IZHAJA ZA GORIŠKO IJff BEIE^IJO PRIMORSKI DNEVNIK Prispevajte za Kulturni dom . —GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE IfcVHI. - Štev. 70 (2066) Poštnina platana v gotovini Spedlzione in abbon. post. I. er. TRST, petek 21. marca 1952 Cena 20 Ur |a Osrednji slovenski jlzpadi italijanskega liska' Istrsko kulturni dom v Trstu namesto izpolnitve obljub odgovarja omenica vseh slovenskih kulturnih organizacij ZVU) Ugledni zavezniški vojaški U. UPRAVI »»Jto-arnerKke cone Svo-^**ga tržaškega ozemlja v TRSTU Predstavniki slo-, 'n brvatskih kulturno- n0v orsanizacij jn usta-trtdir k° tE°Sle'i brezuspešnih Ut, *Ih in intervencijah posa- kicnfcs* SkUP'n dov°ljujejo s b..,/0 skuPuo vlogo obrniti ii °12VU na nujnost, da itčst Stu mesta in iz javnih lHh, *v 21 vse kulturne poli rv2t,,,lrtSilcami; y samem Belite® delovanju števil- 1«6 V ie deiovalo skoraj cV(,’,rno‘yrosvetn]h usta so številna di le-* društva, v *Urblh ? don»u je poleg kulte svoj Dr,>'-------------------- ------------------- N He »Slo dfj Prosvetnih ustanov :iy, w_s*bež Slovensko dra drujtv PrvinTV°’ ki je razpo-ia-tDa*skim ln edinim stalnim t ansamblom v Trstu. £*• ,'S kulturno bo- ttfirv, 2a taSistic- >*] *» uničeno, številni 2*M tfCnrtI1Cvi razdejani. Na- ^ 19J0VV T«t« % » «» u pa jc bil žc ^ svetn, 1 Požgan. Konec “S ‘VIh ku*nce orepane vseh urnih ustanov. b tvtflvJS!dTenci in Hrvati, tri^hto^" tukajšnje* v-, kcvaj; . Prebivalstva, so Op!5® Prnti 4*m ho konec Clta® r«im, nasl,nemu fašistič-Xpoleg na-ki rh «i*kri - tudi Popravo tjhi k fs*iS!raCiJsklh krivic. režim s top. ik Prav i.- 'Vne-Sih človečan- proti nJ>m arskem in kulturnem 1,1 Z80dH°- k o dku»ai cik. uprava je Pravi) rtž,mu izda-n| ukaz 58, ki 0 *ov3KT°krivic*s,or' bi,1p°Prav0 h Prebivalstvu, C tn m d*ti hujše m^e^ M°ver;.ne Skcde- P°v Jr^tvu ,Riškemu in hrvat-Ij-J še »o cone r,a se ‘tCP^bru Tl«*’ hvU P° u n “ odkar u- 'vLV!a«lni , uajvišji in iu »,r*ain STo- Tržaški »Ctemv * 7at1 'ma®o tako V. nl h- v Prlviie*n H, _______ Vil . P* svet»vn?tlj- da smo te kl Po zadnji po^*rn° Priznane pra-hdvzrj* ikode’ kl nam v‘lnmnetu p» nasilnem 0^u- Saj so za-^thV ^Uhori ®*,k* oblasti < U? >ion' Nwn£i^ '2da'd W te te . V fillfteij u,rw' ht Hrv«,0m’ tržaški v"i . »led«?*11 pa morajo Mh tefcflf«. ^ko v njtho- f^^**r5o rt n,h dom°- ašSis prid Nem-tlkodo pod Sporazum med Francijo in Hemčilo o načinu reševanja posarskega vprašanja i)d«nauer je umaknil zahudnonemški memorandum o Posarju, o kalerem bi morali danes razpravljati ministri lit/rop bega šteta * Anketna komisija (JZlil je prispela v Berlin Nadaljevanje tristranskih razgovorov o odgovoru Moskvi !tvi Pot*?«14 obpove- -dkrom,,0 u,nj(, kj in faSistlčne ‘rškodo. (»i^Peii v rt«x. nc' m .,?.d<*I fašisti) doiS1*114« - JT tišino Cte'u^teuist''jJkkteisani, da ?tt ».'Prssve .^ve«nišif» 'vemiške vo- na- prešla ij„u. P ARI 27, 20. — Tristranski razgovori o odgovoru na sovjetsko noto glede mirovne pogodbe z Nemčijo so se danes nadaljevali. Predpoldne so se sestali francoski in angleški zunanji minister, Schuman in Eden, in ameriški veleposlanik v Parizu Dunn. medtem ko so izvedenci ves dan nadaljevali sestavljanje odgovora na sovjetsko noto. Menijo, da bo odgovor, ki bo sestavljen na teh razgovorih krajši od besedila, ki je bilo pripravljeno v Londonu. Odgovor bo navedel pogajanja z avstrijsko pogodbo kot primer, ki ne bi smel služiti za vzor pogajanj o Nemčiji, in bo našteval točke sovjetske note. o kateri bi zahodne države želele podrobnejša pojasnila. Po vesteh iz dobro obveščenih krogov gre predvsem za jamstva za svobodne volitve in za sta. tus bodoče nemške vlade, ki bi ji morala mirovna pogodba dovoliti popolno svobodo pri določanju lastne mednarodne po. litike. medtem ko sovjetski načrt omejuje to svobodo. Splošni obrisi tega odgovora so bili danes popoldne sporočeni kanclerju Adenauerju. Izvedelo se je, da Adenauer v nobeni točki ni ugovarjal in tudi ni stavil posebnih pripomb', temveč je obema ministroma in Dunnu poročal o položaju v Vzhodni Nemčiji in o nemški reakciji na sovjetski načrt. Jutri predpoldne bo nov se-stanejc med Edenom, Schuma. nom in Dunnom. Na teh sestankih bodo odobrili, kot upajo, dokončno besedilo odgovora, proti poldnevu pa se bodo sestali s kanclerjem Adenauer, jem in mu sporočili to bese. dilo. V Washingtonu je glasnik zu-nanjegu ministrstva MacDer-mott izjavil, da bo pripravlja, nje zahodnega odgovora na so. vjetsko noto o Nemčiji zahtevalo še nekaj dni in da vsebine odgovora ne bo mogoče ob. javiti pred prihodnjim tednom. Besedilo, ki ga bodo sestavili v Parizu mora odobriti šc Acheson. Danes se je v Parizu končalo zasedanje ministrov evropskega svet«. Najvažnejši dogo. dok današnjega zasedanja je bila Adenauerjeva izjava, da umika memorandum zahodno-nemške vlade o Posarju. Adenauer je sporočil, da je dosegel s Schumanom sporazum o poti. po kateri bi prišli do do. končne rešitve posarskega vprašanja, in dodal, da so se že začele izmenjave misli v tem smislu. Rezultate razgovorov bodo morale odobriti še ZDA in Anglija, ratificirati pa Jih bo moral posarski parlament. Za Adenauerjem je govoril predsednik nosarske vlade Hoffmann ki je dejal, da je želo zadovoljen, da sta Francija ln Nemčija začeli pogajanja, katerih uspeh ho koristil evropskem miru. Nato je dejal, da obstajajo v Posarju vsi pogoji, ki omogočajo svobodne volitve, da pa nima nič proti temu, da bi francoska in nemška vlada še enkrat pregledali ta položaj v sporazumu z njegovo vlado, Nato je govoril schuman, ki je izrazil upanje, da bo ta sporazum olajšal združevanje Ev. rope Eden je v kratkih besedah izrazil svoje zadovoljstvo zaradi spravljivega ozračja v katerem so začeli obravnavati posarsko vprašanje. Sporazum je bil verjetno dosežen danes popoldne na sestanku med Schumanom tn A-denauerjem. Menijo, da bo po nemškem umiku tudi posarska vlada umaknila svoj memorandum. Dejansko ne gre za odtegnitev obeh spomenic, ki ostai.eta «na zapisniku#, ' f0-prav o njih ne bodo razprav- Posarski memorandum je bil objavljen danes v Parizu, nekaj ur pred poročilom o do. seženem sporazumu. Memorandum obtožuje nemške politike in tisk, da vodijo kampanjo proti Posarju, katere namen naj bi bil »izvajanje pritiska na posarsko prebivalstvo s posebnim ozirom na volitve, ki bodo v jeseni, pa tudi z namenom, da bi potem lahko- rekli, da te volitve niso bile ne svobodne ne demokratične, če njihovi rezultati Nemcev ne bi zadovoljili#. Spomenica nadaljuje, da po-sarska ustva jamči pravico govora tako v teoriji kot v praksi, vlada pa da je samo prepovedala delavnost, ki je ogrožala demokratičnost dežele. Razpustitev demokratične stranke je bila potrebna zaradi neustavnosti stranke. Zvečer je nemški predstavnik izjavil, da sta se Francija in zahodna Nemčija domenili o ustanovitvi mešane komisije, ki naj ugotovi, ali položaj v Posarju omogoča izvedbo demokratičnih volitev to jesen. Ministri evropskega sveta so razpravljali o angleškem načrtu, ki ga je včeraj predložil Eden in ki govori o nalogah Sveta. Sprejem je bil v glavnem ugoden. Anketna komisija OZN je prispela danes popoldne na berlinsko letališče, kjer jo je sprejel župan zahodnih delov mesta Ernst Reuter. Jutri bodo komisijo sprejeli poveljniki za-honih sektorjev Berlina, nato pa župan, medtem ko se bodo popoldne delegati OZN razgo-varjali s predstavniki mestnega senata, V soboto bo imela komisija tiskovno konferenco, v ponedeljek zjutraj pa bodo delegati spet odpotovali v zahodno Nemčijo. Predstavnik komisije je izjavil, da so delegati pripravljeni ostati dalj časa v Berlinu, če bodo dobili od vzhodnonemške vlade ugoden odgovor na njihovo zahtevo, naj se komisiji dovoli delo tudi v vzhodni Nemčiji. Doda! je, da bo komisija čakala na odgovor tudi po svojem povratku v Ženevo- Parlamentarna komisija zahodne Nemčije, ki preiskuje obtožbe, da je bonsko zunanje ministrstvo polno nacistov, je imela danes prvo tiskovno konferenco. . Član komisije je izjavil, da je ta obtožba «deloma lesnična, deloma napačna#. Pojasnil je, da jc‘bilo načelo, da je sodelovanje članov bivšega nemškega zunanjega ministrstva potrebno, izvajano preveč na široko, Preiskava bo trajala še nekaj mesecev. Predsednik vzhodnonemške vlade Grotewoh! je govoril danes pred turinjkim odborom «Ljudske fronte demokratične Nemčije# in deial, da bo njegova vlada podvzela vse. kar more, da bi prišlo do združitve Nemčije. Moskovski radio pa je v svoji oddaji za zahodno Nemčijo dejal, da mora Nemčija izbirati «ne med Vzhodom in Zahodom, temveč med vojno in mirom#. Malik odklanja preiskavo RK o severnokorejskih obtožbah NEW YORK, 20. - Na današnji seji komisije ZN so predstavniki nacionalistične Ki- tajske, Grčije, Nizozemske in Turčije podori i ameriški predlog, da komisija Mednarodnega rdečega križa nepristransko Rdečega križa nepritffcrarr ko uporabljajo bolezenske klice kot bojno srečfetvo v korejski vojni. Anrrtški predstavnik Benjamin Cohen je pozval sovjetskega zastopnika, naj izjavi, če je njegova vlada pripravljena vplivati na Kitajsko in severno- ELEKTRIFIKACIJA SLOVENIJE 5,5 milijard din za osnovne ključne objekte LJUBLJANA. 20- — Jutri *e I Jesenicah, v Guštanju in v Sto- sestane Ljudska skupščina Slo« venije na prvo redno zasedanje na katerem bodo razpravlja« li o predlogu zveznega družbenega plana in s tem v zvezi o republiškem družbenem planu. Na podlagi oznutkov in pripomb, ki jih bodo dale ljudske skupščine posameznih repub lir, bodo izdelali dokončni predlog družbenega plana za vso državo. Na Jutrišnjem zrsedanju bo podal poročilo finančni minister Slovenije Zoran Pclič. Letos bo za kapitalno izgradnjo v Sloveniji investiranih 5 in pel milijard din. Glavni objekti. kl jih bedo zaredili s temi sredstvi so 4 Kdrocertrale: Vuzenica. Mariborski otok na Dravi. Moste in Medvode na Savi. Nadalje bodo dograd.ll termc-el ktrlčno centralo v Šoštanju. Ko bodo zgrajene te elektrarne. dve letos, dve pa drugo leto, se bo Sloven ja pridružila glede proizvodnje električne e-nergije tistim evropskim državam. ki proizvajajo največ e-lektrične energije. Forfirano gradnjo več elektrarn in vi l ke termoelektrarne v Šoštanju, ki bo izkoriščala velike količine velenjskega lignita, nan.cuje gradnja velike tovarn? aluminija v Strnlšču pri P uju, ki bo potrebovala velike količine elek tr čne struje. Investicije so nadalje namenjene za povečanje železarn na rah ter za modernizacijo ln s tem zu povečanje proizvodnje v rudniku lignita v Velenju in v rudniku v Zagorju. Kakor je razvidno, se bodo izdatki za letošnjo gradnjo osredotočili na osnovne ključne objekte, kl predstavljajo temelj gospodarskega življenja Sloven je. Začetek letošnje gradnje zaenkrat še ovira sneg. ki še vedno pokriva »kora vso Slovenijo. C. S. korejsko vlcdo, da sprejme predlog, da preišče posebna komisija Mednarodnega Ko čc_a križa tczad.vne obdolžitve. Cohen je dodal, da imajo Združeni narodi pravico ne samo do nepcsrednsga in jasnega edgo-v?rJ. marv-č tudi, da sovjetska vlada omogoči nepristransko preiskavo. Pozneje > govoril tudi sovjetski zasiopnm, ki se pa ni odzval pezivu ameriškega delegata. GARIBALDINSKI PROCES V LUCCI Zagovornik Guidi zvroča odgovornost na„G,occo'* LUCCA, 20. — Proces zaradi porčinjskih dogodkov se Je nadaljeval danes z obrambo odvetnika Alberta Gutdtja, ki zagovarja niž manj ko 18 obtožencev. Govornik je v začetku osvetlil spore, nastale med ga-ribaldinci in ozopovci, ki so jih v glavnem povzročili protikomunistični elementi v ozo-povskih formacijah. Napetost med ozopovci in garibaldinci je postala nevarna zlasti v Furlaniji ,kjer so si drug drugemu očitali izdajstvo; garibaldinci ozopovcem, da izdajajo partizansko borbo, na drugi strani ozopovci garibaldineem, češ da izdajajo domovino, ker so se pridružili Slovencem. V takšnih okoliščinah je potem prišlo do dogodkov nad Porči-njem, kjer je 100 do 150 mož razpršilo in delno uničilo ozo-povsko skupino, Tu se je zagovornik dalj časa pomudil s podrobnostmi v zvezi z garibaldinsko kolono, ki je bila pravzaprav namenjena kot ojačenje garibaldinski diviziji onstran Soče na jugoslovanskem ozemlju. Dokazoval je, da se je kolona tja tudi že napotila, ko Jo je odsotni obtoženec Toffanin preusmeril proti Porčinju. Za tem je orisal osebo Toffanina ter ga prikazal kot nasilneža, ki je notel likvidirati ozopovsko skupino nad Porčinjem, misleč da se tam zbirajo sami izdajalci. Sklicujoč sc na člen J, zakona od 12. aprila 1949 je zahteval za svoje varovance | oprostitev, s poudarkom, da njihovo dejanje ni kaznivo, I ker so izpolnili nalog, katere-' mu se niso mogli ogniti. Razprava se bo nadaljevulu jutri zjutraj. Ameriška živila za Veliko Britanijo LONDON, 20. — Velika Britanija bo ponovno dobiia brezplačno živila iz ZDA. Tako Izjavljajo v londonskih dobro obveščenih gospodarskih krogih. Te domneve so v zvezi z včerajšnjim izjavami Deana Achesona v senatnem zunanjepolitičnem odboru, kjer je dejal, da so oborožitveni napori Velike Britanije med neposrednimi vzroki zmanj anja angleških valutnih rezerv. Domnevajo, da bo del predvidene ameriSke vojaške pomoči Angliji (309 milijonov dolarjev) v finančnem letu, ki se je zaključilo 30. Junija, uno-rabljen za nakup živil v Kanadi (zlasti sira in žita, ki ga mora Velika Britanija rodni manjšini v Italiji. Zato se želi z vpitjem in kričanjem, izmišljotinami in lažmi nadomestiti pomanjkanje stvarnih ar-gumentcvi). Pred okrožnim sodiščem v Peči je v vasi Srbica v pokrajini Kosovo - Metohija danes začela sodna razprava proti Niti Santinov varovanec don Bruni ne more zagovarjati laži fašističnega škofa KOPER, 20. — Tudi nocoj je bila v Istrskem okrožju vrsta protestnih manifestacij proti šovinistični italijanski gonji proti Istrskemu okrožju in Jugoslaviji. Na Koprskem so bila zborovanja v Kopru, Portorožu, Ankaranu in pri Sv. Anto. ugo* Tol skupini 22 članov balistične or- j nu, na Bujskem pa v Novem 'gradu. Bujah, Grožnjanu, Mar. tinčičih in Poropatih. Posebno velika manifestacija je bila v ljudskem gledališču v Kopru, ki je bilo nabito polno. Govoril je tov, Gino Gobbo, ki je ostro obsodil De Gasperijevo politiko odklanjanja jugoslovanske ponudbe za zbližanje. Med drugim je dejal; «Ne glede na to, da je naše ljudstvo pripravljeno zavaliti kamen na vse, kar je bilo v preteklosti, ne glede na to, da je tov. Tito dal predlog za re-I šitev tržaškega vprašanja, se je vžgal nov val laži in napa. dov na Jugoslavijo in na našo cono.# Nato je govornik poudaril, da si socialistična stvarnost v Jugoslaviji utira pot tudi izven njenih meja in to ne gle de na vse laži in ovire. «Ta resnica gre čez vse zidove in se širi tudi v Trstu in dru. god, pa če je to šovinistom, Bartoliju in De Oasperiju prav ali ne, je dejal govornik in nadaljeval: «Pri nas ni dobiti delavca, ki ne bi bil ogorčen nad to gonjo. Ker že toliko govorijo o naši zemlji, jim povemo; če že hočejo priti k nam. naj le pri dejo — toda samo zato, da poravnajo račune in popravijo škodo, ki so jo napravili na tej zemlji in tem ljudem.# Ob zaključku zborovanja je bila sprejeta protestna resoiu. cija, nakar so vsi udeleženci odšli v sprevodu po glavnih ulicah mesta. Dopisnik, radia jugoslovanske cone Trsta je dane:, obiskal nekaj slovenskih, italitan. skih in hrvatskih duhovnikov v Istrskem okrožju in jih vpra. šal, kaj menijo o trditvah ire. dentističnih krogov v Trstu in Italiji, da v jugoslovanski coni STO ni verske svobode. V zvezi z brzojavko tržaške ganizacije »Nacionale Demo« kratik Siptare#, ki jo je lani ustanovil znani albanski bandit Derviš Kopriva, ki je lani v decembru padel v borbah z organi jugoslovanske javne varnosti. Člani te organizacije, ki jo vodijo kominformisti, so imeli nalogo, da organizirajo v vaseh Dremiškega okraja trojke. Naloga teh trojk je bila, da v primeru napada Sovjetske zveze ali katere druge sovjetske satelitske države na Jugoslavijo, likvidirajo voditelje ljudske oblasti, množičnih organizacij in Jugoslovanske ljudske armade, ter da nato dvignejo «ljudsko vstajo#. 18. t m, je zbežal v Ju slavijo albanski graničar Miti Pecil ter prinesel s seboj puško s 4o naboji. Pri prehodu čez mejo je naletel na albansko patruljo, na katero je sprožil štiri strele. Albanski graničar je izjavil jugoslovanskim oblastem, da je zbežal, ker so albanski kominformisti najprej internirali, nato pa ustrelili njegovega očeta. Na današnji seji pod predsedstvom maršala Tita, je zvezna vlada sprejela predlog društvenega plana in zveznega proračuna za leto 1952, predlog zakona o zaključnem računu za leto 1950 in predlog zakona o ustanovitvi fondov, ki so pod družbeno upravo. O teh zakonih bo skupščina razpravljala 28, t. m. B. B. PPM. J. Zl pri pen. imimu TRST, 20. — Sef jugoslovanske gospodarske delegacije prof. Jože Zemljah Je ditrnes ob 11. uri dopoldne obiskal poveljnika cone A gan. W!n-tertona tn se z njim zadržal v daljšem pogovoru. ga škofa Santma newyorške-mu kardinalu Spellmanu o «nezaslišanem preganjanju vere, ki se posebno v zadnjih dneh izvaja v coni B, kjer terorizirajo cerkev in vernike in jim odrekajo verske pravice#, je dopisnik radia postavil Santinovemu opolnomočencu za cono B, koprskemu dekanu don Bruniju naslednje vpraša nje: «Ali vam je znano, da oblasti našega okrožja ali druge osebe na kakršen koli način omejujejo ali onemogočajo vernikom, da prisostvujejo verskim obredom in jim prepovedujejo zahajati v cerkev?# Don Bruni je odgovoril; «Za gotovo mi ni znano, da niti oblasti niti katere koli druge osebe nikdar niso omejevale svobode vernikov, da priso-stvuiejo verskim obredom in hodijo v cerkev*. Na vprašanje, ali oblasti ali. katera koli druga oseba na kakršen koli način onemogočajo ah ovirajo duhovnike pri svobodnem izvajanju verskih ob. redov, je don Bruni odgovoril, da se niti oblasti niti druge o-sebe ne vmešavajo v izvajanje cerkvenih obredov in dubov-kov, «Edina omejitev, ki mi je znana, je dejal don Bruni, je ta, da so morale biti nekatere procesije v popoldanskih urah namesto v večernih urah#. Za procesijo sv. Nazarija lani v Kopru pa je dejal, da je šlo za nesporazum glede vložitve prošnje za dovoljenje in da pravzaprav ni krivda nikogar, če procesije ni moglo biti. Ko se je dopisnik radia poza. nimal, ali sme ta intervju ob-javiti z njegovim imenom, je don Bruni to dovolil, toda ; omejitvijo, da ne pod velikimi naslovi («a caratterl cubitali#). Iredentistični trik za odložitev Ko zaključujemo redakcijoI mokristjanski prvak prof. Gi- danainjega dnevnika, nam ne« nehno prihajajo od italijanske poluradne agencije Ansa poročila o ostrih protestih italijanske vlade in njenih a-gentur, ki imajo monopol na civtlno oblast v Trstu. Tako poroča Ansa, da je zaradi ravnanja civilne policije na včerajšnji iredentistični manifestaciji rimska vlada protestirala pri vladah v Parizu, Londonu in Washingtonu. Zupan Bartoli, ki ie v svojem govoru v gledali ču »Verdi# rti rabil ljubeznivih izrazov za tri zapadne sile, ki so podpisale tristranski predlog in ki je lastnoročno protizakonito med manifestacijo iz-veiai italijansko iusiaoo nu občinski palači, pa je sklical izredno sejo občinskega odbora, s katere je bila poslana protestna brzojavka generalu Wintertonu, poveljniku cone A ffajnovejie poročilo pa pravi, da je gen. Wintertonu poslal protestno brzojavko tudi conski predsednik in de- Izjave predsednika Trumana o puvratkn Eisenhoweria v ZDA Taftove obtožbe proti guvernerju Nev Yerseya Od ,,Mr. Pr e sl de n ta** do „G e n e r a I a miru" pri Caserli en sim M k ves minli RIM, 20. — V vasi Vlila Li-terno pri Caserti jt. prijio včeraj do demonstracij kmetov, ki so protestirali proti načinu razdeljevanja zemlie. Med spopadom s karabinjerji je bil en kmet ubit, nekaj pa ranjenih. Vlada trd' dan?® zvečer, da karabinjerji niso streljali, temveč da so streli padli med demonstranti samimi. Sindikalna oiganizacija CGIL pa je poslala notranjemu ministrstvu protestno brzojavko, V Rimu bodo objavili diplomatske dokumente od leta 1861 do 1943 RIM, 20. — V aprilu bosta izšla prva dva zvezka italijanskih dit>iomatskih dokumentov. Prvi bo vseboval dokumente, ki se nanašajo na leto 1861, drugi pa se nanaša na razdobje marc-september 1939 Predvideva se objava »estih zvezkov v tem letu. Objavili bodo vse diplomatske dokumente (tudi tiste, ki so ostali 1 do sedaj tajni), ki se nanašajo sedaj i nn dejavnost zunanjega mini strstva (note, navodila, poro čila Itd.) od leta 1861 do 1943. plačevati v jjolarjih ZDA iz j 5!fstya_ (note, navodila, poro-svojih rezerv). J KEY WEST, 20. — Predsednik Truman je danes na tiskovni konferenci izjavil da je general Etsenhower prost, da se lahko vrne v ZDA v trenutku, k; se mu bo zdel najbolj primeren in «gotov». To izjavo je podal, ko mu je neki novi-nar sporočil, da je Lippman pisal v nekem svojem članku, da bi bila Trumanova »dolžnost# poklicati Eisenhovverja v ZDA Pp njegovi zmagi v New Hamphsire In po uspehu v Minnesoti. Truman je odgovoril. da je njegova dolžnost napraviti tako, da ZDA dosežejo svoje smotre v Evropi, ter je dodal, da je Eisenhovver »glavni človek# na tem kontinentu In da vsekakor razume položaj bolje kakor Lippman Na vprašanje, kako 6odi Ei-senhowerja kot politika. Je Truman izjavil, da se ne zanima za generalove/ politično kariero. «General ima pravico napraviti vse, kčr mu je všeč na tem področju. je dejal Truman ter je dodal, da je to izjavil tudi osebno generalu samemu. Predsednik ie poudaril, da je generalu izjavil, da lahko po svoji preudarnosti določi dan svojega povratka. Truman je tudi izjavil, da položaj ne Koreji ni v nobeni zvezi z možnostjo njegove kandidature pri volitvah, ker to vprašanje ne spada med amerj. ška notranja vprašanja. V Eisenhowerjevem glavnem stanu niso do sedaj hoteli komentirati Trumanovih izjav. Predstavnik glavnega stana je daj razumeti, da verjetno ni pričakovrti še nobene tozadevne odločitve Eiser.hower je danes prvič« komentiral rezultate delnih volitev jn dejal: /(Veliko število glasov, ki so jih oddali republikanci v New Hamphsire in Minnesoti, me sili. da znova pregledam svoj osebni položaj in moje prejšnje cklepe». , Bivši ravnatelj ECA Paul Hoffman na je danes sporočil, da bo od 10 aprila dalje nosve-til vse svoje delovanje organi-ziranju kampanje za izvolitev gererala Eisenhowcrja za pred-sednika ZDA. Dej»d je. da upa da se b0 Eisenhower vrnil v ZDA dan po predhodnih volitvah v Oregonu, ki bodo is. maja. Senator Taft oa je denes izjavil d«a je sklenil umakniti svoje ime z republikanskih l'»t za predhodne volitve v držav' New Jepsey ki bodo 15. anrlie Dejal je da se bo umaknil, ker ni tamkajšnji guverner dr-žal besede, ker ie podor! generala E!senhowerja in Je gotovo »podvze! ukrepe, da potvori potek teh volitev#, V volilni kampanji so Eisen* howerjevi privrženci odgovorili na objavo knjige «Mr. Pre-sident# z objavo-knjige z Ei-senhowerjevim življenjepisom. V tej knjigi, ki ie pravkar izšla pod imenom «Eisenhower: mož in simbol#, piše John Gunther, da je bil general «vse svoje življenje vojak, kljub temu pa je predvsem za mir#. Dalje pravi, da je večkrat slišal, da so ga v Evropi imeli za »generala miru#. Predsednik Truman je danes pozval v Key Fest ravnatelja za indusrijsko mobilizacijo Charlesa Wilsona, da z njim prouči položaj, ki je nastal zaradi nevarnosti stavke v jeklarski industriji, Acheson in Bradlev o pomoči tujini WASHINGTON. 20. — Držav, ni tajnik Dean Acheson je danes nadaljeval s svojimi izjavami pred zunanjepolitičnim odborom predstavniške zbornice in izjavil, da ni mogoče znižati programa za pomoč tujini, ker morajo biti sile generala Eisenhovverja dobro pripravljene. Dodal je, da bi morala biti med postavkami o varnosti zadnja znižana ona, ki se nanaša na sile, ki bi lahko bile prve poklicane, da zajezijo. napad, če bi do tega prišlo. Te sile so pod poveljstvom generala Eisenhovverja. Dalje je Acheson dejal, da se nikjer ne pripravljajo sile, ki bi bile določene z? napad. Govoril je nato o programu za pomoč Indiji, Pakistanu in Perziji ter izrazil upanje, da se bodo dobave živil Indiji lahko povečale v prihodnjih štirih letih za 7 milijonov ton. Izjavil je dalje, da je večji del fondov za Daljni vzhod določenih za vojaško pomoč področjem, kjer so sovražnosti v teku ali pa kjer grozi nevarnost, ter za oskrbovanje področji, kakor je Formoza. »Kitajska je dobavila material nekemu drugemu satelitu, ki vo. di sovražnosti v jndokini#, je pripomnil Acheson. «Drugi sateliti Vzhodne Evrope pa sovražno nastopajo proti drugim državam, kakor Jugoslaviji To je povzročilo tako stanje negotovosti, da je edini način, na kateri lahko branimo našo varnost. v razvoju naše sile#. Med drugim je Acheson tudi izjavil, da »se mu zdi, da so tudi jtednjo pri ustanavljanju Kitajci vmešani v vojnj v In* I ameriških oporišč v tujini. dokini#. Dodal je. da stane Francijo vojna v Indokini približno 30 odst. njenega proračuna, kar je kvarno za priprave za evropsko obrambo. Na koncu je državni tajnik izjavil, da so brez podlage ve sti tiska, da so se države NATO sporazumele v Lizboni za vojaški proračun 3Q0 milijard dolarjev za prihodnja tri leta, V trgovinski zbornici na Pasadeni v Kaliforniji je predsednik ameriških zdru-enih glavnih stanov general Bradlev 'zjavil, da je ključ ameriške vojaške politike stalno pri. zadevanje za mobilizacijo ter dogovor o vainosti z ostalimi državami. Izrekel se je nato proti politiki umika ameriških suhozemskin sil i2 Evrope. Dalje je dejal, da bo hladna vojna dolga ter da bodo vsa pogajanja težka in zamotana, ter je poudaril potrebo pomoči Evropi. Glede evropske obrambe je Bradley dejal, naj Američani ne bodo nestrpni, «ker bo ostalih pet članov te skupnosti na koncu sprejelo Nemčijo kot zaveznico#. «Ne sme presenečati njihovo stališče, če se pomisli, da so v 75 letih trikrat doživeli nemško invazijo. Njihovo obotavljanje bi se moralo razumeti#. V zvezi s Korejo je Bradley izjavil, da so sklep, da se ne razširi bombardiranje na Man. džurijo in Kitajsko, sprejeli po resnem razmišljanju ker so bili mnenja, da to ne bi dalo odločilnih rezultatov in ker bi to bombardiranje lahko povzročilo odgovor v zaledju ameriških sil ah pa celo sploš. no vojno. »Čeprav nam je mogoče vplivati na potek dogodkov v korist miru namesto v smislu razširitve vojne# je dejal Bradley, «je mogoče, da izbruhne vojna, če se druge vlade, ki so onstran železnega zastora, za to odločijo# Poudaril pa je svoje prepričanje, da bo mogoče preprečiti splošno vojno. Na koncu je general izjavil, da je ameriška vlada sprejela glede oborožitve kompromisno rešitev, »ker hočejo Američani istočasno televizijske aparate >n atomske bombe, avtomobile in tanke#. Senatni pododbor za oborožitev je danes objavil svoje letno poročilo, v katerem o-stro kritizira rezultate oboroževanja in trdi. da je oborožitvena proizvodnja nezadostna ter da so vojaški organi krivi razsipanja poročilo priporoča no Palutan. Poročilo pravi, da protestna akcija conskega predsednika še ni zaključena in da se ne ve, kako se bo vsa zadeva še razvila... S svoje strani ugotavljamo, da včerajšnji dogodki ne sežejo niti do kolen ravnanju policije na manifestacijah in demonstracijah tržaškega delovnega ljudstva v letih pred podpisom mirovne pogodbe, pa tudi pozneje. Takrat se Bartoli in Palutan in drugi iredentisti niso prav nič razburjali. Demokristjansko časopisje je policijo celd hujskalo na slovenske in italijanske demokratične manifestante. Zaradi tega smo prisiljeni sklepati, da iz teh protestov lahko sledi edinole nov iredentistični manever za ponovno odložitev predstoječih občinskih volitev pod pretvezo nekakšnega nemirnega položaja v Trstu zaradi dogodkov na včerajšnji manifestaciji itd itd, Medtem pa leži dejanski vzrok zahteve po odložitvi volitev v_ bojazni iredentističnih tržaških in rimskih poglavarjev, da bodo na volitvah poraženi. To temno slutnjo jim je namreč ponovno potrdila prav včerajšnja propadla manifestacija, ki jim je povedala, da so izgubili glavni del svojih pristašev, na i a-terih nacionalna čustva so računali, predvsem pa da so ostali popolnoma izolirani tudi krajevno na najožji ozki center mesta O zadevi bomo še pisali. vlade proti dvema vafdsbčmma voditeljema KAIRO. 20. — Egiptovsko notranje ministrstvo je obja.Ua poioč/lo, v katerem pojasnjuje ukr_p, r,a poujagi kateregj je bd izdan ukaz za hišni zapor p«rot, dvema vaf iis čnima vo-d tjljemi Sergg El D,n paši in Fattah Hossan, paiišj. Obtožujejo ju, da sta sku.ala hujskati na nerede in upor. Por; č lo d< dajo, da je »nujno politično delovanje p. es glo vse pam:.t ie mrje#. Drlje jim«) poročilo očita, da sta »pr recil j zborovanja z namenom, da odvrneta mladino od tuoija ter jo n: hujskata na prevratno d 1 vanje; priredila sta zborovanja, kat rih so se udelež ii znani prevrat .i e-lem nti; širila sta lažne ve ti z namenom, da se povzroči zmeda; iir.e!a sta sumljive odnose hi ogrožala red ki ga je vlada vzpostavila bodali glede sodržavljanov kakor glede tujcev, po žalostnih dogodkih od 26. januarja#. Danes so objavili imena štirih visokih funkc onarjev. za katere je notranji m nr.ter odredil upokohtev. Vsi štirje so visoki policijski častniki. Danes so se brit nske čete začele umikat] g področja ob Su ;škem pr k pu, ki So ga zasedle v polovici januarja. Izraelski ministrski predsednik Ben Gurion je danes ame-rišk m novinarjem izjavil, da so odnosj me:i Izraelom in a-rabkimi državami odvisni predvsem cd Egipta. D.jal je: «Ce sklene Egiot mir z Izraelom, ga bodo sklenile tudi druge arab ke države. Ted" mir je odvisen od porojev reda in varmsti v Eg p!u». Po mne-ju Ben Guriona je Sue.ki prekop prometna pot zahodnega sveta, toda Egipt ne bi m 'gel zaj m-čiti svobode prekopa in zrradi tega je treba to nalego poveriti mednarodni obla-ti. VVASHINGTON. 20. - Ameriški senat je danes ratificiral mirovno pogodbo z Japonsko, ki bo stopila v veljavo, ko bodo Japonska (n večina e^jstih držav, vš evši ZDA, potožile ratifikacijske listine v Washing-tonu. Senat Je odobril tudi pogodbe o vzajemni obrambi * Avstralijo, Novo Zelandijo in Filipini. Odobritev varnostne pogodbe z Japonska pa so odložili, PRIMORSKI DNEVNIK 2 L marca 1® TAKO SPOŠTUJE ITALIJA SVEČANO PODPISANE OBVEZE Klavrn sprehod Poklican pred sodišče golobrade drhali ker ni pri&el L1943 k naboru v fašistično vojsko Slovenski partizan Jože Hlede iz Števerjana se je moral zagovarjati pred goriškim sodiščem zato, ker ni kot italijanski državljan 1.1943 vstopil v italijansko fašistično vojsko - Tega sramotnega dejstva ne more izbrisati niti oprostilna razsodba GORICA, 20. — Italijanska vlada je s podpisom mirovne pogodbe sprejela tudi obvezo, dt> bo izpolnjevala vse njene določbe, med drugimi tudi tisto, ki pravi, da Italija ne bo preganjala svojih državljanov Sgolj zaradi dejstva, da so sodelovali v zavezniškem odporniškem gibanju, ampak da bodo ti ljudje uživali pred zakonom enakopravnost. Ta določba je bila v mirovno pogodbo vnesena z namenom, da prepreči italijanskim oblastem izvajanje kakršnih koli represalij proti ljudem, ki so se borili za uničenje fašizma in ustanovitev take državne ureditve, ki bo upoštevala človekovo svobodo in politično prepričanje. Kot toliko drugih važnih določil, ki nosijo presvetli podpis samega italijanskega ministrskega predsednika, tako so tudi ta-le precej oddaljena od etvarnih namenov in ravnanja italijanskih oblasti. Dovolj da se spomnimo na proces proti italijanskim garibaldiincem v Lucci in na pripravljanje procesa proti slovenskim partizanom. ki so kot borci za svobodo sodelovali v Beneški četi in se borili' za uničenje fa-Sizma. S temi dokazi pa še ni zaključena vrsta postopkov, ki nasprotujejo duhu mirovne pogodbe, ampak se je danes pridružil na Goriškem še eden, ki kot vsi dosedanji, potrjuje naše dosedanje pisanje. Steverjanec Jože Hlede s številke 195 je bil poklican pred okrajno sodišče, ker se ni meseca junija leta 1943 predstavil naborni komisiji, ki mu je poslala vojaško pozivnico. Hlede se takrat ni mogel predstaviti pred naborno komisijo, ker je odšel že meseca februarja 1943. leta k partizanom in ostal v jugoslovanski vojski vse do maja 1948. leta. Januarja 1951 se je predstavil naborni komisiji in dobi] kot partizan odpustnico za petletni vojaški rok. Po vsem, kar se je z njim že dogodilo po vojni pred naborno komisijo, pa so se na sodišču mahoma spomnili, da ga je treba poklicati na zagovor, zakaj takrat kot italijanski državljan ni stopil pod orožje, da bi seveda branil fašistični režim pred zavezniki. Sodišče je pregledalo njegov zagovor in ugotovilo, da je Hlede sodeloval pri partizanih in ga na podlagi teh dokazov oprostilo. Kljub vsemu pa je primer zelo poučen in dokazuje, da italijanske sodne oblasti vztrajno nadlegujejo borce za svobodo, zlasti še, ker so ti borci slovenske narodnosti. Zanima nas, zakaj o takih procesih ni nikoli govora v drugih krajih Italije, kjer so se italijanski antifašisti še pred Mussolinijevim zlomom zatekli v odporniške oddelke. Ali se morejo take stvari dogajati res samo pri nas na Goriškem in kvečjemu še v Trstu, kjer je justica še vedno v rokah italijanskih šovinističnih sodnikov, ki tako vztrajno tirajo na zatožno klop slovenske borce za svobodo? In dalje! Ali je re3 potrebno, da italijanske oblasti tudi s takim ravnanjem dokažejo svoje sovraštvo do slovenskega naprednega ljudstva, ki je v preteklosti toliko žrtvovalo za uničenje fašizma? Zahtevamo od goriškega sodišča, da preneha s takimi in podobnimi sitnarjenji in da konča strahovati z njimi slovensko ljudstvo! Izkoriščanje slovenske delovne sile Za kidanje snega so v slovenskih krajih Benečije prejemali delavci od 400-500 lir na dan, v furlanskih središčih pa od 1000 1200 lir na dan. - Glavni vzrok temu je v pomanjkanju organiziranega nastopa slovenskega delavstva Prosvetno društvo vStandrežu ie odprlo nove prostore STANDREZ, 20 - Nocoj je naše prosvetno društvo «Oton 2upančič» svečano odprlo nove društvene prostore nad kinodvorano Lutman. Slovesnosti so se udeležili številni domačini r= Pred kratkim smo dobili ja. sen dokaz, kako se, na žalost, širi težnja po izkoriščanju kra. jevne delovne sile. To se je dogajalo zlastj, ko je bilo treba očistiti ceste snega. Ta težnja po izkoriščanju se je pojavila brez izjeme v vseh občinah. Zadostovala bosta dva primera, da se lahko vsakdo prepriča o tem. V občini Sv. Lenart se je zahtevalo, da bi krajevno prebivalstvo delalo zastonj. Končno pa se je občinska uprava uklo. nila in je določila skromno nagrado dnevnih 400 lir za neporočene delavce in dnevnih 500 lir za poročene. V občini Brdo je prebivalstvo zastonj očistilo ceste raznih vasi. Nazadnje je ostala še cesta, ki iz Pradielisa pelje v najbolj oddaljen zaselek Musi. Gre za 5 km ceste, ki pelje skozi ozko sotesko in kjer je bilo zaradi tega mnogo snega, zlasti še, ker ga je bilo že mnogo takrat, ko je zapadel zadnji sneg. V začetku je prebivalstvo rade volje pomagalo, toda v tem primeru je pri občinskih oblasteh zahtevalo, naj bi se vsaj do neke mere plačalo tiste, ki so kidali sneg na tej cesti. Občinska uprava pa je bila nepopustljiva in je zahtevala, naj bi prebivalstvo raznih zaselkov delalo zastonj na tej cesti. Spričo dejstva pa, da se je prebivalstvo uprlo in ni hotelo delati zastonj, se je občinska oblast raje odločila za mehanično sredstvo. Tako se je prikazal primerno opremljen traktor. Koliko je stalo občino delo, ki ga je opravil ta traktor? Za vsako njegovo delovno uro je | občina morala plačati 10.000 ! lir. K temu moramo še dodati, da v primerjavi s porabljenim časom, traktor ni mogel opraviti dosti, ker se skromen traktor nikakor ne more primerjati s strojem zgrajenim za čiščenje cest. Tako se je dogodilo, da je občinska uprava morala potrošiti več. kakor če bi pristala na skromne zahteve krajevnega prebivalstva. K temu je treba pristaviti še, da so tisti, ki so kidali sneg v Nadiški in Terski dolini dobivali le 400 ali 500 lir dnevno; oni pa, ki so opravljali isto delo v središčih Furlanske ni. žine, so dobivali vedno in v vsakem primeru od 1000 do 1200 lir dnevno. Torej, dvain-polkrat več kot so za isto delo dobivali delavci Nadiške doline. Ni mogoče trditi, da bi ti delavci opravili manjše delo kakor oni v centrih. Nasprotno, verjetno so ga opravili več, ker je naše prebivalstvo znano po svoji delavnosti in odpornosti. Dejstvo, da je v določenih primerih naša delovna sila slabše plačana kakor ostala, moramo pripisati okoliščini, da naše ljudstvo ni organizirano, in da je zaradi tega izpostavljeno vsakovrstnemu izkoriščanju. Nov pojav slinavke in parkljevke v Standrežu STANDREZ, 20. — Na§ kraj je bil eo še pred nedavnim imele po več primerov bolezni, ko se je te dni slinavka znova pojavila v enem izmed štandreških hlevov. Zdi se, da je doslej obolela samo ena goved. Da preprečijo širjenje so takoj naslednji dan razobesili po vasi napise, ki opozarjajo na nevarnost. Trenutno Je niso podvzeli nobenih ukrepov, vendar s« zdi, da mislijo tudi na to, če bi se pokazala potreba. ^Solidarnostna manifestacijam ob k. obletnici tristranske izjave o vrnitvi Trsta k Italiji ni zainteresirala prebivalstva razen nekaj ezulov in naščuvanih študentov GORICA, 20. Tudi štiriletnica ponesrečenega rojstva tristranske izjave o priključitvi Trsta k Italiji ni šla neopaženo mimo šovinističnih italijanskih goriških krogov, ampak so skušali napraviti ta dan čimbolj bučen, mor cia tako glasen, da bi predramili tri zapadne velesile in jih pripravili do tega, da bi znova priklicale, predvsem po njih samih pozabljene izjave. Ker pa je Gorica znana kot mesto upokojencev, ki ljubijo mir in mesto dijakov, ki delajo ob vsaki priliki, samo da odpade pouk, «škagac», je pač naravno, aa so manifestacijo za štirilet-nico izjave priredili sami italijanski dijaki, ki So jih naščuvali zagrizeni italijanski šovinistični voditelju Dijaki so se sprehodili po Korzu, šli v spominski park, ki so ga uničili »slavi*, kot je zaradi podpihovanja protislovenske gonje včeraj pisal neki kierofašistični list, in se od tam vrnili po Korzu pred sedež Italijanskega revizionističnega gibanja (MIR), kjer jim je v naglici spregovoril Manzin, predsednik istrskih beguncev. Mož se je v svojem kratkem govoru tako razvnel, da je pozabil, da ima pred seboj golobrade dijake in jim je med drugim rekel, da so tudi njihovi sinovi okusili »tiranijo del im-vasore barbaro...*. Zagrizeni in strupeni govornik je blatil na levo in desno ter med drugim zagrozil tudi »famoznim zahodnim demokracijam)!, da ne znajo izpolnjevati svojih obljub. Vendar pustimo ob strani njegovo izlivanje gnojnice in podtikanje, kakršno lahko beremo v vsakem italijanskem šovinističnem in kominformi-stičnem časopisu o zapostavljanju Italijanov v Jugoslaviji. Poglejmo rajši, koliko resnice je na stvari in kako živi italijanska manjšina z 79.575 prebivalci v Jugoslaviji. Najprej naj nam zadostuje že gola številka o številu Italijanov v Jugoslaviji leta 1948 za dokaz o zapostavljenju slovenske manjšine, k; ni imela lansko leto ob 9. ljudskem štetju možnosti, da pokaže svojo številčnost. Dalje je predsednik reškega mestnega ljudskega odbora, čeprav je večina prebivalstva hrvaške narodnosti, Italijan Pietro Klausberger. V zvezno narodno skupščino sta bila pri zadnjih volitvah izvoljena dva italijanska poslanca. V Sabor Ljudske republike Hrvatske so bili izvoljeni trije poslanci. V okrajnih ljudskih odborih ima italijanska manjšina 20 odbornikov, v mestnih občinskih svetih 83, v podeželskih krajevnih odborih pa 123. V letu 1949-50 je bilo 27 italijanskih osnovnih šol z 2477 učenci, poleg tega še 12 sedemletk z 2470 učenci. Italijanska manjšina ima tudi tri popolne gimnazije na Reki, v Pulju in Rovinju- V vseh teh Na vsakih 8 prebivalcev en radijski aparat v Goriški pokrajini Gori«ka pokrajina je na prvem mestu glede brezposelnosti, a je hkrati skoro na prvem mestu glede radijskih naročnikov. Ce bi se ozirali izključno na število radijskih naročnikov, bi se Gorica nahajala na 64. mestu, takoj za Catan-zaro in Cosenzo. Toda če primerjamo število naročnikov s kTajevnim prebivalstvom, se Gorica nahaja na osmem mestu. Oglejmo si razpredelnico, ki nam kaže gostoto radijskih naročnikov na vsakih tisoč prebivalcev. Gostota Province Radijski naroč- 419.143 223.964 66.957 53.901 119.754 53,015 62,750 15,353 241,841 48.214 4,954 Milan 168,76 Turin, 157,23 Varese 146,14 Vercelli 144.15 Genova 130,98 Novara 126,81 Pavia 121,94 Gorica 117,54 Rim 112.48 Videnj 59,85 Nuoro 19,09 Iz tega izhaja, da je po številu radUskih naročnikov Gorica pred Rimom, Firencami. Bologno, Palermom in Neapljem. In če gledamo na število radij-kih aparatov v Goriški pokrajini v primerjavi s številom prebivalstva odpade en radijski aparat na vsakih osem prebivalcev. kar pomeni da vsaj ena družina na vsake tri živi v razmeroma dobrih gospodarskih razmerah. Vesti za trgovce GORICA, 20. — Zveza trgovcev za goriško pokrajino obvešča včlanjene tvrdke, da si na njenem sedežu v Ul. IX. avgusta 11, lahko Ogledajo sledeče okrožnice: pravila za izvajanje trgovinskega sporazuma med Italijo in Irakom z dne 31. decembra 1951; uvoz avtomobi- ,------- lov a dovolj«jem; preuredba | roku. pravilnika »Tabella Export»; carina na izvožene tkanine iz Avstralije; izvoz blaga iz Češkega brez plačila carine; izvoz riža državam, ki spadajo v sporazum med EPU; pravila za izvajanje trgovinskega sporazuma med Italijo in Norveško z dne 20. februarja 1952. V nekaj sekundah v kapu nečednih ruševin GORICA, 20. — Danes popoldne se je 44-letni gospodi-niji Zecchi Italiji s Placute pripetila nenavadna nesreča. Ko je Zecchijeva šla v stranišče, se je ta del stanovanja nenadoma vdrl in Zecchijeva se je v nekaj sekundah znašla v spodnjem nadstropju. Sum, ki je nastal ob rušenju dela stanovanja je k po-nesrečenki priklical vse stanovalce, ki so jo vso prestrašeno izvlekli iz nečednih rujevi^ Po prvi pomoči, ki so ji jo nudili domači, so Zec-chijevo pripeljali v mestno bolnico Brigata Pavia z avtomobilom Zelenega križa. V bolnici so zdravniki pri pregledu ugotovili, da se je ranila m potolkla po raznih delih telesa. Ozdravela bo v 30 dneh. Neznano truplo v Soči Policija je v bližini pevmskega mostu našla moš ko obleko in čevlje. Menijo, da gre za nesrečo Podaljšan rok za plačilo avtorskega prava GORICA, 20. — Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča vsem javnim obratnikom. ki imajo v svojih lokalih radio-sprejemnike, da je rok za Pia čilo naročnine avtorskega prava, ki je zapadel že 31. januarja, podaljšan d° 31. marca. Zveza priporoča zamudnikom, da poravnajo omenjeno naročnino pravočasno vsaj v drugem GORICA, 20. — Danes zjutraj so delavci, zaposleni pri električni centrali v bližini livarne Safog, zapazili na mrežah centrale plavajoče moško truplo^ O najdbi so nemudoma obvestili policijo, ki je s pomočjo gasilcev spravila truplo na kopno. Utopljenec je nosil samo spodnje hlače. V bližini pevmskega mosta je policija nato našla moško obleko in čevlje, ki so baje bile last u-topljenca, vendar ni mogla u-gotoviti istovetnosti nesrečnika. Domnevajo, da je bil neznanec vinjen ter da se je hotel kopati v zalivu pred centralo ir. utonil zaradi krča, ki mu ga je povzročila ledeno mrzla voda. Prometna nesreča sredi Ločnika GORICA, 20. — Sinocf okrog 20.30 sta v Ločniku na ovinku pred mostom 9. avgusta trčila dva avtomobila, in sicer «Ba-lilla* z evidenčno tablico TS 13174 ter Fiat H00 z evidenčno tablico UD 10832. V trenutku ko sta se avtomobila križala, je Balilla, ki jo je vozil 46-letni Lino Zenier iz Trsta nanadoma zavila proti sredini ceste in trčila v U°0, pri krmilu katere je sedel 31-letni Sergej Serafi-r>i iz Vidma. Zenier je s svojim vozilom zavil na sredo ceste, da bi se ognil skupini kolesarjev, ki se kljub signalom niso umaknili s poti. Pri trčenju je ostala Balilla z zmečkanim sprednjim blatnikom, Fiat 1100 pa z oluščenim in zmečkanim zadnjim blatnikom. Na kraj nesreče je nemudoma prišla prometna policija: po prealedu zdelal j modni salon D. MARTELANCEV* FONOVITEV V DELJEK. 24. JLtfJ l 20.30 v AVDrflPr. j CfauMu in THnotto fiMti nevidnemu čfaueiiu Omenili smo zadnjič ob filmu »Otoček K» občutek pomanjkanja zdravega humorja pri sedanjih komičnih filmih. Rekli smo tudi, da nos B. Abott in L. Costello (Giamni in Pinct-to) v marsikaterih svojih interpretacijah naveličata. Razume se, da tega ne smemo reči o vseh njihovi filmih, ker so tudi tu izjeme. Ena izmed teh izjem je nGiarmi m Pinotto proti nevidnemu mcžu», ki se predvaja te dni v dvorani gledališča «Verdi». Snov je povzeta iz znane zgodbe o nevidnem človeku in je zelo prikladna za razne kemične zapetljaje. Res je, da ne najdemo mnogo novih idej, a nekaj pa jih je vendar, da film nekoliko poživijo. Deber je prizor v restavraciji, ko nevidni človek je' testenino in prazni kozarec drugih gostov ter prizor na ringu, ko se Pinotto v vlogi boksarja tolče s svojim nasprotnikom. Tudi konec ni napačen in glasen smeh v dvoran; dokazuje da je občinstvo z njim zadovoljno'. , mr.-:. Vozni reti na goriški posta« ji Odhodi: Proti Trstu: 6.20, 7.25, 8.44, 9.57, 13.53, 15.56, 17.24. 18.30. 20.24. 21.33, 23.30. Proti Vidmu: 5.42. 6.36', 7.59. 8.28, 10.51. 12.52. 16.00. 17.25. 19.09, 20.20, 23.09. Prihodi: lz Trsta: 5.39. 6.34, 7.57, 8.27, 10.49, 13.49. 17.21, 19.04. 20.18. 22.54. Iz Vidma: 4.18, 6.18. 7.23, 8.43 9.55, 13.51, 15.54, 17.23, 19.46 21.31, 23 37. KINO VERDI. 16.30: «Gianni in Pinotto proti nevidnemu možu*. VITTOR1A. 17: »O. K. Nerone*, S. Pampanini. MODERNO. 17: «Bagdad», M. O' Hara. DRUGI DAN MEDNARODNE ŽELEZNIŠKE KONFERENCE Zaradi nejasnosti avstrijskih tarif odloženo razpravljanje o postavljenih predlogih Predlog Južnih železnic • raztegnitev avstrijske tarife; predlog Nem* rev znižanje postavk. Sknpno kosilo vseh delegatov v hotelu Excelsior Mednarodna železniška konferenca je včeraj nadaljevala z delom. Prvi sestanek vseh 21 prisotnih delegatov se je začel dopoldne ob 10.30 in se je končal ob pol dveh. Na dopoldanskem sestanku so razpravljali o dveh bistveno različnih predlogih, ki se nanašata na ureditev železniških tarifnih postavk med Avstrijo in Trstom ter Avstrijo in Hamburgom. Južne železnice so postavile enoten predlog, ki ga je iznesel tržaški predstavnik polk. Pannel, šef oddelka za prevoz pri ZVU. Predlog Južnih železnic je v bistvu zelo enostaven ter predvideva, da se bodo raztegnile nove avstrijske tarife tudi nad nemško in tržaško ozemlje, po tem predlogu naj bi plačevali za avstrijsko tranzitno blago izven Avstrije iste tarife, kot jih plačujejo za notranje blago v Avstriji. V zvezi s tem predlogom so predstavniki Južnih železnic (Avstrijci, Italijani, Jugoslovani in Tržačani) tudi predlagali, da bi se računale tarifne postavke ločeno in to posebej po avstrijskem ozgm-1 ju in posebej od avstrijske državne meje do pristanišča. Predlog o ločenih tarifnih postavkah pa je bil za Nemce nesprejemljiv, kot je tudi po-I udarjal nemški predstavnik, ' ker bi praktično pomenil dvig tarif daleko nad 17% in za nekatera blaga celo do 50 odst. Tudi nemški protipredlog je osnovan na novi avstrijski tarifi. Kot smo že poročali, pripravlja Avstrija nov tarifni sistem, ki pa Se ni dokončno znan ter bo verjetno stopil v veljavo prvega prihodnjega meseca. Vendar je nemški delegat dr. Pischel predlagal, da bi upoštevali avstrijsko tarifo toda na ta način, da bi bili, stroški za prevoz blaga preko nemškegk ozemlja celo manjši kot so dosedaj. Dosedaj morajo stroški za prevoz blaga preko nemškega ozemlja presegati za najmanj 17 odst. stroške za prevoz blaga iz Av. strije do Trsta, Ro nemškem predlogu bi ti stroški bili dokaj manjši in bi za nekatera blaga bile tarifne postavke praktično enake. Oba predloga sta osnovana na avstrijskih tarifah. Prav avstrijske tarife pa so največja neznanka te konference. Avstrijci pravijo, da bodo za izvozno m uvozno blago verjetno uporabljali nižje tarife kot v notranjem prometu, ne vedo pa kakšne bodo te tarife, niti za koliko . odstotkov bodo blažje od notranjih. Iz tega razloga so se vsi predstavniki strinjali, da je treba najprej natančneje proučiti praktične rezultate, kate re bi lahko prinesla osvojitev enega ali drugega predloga. Zato so izvolili posebno komisijo, ki naj se sestane v aprilu in ki bo izračunala natančne tarifne postavke izhajajoče iz prvega in drugega predloga. Kasneje pa se bo verjetno sestala še ena konferenca, ki bo prinesla dokončne zaključke. Okoli dveh popoldne so se delegati zbrali na povabilo Trgovske zbornice v Excelsior. ju na svečanem kosilu. Zbrane goste je tam pozdravil v imenu Trgovske zbornice kap Cosu-lich v imenu ZVU in tržaških železnic pa polk Pannel, ki je v svojem govoru poudaril ve- Vabila so na tdffj v veži tiskarne " ( Frančiška 20, dnN*. j$. 10. do 12. ure »*0 # do n. ure. V s0.b 1«. ' deljo in ponedeljek ^ do 12. ure in od 20. ure. za r'ižaShc o*®*1™ .n V soboto, 32. t. »■ 0 20.30 gostovanje KONTOVELU 2 ri. DEDINJA po romanu Henri J*. ^ mesa napisala P«1" Augustus Go e«- V nedeljo 23. t. i»- 15.30 gostovatiJ* NABREŽINI z rtr DEDISJJ po romanu Henrija -lr.csa napisala Kri* Augustus GoetZ. CLASSIIUA MAH priredi v SOBOTO Ufi ob 20.30 in v NEPE 23. t. m. ob 1®- -o v A V D 1 T O H 1 Kcmeeri RADIJSKEGA* . I* ZAGBEB- Vabila dob.te: . -0f.. v Lonjerju pr] Zof'ji, v Bazovici v trgovk11 nič, , Cf' v Padričah pri Raf** giču, . . ^rjlj, v Trebčah v trafik' c«K. na Opčinah v pekarn gona Proseku pri BrtsC"' žici, v Križu pri Mariji joaroS v Borštu pri Meri v Dolini pri Dori gtC" v Plav j ah pri Ciril« vatinu, v Škofijah pri Muriču, yf v Skednju »Pri b*ie njičkus, Cto v Rojanu v trgovini )aVgU v Nabrežini pri Pertotu, trafik' pri Sv. Ivanu v Prosen. ^jo 9* Opozarjamo, d a ir gori imenovanih n rimo $ bila na razpolago petka. V soboto M v (J1, pa le v veži tiskarn ge sv. Franceseo 20. rj*ce 1** be vabila za oba T’ jn dnevno od 10- d° ' 17. do 19. ure. lik pomen te konference za tržaško in avstrijsko gospodarstvo; za njim je govoril* tudi župan Bartoli. V imenu tujih predstavnikov je govoril dr. Pischel, delegat nemških železnic. Na popoldanskem sestanku, ki ie trajal od pol petih do sedmih, se je nadaljevala diskusija o obeh že omenjenih predlogih. V dikusijo je posegel tudi jugoslovanski delegat Marko Iljadica, načelnik oddel. ka za mednarodni promet jugoslovanskega zveznega ministrstva, ki je podprl prvi skupni predlog južnih železnic in posebno poudaril koristi, k' bi jih prinesel Trstu in avstrijskemu izvozu. Nadalje so razpravljali tudi o reguliranju tarifnih postavk med Antverp-nom in Rotterdamom in Nemčijo. Ugotovili so, da morajo Nemci dovoliti tema dvema pristaniščema določene popu. ste. Vendar Nemci niso pristali na enake znižane tarife, kot jih prakticirajo za lastna pristanišča. S tem se je končal prvi, del konference, ki je razpravljala izključno o železniškem prometu. Jutri bodo razpravljali o mešani železniško — rečni tarifi — DESDU in bosta zato na kongresu prisostvovala tudi predstavnika Bavarsko-du-najskega rečnega prometa in sicer za Avstrijo direktor družbe dr. Bauer, za Nemčijo pa dr, Braun. Jutri se bo začela konferenca ob 9. zjutraj na istem sedežu, popoldan pa so povabile tržaške železnice vse delegate na kosilo v Sesljan. Seliškar: Pe5»' platno lir 3S0. VI« j/i 350. Peter Petrovič NW■ y; tfFjj lir 635. G. V. PlehaIj |1, % nost in V platno lir L7*0- k0ta P.,*) Balzac: Sagrinova ^ Ur 650. France Ko» ša slovenska ,d.r T0slp ^ 4) 25) broš. lir 260. _]aSje Izbrane P«®1 1 broš. lir 135. DOBITE JfH V KNJIGARNAH^,, TDCT-t ... ....... - f* T ADEJCjii-^ ovodnevn^ v 5. in *• Komen llintko O'® jBMORSKi dnevnik — s — M. JBS/Ct 13SI i ^li'7 J|?; Antončič Edrord-Stojan ™^0t Andrej .■:>w Angei-Radivoj tofce ^0; ‘V* ki"'?*1!' ‘3 hva~ fcx., t« ay*to spomenik, M Raznim rodovom Ci Yn Krize u šuMi Mii dela 4J indir Pavel *V s0rcJ bo vrinilo 7 let, * r“Ui-iem. tic’,le fan?rde 5 . ^°njerj ^ četo izvršile hwaili štirtUk0' V kateri jT^e Pri,. partizani An-ju^ej, ■,ard'Stojan, Pcrtot yten J^ndir Pavel in i Mi „ ,Vel'Radivo). Borci Sti ko so jih „ 'r-*nu, ko so n h eii So 0. n°via obkolili, Wa3l>l- dobiti žive v 'rili Kt Se Pm^posre-s„”"CT ni !° ,$e do konca, lrainilu)vnnjji omahnil P°d k a Pas ° kr°0l<>-»Icii^ana l sfcoro ni bi' Sil e* »’ bl ne bil l-„n? Poinr, narodnoosvobo- jin,• obCutll>' ^ec!)a)°- Sediir> ( se Pravilno ki'1 beseda v zvejt ' da je X)r diitn J vr®gom in odnesi ostanke, ; ob (j0, , k°za. ki pri-J, Čeni «očni uri. N t Ut)i je »e m,u smeja l CC?eutono;tiCemu da Pod-H a on m t*8a lah-v,hltal- j’m ie ”a Ssy* * »c,?» nem bi koga v hiši «peštau» (teptal). ((Slabe oči» pa odvzamejo na or. kravi mleko, živini rast in ne vem še kaj. V vsem tem je dediščina iz onih davnih dni, ko je bilo človeštvo nasproti mogočni prirodi bedno v temi popolne nevednosti in si ni moglo razlagati prirodnih pojavov. Vse jim je bilo zastrto, vsa. skrivnost in območje božanskih in polbožanskih bitij, dobrih in človeku naklonjenih in zlih-Vsem so se v svoii bednosti in vsestranski odvisnosti klanja t. Cim slabše in trše je bilo življenje, čim težji boj za obstanek, tem večji je bil po njihovo vpliv zlih duhov in tem so se s temi ukvarjali. Civilizacija je to bedno dediščino postopno odpravljala in jo odpravlja. V kolikor in kjer so še njeni ostanki, v toliko manjka tamkaj prosvetljenosti. In zato tam čaka prosveto še polno dela. Večkrat mi spomin obstane na onih piškavih rožičih, -ocukerdorzoi) i,n pomaranče so bile preveč gosposke —, ki mi UTRINKI IN PABERKI IZ PRIPOVEDOVANJA STARIH DOMAČINOV v v VEČERI OB KRAŠKEM OGNJIŠČU 0Ci» in švof upora'blian H puli- ni. strahu, 'da 91-letna Marija Kocman iz Mavhinj Ijih je kot najmlajšemu od ostoero svojih hišnih vnukov in vnukinj nosil nono iz Trsta, kamor je večkrat drsal čez Kro-Ihot (Kresijo) k svojemu mlajšemu sinu-mizarju. Ne vem, če je že takrat strašil tod Baio-kar z Ivanjgrada, oni znani rokomavhar, ki so se ga ba e vse mlekarice iz tukajšnjih vasi, trgovci, gostilničarji in cerkve. Se je kakšna stara ženica, ki vam zna povedati, kako neprijetna ji je bila pot proti Trstu v rani jutranji uri iz strahu pred črnim vragom; strašil da je istočasno na dveh krajih.s Menda so ga zamenjale z njegovim bratom, prav takšnim ((uzmovičemi). Bilo kakor kolt. a ta dva sta bila dolgo dobo daleč naokrog edina, ki sta si zaslužila takšen spomin. Na Krohotu da je bil neki kovač, s katerim je nono na starost baje inre.l »poslovne sti-še» prav svojevrstnega značaja: pripravljal je nonotu pihalce. Pihalca je spremljala kraško ognjišče kot njegov sestavni del, da je gospodinja z njo čim prej zakurila ogenj in «špara-la jeto in sapo«, kakor se ie izrazil nono. Ker so se lesene hitro izrabile, je nono nabavljal gospodinjam kovinske m jih na enem koncu okrasil z medenim obročem. Čudili smo se mu, ker je od klanjal vožnjo z Vlakom v Trst saj je bil skoro 50-letnik, ko )e bila 1. 1859 končana železni ‘ca Ljubljana—Trst. . «Ne», je rekel, »dokler intam svoje noge in znam ceniti krajcar, ne pojdem s to kačo. Železna kača ne diši po dobrem in je slabo znamenje; 'prinesla bo našim krajem'dosti zla. Boste videli!« Ce ga je kdo vprašal, kakšno da bo to zlo, je skomignil z rameni, češ da bomo to že videli. Nono kot tudi njegovi sovrstniki niso mogli razumeti razvoja in tehničnega napredka in so se upirali vsaki novc-ti, posebno še takšni, kot je bila uporaba parnega kotla v prometu, ki je povzročila pravcato revolucijo in po krajih, koder je bila speljana železnica, poleg občudovanja tudi precejšnji preplah. Sicer je železnica zaslužila takrat tudi z drugimi deželami zelo malo in Ui iz dveh razlogov: dežela in mesto sta bila medsebojno zelo rahlo povezana in tudi je bil «sold» zelo drag. Tudi v mojih mladih letih je bil denar bolj bela vrana. Ko mi je stric iz Trsta nekoč daroval za vahte (vsi sveti) «patakon» (4 krajcarji ali 8 vinarjev), sem mislil, da imam ne vem kakšno vrednost... Tukajšnji kmet 1* peljal v Trst kakšen voz drv ali sena. od poljskih pridelkov pa krompir, repo in mogoče kakšno vrečo zelja. Vsako toliko je prišel v vas pepelugar iz Klanca pn Gorjanskem, pokupil pepel, ki mu ga je večina gospodinj preskrbela brez strahu pred gospodarjem., druge pa skrivoma in ga peljal v Trst za izluženje snovi (pepe-like-kalija) za napravo mila. Danes znajo kmetje ceniti to snov in vedo, da je nuino potrebna vsem rastlinam o osebno pa okopavinam (krompiou, pesi, korenju, repi, zelju) ... I.e naše mlekarice so v mrazu m vročini, v jasnem in deževnem vremenu stalno nosile v Trst polne plenirje «lempj>. Tako-le pravi o tem 91-letna nunca Marija Kocman, po domače Zgradna iz Mavhinj: «S sedmim letom sem začela nosit, mleko iz Cerovelj v Trst. P:o-dajali smo ga po štiri krajcarje liter. 2a en goldinar pa sem lahko kupila poln plenir blaga. Včasih sem si kupila v mestu nekaj oblic (kuhana repa), ki so j° prodajali na več n e-stih, in se tako vrnila domov. Večkrat sem popoldne nesia breme drv v Devin in 'air.kaj kaj kupila. Slabo smo živeli in večkrat sem bila po jedi lačna, kot prpd njo. Naša nrana je bila: krompir v oblici, kisla repa, ječmen, mirni, ajdov kruh. Sejali smo več pirjevke kot pšenice, ker je dala več in tudi dober kruli. Pšenico smo prodali... Mlekarila sem do 17. leta, ko sem se poročila. Bi la sem dvakrat poročena in imela 10 otrok... Ej, ni bilo lahko naše življenje v mladih letih! Vendar je bilo lepo. Nismo se prepirali ne v družini ne m»> ( vaščani.* In ta žena je še tako čvrsta in živahna, da šiva in plete brez očal ter bi se najbrž ne pomišljala zavrteti polko, mazurko ali «oberštajeriš». Nič ji ni povzpeti se na češnjo, naložiti butaro drv ali iti do Nabrežina. Tako pripoveduje o preteklosti tudi še čvrsta 87-letna Jožefa Gruden iz Sempolaja. Naravno, da ni ta način življenja privlačen in ne vzbuja v sedanjem rodu skomin, ampak pomilovanje. Pomisliti pa je treba, da je bil Trst in življenje v njem takrat drugačno od da-] našnjega: njegovo življenje je bilo v primeri z današnjim enostavno, preprosto, skromno umerjeno in daleč od današnjega vrveža, nestrpnosti, privlačnih dobrot, «izobilja» in razkošja Zakaj? Zato ker nista znanost in tehnika nudili pogojev ko*, nam jih nudita danes. Industrija je proizvajala mnogo manj, zemlja v primeri z industrijo pa še manj. Zato je bil denar redek' in drag, življenje skromno. Nono nam ni torej z železnico prerokoval nič dobrega. Nagajivci so rekli, da je ta njegova napoved tako »trdna«, kot so bile njegove vremenske napovedi. Te so res bile večkrat zelo šepaste. Ce je napovedoval dež, je naslednjega dne največkrat vražje žgalo, če lepo vreme, pa deževalo. Torej narobe vremenski prerok. »Vprašajte po vremenu nono-ta iz Birdha!« so se šalili hu- trgu pred cerkvijo in šolo, da so se porazgovorili o dogodkih v svetu, o občinskih zadevah in vaških stvareh. Pa je nekdo pristopil k njemu, se pripognil k njegovi' glavi in zavpil: «Kaiko bo jutri, nune Janez?« «Aaa?» se je oglasil. Bil jc zdrav kot dren in je imel do pozne Starosti tako Zdravo zobovje, da je zgrizel mandeljno-vo lupino. Ce je koga bolel zob ali ga je videl z «rožepilo» (šen), se je javil, češ: ((Jej gorko in pij. nato mrzlo — moraš dobiti slabe zobe! Saj vam pravim, da se vam strašno mudi! Rožepilo Pa daj si .razpisati’!« In drugič: «Ntmc, ni tako kot ste rekli.« «Ce ni, pa bo. Cas je velik — večji od tvoje pameti«, je mimo odgovoril nono in pobrskal s palico po tleh. Rekli so, da se ni nikoli jezil. Najbrž bo to držalo, ker nam je večkrat ponovil zdravstvena pravila in se jih tudi sam dosledno držal. Preprosta so, izvedljiva i,p priporočljiva. ((Ce hočeš biti zdrav in doseči mojo starost«, je učil, pomeni to le: «Ne zaganjaj se v delu, ne jezi se, ne pij in ne jej preveč! Vse, kar je preveč, škodi. Delo je potrebno, ne sme te pa preganjati.«. Zadnjega nasveta so' se močno držali takratni gospodarji. Spominjam se, kako je ta ali eni prekinil delo in se mirno razgovarjal s tovarišem, ki je slučajno šel tam mimo. Tako sta se zapletla y besedo, da JANKO FURLAN Res je bolnika zdravil nekdo, ki se je na to «razumel» — pomeni, da je poznal neke molitve in poteze s kredo po oteklem licu. Spominjam se, da so me nekoč lovili, ker nisem hotel — bilo me je tega sram — k takemu »kirurgu«. Tudi vid je nono imel dober in je čital brez očal. Sluh pa mu je na starost odpovedal. ((Kakšno vreme nam napovedujete?« je ponovil nagajivec. Ce je nono zavohal, da ga ta vprašuje le za zabavo družbi, mu je malo užaljen zapretil s palico. «Kaj, tebi naj bi pravil, ko ne veš kaj je belo, kaj je črno! Juncvet grdi!« ju je zalotil poidne ali mrak, in oba sta brez kesanja odložila delo na popoldne ali naslednji dan. Ne, mudilo se jim ni! Saj je bilo dosti delovnih dni in delavnih rok. Za nonotov nasvet «Ne jezi se!« so bili takrat kljub vsemu boljši pogoji kot danes, ko nas tlačijo brige in skrbi, ki jih oni rodovi, ločeni od sveta in s skromnimi potrebami in zahtevami, navezani na svojo zemljo, niso poznali. Nekoč pa je nono videl, kako sem kot 13 leten mule ((vlekel« srobot. Poklical me je k sebi in poučil: »Poglej naš ka-min! Crn je in špacakaminar (dimnikar) ga čisti. Kdo pa bo čistil tvoja pljuča, če se boš naučil kaditi?« Kolikokrat sem se pokesal ker se nisem držal njegovega nasveta. Op ni nikoli kadil, še manj pa je «šnofal» (njuhal). Kolikor sem mogel opaziti, sc mu je to studilo. ((To je za krmežljave mačke, ne za ljudi!« je dejal. «Gaspitnunc» — tako so rekli in še pravijo po naših viaseh vaškemu duhovniku — pa ni slišal tega njegovega mnenja, sicer bi mu ga ne bil, ko ga je kje srečal ali nas obiskal, ponudil iz svoje sre-brno-obrobljene škatle. Zdi se mi, da je nono njegovo — ponudbo vikarja Kebra — sprejel in se tobaka ne vem kako iznebil. Zavedam se, da ne spada semkaj, vendar ne morem, ko je že beseda o tobaku, mimo naslednjega dogodka, ki zavzema v spominih na nonota in mojo mladost posebno poglavje' Nekoč mi je dušni pastir pri verouku kot učencu 3. razreda rekel, da pojdem na pašo po njegovo kravo in tele. Za nagrado mi je položil na klop polno culo lepih fig, ki jih je nabral na svoji njivi na Kre-licah. Da bi ne bil tega nikoli storil! Fige so bile v njegovo skoro kvadratni meter veliki plavi žepni ruti. Ogorčen sem jih pahnil od sebe z odločnim «Ne vzamem jih«, skočil skorzi okno pritličnega šolskega razreda in zbežal domov... C ec hip — šola je bila nekaj korakov od mojega doma — je bil, gaspitnunc že pri nas. Opazoval sem ga z vrta in slišgl. kako ,:e mama župniku obljubila, da me bo za to pošteno našeškala. i (Nadaljevanje sledi) \/r^ni if“ Vremenska napoved za danes: H |t p nl\ P* obeta v glavnem mirno vreme T I VLlVlL z. delno oblačnostjo. — Tempe- ratura brez sprememb. — Včerajšnja najviija temperatura v Trstu je doeegla 10; najnižja 5.3 stopinj. KTRAN 4 ZADNJA POROČILA 21. MARCA 1952 i :S MK m Hi iSferosam ’! ..p -a lliili!! ji! ML ... , li % Šil ML '#ifi : :iB53 r RADIO Opozarjamo vas na . sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 14.35: Poje mladinski zbor slovenske filharmonije. 18.00: A. Dvorak: t Praški plest. — Trst H.: 18.15: Pevski koncert so- pranistke Slavice Battistuta. 19.28: Brahms- V cije na Haydnovo temo. — Trst I.: 12 00: S S ga Dunaja. — Slovenija: 12.00: Zborovske: sklatit* 2. polovice pret. stol, 18.00: Baletna glasba. MIROVNA POGAJANJA V PAN MUN JOMU Končno vendarle nekaj uspeha Nove obtožbe pekinških in moskovskih radijskih oddaj na račun Združenih narodov PAN MUN JOM, 20. •— Čast-niki vrhovnih poveljstev so se danes končno sporazumeli v vprašanju dohodnih poti na Korejo med premirjem. Danes dopoldne so namreč zavezniški častniki predstavili nov seznam teh dohodnih poti s pristankom na severnokorejski predlog, naj se namesto Cinampoja, med petimi prista. nišči za severnokorejskimi li nijami, vključi Sinanju. Novi seznam OZN navaja naslednjih pet dohodnih poti za južno Korejo: Pusan, Taegu, Kang. nung, Kumsan in Inčon, pri čemer so upoitcte tudi naprave olcrog Seula. Ostajajo torej le še tri sporna vprašanja, ki preprečujejo sklenitev premirja, in sicer sprejem Sovjetske zveze med nevtralne opazovalce, prepoved gradnje letališč med premirjem in izmenjava vojnih ujetnikov. Zavezniški častnik, član te delegacije, je izjavil, da bo potrebnih še nekaj dni za določitev tehničnih podrobnosti, nanašajočih se na dohodne poti. Jutri bodo dokončno na zemljevidih začrtana dohodna področja, v katerih bodo lahko delovale nevtralne inšpekcijske skupine Na seji častnikov vrhovnih poveljstev, ki obravnavajo četrto točko dnevnega reda, so -Severnokorejci danes odgovorili na vprašanja zavezniških častnikov ali naj se pogajanja nadaljujejo na podlagi seznamov izmenjanih v decembru. Današnja seja je trajala dve uri, naslednja bo jutri ob 11. Uradni japonski krogi v Tokiu so danes demantirali vesti so možnosti uspeha večajo s podaljšanjem razgovorov*. Ob zaključku je admiral Lib-by poudaril, da so ameriške in zavezniške sile na Koreji tako močne, da lahko vsak trenutek sprožijo ofenzivo. moskovskega radia, po katerih naj bi bil general Ridgway zahteval od Japonske vojaške čete za Korejo in Indokino. Pooblaščeni krogi zavezniškega poveljstva pojasnjujejo v tej zvezi, da se je japonska vlada ze nekajkrat pokazala nasprot-na vsakršnemu pošiljanju ja-ponskih čet izven japonskega ozemlja. Vojaški krogi pa poudarjajo, da Japonska trenutno ne razpolaga z vojaškimi enotami. Na drugi strani pa je Japonska med Korejci še ved-no tako nepopularna, da bi se morale morebitne japonske čete, poslane na Korejo, boriti tudi proti korejskim gverilcem. Vsekakor pa so vesti moskovskega radia živo zainteresirale politične kroge v Tokiu, Medtem ko vidijo nekateri tu le ceneno sovjetsko propagando, se drugi vprašujejo ali ne predstavljajo takšne izjave morda opozorilo Kremlja. Povsem možno je. zatrjujejo ti krogi, da išče Sovjetska zveza pretvezo, ki bi ji v primeru morebitnega umika Severnokorejcev dala možnost priskočiti tem na pomoč. Sklicujoč se na Japonsko vojaštvo na Koreji bi Sovjetska zveza intervenirala na osnovi kitajsko-sovjetske pogodbe. Tretji pa vidijo v moskovskih izjavah le manever, ki naj bi prisilil OZN pri pogajanjih v Pan Mun Jomu na večje popuščanje. Severnokorejski radio javlja danes, da so štiri ameriška letala odvrgla 12. marca plinske bombe na severnokorejske položaje pri Kesongu. Radio Peking pa trdi, da so se zavezniki poslužili plina prvič že 10. marca. WASHINGTON, 20. — V izjavi ameriškim radiokomenta-torjem je vodja zavezniške mirovne delegacije na Koreji adm. Pakistansko vabilo muslimanskim državam ter omogočiti prebivalstvu no- ' ne: KARAKl, 20. — Zunanje ministrstvo Dotrjuje v danes izdanem uradnem poročilu, da je Pakistan povabil predsednike 12 muslimanskih držav, naj bi se sestali v Karakiju in se zedinili glede vprašanj, ki zadevajo skupne interese. Poročilo ne navaja datuma sestanka ne morebitnih prejetih odgovorov. Kakor smo včeraj poročali, so med 12 državami Afganistan, Egipt, Indonezija, Iran, Jordanija, Libanon, Libija, Saudska A rablju, Sirija, Turčija in Jemen. Rasna diskriminacija v Južni Afriki KAPETOWN, 20. — Južno, afriški ministrski predsednik Malan je danes pred parlamentom izjavil, da je odločitev vrhovnega sodišča o razveljavljenju zakola, ki predvideva ločitev volilnih list belcev in črncev, ustvarila nesprejemljiv položaj. Niti narod niti parlament ne moreta pristati na to, da bi sodna oblast lahko spreminjala zakonodajno polnomočje predstavnikov naroda. Tak položaj povzroča negotovost in zmešnjavo prav tam, kjer bi morala vladati red in gotovost. Po vsem tem ne moremo bitj gotovi, da nam novo vo eksistenco. Zahtevali bomo od francoske električne družbe, naj zavaruje interese prebivalcev Tignesa, ki si zaradi stiske na času jn sredstvih niso utegnili najti novega bivališča. Po nalogu novega župana bo-do danes popoldne delavci, za-posleni pri gradnji jezu, stavkali eno uro. To bo verjetno zadnji protest proti načinu, s katerim so oblasti evakuirale vas. Ameriški tisk o pobegu romunskih letalcev v Jugoslavijo CLEVELAND, 20. - Amerl ški dnevnik »CLEVELAND PLAIN DEALER# komentira novico, da je pet romunskih vojakov z ukradenim vojaškim letalom pobegnilo v Jugoslavijo, in meni. da je po vsej verjetnosti najmočnejša stvar, ki odvrača Sovjete od napada na Zahodno .Evropo, razpoloženje narodov, 'kj si jih je sovjetski režim zasužnjil, ne pa zgolj vojaška sila Zahoda. «Alj bi sploh mogla sovjetska vojska preiti v napad proti Zahodu, priše list, če bi vodile njene zveze in bi tekla vsa pre* sodišče zopet ne spremeni zad- nje odločitve, kakor je to sodi šče spremenilo veljavnost odločitve iz leta 1937. Jasno ie. da je trenuten položaj nevzdržen in da je vlada dolžna podvzeti ‘ potrebne mere ter napraviti konec nevarnemu položaju. Zakonodajna suverenost parlamenta, je zaključil Malan, mora biti postavljena nad vsak dvom. Vodja opozicije Strauss pa je v zvezi z odločitvijo vrhovnega sodišča celo zahteval dimi-sijo vlade. Libby dejal, da je odločno proti •At ................. kakršnemukoli ultimatumu nasproti Severnokorejcem. «Ako bi nepotrpežljlvost ameriškega naroda dovedla do razbitja po- tajanj, je dejal admiral Libby, 1 ZDA občutile kmalu škodljive posledice. Mnenja sem. je dodal, da obstajajo trenutno ena'-e možnosti za uspeh kakor za neuspeh pogajanj in da Ameriška pomoč Iranu WASHINGTON, 20. — Danes izdano uradno poročilo pravi, da ameriška vi? da ne ve. kako naj bi opravičila finančno pomoč, ki naj bi Perziji nadomestila izgube zaradi paralizira-nja petrolejske industrije. V zvezi s tem zavrača poročilo vesti tz Teherana, po katerih naj bi Zedinjene države postavile nekakšne pogoje za dodelitev finančne pomoči. Zedinjene države, trdi poročilo. so bile vedno mnenju, da je iki mogoče urediti iransko petrolejsko zadevo na način, ki bi zajamčil interese Irana in postavil temelje ponovni aktivnosti iranske petrolejske industrije. Mnenja smo, pravi nadalje poročilo, du bi bilo treba izkoristiti priliko, ki jo nudi Mednarodna banka, čeprav za-•krat samp na provizorični <#iovi, in upamo, da bosta obe stranki kmaiu našli zadovoljivo rešitev. Poslednji župan v Tignesu TIGNES, 20. — V izginjajoči vasj Tignes je bil davi izvoljen zadnji župan. Imenuje se Bar-rauit in je ob zaključku občinske seje imej naslednji govor: «Pq evakuaciji bomo skušali zgraditi vas ob jezeru Tignes nit. . . skrba nujno preko razsežnih ozemelj, kjer prebivajo narodi, ki hrepene po osvoboditvi? S tem ni rečeno, naj bi mi opustilj svojo politiko zavarovanja pred nevarnostjo sovjetskega napada. Ne, toda izpopolniti jo moramo z učinkovitejšo propagando, namenjeno narodom Sovjetske zveze in podlož-niških držav., Toda ne 5 prooa-gapdo o ameriškem načinu življenja, ampak s propagando o tem, kak0 se njihovi sovjetski zatiralci maste z najboljšim, medtem ko so ljudstvo oropali svobode in dostojnega življenja, pri čemer se morajo ljudje še neprestano bati, da bo opolnoči potrkala na vrata policija* V obrambo ženskih pravic LONDON, 20. — Laburistična poslanka Edith Summer-skill bo nastopila z zakonskim načrtom, na podlagi katerega naj bi imela žena pravico deliti družinske dohodke in si lastiti polovico dobroimetja, pridobljenega po poroki. Vse to, seveda, v primeru ločitve. Nadalje predvideva njen predlog, naj bi imela žena pravico do pravne zaščite v primeru, da bi ji mož po ločitvi odrekel plačevanje alimentov. Gospa Summerskill je protestira, la tudi proti skoposti in egoizmu zakonskih mož ter zabte-va naj bi tudi ti dve načedni lastnosti veljali kot vzrok za ločitev. T RUSKI NAMENI S SPITZBERGI Beograd 14. marca 1952: Delegacija študentov, udeležencev dijaškega kongresa v Zagrebu, na sprejemu pri maršalu Titu, Zaskrbljenost generala Tay!ora, poveljnika NATO NEW YORK, 20. — «New Vorfc Post* piše danes, da namerava Rusija z osvojevalnim stopalom stopiti tudi na Spitz-berge v Severnem Ledenem morju in si prilastiti tamkaj šnje strateške položaje. Zadnji korak Sovjetske zveze, piše list, je zelo sumljiv. Zgodi se lahko, da Rusija že letos zasede Spitzberge in uresniči s tem vojaški načrt, ki ga pripravljajo v Moskvi že pet let. List piše nadalje o zaskrbljenosti, ki jo je v tej zvezi pokazal poveljnik severnega področja general Taylor. General je že nekajkrat opozoril uradne kroge na položaj v Arktičnem morju, zatrjujoč, da bi prav to področje lahko prišlo v poštev v morebitnem bodočem sovjetskem napadu. Atomska podmornica NEW YORK, 20. — Vodja pomorskih operacij v ZDA admiral Fechteler oiše v članku, ki ga je objavila revija «Quick», da bo Amerika še pred letom 1960 zgradila atom* ska prevozna sredstva. Med prvimi omenja atomsko podmornico, ki je sedaj v izdelavi. Prednost podmornice b0 v tem, da bo lahko ostala dolgo dobo pod vodo. Nadalje obljublja, da bodo z atomsko silo poganjali tudj letalonosilke, poudarja pa, da lahko služijo že sedenje letalonosilke za transport atomskega orožja in letal, ki bodo izrabljena v te namene. Tihotapstvo hašiša v Egiptu .. Z vseh vetrov O Francoski por Carrara-La- pebie je zmogel v iestnednl kolesarski dirki v Berlinu. 600.000 glav živine brez krme SAN FRANCISCO, 20. — V vzhodni Kaliforniji je sneg blo-kirel tisoč oseb, in bojazen obstaja, da bo v Nevadi poginilo zaradi pomanjkanja krme 600.000 glav živine. Guverner Nevade je proglasil izredno stanje in izdal potrebne ukrepe, da bi rešili črede v nevarnosti. Položaj je primerjal z onim iz leta 1948-49, ko so morali z letali oskrbovati živino s krmo. Ako bi živine ne mogli rešiti, je deial guverner, bi zgubila ameriška industrija 10 milijonov dolarjev. DJAKARTA, 19. — Predsednik Soekamo je pooblastil bivšega ministra za gospodarska vprašanja Wilipa, naj sestavi novo vlado. Indonezijska vladna kriza traja že od 23. fe- bruarja. Francoza sta. zbrala 444 točk. Par Roth-Van Buren je bil drugi s 403 talkami in enim krogom zaostanka, Zmagovalca sta v 145 urah prevozila 3.280,31 km. Španski par Espin-Clacrs je zaradi preutrujenosti odstopil komaj eno uro pred koncem. S< « * O V Cannesu se je te drvi končal teniški turnir, na katerem je zmagal Mitič. Nastopili so štirje jugoslovanski igralci — Mitič, Beanc-vič, Palada in Petrovli, Vsi štirje so prišli v polfinale, in se nato med seboj borili za končno zmago, V finalni borbi je Mitič po teiki borbi premagal Branoviča v petih setih z rezu'tatom 4:0, 6:2, 5:7, 6:3, 6:3. Tudi v finalu parov so sc srečali Jugoslovani. Mitič in Palada sta premagala par Branovič - Petrovič z 2:6, 6:3, 6:3, C* v v O Na smučarskem prvenstvu Švedske v Umej je v teku na 15 km zmagal Marti n Lund-stroem z rezultatom 59:01, samo za sekundo bolje kot En ar Josejsscn. Tretji je bil Andersson. V tekmi na 50 km si je priboril naslov prvaka Anders Toemguist pred Josefssonom, Lindbergcm, Lundstrcemom in Lundber. gom, b Ss $ O N.a dvodnevnem plavalnem tekmovanju v švedskem mestu Berasu je bilo doseženih nekaj izvrstnih rezultatov, Oestrand je na 200 m prosto Postavil nev švedski rekord z rezultatom 2:08.8 (stari rekord Larsson 2:09,5). Oestrand je postavil še en rekord; z rezultatom 4:47,4 je za eno desetinko izboljšal »tari rekord na 400 m prosto, ki ga je držal še Arne Bera. Na 100 m hrbtno za ženske je Westerson z 1:18,2 izboljšala lastni rekord za dve desetinki. V plavalnem tekmovanju v Stockholmu pa je na 400 m prosto za ženske zmagala Danka Petersen z rezultatom 5:39,8, medtem ko je Lund-gulstova postavila nov švedski rekerd s 5:30.1, Na 400 m Za moške je zmagal Mogren s 4:48.0, na 100 m prosto pa Larson z 58,0. V tekmi na 200 m prsno za ženske Pa je zmagala Eklundova s 3:01,3. ZaiMjsliin v ‘ ' '7 zaradi sporazuma o organizaciji olimpiade 1958 MELBOURNE, 20. - Avstralski časopisi izražajo svoje zadovoljstvo zaradi včerajšnjega sklepa o organizaciji letnih o-limpijskih iger leta 1956. Avstralska zvezna vlada, vlada države Victoria in melbournska mestna občina so se namreč domenile o finansiranju olimpijskih iger in o tem, da se bo glavni spored vršil na stadionu Carlton, Listi objavljajo to vest pod naslovi kot: »Olimpijske igre so rešene*. «Stadion Carltcn je zagotovljen* itd. List »Melbourne Age* pravi v uvodniku: »Ti sklepi so uredili položaj, ki je grozil diskreditirati Avstralijo med športniki vsega sveta. Ce je včerajšnja konferenca zares pokopala diskusije in spore zadnjih dveh let, po-tem ni mogoče dvomiti, da bo olimpiačfa leta 1956 dosegla velik uspeh. Avstralski notranji minister Wilfrid Kent Hughes, ki je o-benem predsednik organizacijskega odbora za olimpijske igre, je izjavil: »Počutim se, kot da bi šel k poroki. Prepri-čau sem, da smo na dobri poti*. Za financiranje izdatkov za olimpijske igre bo avstralska zvezna vlada dala pol milijona avstralskih funtov, vlada države Vtctoria in občina Melbourne pa vsaka po Četrt milijona. Celotna vsota znaša, preračunana v lire, približno mili. jardo in četrt. Vendar vse ovire za izvedbo prihodnjih olimpijskih iger še niso odpravljene, Komaj je bilo zadovoljivo rešeno vprašanje finansiranja, so nastopili sindikati gradbenih strok z grožnjo, da bodo včlanjeni delavci bojkotirali olimpijske priprave, če prej ne bo rešeno stanovanjsko vprašanje, ki je v Avstraliji zelo težko. Številne družine, zlasti izseljenske, živijo še vedno v zasilnih taboriščih. Za redno izvedbo olimpijskih iger bi bilo treba opraviti še precej gradbenih del. Medtem ko je veliki stadion v glavnem primeren, manjka ustrezna naprava za plavanje. Zgraditi bo treba nov plavalni stadion, za katerega bodo izdali, kot računajo, 300.000 funtov jterlingov. prav tako bo treba pripraviti kolesarsko dirkališče, za katerega so že določili prostor v olimpijskem parku; stalo bo 100.000 funtov šterlingov. Poleg tega bo treba poskrbeti za stanovanje številnih atletov in spremljevalcev. Morda bo tu mogoče doseči nekak kompromis s sin. dikati, saj bo olimpijsko naselje kasneje Uporabno za stanovanja — j-e seveda avstral- S A H Turnir v Havani V XXI. kolu mednarodnega šahovskega turnirja v Havani je Gligorič remiziral z Rosso-limom in ima sedaj skupno 14 točk in 1 nedokončano partijo, do konca turnirja pa mora igrati še 2 partiji. Ostali rezultati tega kola: Horowitz - Steiner 1:0, Prins - Planas 1:0, Evans - Gonzales 1:0, Najdorf -Araiza 1:0, Romero Sotolera 1:0, Jimenež • Toran remi. Eliskases - Lasker remi. Vse ostale partije so bile prekinjene. Rezultati prekinjenih partij; Pomar - Horowitz remi, Planas - Lasker remi, Lasker -Rossolimo 1:0 Na turnirju še naprej vodi Reshevsky s 17 (1) točkami, za njim je Najdorf s 13 in pol (1), Gligorič 15, Evans 14, Eli-skafes 13 in pol in Rossolimo 13, Gonzales 12, Prins 11, Ho-rowitz 11 itd. London-Pariz 2:0 PARIZ, 20. — Na pariškem ska vlada v štirih letih, ki nas f stadionu »Pare des Princes# je še ločijo od olimpiade, ne bo j nogometna reprezentanca Lon-drugače rešila stanovanjskega dona premagala pariško re-vprašanja. | prezentanco z 2:0. PUNCI JE PIIPRNIJEIII KAIRO. 20. — Ne daleč od Sueškega zaliva v Sinajski pu. ščavi se je vnela včeraj silovita borba med 30 tihotapci mamil in oddelkom obmejne straže. Tohotapci so bili oboro, ženi z modernim orožjem ter .so takoj pričeli streljati na zasledovalce, ki so jih preganjali vse do obale Rdečega morja, kakih 60 km daleč od Sueza. Tam so se tihotapci v vsej naglici vkrcali na jadrnico, toda stražarji so jih napadli s streljanjem in jih pobili 24. 6 pa zajeli. Kmalu zatem so potegnili iz morja nekaj sto kg hašiša, ki so ga bili tihotapci zmetali čez krov. Vrednost zaplenjenega mamila presega 60.000 funtov šterlingov. b * * PARIZ, 20. — Francoska policija je odkrila prave iti 1 b ra-torij za predelavo mamil. Laboratorij je bil nameščen na nekem dvorišču. Policija je zaple-nila deset kg morfija in 4 kg drugih mamil. Laboratorij je izkoriščal neki Salguis, ki je pošiljal mamila v Italijo in v Južno Ameriko. Po preiskavi na njegovem stanovanju se je dognalo. da je prej roal nečisti morfij iz Male Azije v kovčkih po 12 kg, Salgues se je izgovoril, da mu je pošiljke dobavljal neki Cezar: iz Marseja, o katerem pa ni hotel povedati podrobnosti. Laboratorij je o-bratoval nad 9 mesecev in izdeloval več desetin kilogramov heroina mesečno. Izdelek so prodajali po 1200 frankov gram grosistom, ki so ga razpečavali odjemalcem po 1500 do 2000 frankov gram. Med preiskavo ** priSio priporo« no pismo, naslovljeno na Salguesa v katerem neki Todorovič poroča, da je srečno prispel v Nizzo in da se bo vkrcal na ladjo, namenjeno v Južno Ameriko. Peli-cija je sinoči aretirala Todoroviča. vend r na ladji ni našla mamil. O celi zadevi je bila obveščena komisija mednarodne policije, ki bo sedaj skušala naj ti vire teh nezakonitih dobav. Električne zapestne ure Danes bodo na 50 metrski skakalnici skoki za jugoslovansko državno prvenstvo LJUBLJANA, 20. — Vse pri. prave za letošnjo planiško prL reditev so končane. Obe skakalnici — olimpijska 80-metr* ska in pa 50-metrska, na kateri bo jutri državno prvenstvo v skokih, sta popolnoma urejeni in pričakujeta tekmovalce. Jutri, v petek, se bodo na 30-metrski skakalnici pomerili najboljši jugoslovanski skakalci v borbi za naslov državnega prvaka. Največ upanja dajejo Janezu Poldi, ki je tudi na olimpiadi in na kasnejšem gostovanju po Skandinaviji pokazal, da je v boljši formi kot Klančnik. Na drugi strani pa je Klančnik najbolj «doma» na srednjih skakalnicah, kjer pride njegov odlični stil najlepše do izraza. Toda za obema pritiska vrsta mladih- Langus, Zidar, Zalokar in ostali, Pa tudi Mežik, nekdanji državni prvak, se je baje vrnil v staro formo, k: je ni mogel najti že nekaj let. V nedeljo, 23. marca, pa bo na 80metrski skakalnici mednarodna tekma, na kateri se bodo jugoslovanski reprezentanti ie enkrat pomerili z najboljšimi avstrijskimi skakalci. V soboto bo javen trening na olimpijski skakalnici, nn njej pa se bodo takrat poskusili tudi nekateri mlajši skakalci, ki v nedeljo ie ne bodo nasto. pili, kt pa bodo ie čez leto ali dve začeli posegati v borbo za prva mesta. Čeprav bo letos planiška pri. reditev v nekaj manjšem obsegu kot zadnja leta, bo kljub temu nudila obiskovalcem obilo športnega užitka. CHICAGO, 20. — Tvornica ur «E!din» je javila včeraj, da je izdelala električno zapestno uro. ki bo s pomočjo mikroskopske baterije tekia eno leto in t>o bolj točna od vsoke ure z vzmetjo. Zaenkrat so izdelali samo poskusni primerek z električnim motorčkom, ki funkcio-rura s pomočjo že omenjene baterije. Direktor družbe jc izjavil, da bo trajalo še nekaj let, preden bodo te vrste ur izdelovali v serijah in jih prodajali po konkurenčn h cenah. Motorček, vdela« v ohišju nove ure. bo razvijal 75 milijontinko koniske sile O podobnem izdelku rečne ure poročajo iz Pariza. Prvi primerek je iznajditelj Paul Dardjer predložil na ogled včeraj akad miji znan sti in vodji mehanične industrije na industrijskem m nistrstvu. Ura bo tekla dVe leti. KINO M ISH*l ! fbccelsior 15.30: »Avanture » tana Hornblovverja*. r® Naziooale. 15,45: »Don C*1”11 G. Cervt in Fernandei. Penice. 16.00: »Maščevanje “ ga orla*, R. Brazzl. Fllodrammatlco. 16,00. «5*^ koža*, Burt LancaJter. Arcobaleoo, 16.00: »Pogubi R. Brsebart, aMerr #p Astra Rojan. 15.30. Ava Gardner in J. Mam Alabarda. 16.00: »OtK*1 staršev*, A. Nazzafb Armonia. 13.30: «'JkrotW» zonka*. J. Lesli«. Ariston. 16.00: »Lisica*, Aurora," 15,15: »Deklica K. Del Pogglo U» V ,, 0Dvr Garibaldi, 14.00: «Mest«> J« ........ r r DaiiopL Zft rovano*. H. Bogart. jj Ideale. 16.00: »Car na ga», J. Slmmons. ga», J. Slmmons. impero. 15.15: »Deklica K. Del Pogglo in P- * Btn> 16.00: «Cyrano « Italia. rac*. Jose Ferrer. ^ Kino ob morju. 16,00: « plavolaska*, B. Hutton. ^ Moderno. 16.00: »Jaa K tac*, Renato Rascel. flfv< Savona. 15.00: »Ukra«1” sta*, D. Reagan. *orfl Viale. 15.30: «UstrelJei> " H, Vernon. Vittorio Venete. 16.00:. zaročenci*, J. GarUŠJuis#« Azzurro. 16.00: -»OtC* p Walt Disney. . & Belvedere. 16,00: »Bil VVilliams. Marconi. 16,00: «SarnW Don Ameche. -Malti0' Masslmo. 16.00: «Verif*" stl», j, Mac DonalA Nevo cine. 16.00: «C*ESV, , ko brezno*, Scott M1 Odeon. 16.00: »žapu^ Arno. ul.|,( M' Radio. 16.00: «Zbogom Eggerth. Venezla. 15.30: »NoetOTJ S, Pampnninl. wi * .iih vittoria. 16,00: »Hrast Van Hefltn, van Henm. RADIOf JniosoovA*!*.! CON K 'I B*' PETEK, 31. msre» *c 6.45 Jutranja glasba. JJ.J* čila. 7.15 Jutranja sl*5,«01. Poročila. 13.45 LahW V' 14.00 Popularni napevi %,(#■ 14.35 Poje mladinski a6®1 t/t ske filharmonije p. v- T, W ja. 18.00 Antonln Dvora* k plesi. 19,00 Zene v žIvlJS# likih skladateljev. 19-^/j 23.05 Zadnja poročila, , ba za lahko noč. i unr U« -306,1 m ah 980 kc-«*> 7.15 Poročila. 7.30 * f glasba. 11.31) Lahka poročila, 13.00 Glasba P®, r 14.00, Poročila. 17.30 ba. 18,15 Pevski konceh v nistke Slavice Battis«^ Vesca glasba. 19.00 po radiu 23. lekcij*:;^ Brahms: Variacije nai iJJV? ston: Godalni kvintet št temo. 19.45 Poročila. ^Ki^: operna glasba. 20.30 turni razgledi. 21.00 C * Simfonija št. 2. v c-n><>' po" Schumanove skladbe. čila. V LONDON. 20. — Ena naj-slarejših angleških železniških prog, ki je bila zgrajena 1830 m ki pelje iz Canterburyja v Whitstable bo v kratkem zaprta zaradi pomanjkanja prometa. TU ST «• „ 7.45 Jutranja glasba, puojv kester. 12.00 S starci*' 13.30 - - Koncert. 18.00 K<>n0 Melodični orkester. gl**®* nična glasba, 23.30 Plesn » I. O V 15 * 1 ^ 0 327,1 m, 202,1 rn, 9** j. p® 12.00 Zborovske sklj^Lrot' iovice pret. stol. 12' ,»00 V 12.40 Zabavna glasba. js.CO lodije po Vašem okus1»■ a 1> roč la. 15.10 Zabavna Želeli ste - poslušajw fl|£ poljanski koncert. na medigra. 17.30 NabL jjjgjj poje Franc Koren. ,18' kill^L glasba. 18.45 Lahka gl* -j glasba. 19.00 Zabav^ 19.30 Poročila. glasba. 20,15 bavr.ih melodij. 21- -0 r-.j, Piratska zgodba. * ' ja koncert Janeza LipU*®*^1'' de Gerlovičeve. 22.00 OOOOOOO' ■ i w. i 0 BOR Uti, TVig/iiif j O D O « I N ■ K Ilustrira JANEZ VIDIC Volklca se je nasmehnila. Zasmejal se je tudi Mikuž in ni mu bilo več tako nerodno. «Kaj boš z menoj?* se je deklica zresnila. »Zapeljal me bos In me pustil umreti...* Na te besede je bil Mikus kot olesenel. Pobledel je, v nogah Je čutil drget. »Jaz nisem Jožut*, ja zajecljal. «Na rokah bi te nosil...* Hotel je reOi Se nekaj, a mu je vzelo glas. Volklca jo pila sladkost njegovih besed, ki so žgale ko ogenj In mu jo verjela. Obšla jo je radost, da se ni varala v njem. Prijela ga Je za roko in ga potegnila k sebi. «Volkica mojat» Oči so Jima gorele od omame in sreče. Prvlc v življenju ju jo objel vihar ljubezni Mikužu je bilo, kakor da ne Cutt tal pod nogami, jecljal Je venomer: ♦Volklca... Volklca moja...* ♦Kaj bo z nama?* Je plaho vprašala Volkica in se zagledala v fantov obraz. ♦Na roke te bom vzel in nesel po sredi vasi, vpričo očeta, brata, vpričo vseh... Ujčkal te bom, delal bom zate...» Tak ji je ugajal- Prisege ljubezni so se glasile iz njegovih besed, gledale so mu iz oči in izžarevale iz prstov, ki so ji božali lica in lase. «Tvoj brat naju ne bo pustil v miru živeti*. «Ne boj se ga! Svojo kočo bom imel, svoj del vrta in polja*. Sonce Je zahajalo. Zadnji žarki so se usipali skozi vrhove dreves. Veter Je šumel skozi veje. Volkica m Mlkuš sta bila preveč polna sladkosti, da bi mogla govoriti Držala sta se za roke in se gledala. Sence so legale na zemljo. II. Isti večer se je iz globoke terne, med drevjem dvignila Mi-kuševa senca, stopila k Jakobečevi hiši in pogledala skozi okno. Na ognjišču je plapolal ogenj. Medla svetloba je risala spreminjaste lise po stenah. Jakobeč, Jožut in Mara so čepeli ob ognjišču, si podpirali brade in molčali. Pravkar so bili končali razgovor, zmanjkalo je besed, zdaj so razpredali vsak svojo misel. Vstopil je Miku ii. 2e dolgo ni vsem trem pogledal v oči. Čutil je, da ni več ud družine in mma z nikomur kaj govoriti. Obstal je za vrati. Ogenj mu je ostro osvetljeval poteze obraza. Domači so se na dolgo spogledali. Pretekel je trenutek, dva, nato je Jožut spregovoril: «Jutri poj deš z menoj na polje*. «S teboj na polje? Po kaj?* «Delal boš*. ♦Sam zase bom delal. Ne pojdem nikamor*. »Potepal bi se, a mi garamo*, je zabevskal Jožut. «K skledi bi sedel, za srp bi ne prijel*. ♦Tak Junak, a se ogiblje delu*, je godla Mara. ♦Nimaš koga. da bi zanj skrbel, lahko pomagaš doma*, je renčal oče. ♦Ali pa proč od sklede!* Je vrgel Jožut. ♦Iti proč od hiše!* Je dostavila Mara. Mikus se je zganil. Besede so ga trdo zadevale, a Je ostal miren. ♦Tvojega nisem šo nič pojedeb, je odgovoril Jožu tu. In Mari: »V tvoji hiši še niti eno noč nisem spel*. «KJe pa si jedel?* ♦Kje pa si spal?* ♦Spal sem na šupi, a šupa je moja. Jedel pa še nisem v tej hiši, odkar si ti gospodar*. Nastal Je hip molka. ♦Kaj pa misliš?* je vprašal oče. ♦Supo bom očedil, odmašil okna in popravil vrata, da bom imel kočo*. Spogledali so se. ♦Kaj ti bo koča, Mlkuš?* je dalje vprašaj oče. «Spal bom v nji, kuhal, Jedel, vedril*, Je odgovoril Mlkuš mehkeje kot prej. Zasmehljivost, s katero so govorili z njim, ga Je plašila. Katera past se skriva za tem? ♦KJe boS kaj dobil, da boš kuhal? Kamenje se ne skuha v mehko, iz lesene klade ne postane krača*. ♦Vem,, da ne. A čemu imam del vrta in njivo?* Jožut in Mara sta sc zasmejala, tudi Jakobeč Je pokazal brezzobe čeljusti, ♦Kje pa imaš vrt in njivo?* Mlkušu Je bilo, kakor da so se mu zamajala tla pod no. gami. Ko Je govoril z Volkloo, se mu je zdelo vse lahko, ta razgovor mu je Jemal pogum. ♦Saj ate mi rekli, da to dobim... če se oženim...* ♦Oženil se bo*?* je zalajal Jakobeč. Mlkuš Je s tesnobnim glasom pritrdil na vprašanje. Za hip so vsi molčali. Ker Je ogenj pojemal. Je v izbi po-stalo temne J Se, grozeče sence so se premikale po stenah. ♦Oženiti se hoče*, se Je prva oglasila Mara ln se zasmejala. ♦Zemljo boste delili?* je zrasel Jožut in zastrmel v očeta. ♦Pol zemlje njemu? Se ta nas le stežka redi*. »Kdo je rekel - pol zemlje?* se Je branil Jakobeč m mahal z rokami. «Kdo se bo pa ženil? Kako se bo ženil, mladič?* «Ce bi bila za to vedela, ne bi prišla k hisl*. ie la Mara. »Tega ne pustim, oče!* Je Jožut besen posKočil, šCa. »Kaj vas 1e prijelo, da ste mu kaj takega oblJv' pa imaš nevesto?* se je obrnil do Mikuša. ' MikuS se je bal povedati, četudi bi mu srce kričalo njeno ime. , »Katero bi vzel?* je silil vanj Jakobeč.