zimmerman v „Narodu" govori. — Zagorje ob Savi, dne 22. junija 1896. Tomaž Rožnik, kapelan. (Starinska najdba.) Staro leseno hišico iz desk so našli danes blizo 2 m pod sedajnimi tlemi pri kopanju za fundament nove zgradbe v Lingerjevih ulicah. Brž ko ne so to ostanki nekdanje naselbine ribičev in brodarjev, ki so okoli cerkvice sv. Miklavža bivali. Tudi pod zidovjem Ravniherjeve, nekdaj Permetove hiše v Spitalskih ulicah so bili najdeni koli in tramovi takih lesenih stavb. Ogljena plast nad temi stavbami dokazuje, da je bila naselbina po ognju pokončana, mogoče v XIV. stoletji, o katerem Valvazor pripoveduje, da je večkrat ogenj mesto uničeval. (Kres.) Jutri, dne 23. junija žgal se bo na Dre-nikovem vrhu kres. (Zagotovitev ovsa, sena, slame, drva, premoga in koaksa.) V namen zagotovitve ovsa, sena, slame, drva, premega in koaksa za 1. 1896/97 se bodo vršile zakupne obravnave in sicer v vojaškem pre-skrbovalnem magacinu v Gradcu dne 16. julija 1896, v Mariboru 13. julija, v Ljubljani 2. julija, v Celovcu 20. julija, v Trstu 7. julija, v Gorici 6. julija in v Pulju 9. julija. Ponudbe je vložiti imenovane dni do 10. dopoludne pri dotičnih c. in kr. vojaških preskrbovalnih magacinih. Podrobnosti se razvidijo iz zakupnega razglasa, ki je vsakemu na ogled tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Društva. (Vabilo k tomboli) katero priredi kmetijska podružnica v Begunjah (Gorenjsko) v ponedeljek dne 29. junija t. 1. v gostilniških prostorih gosp. M chl a v Poljčah. — Vspored : 1. Tombola. 2. Prosta zabava. — Začetek ob 4. uri popoludne. Vstop prost. Dobitke za tombolo hvaležno sprejema g. Michel. Cisti dohodek je namenjen za sušilnico. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Telegrami. Dunaj, 22. junija. Presvetli cesar je dospel včeraj ponoči s celim spremstvom iz Budimpešte. Najbolj« priporočena Menjalnica bančnega zavoda Wieil, za preskrbljenje vseh ° I B I k ::=:: Schelhammer & Schattera Budimpešta, 22. junija. Avstrijski finančni minister Bilinski in ogerski minister Lukaos sta se posvetovala o bančnem vprašanju. Vspeh ni objavljen. BudimpeSta, 22. junija. V vasi Kemete, v mošonjskem komitatu, je velik požar upe-pelil 25 hiš s stranskimi poslopji. Tri osebe so zelo nevarno poškodovane. Škoda se ceni na 40.000 gld. Rim, 22. junija. V današnjem konzisto-riju bode imenoval sv. Oče nuncije na Dunaju, v Parizu in Lizboni kardinalom. Berolin, 22. junija. Po zadnjih poročilih iz Carigrada je odredil sedaj sultan s posebnim odlokom, da se imenuje za Zeitun krščansk governer. Pariz, 22. junija. Zbornica je s 329 proti 82 glasovom vsprejela načrt, v katerem se določa, da postane Madagaskar francoska kolonija. Skoro soglasno se je vsprejel predlog, v katerem se zahteva, da se odpravi suženjstvo. Pariz, 22. junija. „Agence Havas" poroča iz Aten: Kretanski vstaši nočejo vspre-jeti vladinih pogojev. Grška vlada je odposlala dve ladiji, da vsprejmeta žene in otroke, ki se nahajajo v žalostnem položaju. — Francoskemu poslaniku je sultan baje obljubil, da hoče varovati dominikansko naselbino v Vanu. Madrid, 22. junija. Zagotavlja se, da odpošlje vlada v času od 15. avgusta do 15. septembra 50.000 mož na Kubo. Poleg tega namerava nakupiti dve novi vojni ladiji. Kairo, 22. junija. V Aleksandriji in Kairo kolera znatno pojema; razširja se pa v okolici. Dne 20. t. m. je zbolelo 180 oseb in od teh 172 umrlo. Proti hripavosti učinkujoče, kašelj omehčujoče, sliz razkrajajoče sredstvo je prsni sirup lekarja Piccoiija v Ljubljani (Dunajska cesta), Cena steklenici 35 kr. 123 (50—18j 3 kateri se uporablja prav vspešno. 12 stekl. gld. 3-60. o JC e es m rt N S* 20 9. zvečer 735 9 200 si. .jvzh.i skoro oble. 21 7. zjutraj 2. popol. 737 5 737 o 15 2 23-8 sr. jvzh. n dež pol oblačno 18 21 9. zvečer 738-6 18-3 |sl. vzb. jasno 22 7. zjutraj 2. popol. 738-7 736-6 13-7 240 sr. svzh. sr. jjvzh. megla pol oblačno 0-2 Umrli »o: 21. junija. Marjeta Cochini, zasebnica, 49 let, Tivoli, Švi-carija, tumor cerebri. — Ivan Vrenk, železniškega uslužbenca sin, l1/, leta, Dunajska cesta, delavska hiša I, škarlatica. V h i r a 1 n i e i: 19. junija. Frane Anžič, mlinar, 54 let, splošna oslabelost. Tujci. 19. junija. Pri Slonu: Tuchy, Zug, Sucharipa z Dunaja. — Sturli iz Gorice. — Spitz iz Varaždina. — Hamerschlag iz Draždan. — Burger iz Krompat-h-a. — Landauer iz Budimpešte. - -Schiedermaier iz Noriuberka. — Goldschmid iz Siska. — Breitenstein iz Miirzzuschlag-a. — Dolar iz Celovca. — Ge-rersdorfer iz Zagreba. — Pace iz Landsberg-a. — Neumann iz Temešvara. Pri Alaliču: Lorzing, Weltmann, Weiler, Bolgeri, Bass, Baroch, Illek, Weiss, Walter z Dunaja. — Parsche iz Prage. — Margoni iz Trsta. — Vedernjek iz Idrije. — Wallovich iz Gradca. Pri Lloydu : Ledt iz Celovca. — Švigelj iz Borovnice. — Maurer z Rake. Tržne cene v Ljubljani dne 20. junija. gl- kr. gl- kr. i Pšenica, m. st. . . 8 — Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ . — 66 Rež, „ . . . 6 80 — 80 Ječmen, „ . . . 6 20 Jajce, jedno . . . — |2 Oves, „ . . . 7 — Mleko, liter . . . — 10i Ajda, „ . . . 7 40 Goveje meso, kgr. — 641 Proso, „ . . . 6 80 Telečje — 61- ; Koruza, „ . . . 5 50 Svinjsko „ „ . — 66 i Krompir, „ . . » 40 Koštrunovo „ „ . — 40 Leča, hktl. . . 10 — Piščanec .... — 50 Giah, „ . . . 12 _ Golob..... _ 18 Fižol, „ . . . 10 _ Seno, 100 kgr. . . Slama, 100 „ . . 2 14 Maslo, kgr. . . — 90 2 23 Mast, „ . . — 70 Drva trda, 4 kub. m. „ mehka, 4 „ „ 6 20 Špeh svež, „ . . — 64 4 60 i Meteorologično porodilo. Srednja temperatura sobote 21-1° Srednja temperatura nedelje 19-1° za 2 8° nad normalom.. za 0-7° pod nonnaioin. Zavarovalno društvo „Unlo cathollca" liče pod jako ugodnimi pogoji marljivega, poštenega in spretnega veščega slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Lastnoročno pisane prošnje sprejema do 1. julija t. 1. glavni zastop „Unlo oatholloa" v Ljubljani, Kongresni trg št. 17. 459 5—2 Išče se za farovž kuharica, lepega in pametnega vedenja, vešča v kuhi in gospodinstvu,. stara nad 30 let. Več pove upravništvo „Slovenca". 453 3—3 £3 H Lekarna Trnkóozy, Dunaj V. S3 Doktorja Otona pl. Trnkoczy-ja Malaga s china in železom. (Malage 225 gr„ Cort Chin. 7 gr., Tinct. Malat. ferri 25 gr.) Skušeno že 20 let pri krvi revnih, slabotnih , bledih, medlih odraščenih in otrokih kot lahko prebavljiv china-železo-preparat. Dobiva se 444 2 lekarni Trnkoczy-jevi poleg mestne hiše v Ljubljani. Razpošilja se vsak dan s pošto. »•" I stekleničica 75 kr. Lekarna Trnkóozy v Gradcu. 53 ^ ^ " Vsled podiranja ltiše 423 18 |it| v Špitalskih ulicah št. 6 ^ A se je pričela popolna A A g razprodaja manufakturnega blaga s | H Fr. Petrič-a. i ^ Prodajalo se bode pod tovarniško ceno. ^ || if Le kratek čas. Sarg-ovo priznano neobhodno potrebno sredstvo za čiščenje zöb je mnog» milijon kraf preizkušen in potrjen, zobnozdravilstveno priporočan kot najboljše sredstvo za ohranitev zdravili in lepili zob. Dobiva se povsodi. Ha 710 30—28 I> u n a j s k a t> orza. Dn6 22. junija. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru ... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4*, 200 kron . Ogerska zlata renta 4*....... Ogerska kronska renta 4*, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld...... London vista........... NemSki drl. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... 101 gld. 35 kr. 101 122 101 122 98 958 349 119 58 11 9 44 5 40 90 20 90 95 95 . 82'.', 75 , 52'/, 45 , 65 , Dn* 20. junija. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4* zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 6% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 1% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4£ Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice b% . „ , dolenjskih železnic 4% 50 144 gld. 30 kr. 155 190 99 138 126 106 112 98 99 222 169 129 99 50 75 50 25 75 35 75 50 Kreditne srečke, 100 gld........198 gld. 75 kr. 4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 137 „ — „ Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. lb „ — „ Rudolfove srečke, 10 gld.......23 „ — „ Salmove srečke, 40 gld........69 . — , St. Gen6is srečke, 40 gld.......70 „ — „ Waldsteinove srečke, 20 gld......61 . — „ Ljubljanske srečke..................22 , 75 . Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. 157 » — „ Akcije Ferdinandovesev.žeiezn., 1000gl.st.v. 3400 . — . Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ... 409 „ — „ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 101 . 50 „ Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 61 . — . Montanska družba avstr. plan.....79 . 50 . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 160 , 50 „ Papirnih rabljev 100 ........ 127 „ — . W Nakup ln prodaja vaakevrstnih driavnib papirjev, sre6k, denarjev itd. Zavarovanje ia zgube pri irebanjih, pri izirebanj« najmanjšega dobitku. K a 1 a n t n a izvršitev naro411 na borzi. Menjarnična delniška družba „UK ERC II H" «ollziili it 10 Dunaj, Ririahilfirstraiii 74 B. Pojasnila"£B v vseh gospodarskih in Inančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljcklh vrednostih papirjev in vestni «viti za dosego kolikor je mogoče visooeg» oorestovanja pri popolni varnosti ■T naloženih glavnla m