Po pošti pra|*Mu: u celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — , ietrt , , 6 „ 50 , mesec , 2,20, V upravniitvu prejeman: za celo teto naprej 20 K — h pol leta „ 10 , — „ ietrt , , 6 , - , mesec , 1 ,70, Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. SLOV Političen list za slovenski narod. naročnin« iu ir.SSriiS sprejema upravni&tvo v Katol Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vraCajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme-niftkih ulicah it. 2,1., 17. Izhaja vsak dan, izvteniii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 55. V Ljubljani, v četrtek 7 marca 1901. Letnik XXIX. Za podporo vinogradnikom. Naši poslanci, združeni v „Slovanskem centru", so opozorili drž. zbor in vlado na veliko stisko, v kateri so slovenski vinogradniki. Iz nesreč, katere so zadele naše vinogradništvo v zadnjih letih, si naši vino-rejci ne morejo pomagati. Ker oni s svojim denarnim in krvnim davkom vkljub svoji siromaščini podpirajo državo, je država njim nasproti dolžna, da jih ne zapusti v njihovi stiski. Zato so naši poslanci vitez Berks, Žič-kar, Pfeifer, dr. Gregorčič in tovariši — stavili sledeči nujni predlog: „Skozi desetletja je napredovalo opustošenje vinogradov na Spodnjem Štajerskem, Dolenjskem in v Primorju. Obširne pokrajine, ki so bile ponos posestnikov in so jim dajale toliko dohodka, da so mogli brez skrbi živeti, je t r t n a u š izpremenila v puščave. Posestniki teh opustošenih vinogradov žive v največji revščini, izročeni so najhujši bedi, in ker ne morejo sami zmagati velikih troškov za obnavljenje vinogradov, morajo zapuščati domovino. Vedno več jih mora vzeti v roke potno palico in se izseliti v daljne tuje kraje, da si poiščejo pogojev za obstanek, katerih jim domovina ne more več dati. Če še dalje traja ta obupni položaj, tedaj nam nastane dvojna nevarnost: Država izgubi mnogo direktnih in indi-rektnih davščin, in širne pokrajine bodo izgubile mnogo prebivalcev, vsled česar bo pomanjkanje poljskih delavcev — že sedaj jako občutno — postalo še mnogo večje. Kar je država doslej izdala na podporah za obnovitev vinogradov, nikakor ne zadostuje. Obnovitev vinogradov jako zadržuje to, da je državna pomoč odvisna od vsporednega sodelovanja posameznih deželnih zborov. Te velike nevarnosti, ki jih je povzročilo opustošenje vinogradov v omenjenih pokrajinah, je mogoče odstraniti le s tem, da se začne ve1 i k a, o d 1 očna, či s t o državna pomožna akcija, brez vseh ozkosrčnih ozirov, neodvisno od sodelovanja deželnih zborov in od prispevkov deželnih zakladov. Ko je svojedobno država podpirala vinogradnike v b i z e 1 j s k i okolici spodnje-štajerski, ki je bila najprej opustošena od trtne uši, so se tam vinogradi večinoma obnovili in dajejo lepe dohodke. S tem se je neovržno dokazalo, da spada obnovitev vinogradov med one produktivne plodonosne investicije, ki posebno mnogo koristijo državi. Zato država ne sme odlašati, ampak mora te sebi sami plodonosne investicije izvesti v velikem obsegu. Podpisani torej predlagajo: Visoka zbornica skleni: C. kr. vlada se pozivlje, da za to, ker se je dosedanja podpora za obnovitev vinogradov izkazala kot popolnoma nezadostno, določi zadostujoča denarna sredstva v ta namen in brez odloga stavi predlog v tem smislu in predlaga nove načine za vspešnost te državne podpore. V formalnem oziru predlagamo, da se o tem predlogu posvetuje z okrajšavami, ki so dopustne po § 42. poslov, reda. Na Dunaju, 8. svečana 1901. Vitez Berks, Žičkar, Pfeifer, dr. Gregorčič, Pogačnik, Povše, dr. Žitnik, Vencajz, dr. Šusteršič, Szajer, Bomba, Fijak, Wilk, Olszewski, Barwinski, dr. Stojan, Bojko, Pihu-liak, Kubik, Krempa, dr. Gladyszowski, dr. Hruban." Ta predlog je stavljen torej kot nujni predlog in mora priti na vrsto, ako parlamentarni divjaki ne razbijejo drž. zbora. Bog daj, da bi naši poslanci izvojevali to prepo-trebno državno pomoč. Državni zbor. Dunaj, 6. sušca. Vsi današnji listi pišejo obširno o včerajšnjih dogodkih v zbornici. V prvi vrsti je treba naglašati, da se je zbornica lotila dela in v eni seji dovršila prvo branje o vojaških novincih. Dotična vladna predloga se jo izročila vojnemu odseku, ki se je že danes obširno bavil z raznimi željami in pritožbami prebivalstva glede vojaške službe-Posebno opravičena je pač zahteva kmečkih in obrtniških krogov, da naj bi se sinovi, ki so za vzdržavanje družine doma nujno potrebni, uvrstili v nadomestno reservo. V tem oziru je včeraj zbornica vsprejela resolucijo. A kaj pomaga? Že mnogo- let zbornica v obliki takih resolucij izraža svoje in prebivalstva želje vojni upravi, a ta jih polaga na polico. Treba je dolgo čakati, predno iz semena postane pogača. Drugo pomenljivo dejstvo je, da so se včeraj Mladočehi odločno uprli zahtevi posl. Fresala in tovarišev, naj bi odobravali njih politične kozle in otroške zlobnosti ter jim pripomogli do slave pri volivcih. Prijatelj in nasprotnik sta hvalila Mladočehe, ki so odvračali odgovornost za škandale svojih prevročih sorojakov. To je bila dobra šola za češke agrarce in socijalce. Toda želeli bi, da Nemci na levici isto store nasproti svojim burovžem okoli Schonererja. Mi obsojamo početje Fresslovo, toda še odločneje surovost veenemških agitatorjev, ki so vedno ponašajo s svojo nemško oliko. Fressl in tovariši /?i"V> nevarni ljudje, kozarec mrzle vode jim kri ohladi. Schonererjevci pa so prednja straža vsenemškega gibanja, ki hoče eno vero, eno domovino pod žezlom nemškega ctsarja, kar je Franko Stein v predzadnji seji javno priznal. Ti so teroristi, ki Darro-kljejev meč drže nad parlamentom. Naj nemške stranke nasproti tem ljudem to storč, kar so včeraj Mladočehi nasproti svojim uskokom storili, in parlament se oprosti svoje more. Res, da »Narodni Listy« in časniki, katerim znani češki dopisnik daje svoje informacije, Fressla opisujejo kot narodnega mu-čenika ter Čehom očitajo narodno izdajstvo. Toda človek, ki predrzno drega v sršenovo gnezdo in uganja poulično izgrede, ne zasluži obrambe in pomilovanja. Češki po- slanci so si pridobili zahvalo svojih ožjih zaveznikov in priznanje ostalih strank. Kar pa pišejo možje z Janovim obrazom, to razsodnih ljudi ne moti v nepristranski sodbi. Mi le povdarjamo, da so Mladočehi storili le svojo dolžnost in si s tem povzdignili svojo politično etiko. Državna žganjarina. Današnja seja se je pričela ob 3. uri popoludne, ker so dopoludne zborovali razni odseki. Na dnevnem redu je prvo branje vladne predloge o državni žganjarini, o kateri sem svoječasno poročal. Govornikov je sicer mnogo oglašenih, a jutri utegne bit prva razprava v zbornici končana, ker se načelu strinjajo vse stranke s predlogo. Do 5. ure sta govorila z desnice češki poslanec Heinrich in z levice dr. Lemisch. Politični pregled. V Ljubljani, 7. marca. IUizprava o rekrutnem kontingentu. Vladna predloga o vojaških novincih se je v predzadnji seji brez prvega branja na predlog posl. vit. Berksa izročila vojnemu odseku, ki se je takoj včeraj dopoldne Bošel v posvete. Poročevalcem o tej predlogi je bil odbran poslanec Popovvaki. Pri tej priliki se je odsek posvetoval tudi o cesarskih naredbah, s katerima so se dovolili vojaški novinci za leto 1898 in 1899 in katerih parlament dosedaj še ni odobril, in katerih vlada tudi sedaj ni predložila vojnemu odseku. Z novo predlogo je dobil odsek samo naredbo za leto 1900. Posl. Pospisil jo torej vprašal vojnega ministra, zakaj se to ni zgodilo. Minister je pa odgovoril, da sta ti dvo naredbi že ob veljavo, ker je bila vsaka veljavna le za dobo jednega leta. Sicer se pa ne more ničesar več spremeniti, čo tudi ju parlament ne odobri. Tej ministrovi izjavi sta najodločneje ugovarjala posl. Ilofica v ime Čehov in posl. Ilofmann v ime nemške ljudske stranke. Zadeva glede vojaških novincev ni nikdar nekaj nepričakovanega, za kar je namenjen § 14. Vlada bi bila morala LISTEK. Simon Janko: Pesmi II. Izšel je pravkar II. zvezek Jenkovih pesmi. Uredil ga je E. Gangl, ilustroval pa J. Vavpotič. Če naj odkrito povemo, kar smo si mislili, ko smo prejeli II. zvezek Jenkovih pesmi, moramo reči, da nismo bili nič kaj veseli. Ne, da ne bi čislali Jenka, tega menda ni treba še posebej zatrjevati! Da je bil Jenko pesnik, darovit, čuvstvovit pesnik, to vemo vsi. Strinjamo se ne z vsem, kar je v prvi zbirki njegovih pesmi, ampak poezijo je premnogo v njej. To je tista neprisiljena, spontanna poezija Jenkova, ki jo Stritar po pravici tako hvali. »Jenko ni delal in koval pesmi, da bi jih pošiljal, še predno so se posušile, v »Novice« ali »Glasnik«. On je pel, kedar in kar mu je velevalo srce, ni se silil s pomočjo domišljije v tuje položaje. Druga posebnost Jenkovih pesmi, s katero se nam prikupljajo, je ta, da so naravne, preproste, jaane; kar čuti, to nam poveduje pesnik naravnost brez okolišev, brez prisiljenih tropov in alegorij. Tako je tudi Jenko zadel srečno pravi narodni glas. Naj- lepše njegovih pesmi se skoraj bero kakor narodne...« (Stritar: Zbrani spisi V. 118.) Dasi torej po pravici čislamo Jenka, vendar nismo bili nič kaj veseli, ko smo prejeli II. zvezek njegovih pesmi. Zikaj ne? I zato ne, ker se nam je zdelo, da bo to iz večine le samo paberkovanje, tisto paberko vanje, s katerim se je toliko grešilo pri Nemcih, kakor pravi Stritar (D. Zvon 1880, str. 154), govoreč ravno o Jenkovi zapuščini. Gangl sicer sodi, da bo slovensko občinstvo gotovo z veseljem seglo po tej zbirki, češ, »da je pri nas mnogo ljudi, ki so mislili, da ni ostavil Simon Jenko ničesar«. Toda toliko ljudi pa menda res ni, ki bi to mislili! Ena pesem »V god Vaclava Brila« (v II. zvezku na str. 120 brez naslova) je bila natisnjena že v »Zvonu. (I. 1880), a leta 1886. je ob javil »Kres« kar 26 še nenatisnjenih Jenkovih pesmi (izmed katerih jih kakih 15 pogrešamo celo v novi zbirki).' Literarna zapuščina Jenkova nam je torej bila i/.večino pač že znana. Toda, iz njegovega življenja tudi vemo, da je spesnil najlepše pesmi od 1. 1857—1860 in jih je torej gotovo objavil žo sam v svoji prvi * Pesem ,Marija" v novi zbirki pa ni vsa Jenkova. Zložili so jo skupno Bril, Jenko in Maridelc in objavili pod imenom „Skupčič", menda v „Danici". (Primeri Kres V. 7.) zbirki, ki jo izšla še le 1. 1864. Zato nismo mogli bogsivedikaj pričakovati od tega paberkovanja. Da, celo zbali smo se za Jenka, da mu le to paberkanje ne bo zvečalo peB-niške slave. Povod za to nam je dal zopet Stritar, čujmo, kaj pripoveduje v »Zbranih spisih« (V., 314): »Pokojni Simon Jenko ni bil baš na glasu zaradi posebne skromnosti. In vendar, ko je bil v prvič sklenil na svetlo dati svoje pesmi, ponižal se je toliko, da mi jih jo izročil v pregled. Izrekel sem mu svojo sodbo: med mnogimi plevami mnogo dobrega zrnja, lepe misli v nedo-vršni obliki, jezik nepravilen . . vso je predelati treba, lludo som se mu zameril s tem izustilom, kaj tacega se ni nadejal. Ali pesmi v tedanji obliki ni dal na svetlo, in to je bilo pametno ; ko bi bil to storil, ne vem, kako bi bilo z njegovo pesniško slavo. Rekel ni nič, ali pesmi je predeloval in predeloval na tihem; in še le čez nekaj let jih je izročil pokojnemu Mandelcu in meni s »polnim pooblastilom«, naj izboreva iz debele, čedno pisano knjige ono pesmi, katero meniva, da so tiska vredne. In bilo jih je tiska vrednih lepo število . ..« Jenko torej svojih pesmi za tisk ni bil zbral, ampak izbral. Marsikaj je torej ostalo v tisti debeli knjigi, kar ni bilo za tisk, še več pa med drugimi papirji. Taki paberki so morejo natisniti kot znanstveni doneski k pesnikovi biografiji in psihologiji, a kot samostojni, dovršeni umotvori bo po naši sodbi ne morejo in ne smejo zbrati in izdati! To pa je storil E. Gangl. Zato nismo bili veseli le-te nove zbirke, ko smo jo prejeli. Ko smo jo pa pregledali, smo je bili žalostni ! Gangl je naravnost grešil zoper pesnika. Ko bi bil izbral pesmi, kar jih je pesnik zložil po prvi zbirki leta 1864, ter tako pomnožil le to zbirko, bi mu nihče ne mogel kaj. To bi bilo hvaležno in hvalevredno delo. A Gangl je zbral menda vse, kar je dobil iz dobe 1864 do 1869 do pesnikove smrti, a poleg tega jo segel šo nazaj pred dobo 1864 ter zbral še tisto »pleve« in tisto plažo, kar jo je že zavrgel pesnik sam. Tako jo zašla v novo zbirko cela vrsta pesmi, ki so nedovršene, v razkavi obliki, prazne, nejasne. Zašle pa bo tudi pesmi, ki so naravnost — škandal! »Prijetna komedija«, »Pod gradom«, »Kaj vam mar?«, »Lepa Neža« ... to so reči, ki jih je Jonko lahkomiselno »sklafal« privatno za svoje tovariše in vaške fante, a da jih bo nekega dne razglasil E. Oungl slovenskemu svetu kot umotvore, »ki se v njih zrcali tista Jen. prositi poprej idemnitete za svoja ustavna kršenja, potem pa šele predložiti predlogo za leto 1901. — Seveda so igrali veliko ulogo tudi Bošnjaki v Gradcu in justament-stališče vojne uprave. — Paragraf 14. vojnega zakona slove: Dejanjski nabori vseh kontingentov so more vršiti šele tedaj, ako jih je zakonodaja že odobrila. — S pomočjo § 14 se more samo zapovedati, ne pa »vo-tirati«. Deželnozborsko zasedanje. Kakor je posneli raznim dunajskim li stom, se namerava sklicati deželne zbore še le v mesecu maju in ne v velikonočnih počitnicah. Parlament bo baje zboroval do srede maja. Ta trditev se pa težko uresniči, ker mnogi deželni zbori ne morejo tako dolgo čakati. Le malo je takih deželnih za-stopov, ki bi bili v zadnjem kratkem zase danju odobrili polletni proračunski provizorij, še manj pa seveda takih, ki imajo pod streho cel proračun za tekoče leto. V največ kronovinah je dovoljen tri- oziroma štiri-mesečni proračunski provizorij. Mej temi je v prvi vrsti Kranjska, potem Galicija in druge kronovine. Tudi Čehi še niso mogli uravnati svojih finančnih zadev. Nemogoče je torej, da bi S9 odlašalo z zasedanjem čez velikonočne praznike do mesoca maja, in prav verjetno je, da se snidejo dež. zastopi v drugi polovici aprila. Najnovejša taktika češkega kluba ne ugaja povsem mladočeškim krogom okolu »Nar. Listov«. List očita češki delegaciji, da je napravila veliko napako. Razum in čut, piše imenovani list, nam pravita, da ni pametno odložiti parlamentarnega orožja v sedanjem trenotku in če tudi le za kratek čas in le v prid nekaterim predlogam. Nepoboljšljivemu Dunaju je treba z dejanji pokazati, da je zelo nevarno igrati se s hudo žaljenimi čustvi češkega naroda. — Češka delegacija je seveda druzega mnenja. Položaj katolikov v Pruslji. V pruski poslanski zbornici je sedaj na dnevnem redu razprava o proračunu miui-sterstva za nauk in bogočastje. Pri tej priliki se je oglasil za besedo zastopnik centra poslanec Bachem, ki je zahteval za katolike v Nemčiji ist h svoboščin, ki jih uživajo pro-testanške manjšine v katoliških deželah, posebno v Avstriji. V Angliji, Severni Ameriki, sploh v državah, kjer je protestantizem v pretežni večini, uživajo katoliki mnogo večjo svobodo, kakor pa v Nemčiji, kjer je število katolikov skoro jednako onemu protestantov. Protestanške manjšine v Avstriji in na Bavarskem se ne morejo pritoževati niti v jednem oziru, vsem veroizpovedanjem je zajamčena popolna svoboda. — Odgovarjal mu je minister dr. Studt, ki pa seveda govornika ni zadovoljil. Minister je izjavil, da sam nima upanja, da bi se posrečilo popolno sporazumljenje mej cerkvijo in državo; katoliška cerkev namreč ne more dati gotovih koncesij, ravno tako pa tudi ne država. kova duša, ki nas tako toplo objema ob bra nju prvega zvezka njegovih pesmi«, o tem se Jenku pač nikdar ni sanjalo! Čudno, da ni ponatisnil še tiste Jenkove: „Kogar vsaktero krilo, kakor mene, Navda s plamenom , . . .! — To je literaren škandal, in kriv ga je Gangl! Take apoteoze menda vendar ne bodete zahtevali od slovenskega ljudstva, da bi vzprejelo in imelo vse za lepo, za ne-dosežno, za božansko, kar je v slabih urah zagrešil kak pesnik ! Braniti vam ne moremo, če jo uganjate vi, a svečano prosvedujemo proti temu, da bi s takimi nazori našemu narodu pridih in kvarili zdravi okus 1 Ilustriranih izdaj se še nikdar nismo oveselili. Če pa kdo ilustrira najrajši ravno to, kar je grdo, je to značilno za moderni okus. Pesem »Pod gradom« bi utegnil kdo tolmačiti sarkastično, a ko je Vavpotič s pariško »nadmoralnostjo« ilustriral, je to nemogoče, in čitatelji bodo imeli Jenka za podgrajskega pohajača! Če se tako ne dela Jenku krivica, naj presodijo Gangl, Va v-potič, Fischer in Schwentner, ki so za to — odgovorni! Jenkovih pesmi II. zvezka v tej obliki ne moremo priporočati. Kdor ga je prejel, naj ga vrne ! Kdor ga je mislil kupiti, naj to misel opusti! Ne bo mu žal! A. U. Kakih koncesij želi vlada, tega minister ni povedal. Kabinetna kriza v Španiji. Novi španski kabinet bo bržkono sosta-vil bivši liberalni ministerski predsednik Sa-gasta, ako se mu v zadnjem hipu ne izjalovijo vsi poskusi. Za vojnega ministra si bo izvohl generala Weylerja, ki je sedaj glavni guverner v Madridu. Kitko ugodno bo re šena kriza, je pač najbolji dokaz to, da bo takoj razpuščen parlament in se nove volitve vrše v maju. Novi parlament bi so pa so-šel še le v juniju. Do tedaj si bo nova vlada morda že toliko opomogla, da bo mogla stopiti pred parlament. Kako dolgo bo stala na krmilu, je seveda drugo vprašanje. Slovstvo. „Vrtec" in „Angelček" sta ljubezniva lista, res popolnoma primerna mladini. Od liberalne strani so je ustanovil proti njima »Zvonček«, ki naj ju izpodrini. Z vsemi sredstvi reklame in usiljevanja delajo na to zlasti pri krajnih šolskih svetih. Z ozirom na to, da sta »Vrtec« in »Angelček« si že pridobila trajnih zaslug in sta v popolnoma zanesljivih rokah prof. Kržiča, med tem, ko »Zvonček« urejujejo »Narodova«, priporočamo svojim somišljenikom, da vestno podpirajo ta dva nujno potrebna in koristna lista. B K. „Argo". Osmi letnik tega znanstvenega lista, ki je sicer pisan nemško, a se peča izključno le s kranjskimi, zlasti kulturnozgodovinskimi vprašanji, je prinesel mnogo posameznostij, ki bodo dobro služile vsa kemu, ki bo pisal objektivno kulturno zgodovino naše dežele. Dolga serija člankov o »Železu na Kranjskem«, o plovstvu na Savi, o našem gozdarstvu in o ljubljanskih gospodarskih vprašanjih je objavila mnogo doslej neznanega materijala Cena listu je 8 K na leto. „Zlata kniha o nasledovani Krista". Z la-tiny nove pi*č'ožil Josef J. Vejchodsky. C-jna 1'40 K. Tomaž Kempčan, ki ga je Slovencem tako lepo preložil g. kan. Kalan, je tu v prijetnem češkem prevodu in majhni obliki molitvenika. Češčine zmožnim Slovencem ga priporočamo. (Izšel v Brnu, knihtiskam?.. benediktinu rajhradskych.) Dopisi. Iz Starega trga pri Ložu, 28. svečana! Liberalno trobilo »Slov. Narod« se je v št. 36. zaletelo tudi v mojo osebo. Znani dopisnik »SI. Naroda«, ki je kratko pred drž. zbor. volitvami sam v nekem pismu zatrjeval, da je katoliškega [mišljenja — seveda takrat se je mu šlo za osebno korist — se je sedaj zopet razkačil, boječ se prangerja od svojih stanovskih koleg, ter napadel mojo osebo, ker misli, da me bo osramotil. Izjaviti pa moram, da bi si štel v največjo sramoto, ako bi me kdo v »Slov. Narodu« pohvalil. Kmet sem, a zaničujem tisto »gospodo«, katera si drži tako podlo glasilo. Dopisnik hoče v zgoraj navedeni številki dokazati mojo nesposobnost za krajnega šolskega na čelnika, zato pravi, da sem prejšnje čase na božjih potih naprej molil. Prav rad verjamem, da bi Vi tega ne storili, boječ se, da izgubite pravico do »inteligentnosti«. Jaz se pa nisem sramoval in se tudi sedaj ne sramujem pokazati svoje kat. prepričanje, tudi, če treba, očitno. Ah se spominjate, učeni g. dopisun, kaj je storil slavni naš vojskovod|a Radeckv pred bitko ? Ker imate toliko veselja do dopisov, zakaj še njega ne raztrgate kot zagrizenega klerikalca in tercijala! Vaš dopis me ni prav nič zadel, pač pa bi bilo seveda vse drugače, ko bi mi kdo očital kako drugo nepoštenost, n. pr. da sem 3 mesece že moral na javne troške dobrote uživati na nekem manj poštenem prostoru, kakor na božjih potih. Ali ne? Žal, da je v našem kraju še peščica njih, ki pozabijo tudi javno priznati, da sta jih učila tudi krščanski oče in krščanska mati Boga znati. Dopisuna pa bode v oči, da se ogromna večina ljudi v nekdaj liberalnem Starem trgu tako junaško oklepa svojih vrlih duhovnikov. Prepričan sem, da Vam res ne preostaja druzega, kakor v dolgočasnih zimskih dnevih v potu svojega obraza kovati neslane članke »SI. Nar.«, da pokažete svoje naprednjaštvo ter tako delate reklamo za se. Jaz sicer ni- mam kot pošten kmet toliko časa, kakor Vi za pisanje, vendar ako želite šo katero zve deti, vam jo še lahko povem. Jernej Poje, posestnik in krajni šolski načelnik. Iz Smlednika, 6. marca. Od 24. febru-varija do 3. marca vršil se je pri nas sveti misijon, ki so ga vodili č. gg. misijonarji Heidrieh, Nežmah in Klančnik. Akoravno jo bil prvo dni hud mraz in je nazadnje južno vreme in dež nagajal, udeleževalo se ga je ljudstvo iz cele fare z veliko vnemo, tako da je naša lepa prostorna cerkev bila vedno napolnjena. Pazljivo sledili so ljudje izvrst nim govorom gospodov misijonarjev in da niso besede govornikov padle na skalo, pričale so od ranega jutra do poznega večera oblegane spovadnice. Obhajanih je bilo okrog 2000. Veselje vseh pa jo prikipelo do \r-hunca, ko je v soboto prihitel sam prevzvi-šeni gospod knezoškoi, ki je v nedeljo v prelepem sklepnem govoru navduševal vse k stanovitnosti in sprejel tudi naša dekleta in vrle mladeniče v Marijino družbo. Dnevne novice. V L j u b 1 j a n i, 7. marca. Koliko so vredni Hribarjevi urad popravki in „Narodove" notice Kakor znano, smo prinesli mi pred kratkim notico, da ima inžener Wagenliihrer od ljubljanske občine iztirjati šo precejšnjo svoto, do katere ne more priti, ter bo tožil. Župan Hribar pošlje takoj uradni popravek, v katerem trdi, da mora Wagenführer plačati občini, in ne občina njemu. »Narod« nam je obesil pa te le psovke: »Umazani .Slovenec1 blati, dela ostudno vojno, same laži, sumničenja, natolcevanja, infamije, senklavški gadje, lopovsko pisarjenje, ostudni napadi« itd. V isti notici je župan Hribar objavil Wagentührerjevo zaupno pismo, v kate rem Wagenführer trdi, da nas on ni informiral. Iz tega pisma je izvajal »Narod«, ali Hribar, če je on to pisal, sledeči zaključek : 1. Da »Slovenec« ni imel nikake dejanjske podlage, nikake zanesljive informacije, ko je napadal župana in občinski svet, nego je ve doma natolceval in obrekoval, da bi občinstvo naščuval zoper občinsko upravo; 2. da je bil pripravljen postaviti se v službo svojega podjetnika in žurnalistično podpirati vsako njegovo, še tiko krivično tirjatev, da bi le mogel hujskati in ščuvati in slepiti občinstvo, pa naj bi imela občina tudi še tako škodo. Tu jih imate zdaj v celi njihovi nagoti te »Slovenčeve« poštenjake, tu spoznate, kaki ljudje so zbrani v klerikalnem taboru, kaki ljudje stezajo svoje umazane roke ob občinski upravi. — Stvar je pa čisto drugačna, in res je, kar smo pisali. G. Hribar je bil toliko — recimo diplomatičen, — da je zlorabil Wagen-führerjevo zaupnost s tem, da je objavil del njegovega zaupnega pisma, drugi del je pa izpustil, v katerem pravi Wagenführer: »Wenn mir das Gericht zu meinem Rechte verhilft u. die k. k. Landesregierung , so ist jede Zeitungspolemik überflüssig«. To je Hribar izpustil. Njegovo ravnanje je pa krivo, da sedaj inžener Wagenlühror mestno občino res toži in se bo pred sodiščem dokazalo, koliko je bilo resnice na Hribarjevem uradnem popravku, in tedaj se bo videlo, ali smo mi zaslužili tiste psovke, ali jih je zaslužil nekdo drugi. Naše informacije v tej zadevi so bile že od začetka zanesljive; a objavili smo stvar, ne da bi občini škodili, ampak da bi posvetili v finančne manipulacije mož, ki so na čelu občinski upravi. t Č. g. Alojzij Vuga, vikar v Šem-polaju pri Nabrežini, je umrl pretečeni petek v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici. Zopet je posegla smrt v vrste goriške duhovščine, ter vgrabila vnetega duhovnika v najboljših letib. Blagi ranjki se je rodil 4. maja 1866 v Morskem pri Kanalu, kot sin kmečkih starišev. V šolah, na gimnaziji je bil skoraj vedno odličnjak —- a v bogoslovju je posvetil vse Bvoje moči bogoslovnim študijam. V mašnika je bil posvečen 8. septem. 1890; novo sveto mašo je pel v Kanalu. Prvo službo je nastopil kot kaplan na Placuti v Gorici, ter opravljal težavno službo pet let s posebno požrtovalnostjo in gorečnostjo mladega duhovnika. Pred tremi leti je prišel kot vikar v Šempolaj, kjer pa ni mogel več tako delovati Vže v Gorici je začel bolehati — iskal je pomoči pri Kneippu — toda bolezen so jo hujšala, ter ga prisilila, da je v pretečenem oktobru pustil službo, ter iskal olajšanja pri usmiljenih bratih v Girici. — Pogreb je bil v nedeljo popoldne ob pol 5; vdeležilo se ga je dosti duhovnikov in velika množica hvaležnih Placutarjev. Ranjki je bil res blaga duša, mož izvanredne delavnosti in vslrajnosti in goreč zagovornik katoliških načel. Prva leta je bil stalen dopisnik »Liga", „Slovencu", a do zadnjega „Primorskemu L-stu". Priporočamo ga v molitev ! Naj v miru počiva! Umrla je pri šolskih sestrah v Mariboru M Margareta Pucher Rojena je bila leta 1818 v Kapeli pri Radgoni. — V Ma-riboru je umrl trgovec Pr. Ferlinc v 62 letu svoje dobe. Javno predavanje v Katol. domu. Sinoči je gosp. dr. I. Janež č v zolo šaljivi obliki pojasnil pomen slovensk. delavskega stavbinskega društva. Prihodnjo sredo 13. t. m. bo govoril g. dr. Krek o vplivu papeža Leona XIII. na socijalno gibanje. Dramatične predstave na deželi. Iz Krke se nam poroča, da se ]e ondi igra »Lurška pastarica« v nedeljo po večernicah dne 3. marca zopet ponovila. Občinstva se je vse trlo. Igro so vpnzorila dekleta Marijine družbe. Igra ni pripomogla samo k napravi zastave deki. Mar. družbe, ampak tudi k vsestranski izobrazbi naroda. Posnemanja vredno! Javni ljudski shod priredi politično društvo -Edinost« prihodnjo nedeljo ob 10. uri dopoludne v Trstu v telovadnici »Tržaškega Sokola«. Na dnevnem redu je protest radi ljudskega štetja in novi domovinski zakon. • Društvo za krščansko umetnost« je v svoji odborovi seii z dne 5. marca presoje,valo Vurnikov načrt za kapelico pri plavžu na Jesenicah in načrt Josipa Šubica za popravljeni altar v župniji Trata. Niposled je bil dokončan razgovor o popravi župne cerkve v Kranjski gori. Odbor je sklenil kupiti nekaj knjig, ki se ozirajo na orna-mentalno slikarstvo. Škofi skemu muzeju jo daroval č. gosp. župnik Franc Marešič na Lipoglavem star gotiški kelih iz 1. 1533. Slovenci v Celovcu. Po zadnjem ljudskem štetju je v Celovcu 492 oseb vpisalo slovensko narodnost L 1890 je pri ljudskem štetju slovensko narodnost priznalo 723 torej se jo Nemcem posrečilo znižati to število za 231 Zdravilišče za jetične nameravajo ustanoviti na Štaierskem. Pripravljavni odbor se je že ustanovil. Tržaške novice Nevarno ranjen je bil v pretepu z nekim vojakom 301etni Jožef Dagarin iz Škofje Loke. — Ustrelil se je v gojzdiču pod sv. Alojzijem 461etni Lovro Mihelič iz Vrdele. — Gradnja električne železnice iz Trsta na Opčino se je že pričela. »Centralna posojilnica« v Gorici. Iz poročila o občnem zboru »Centralne posojilnice« v Gorici posnemamo; Napredek in vspeh zavoda v prvih sedmih mesecih pokažejo računi, sklenjeni dne 31. decembra 1900. ki izkazujejo sprejemkov 364.817 K 6 v, izdatkov 351.271 K 49 v, denarni promet je torej znašal 716.088 K 55 v. Glavnih deležev je bilo vplačanih do 31. decembra 1900: 75 z svoto 15.000 K. Opravilnih deležev je vplačanih 143 s svoto 286 K. — Posojil se je dalo 219,174 K. — Hranilnih vlog je vložilo 184 strank 133.709-06 K. — Posojilnic je do zdaj pristopilo 9, in sicer posojilnice v Št. Petru, Solkanu, Pevmi, Bi-ljani, Črničah, Čepovanu, Mirnu, Biljah in v Kamnjah. — Veliko pomoč je dobila »Centralna posojilnica« od »Ljudske posojilnice« v ^ Ljubljani. Nje načelnik gospod dr. Ivan Š u s t o r š i č je že od začetka pri sestavi pravil šel na roko. Pozneje je dovolil urediti knjige po uzorcu »Ljudske posojilnice« in je krepko podpiral posojilničen kredit Občni zbor je sklenil, da se mu zapiše zahvala v zapisnik in da se mu to tudi pismeno naznani. Iredentovci in Tegethofov spomenik v Pulju. Te dni so puljski iredentovci na čuden način okrasili Tegethofov spomenik. Na sabljo Tegethofa so privezali krčmarsko znamenje vinotoča, preko prs pa «o mu obesili napi« bližnjega fotografičnega ateliera »Olimpije«. Častniki so očistili ppo-menik. Definitivna je postala provizorična učiteltica Frnestina Jamšek na Igu. V bolnico usmiljenih bratov v Kandiji so v minulem mesecu sprejeli 193 bolnikov. Od teh so jih odpustili 87 ozdravljenih, 22 zboljšanih in 2 neozdravljiva. Dva bolnika sta umrla. Koncem meseca je preostalo v okrbi 80 bolnikov. Ljubljanske novice. Porotno sodišče. Včeraj je bil obsojen 401etni vodovodni mojster Jik. Janež iz Ljubljane na 10 tednov zapora, ker je Viktorja Malija tako težko telesno poškodoval, da jo Maliju izteklo oko. Porotniki so zanikali namen težke telesno poškodbe in potrdili le drugo vprašanje. Danes je bil obsojen na tri leta 191etni tesar Janez Pavšič, ker je zaklal K. Rožiča. — Ogenj Včeraj zvečer se je vnelo v dimniku hiše štev. 10 v Gosposkih ulicah. Ognjegasci so ogenj hitro pogasili. — Tatvina v cerkvi sv. Jakoba. V Stre-liških ulicah so dobili razbito nabiralno pu šico, ki je bila ukradena v cerkvi sv. Jakoba. V pušici jo tat pustil dva vinarja. —■ Električna železnica v Ljubljani bode po zagotovilu z magistrata menda otvorjena julija meseca. Sedaj bodo zgrajene samo proge : od južne železnice do dolenjskega kolodvora, od mestnega trga do gamizijske bolnice v Vodmatu, oziroma do klavnice. — U k r a 1 je železničarju Franu V a r 1 u iz sobe neznan tat zlato uro v vrednosti 50 K zlat prstan v vrednosti 32 K in več slanine in klobas. — Našel je gospod Ivan Brandstiiter srebrno verižico, katera so dobi pri najditelju v Samassovi tovarni. — Z g u b i 1 je včeraj nekdo denarnico z 10 gld. — Sestanek šentjakobskih ž u p I j a n o v je včeraj pritrdil nasvetu, naj s izvršila zadnjo revizijo dne 4. maja 1900 Denarni promet je znašal 490 543 K Gl K, aktiva 275.511 K 4 h. Telefonska in brzojavna poročila. Ig, 7. marca. Pri občinski volitvi so zmagali naši. Le eden nasprotnik, in še ta po žrebu. Kozje, 7. marca. Pri volitvi v okrajni zastop iz veleposestniške skupine Slovenci sijajno zmagali. Nemci niso prišli. Dunaj, 7. marca. Danes se je vršila seja odseka za nujne pomoči. Predlog posl. Berks, Pfeifer in tovarišev glede regeneracije vinogradov se je odstopil vladi v upoštevanje. Dr. Šuster-šič je predlagal resolucijo, ki poziva vlado, naj opusti princip, da je nje (»odpora odvisna od paralelne akcije dežele. Resolucija je bila sprejeta in se je vladni zastopnik strinjal glede take odvisnosti z dr. Šusteršičem. Na vrsto j e prišel dr. Š u s t e r š i č - V e n-cajzev nujni predlog glede potresnega posojila. Sklenilo se je ta predlog izločiti iz drugih predlogov ter o njem posebej razpravljati. Dr. T a vča r je razburjen izjavljal, da vabila k prvi seji ni dobil (?) ter da so ga radi tega klerikalci napadli. Dr. Š u s t e r š i č je opozarjal na bedni položaj prebivalstva, ako bi se potresno posojilo iztirjeno, ter je prosil predsednika, naj se zadeva hitro reši. V ta namen naj se skliče jutri seja odseka ter naj odsek že jutri vzame predlog v razpravo. — Predsednik je obljubil tej želji ustreči. Dr. Šusteršičev in Venca j z o v predlog pride torej jutri v odseku v razpravo. Dunaj, 7. marca. Koncem včerajšnje seje je poslanec Fressl zopet poskrbel za zabavo galerije, ker mu predsednik ni hotel dati besede. Posl. Klofač je izjavil, da taktika češkega kluba ni v soglasju z voljo češkega naroda in da bi radikalci, ko bi razpolagali z zadostnim številom glasov, (!) preprečili razpravo o vseh vladnih predlogah, posebno pa o kontingentu vojaških novincev. — Prihodnja seja danes. Dunaj, 7. marca. Poslovni program poslanske zbornice za čas od 7. do 15. marca je sledeče določen: volitev stalnega predsedstva, prvo branje vladne predloge o žganjarini, rešitev zakona o novincih in prvo branje investicijske predloge. Zofija, 7. marca. Uradni list objavlja dekret, s katerim se sklicuje sobranje na 20. t. m. Bremen, 7. marca. Mej vožnjo cesarja Viljema na kolodvor je neki delavec Weiland vrgel kos železa v cesarjev voz in baje cesarja ranil na licu. Cesar se je brez odmora peijai daije. Napadalca so prijeli in pravijo. da ni normalen. Bremen, 7. marca. „Weserzeitung" poroča, da )e bil cesar Viljem ranjen na licu pod desnim licem. Napadalca so pri zaslišanju opetovano napadli krči. 0 povodu svojega napada ni dal nobenih pojasnil. Napadalec napravlja vtis duševno nenormalnega človeka. Berolin, 7. marca. Pri otvoritvi zbornice izjavil je predsednik, da rana cesarjeva sicer ni smrtno nevarna, ven d a r m o r a cesar biti v postelji. Berolin, 7. marca. (C. B) Cesar Viljem ima 4 cm. dolgo rano na licu, ki sega do kosti. Krvavel je močno. Rano so mu obvezali brez šiva. Po noči je čutil velike bolečine. Potovanje v Königsberg je moral odložiti. Madrid, 7. marca. Novi kabinet bo takole sestavljen: Sagas t a predsedstvo. Almodowa zunanje. Moret notranje zadeve. Urzaiz finance, Wey 1 er vojno, Veragna mornarico, Villanueva javna dela, Ronarawones nauk. Porlfelj za pravosodje še ni od^dan. Oporto, 7. marca. I/, dogodka zadnjih dnij znani brazilijski konzul Calmon je imenovan glavnim konzulom za Trst in je že včeraj odpotoval na svoje novo mesto. London, 7. marca. Tu se že nekaj dnij mudi odposlanec afrikanderske zveze. Odposlanci posredujejo, da se bivši burski republiki ne bodeti upravljali kot koloniji, ampak da se jima da, ko nastopi zopet red. avtonomne pravice in samostojna uprava. Odpoklic Milnerja bi mir pospešil. London, 7. marca. Angleške čete imajo zaseden Philippolis in skušajo Deweta zopet zajeti, ki je svoje čete razpustil v male oddelke. Angleži upajo (!) ujeti mnogo Burov. Pretorija, 7. marca. Alfred Milner je došel iz Kapstadt» ter nastopil službo administratorja transvalske in or.mjske kolonije. London, 7. marca. Iz Pretorije se javlja, da je mej Botho in Angleži žo jeden teden vojno premirje. Obravnave za konec vojne se, kakor se tu zatrjuje, vrše v najkrajšem času. Lord Ki-tehener, ki bode vodil vojaške obravnave z Botho, bode v spremstvu guvernerja Milnerja, ki bode vodil diplo-matične obravnave s Šalk Burgerjem in Stejiiom. London, 7. marca. Poroča se. da se je Botha obrnil proti severu, da se s Šalk Burgerjem posvetuje o sedanjem položaju v Transvaalu. Zaročenca. (I promessi sposi.) Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—C. (Dalje.) Osemintrideseto poglavje. Nekega večera ustavi se pred Agnc-sino hišo voz. — Ona je! — Prišla je res z ubogo vdovo. Sprejem naj si v duhu misli čitatclj. Drugo jutro Renzo kmalu pride, da bi sc proti Agnese pritožil radi počasnosti Lucije. Kaj je govoril in storil, ko jo vidi pred sabo, tudi to naj si misli čitatclj. Kaj je storila Lucia, lahko s par besedami povemo. „Bodi pozdravljen! Kako se imaš?" reče s povešenimi očmi vsa zmedena. Ne mislite, da je bilo to vedenje za Renza presuho in da se je hudoval. Mislil je prav pametno. Kakor omikani ljudje vedó, koliko veljajo vsi pokloni, tako je tudi Renzo vedel, da v teh besedah niso izražena čutila Lucije. Govorila je namreč različno proti Rcnzu in proti drugim znancem. „Vesel sem, da te vidim", odgovori Renzo s to obrabljeno puhlico, kakor bi jo sam te dni iznašel. „Naš ubogi oče Cristoforo!" reče Lucia: „Molite zanj. Kajti gotovo že za nas« moli v nebesih." „Pričakoval sem to", reče Renzo. Ane samó na to žalostno struno se je udarilo v tem pogovoru; kljub temu pa je za Renza pogovor vedno prijeten. Liki razposajenima konjema, ki se ozirata in spenjata, vzdigu-jeta kopita in postavljata na isto mesto nazaj, se obotavljata, predno storita prvi korak, potem namah potegneta in dirjata, kakor bi ju veter nesel, tako se godi tudi z Renzom. Izprva se mu minute zde ure, potem pa ure minute. Vdova ne kali druščine, ampak jo celo oživlja. Ko jo je Renzo videl v bolnici, ni si mogel misliti, da je tako prijazna in vesela. A bolnica in vaško življenje, smrt in poroka ni isto. Z Agnese je že sklenila prijateljstvo, Lucijo boža, nagaja ji šaljivo, a ne več, samó da pokaže svojo radost. Renzo naposled reče, da grč k don Abbondiu, da se ž njim pomeni glede poroke. Nekako šaljivo in s spoštovanjem mu reče: „Gospod župnik, ali vas še glava boli, kot takrat, ko me niste hoteli poročiti ? Sedaj je prilka. Nevesta je tu. Prosim, da bi mi povedali uro, in da bi brzo naredili." Don Abbondio ne odreče, a začnč cin-cati, izgovarjati se in odsvetovati, češ naj se nikari ne zaplete v nove homatije, da je pregnan, da si lahko nakoplje še kaj tacega in tako naprej. »Vem", reče Renzo, „da vas še glava boli. A čujte!" Pove mu, kje je videl dona Rodrigo, in da je najbrže uže umrl. „Upajmo, da se ga je Bog usmilil!" „To nič ne dé", reče don Abbondio. „Ali sem vam prošnjo odbil? Ne, a jaz govorim iz drugih razlogov. Premislite! Dokler diha . . . Glejte! Jaz sem prileten mož. Tudi jaz sem bil na kraji groba, a sem že tukaj. Če si zopet kaj ne nakopljem... živel bom še lahko nekoliko. Nravi so različne. A to nič ne dé." Po daljšem neodločilnem pogovoru se mu Renzo spoštljivo prikloni, vrne se k družbi, poroča in konča: „Prišel sem nazaj, da bi ne izgubil potrpljenja in ne zinil kaj nepremišljenega. Se vedno stari! Ista straho-petnost, isti izgovori! Če bi še dalje z njim govoril, kmalu bi mi povedal kaj latinskega. Zopet hoče odlašati. Bolje je, da se poročiva tam, kjer bodeva živela." »Veste kaj?" reče vdova. „Mi ženske gremo k njemu in ga skušamo pregovoriti. Tudi jaz bi rada poznala tega čudnega moža. Od obeda gremo, a se ne damo takoj odpraviti. Mej tem naj mene in nevesto ženin pelje na sprehod, dokler ima Agnese opravila. Rada bi videla te gore, jezero, o katerem sem že toliko slišala. Majhen kos sem Že videla." (Dalje prih.) Cena žitu na dunajski borzi dné 6. marca 1901. Za 50 kilogramov. Pšenica za pomlad . K 7-77 do K 7-78 » za maj-junij » 787 » » 7 88 » za jesen . . « 7-99 » » 8 00 Rž za pomlad . . » 7'72 » » 778 » za maj junij . » 7 68 » » 7-69 „ za jesen . . „ 7'02 „ „ 7.04 Turšica za ma) junij . » 5 o L » » 5 52 » za julij avg. . » 5'62 » » 5-64 Oves za pomlad . . • 6 56 » » 6 58 Meteoroiogičfflo porodilo. Višina nad morjem 306'2m, srcanji zračni tlak 736,0mm Cm opa-zoranja Stanje barometra Temperatura po j Otzijo ; Se ■g o | ca ti ~6j 9. tveč. |¡¡731 5 | n\ T. ijuti. | 725 1 4'0 | si. jzvli | jasno dež- 12 'sl.zahjzab. ¡2. popol. | 72¡¡"6 | 2-6 | si. svzh | » | Srednja včerajšnja temperatura 6 2 nórmale: 2 1 3-3 VABILO na OBČNI ZBOR „Kmetijskega društva * Gorjah, registr. zadruge z omejeno zavezo", ki se bode vršil v ponedeljek dne 25. maroa 1901 ob uri popoldne v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Pozdrav načelnika. 2. Poročilo tajnikovo in blagajnikovo. 3. Poročilo nadzorstva in potrditev računov. 4. Volitev 3 odbornikov po triletni dobi od-stopivših in namesto jednega umrlega odbornika. 5. Volitev razsodišča. 6. Razgovor o mlekarstvu. 7. Razni nasveti. K obilni udeležbi vabi 228 1-1 naéelstvo. V slučaju, da zgoraj sklicani obCni zbor ne bi b 1 ob določeni uri sklepčen, vrši se ob 4. uri isti dan, na istem prostoru in •/. istim dnevnim redom drugi občni zbor, koji bode sklepčen brez ozira na število vdeležencev. VABILO 237 1-1 na OBČINI ZBOR konsumnega društva pri D. M. v Polju, ' kateri se vrši t nedeljo dnč 24. muren 1901 ob 1. url popoldne v Nliipali štev. 49. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računa za leto 1900. 3. Volitev 4 odbornikov, 3 namestnikov, 1 pregledovalca računov in njega namestnika. 4. Razni nasveti. Neudom je vstop prepovedan. Člane vabi k obilni udeležbi odbor. Dobro namočeno 142 6 5 polenovko priporoča za celi postni čas Hndolf I*eti-ie, trgovina sptcerije in živil, Valvazorjev trg 6. (Nasproti križevniške cerkve.) Nabirajte že rabljene iiiišiiip /iiiiinkt1 vse1' Jež61 in vrst> tudi IMtMlir „ajnavadnejže. S tem po- magate ubogim dečkom pri vzgoji za duhovski stan. Lepe nabožne spominke, zlasti križevniške rožne vence, svetinjice sv. Antona in praškega Jezuška dobite za marke. — Pisati in poslati je pisarni »Betlehem« v Bregenou (Predarlsko). 1113 25—11 po pristno kapucinskem načinu na močena, dobiva se po najnižji ceni pri T. Mencinger-ju 160105 v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 44. Drole (Frucht-Presshefe) vsak dan sveže, najboljše kakovosti, priporoča tovarna špirita in droži v Katjah (Kranichsfeld) na Štajerskem. Naročila naj se naslavljajo na zastopn. g. f. S. Rojnika v Ljubljani Pred škofijo 22. 185 10-6 po ceni, pripraven za kurjavo sob in za industrije, brez smradu, se razpošilja za vse postaje južne in koroške, kakor tudi ogerskih železnic po 32 kron za vagon s 100 met. centi od postaje Skale Naročila sprejema 70 (12—12) Šaleški premogokop v Velenji ===== (Wollan) = Mizarska zadruga " v Št. Vidu pri Ljubljani se toplo pri-, , poroča prefi. «¿J duhovfičini in — vsemu p. n. občinstvu v naročitev raznovrstne hišne | oprave* ter tudi drage oprave, | temne in lika-, ne , poljubno po želji izvršene. — Raznovrstne oprave izvršujejo se v vseh po ljubnih slogih, lastnih in predloženih uzorcih, najtrpežnejše m iz dobro izsušenega lesa po nizkih cenah. V prav obilno naročitev se priporoča 238 1 J. Arhar, načelnik. Stedilno leštilo za tla fS1™ Dunaji) je najcenejše in najpripravne.še sredstvo za doma-o porabo pri leštenji parketnih lužilnih in li-čilnih tal, se posuši tekom jedne ure. Dobiva se pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 228 8 11 —ti ;XXKKXKKXKKKKKK XOOOOOOOOOOOOOOOOC Za pomladno in poletno dobo priporočam go-podarjem in kmetovalcem, kakor tudi raznim podjetnikom svojo veliko zalogo potrebščin za ftavbe: portland- in roman-cement, železo za vezi, štorje. traverze, železniške šine, okove za vrata iu okna, trombe, cevi za vodovode, štedilnike (Sparherde). Potem poljedelske stroje: slamoreznice, gepeljne, mlatilnice, fino izdelane, močne pluge, stroje ta posnemanje smetane, stiskalnice za sadje, najnovejše trombe za gnojnico in drugo potrebno orodje za poljedelstvo. Bazno orodje za kovače, ključavničarje in mizarje. Nagrobne križe, vlite kotle, jeklo za svedre, tehtnice in uteže, žimo, morsko travo, kakor veliko izber v kuhinjski opravi itd. po jako nizkih cenah. Fran Stupica, 232 301 trgovina z železnim» in špecerijskim blagom, Ljubljana, Marije Terezije cesta štev. I, poleg gostilne „pri Figovcu »OOOOOOOOOOOOOeOOOOOOO«©©©« Največja zavarovalna družba za življenje „The Mutual" v New-Jorku. Ustanovil ena 1842. Z nasprotnim zavarovanjem. Skupno premoženje dne 1. januvarija 1900: K 14896|10 milijonov. Cisti dobiček v prid zavarovancev leta 1899: K 38,158.423. 235 10-1 Jamstvena glavnica za zavarovalne pogodbe v Avstriji sklenjena je shranjena pri c. kr. ministerskem plačilnem uradu na Dunaji. Glavno zastopstvo za Kranjsko: BRATA POLLAK v Ljubljani. lllHMillilHiHB M p ii n a, j § k a *> o s* z a. i Dni 7. marca. Skupni državni dolg v nota"......98-70 Skupni državni dolg v »rebru...... 98 65 Avstrijska zlata renta 4°/0.......118'25 Avstrijska kronska renta 40/0, 200 kron . . 98 30 Ogerska zlata renta 4°/0...... . 118'.5 Ogerska kronska renta 4°/„, 200 ..... 93 55 Avitro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1672— Kreditne delnice, 160 gld....... 684 50 London vista ..........240 30 Nemški drž. bankovci za 100 m. nem.dri.vel .117-32'/, 20 mark....... . 23 49 20 frankov (napoleondor).......19 09 Italijanski bankovci....... , 90 40 C. kr. cekini........... , 11-32 Dne 6. marca. 3-2°/0 državne srertke 1. 185-j. 250 gld.. . . 184 — 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . . 169— Državne srečke 1. 1864, 100 gld. ... 207*50 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron , 96— Tišine srečke 4°/0, 100 gld..............149 25 Dunavske vravnavne srečke 6°/„ . . . 261' - Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 3'J/„ Prijoritetne obveznice državne železnico » > južne železnice 3°/0 » » južne železnice 5°/„ » » dolenjskih železnic 4"/0 Kreditne srečke, 100 gld...... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld Ogerskega » „ » 5 » Budimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . , . Rudolfove srečke, 10 gld. . . . 106-10 94 15 42H-5'.) 349 60 12V60 99 50 401— 385— 48-50 26— 14-73 61— Sahrsove srečke, -10 gld.........199 _ 5*. Genois srečke, tO gld................233 — Wa!dsteinove srečke, 20 gld..............393 — Ljubljanske srečke.......... 57_ Akcije anglo-avslriiske bariša, 200 gld. , , 275— Akcije Ferdinandove sov. telez., 1000 gl. st. v , 6338__ Akcije tržaškega Lloyda 500 gld.....841 _ Akcije južne železnica, 290 gld. sr. . . . 100.75 Splošua avstrijska at^vbiaska družba . . , 157,— Montanska družba avstr. plan............457 — Trboveljska premogarsta družba, 70 gid. . 462— Papirnih rubijev 100 . ..............263— I. a&*g ffokup tu prodaja rsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. Menjarnicna delniška družba „M E I., WoIIzbíIb 10 in 13, Dunaj, I., StrobelgassB 2. 66 Pojasnila v vseh gospodarskih in flntnčnih »tvaruli, potem o kursmh vrednostih vseh ipekulaoljskih vr«dn9*tnlk papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocojga obrestovanja pri popolni varnosti naloženih gtavnio, E&j