Dolžnostih izvod.
Po
2 P. n. Knjižnica Zgodovinskega društva i -1A	Mari
Koroška cesta l').
Maribor.
Nar	— »/mv/ •cm ou diru, pol leta
40 din., četrt leta 20 din., mesečno 7 din. Izven Jugoslavije: Celo leto 140 din. Inse-raii ali oznanila se zaračunajo po dogovora; pri večkratnem inseriranju primeren popust iipravništvo sprejema naročnino, inserale in reklamacije.
politile! list za slovensko ljudstvo
4. štev.
Maribor, dne O. januarja 1924
PoStnina plačana v gotoviaL
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Maribor«. Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se mote govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. sre.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban št 113.
Imetnik XVI.
Od Bleda do Beograda in nazai.
Na Bledu, o katerem pravi pesem, da naša domovina nima lepšega kraja, kakor je ta podoba raja, je bil 3. septembra 1922 občni zbor Udruženja jugoslovanskega učiteljstva, pokrajina Ljubljana. Ta zbor je nudil podobo onega raja, ki bo prišel za slovensko ljudstvo, če se bodo izpolnile zahteve svobodomiselnega slovenskega učiteljstva.
Temeljna zahteva svobodomiselnega učiteljstva, proglašena na Bledu 3. septembra 1922, slove: «Šola je državna inštitucija.« Nad šolo torej ima absolutno komando država, osredotočena v Beogradu, potemtakem prosvetni minister in njemu podrejeni organi, na po-edinih krajih pa učitelji. Avtonomne pravice slovenske familije, slovenske občine, slovenske domovine ne po-stojijo več. Gospodje liberalni učitelji so na Bledu izdali dekret, da slovenski starši, slovenske občine, slovensko ljudstvo ima sicer pravo, graditi in vzdrževati šole, plačevati učiteljstvo, pri vzgoji slovenskih otrok pa nimajo govoriti besedice, ker je šola državna inštitucija.
Liberalni, gospodje učitelji so na Bledu nadalje izdali ukaz: «Kdor učitelj, ta Sokol!« Vsa mladinska vzgoja se mora sokolizirati. Učitelji, ki ne žvižgajo po liberalni sokolski melodiji, se morajo preganjati, vse aiesokolske, to je neliberalne mladinske organizaci je se morajo postaviti pod policijsko nadzorstvo. V večno sramoto svobodomiselnega učiteljstva bo ta-le del blejskih resolucij: «Vsa mladinska društva in šole, ki jih vodijo osebe, pripadajoče po svojem značaju političnim stranicam, borečim se proti ustavi in dinastiji, naj se primerno nadzorujejo«. Proti slovenski duhovščini pa so liberalni slovenski učitelji naperili to resolucijo, ki je bila v Beogradu povedana na uho: «Obžalujemo, da duhovščina učiteljstvu otežkoča izvenšolsko izobraževanje ljudstva.«
Po blejskih resolucijah so slovenski liberalni učitelji nekoliko utihnili. Prišel je razpust narodne skupščine, demokratje so bili od Pasica izbacnjeni iz vlade, .prišle so volitve 18. marca 1923. Pri teh volitvah se je ogromna večina slovenskega ljudstva javno in svečano izrekla za avtonomne pravice slovenskega ljudstva v vsakem oziru, torej tudi na polju šolstva. To stališče je diamentralno nasprotno onemu, ki so ga na Bledu zavzeli liberalni učitelji. Ohlajenje je bilo tem temeljitejše, ker je demokratska stranka v narodni skupščini prisiljena jesti trdi kruh opozicije. Ta kruh ne diši vsakemu človeku, in zato se je že tudi v učiteljskih krogih začelo preorientiranje v smeri napram radikalcem. Tej preorientaci ji je že tudi sledila delna pregrupacija.
Koncem letošnje spomladi je prišel iz prosvetnega ministrstva v Beogradu prav hladen tuš za prerazgrete svobodomiselne učiteljske glave. Izdan je bil namreč znani ukaz, s katerim minister prosvete nalaga učiteljem dolžnost, da morajo ljudstvu dajati dober zgled krščanskega življenja, obiskovati cerkev, izpolnjevati krščanske dolžnosti, kakor je vse to lepo zabeleženo v katekizmu.
Tukaj pa je naenkrat odpovedala poslušnost Beogradu. Na Bledu so proglasili načelo: «Šola je državna institucija.« Ko pa je v izvajanju tega načela prosvetni minister izdal naredbo, kako se morajo učitelji obnašali kot kristjani, da se ta državna institucija ne bo «mrzila in «sovražila pri ljudstvu, so slovenski učitelji naenkrat rekli: «Ne boš nas slovenske učitelje ti, srbski Miša (prosvetni minister se namreč piše Miša Trifunovič), učil hoditi k maši in 'k spovedi!« In srbski Miša se je res zbal liberalnega slovenskega Janeza, kateri ga je po liberalnih časopisih neusmiljeno napadal kot nazadnjaka, črnega klerikalca, ter je na tozadevno interpelacijo poslanca dr. Hohnjeca izjavil, da omenjeni dekret velja samo za tiste pokrajine, kjer je v veljavi srbski šolski zakon, torej ne velja za Slovenijo, kjer še veljajo v tem oziru stari avstrijski zakoni. Tako so se slovenski liberalni učitelji oddahnili, ker jim ne bo treba na komando Beograda po nedeljah hoditi k maši.
Ko so tako prišli slovenski učitelji z Beogradom navzkriž zavoljo maše in spovedi, so stopili na plan Srbski učitelji.
V Beogradu je bilo 18. novembra zborovanje srbske •ga učiteljstva, na katerem je imel glavno besedo referent v ministrstvu za prosveto Žika Radosavljevič. Ta učiteljski zbor je izdal geslo: «Duhovniki ven iz šol«. Ustanovil se je posebni odbor učiteljstva, ki je dobil nalogo preštudirati vprašanje, zakaj in kako bi se naj duhovnike odstranilo iz šol. Ker dosedanji šolski zakoni, ako izvzamemo srbijanski zakon, nikakor niso sestavljeni v smislu lajiške šole (lajik — posvetnjak), so uvideli potrebo novega zakona o ljudskih šolah, ki bi naj šolo popolnoma izročil državi, torej na milost in nemilost učiteljstvu.
Srbski učiteljski odbor je sestavil Lo-le resolucijo, ki je od srbskega učiteljstva bila enoglasno sprejeta: «Verski pouk ima veliko vzgojno vrednost na osnovni Soli in zato mora biti verouk v interesu pouka sestavni
del učnega načrta. V novi državi mora šola služiti v prvi vrsti čuvanju narodnega in državnega edinstva in zato zahteva učiteljstvo, da se z zakonom odstranijo vsi oni vplivi, ki bi mogli škoditi narodnemu edinstvu in odvajati k separatizmu. Program za pouk veronauka naj sestavijo strokovni ljudje, narodni učitelji naj predavajo v šoli vse predmete in tudi veronauk, v kolikor bi ne bili druge vere nego učenci in v kolikor niso otroci preveč mešani po veroizpovedih. V takih slučajih se lahko porabijo za pouk veronauka tudi duhovniki, ali samo oni, ki imajo razen strokovnih kvalifikacij tudi pedagoško kvalifikacijo.«
To drzno resolucijo so srbski učitelji kot novoletno darilo poslali blejskim resolucijonašem v Slovenijo s poizivom, /naj ;to, novoletno^ darilo svobodomiselnega učiteljstva razširijo med slovenskim ljudstvom.
Naše ljudstvo pa odklanja z vso odločnostjo in ogorčenostjo državno, lajiško, protiduhovniško in proti cerkveno ljudsko šolo. Meseca septembra 1922 so slovenski liberalni učitelji iz Bleda sporočili v Beograd resolucijo: «Šola je državna institucija«. Dobro leto pozneje so srbski liberalni učitelji iz Beograda liberalnemu učiteljstvu iv Slovenijo poslali resolucijo: «Duhovniki ven iz šol!«
Prva resolucija je ravno tako šla mimo slovenskega ljudstva kakor druga. Slovensko ljudstvo pa bo skrbelo zato, da ne bo preko njega postala zakon ne blejska, ne beograjska resolucija. Slovensko ljudstvo si ne da pogaziti in poteptati svojih pravic. Tudi glede na šolo bo krepko in brezobzirno branilo svoje pravice v slovensko-narodnem in katoliško-verskem oziru. To spo ročamo blejskim in beograjskim resolucijonašem. Če pa liberalna gospoda med učiteljstvom hoče borbo, jo sprejmemo v popolnem obsegu.
Politični položaj.
Nakane o sprememb! volilnega zakona. Iz ministrskih sej in posvetovanj se čuje, da se pripravlja revizija volilnega zakona. Vlada misli pri tem tudi na Slovenijo in sicer samo glede koristi radikalne stranke. Razmišlja se namreč o tem, napraviti iz Prekmurja samostojno volilno okrožje, ker radikali tam še najprej upajo na kakega poslanca. Pašič je tudi mnenja, da bi bilo dobro zopet upeljati kvalificirane kandidate, kakor pri prvih volitvah. To najbrž radi lega, da se reši po-slancev-kinetov, ki mu delajo sedaj silen nemir v klubu. Vlada je začela tudi zelo forsirati tiskovni zakon, da bo seveda večja volilna «svoboda«.
Hrvatska odklanja srbske zemljoradnike. Povodom bivanja srbskih zemljoradniških zastopnikov Vo-je Laziča in Dimitrijeviča v Zagrebu se ni vršila le konferenca zemljuradnikov ,ampak sta oba srbska odposlanca stopila tudi v stike z vodstvom HRSS. S temi so se pogovarjali o pogojih za eventualno sodelovanje. Naleteli pa so slabo, ker so Radičevci zemljoradnikom dali precej hrena pod nos radi zadržanja zemljoradni-kov v parlamentu. Izgleda, da so so srbski zemljoradni-ki poskusili svojo srečo pri HRSS le zaradi tega, da bi prikrili svoj popoln neuspeh glede Hrvatske na konferenci zemljoradnikov.
«Smotra«. Tako se imenuje list radikaiskega poslanca Rankoviča in njegovih prijateljev, ki so začeli nastopati proti korupciji v radikalni stranki in vladi ter imajo že ta uspeh, da so strmoglavili ministra dr. Markoviča in dr. Jankoviča. List je tednik in mu je v nedeljo izšla prva številka.
Boi za Malo antanto.
Danes se začenja v Beogradu konferenca Male antante. Naše zunanje ministrstvo je izdelalo za to konferenco natančen program, ki obsega ureditve vseh priredb in sej od včeraj pa do 12. t. m. Dolgo so se pretresala vsa vprašanja, ki naj bi prišla na dnevni red te konference, a danes, ko se je konferenca začela s posvetovanjem zunanjih ministrov vseh treh članic Male antante, moramo reči, da so od pripravljenega programa stalna najbrž samo določila glede banketov, vse drugo pa nestalno in lahko se tudi dogodi, da bo Mala antanta zadnjič skupaj.
Čehoslovaška prihaja na konferenco z gotovim dejstvom svoje posebne, po besedilu sicer še neznane pogodbe s Francijo. Ta pogodba je vzbudila po celi Evropi veliko pozornost in najrazličnejša domnevanja. Tu so najprej francoski glasovi in sicer dvojni: opozicijo-nalni, ki dolžijo sedanjo*francosko vlado protiljudskih in vojno-politiČni naklepov, in pa vladni, ki zatrjujejo, da je ta pogodba zapadni del velike zgradbe, ki bi na vzhodu s podobno, pogodbo priklopila tudi Rusijo. — Opozicija trdi, da je francoska zveza naperjena proti Rusiji, vlada pa zatrjuje, da se hoče ravno nasprotno Francija potom Češke izmiriti in pogoditi z Rusijo, da
bodo francoski rentirji zopet prišli do svojega, v nekdanjo carsko Rusijo vloženega denarja. Povdarja se tu-di, da je francosko-češka pogodba potrebna v varstvo mirovnih pogodb in če pomislimo, da je pod francoskim vplivom Mala antanta nastala iz tega namena, in po istem utemeljevanju, se mora pač vprašati, zakaj rabi Francija potem še posebno zvezo s češko.
Anglija gleda na Malo antanto in posebej sedaj še na Češko kot na brezpogojne pomočnike ali celo podložnike Francije ter se vedno bolj pripravlja, da aktivno prekriža in prepreči francoske načrte. Angleška javnost je vzela francosko-češko zvezo kot nekaj skrajno sumljivega na znanje. Čehi se sedaj napram Angliji previdno izgovarjajo ter izjavljajo: «Besedilo nove pogodbe bo popolnoma ovrglo angleško kritiko. Besedila zaenkrat še ni mogoče objaviti, ker še niso vse točke izdelane, lahko pa vendar trdimo, da bo besedilo pogodbe vse presenetilo, ker pomenja začetek pogodb popolnoma nove vrste. Pogodba ne veže Češke na Francijo niti v slučaju defenzivne vojske, pač pa je to prvi poskus pogodbe v duhu Lige narodov.« — To je lahko res, ali pa tudi ne, gotovo bo pa to, da Čehi po svoji previdnosti ne bodo hoteli priti navzkriž z Anglijo in da so pogodbo že tako sklenili, da se lahko vsak čas obrnejo tudi drugam.
Politika sedanje, francoske vlade temelji na načelu, da vsled trpljenja in škode premagancev lahko nastane dobiček za zmagovalce in da bode oni imel največji dobiček, ki si najbolj razširi in utrdi svoj vplir ter si podvrže več drugih držav. V Anglija pa vstaja danes spoznanje, da je nesreča enega naroda nesreča vseh ostalih. Ogromna večina angleškega delovnega ljudstva tako misli in terja konec dosedanjih diplomatskih načel in metod. Britanska moč ne more počivati več na proslulem mehaničnem ravnotežju sil, ampak na mednarodni solidarnosti. Le tako se odpro zopet Angliji, koje moč sloni na tem, da je delavnica za ves svet, svetovni trg, ki je danes uničen.
Anglija skuša razne države iztrgati izpod francoskih vplivov in to se vidi zlasti sedaj ob konferenci Male antante. Poprej se je že s precejšnjo gotovostjo računalo z vstopom Poljske v Malo antanto, sedaj pa iz tega ne bo nič, ni pa še jasno, ali jo to angleški vpliv, ali pa ima Francija s Poljsko še kake posebne namene poleg Male antante in pa za slučaj, da se ta razbije. Za prvo bi govorilo to, da se je Italija zadnji čas začela zelo zanimati za Poljsko in cla ji gradi velike tovarne vojnega materijala. Za drugo kombinacijo pa govori francoska želja po poljsko-baltiški zvezi, ki bi ji lahko služila proti Nemčiji in proti Rusiji. Poljaki se s Čehi ne razumejo dobro in zato bi bilo verjetno, da pripravljajo na lastno roko kako posebno zvezo s Francijo.
Francija dobro pozna razmere in odnošaje v Mali antanti. Njej je dobro znano, da se krijejo interesi Češke Romunije in Jugoslavije samo v odnosa j ih do Ogrske, drugače pa gredo daleč narazen in baš radi te neenotnosti v Mali antanti je Sklenila posebno zvezo s Češko ter zasnovaal poseben arangement s Poljsko. Ko polaga Češka sedaj v Beogradu, svojo pogodbo s Francijo na konferenčno mizo, se mora odločiti: ali storita isto tudi Rumunija in Jugoslavija, ali gredo članice Male antante še bolj vsaka po svoji poti, ali pa se Mala antanta sploh razide. Žalostno je, da glede teh treh možnosti najmanj razmišljajo v Beogradu.
Če se bodo pod imenom varstva in zaščite mirovnih pogodb zahtevale še posebne zveze in obveze od naše države, potem pač ne smemo preslišali, da se v Angliji, ki je gotovo med pravimi in prvimi zmagovalci, vedno odločnejše zahteva sprememba mirovnih pogodb. Če rabijo mirovne pogodbe še posebne pogodbe sekundarne narave, potem se lepega dne tudi tem pod-pogodbam ne bo več verjelo, stvar bo šla v brezkraj-nost in strahu pred gaženjem pogodb in obvez ne bo nikdar konec. Preveč pogodb je spona in ovira svobode države. To je eno, drugo je pa to, da bi nam bila na klonjenost Anglije veliko vredna, njeno nasprotništvo pa naravnost pogubno. Sedaj, ko se Francija in Anglija borita za vpliv nad državami Male antante, bi morali biti v Beogradu še posebno previdni in skrbni, da se naša država ne znajde v škodi in nesreči ob izidu tega boja.
Po svetu.
Bombe v Madžarski. Ogrska je dežela kroničnih pučev, zarot in bombaških afer. Lahko se že reče, da je na Ogrskem velika senzacija, če mine en mesec brez kake zarote, puča ali bombaške afere. Največ tega je v Budimpešti, kjer je bila zadnja senzacija ekrazit v veži francoskega polaništva in pa odkrit in preprečen puč nacionalističnega poslanca Ulaina, ki je bil dogovorjen z bavarskimi fašisti. Sedaj so se bombe zanesle tudi v provinco in zadnja senzacija je bila v mestu Czongrod, kjer je bila bomba vržena v veselično dvorano nekega judovskega dobrodelnega društva. Več oseb je bilo ran-
Stran 2.
jenih, ena ubita in sedaj je veliko preiskav, malo uspeha in veliko hrupa v parlamentu radi tega zločina. Vsi teroristični akti izhajajo od strani ogrskih nacionalistov, ki so nadeli ime «probujeni Madžari«, ki si lastijo za geslo nacijonalizem in protižidovstvo. Ugotovilo se je da je bil med bombaškimi zločinci v Czon-gradu tudi neki oficir, član «prebujenih«, ki je za to bombo vrgel, ker se je hotel iznebiti svoje neveste — Judinje, ki naj bi bila po njegovem mnenju tudi na veselici. V parlamentu je bilo radi tega zločina že več; burnih razprav. Vladni predsednik sam je priznal, da so zločini kakor členi ene in iste verige. To so levičarji, v prvi vrsti socijalisti, odobravali, a kazali pri tem na desnico in na samo vlado, češ, da je ona tudi tega sokriva, ker še nobenega fašista ni doleteta kaka kazen. Najbolj se je vladi očitala osvoboditev zarotnika Ulai-na iz zapora. Notranji minister se je izgovarjal, da je Ulain samo začasno izpuščen, ko je položil kavcijo v dragocenostih. Opozicija je klicala ministru, če ima morda zastavljalnico. Vlada obljublja sicer stroge mere proti teroristom, a ker je to že tolikokrat storila, se tudi sedaj ne pričakuje pravih uspehov.
Venizelosova usoda v Grčiij. Venizelos je bil v soboto skoraj s popolno večino izvoljen za predsednika skupščine. Glede odločitve o vladovini stoji on na stališču, naj se izvede v kraljevi odsotnosti potom ljudskega glasovanja o sledečih vprašanjih: 1. za ali proti sedanji dinastiji: 2. za monarhijo ali za republiko. Ako se izreče narod za sedanjo dinastijo, potem se bo kralj Jurij, ki je sedaj smatrati samo kot na dopustu, vrnil na Grško; ako se izjavi za monarhijo, toda proti sedanji dinastiji, potem pride nov kralj, ako pa se odloči za republiko, potem bo novi režim uredila konstituanta sama. — To je povdarjal tudi na sobotni seji skupščine, ob sklepu se je pa naenkrat zrušil na tla in so ga morali onesveščenega odnesti. Takoj se je raznesla po mestu vest o atentatu'— zastrupljenju. Zdravniki so ugotovili, da ima sicer srčno Jiibo, a da mu je tudi želodec zastrupljen. Govori se, da bo Venizelos moral izstopiti iz javnega političnega življenja in da napoči radi tega za Grčijo nova kriza.
Turčija sklepa pogodbe. Turška vlada se pogaja že yeč časa z nekaterimi državami, ki so interesirane na lozanski mirovni pogodbi glede sklepa prijateljskih pogodb. Nemčija bo pooblastila enega svojih poslanikov na Balkanu, naj vodi pogajanja o nemško-turški pogodbi.
RusKo-poljsko zbližanje. Predsednik poljske republike je slovesno sprejel poslanika sovjetske Rusije Obolenskega, s katerim je imel pri tej priliki kratko konferenco. Po sprejemu je Obolenski izjavil časnikarjem, da pomenja njegov sprejem in pa konferenca s predsednikom poljske republike of ideino priznanje sovjetske Rusije s strani Poljske. Obolenski je tudi izjavil, da je z njegovim sprejemom pripravljena pot za sklep trgovske pogodbe med sovjetsko Rusijo in Poljsko
Zopet atentat na Japonskem. Pred mikadovo palača v Tokiju je ob neki demonstraciji neki Korejec vrgel bomob, ki pa ni učinkovala. Poskusni atentat je izraz protesta Korejcev, katere Japonci zelo zatirajo.
Beležke.
Makedonsko vprašanje. Dopisnik angleškega dnevnika «Times« se je sestal z makedonskim voditeljem Todorom Aleksandrovom. Aleksandrov je izjavil, da je njegov cilj razglasitev avtonomne Makedonije s presto-lico v Solunu. Kajti Makedonci ne želijo, da bi bili pod lipravo ' Srbov, Grkov niti Bolgarov. Avtonomijo je nemogoče doseči mirnim potom, radi tega je neobhodno potrebna oborožena borba. On trdi, da v Makedoniji lahko mobilizira 150.000 ljudi, od katerih se sedaj samo nekoliko tisoč komitašev nahaja pod orožjem. V slučaju vstaje bi iz Bolgarije prišlo ha pomoč nekaj deset tisoč Makedoncev. Toda v sedanjem trenutku revolucija ni primerna in Aleksandrov veruje, da bo prišlo do nje takrat, ko se upro Hrvati, Slovenci in Črnogorci skupno z Makedonci proti Srbom. Aleksandrov smatra kompromis makedonske organizacije s srbsko oblastjo za nemogoč, ker beograjska vlada dela na uničenje Makedoncev. Aleksandrov ne upa na nobeno pomoč iz tujine in veruje v uspeh makedonskega pokreta v zvezi z narodnostmi kraljevine SHS. Aleksandrov je nadalje iz javil, da bi pristal na to, da sedanji položaj Makedonije preiščejo odposlanci velikih držav ali Lige narodov. Če avtonomija ne bi bila možna, bi Aleksandrov in njegova organizacija pristali na protektorat kake velesile, predvsem Anglije. Aleksandrov izjavlja, da njegova organizacija ni odgvoma za uboj Stambolijskega. Na kon eu je Aleksandrov obrazložil ustrojstvo in delo organizacije doma in v tujini in trdil, da organizacija vrši dobro delo z vzpostavljanjem reda in javne varnosti v Makedoniji in varuje pravice prebivalstva ne glede na srbske oblasti, ki so brez vsake moči in avtoritete (1). Po njegovih izjavah predstavlja makedonska organizacija vso prebivalstvo, a prebivalstvo organizacijo. — Organizacija ima poleg tega neoficijelne predstavnike v Sofiji, Carigradu, Budimpešti in drugih prestolicah. — Njeno geslo je: «Makedonija Makedoncem!« — Značilno je, da je angleški listi, kojega zveze z zunanjim uradom so znane, to izjavo priobčil na odličnem mestu. — Angleško časopisje že dolgo časa naglasa, da se mora . rešiti makedonsko vprašanje ter ne sme ostati ognjišče nemirov in vedna nevarnost vojne za Balkan in za Evropo, Ker so Makedonci ravno tako nezadovoljni s Srbi kakor z Bolgari, za to bi bila v prvi vrsti naloga naše vlade, da kar najbolj zadovolji naš del Makedonije s pošteno in dobro upravo. Če bo narod v naši Makedoni-
STTtAZA.
ji zadovoljen, ne ho sleidil bolgarski propagandi, če še pa enkrat začne uresničevati geslo: «Makedonija Makedoncem!« moramo pa tudi že vnaprej pripravljati, da dobimo dobre sosede v Bolgarih in Makedoncih. Pod samostojno Makedonijo razumejo njeni .propagatoci poleg našega dela tudi zapadno Trakijo in severni del Grške s Solunom in za slučaj, da pride res do kake posebne države na Balkanu, hi se bilo treba že sedaj sporazumeti z Bolgarijo, dokler pa lahko Italija proti nam mobilizira Madžarsko, Bolgarijo in Albanijo in dokler imamo doma toliko nerešenih vprašanj, poleg tega pa še skrajno nezadovoljno Makedonijo in Črno goro, smo pa v vedni nevarnosti izgube in škode. Od šovinizma se ne da živeti in ne da se uživati v miru, kar je meč osvojil, če ni poleg tega pravice. Makedonija je naš Elsas in kakor tudi Francozi niso raztegnili svojih zakonov črez Elsas in Loreno, ampak vse poskušali, da za dovoljijo Nemce, tako bi morali tudi mi postopati z Makedonijo. Angleži so se z Buri vojskovali, premagali so jih, danes jim pa dajejo čim večjo samoupravo in burki general Smuts igra danes zelo važno vlogo v Britaniji. In tako nam kaže še mnogo drugih primerov, da smo lahko le tedaj brez nevarnosti in tudi brez škode pri razpletanju mekadonskega vprašanja, če bodo naši j Makedonci popolnoma zadovoljni z upravo.
Klic po diktaturi . . 7 . Na stotine vikov ter klicev po diktaturi je spustil v javnost potom svojega «Dnevnika« znani beograjski žumalist Cicvarič. Niti na Grškem, niti v Rumuniji, Albaniji, Avstriji in ne na Poljskem nimajo državniki povoda, da bi bili v skrbeh glede obstoja ravnokar naštetih držav. Vzrok resnega strahu, da vse razpade, imajo samo patrijoti Jugoslavije, ker je obstoj te države veliko vprašanje. Utis slabosti daje naša država baš radi nesrečne Makedonije. Ravno v Makedoniji je naša država na najbolj slabih nogah in tamkaj so prilike danes tako žalostne in naša država je glede makedonskega vprašanja na slabšem ne go je bila pred balkansko vojno. In odkod ter zakaj ti pojavi slabosti? Ker nimamo močne državne oblasti. Mi Srbi trpimo v Makedoniji, na Hrvatskom itd. Na pomanjkanju močne državne oblasti je kriva demokracija, ki nas bo uničila s svojim centralizmom. Komaj ustvarjene države rabijo diktaturo, a ne demokracije! Dajte nam diktaturo in ta bo izbrisala vse protidržavne akcije, napravila bo red v Makedoniji in pregnala iz Hrvatske radičevstvo. Gospod Cicvarič se ni pod avstrijsko okupacijo naučil niti tega, da so baš bajoneti, ki so brnjeni proti celemu narodu, naj slabše sredstvo.
Vedno in vsakemu, ki jim placa so na razpolago. Bivši vodja džemijetskega kluba čenan Zija je izjavil beograjskim časnikarjem glede opozicijonainega bloka to-le: Jaz sploh ne mislim nič o opbzicijonalnem bloku. Mi smo se sedaj sporazumeli z radikali, da jim pomagamo. Ako se res ustvari opozicijonalni blok, potem naj razmišljajo o tem večje stranke, mi. smo tu. Dže-mijet je vedno pripravljen, da vlado sodeluje z onim, ki jim bo več ponudil in dal.
Dnevne novice.
Za mandate se kregajo, namreč stari in mladi liberalci. Prvi se danes imenujejo narodnonapredna stranka, drugi pa demokratska stranka. Prve vodi dr. Ravnihar v zvezi z dr. Trillerjem, druge pa znani socialni politik in gosp|odarski strokovnjak dr. Žerjav. Pri marčnih volitvah preteklo leto sta se ti dva stranki zvezali ter postavili za Ljubljano skupnega kandidata v osebi demokratskega profesorja Reisnerja, za namestnika pa dr. Ravniharja. Obe stranki sta napravili medsebojno pogodbo, da mora Reisner svoje mesto odstopiti dr. Ravniharju, čim bo sprejeta uradniška pragmatika, najkasneje pa do 1. januarja 1924. Reisner pa se drži svojega mandata, kakor da bi bil s smolo pritrjen na svoj poslaniški stolček. Zato stari liberalci dolžijo mladine, da so prelomili besedo, .podpisano in potrjeno s podpisi svojih voditeljev, da so jih torej na balkanski način prevarili. Mladini hočejo Reisnerja na vsak način obdržati na poslaniškem stolčku, ker bi dr. Ravnihar prestopil radikalni stranki, vsled česar bi dc-mokratje izgubili eden mandat in eden glas v parlamentu. Kot izgovor jim služi, da starini niso plačali svö jega deleža pri stroških za ljubljanske volitve. Starini to zavračajo, ker o stroških ne stoji o pogodbi niti besedica, kar je istina. Kar se tiče stroškov, je gotovo-, da jih tudi dr. Žerjav ni poravnal iz svojega žepa, marveč, da so jih nosile banke. Torej bi po tej logiki mandat pripadal tistemu liberalnemu bankirju, ki je dal denar. Tako bi se najložje rešil spor za ljubljanski mandat.
Schauer ima slab spomin. Poslanec Schauer je v svojem celjskem lističu «Cillier Zeitung« dne 6. januarja spisal članek pod naslovom «Ein Rückblick«. — Schauer piše nek trd jezik, ki močno diši po kočev-ščini — Schauer je namreč Kočevec — ter je daleč od višine nemškega klasičnega jezika. Kar pa mu nedostaje po jezikovni sposobnosti, to je hotel nadomestiti z versko usposobljenostjo in za to je že pred leti šel los von Rom. Ko se je pred mescem poročil v Maren-bergu, je tudi svojo sedanjo ženo, ki je bila katoličanka, potegnil s seboj v nemško lutrovsko vero. Njegov Rückblick je dokaz njegove nezmanjšane nemškonacijonal-ne zagrizenosti. Pritožbe Slovencev o nekdanjem brez*-vestnem namškonacijonalnem pritisku so za njega ne samo prazne marnje in legende, marveč jih imenuje Maulaufreissèn na široko in prav lažnjivo. Da Slovenci na Koroškem niso imeli slovenskih ljudskih šol v nekdanji Avstriji in da jih tudi v sedanji nimajo, to je samoobsebi umevno za gospoda Schauerja. Za nas pa
9. januarja 1924.
< ni umevno, kako more potem gosopd Schauer za Nemce v naši državi zahtevati nemške šole. Da Slovenci nek daj niso smeli imeti narodnih prireditev po spodnještajerskih mestih, in če so jih priredili v Celju ali Ptuju, da so bili za to krvavo tepeni ne samo od nemško nacijonalne fakinaže, marveč tudi od nemškutarskih policajev in orožnikov, nato se gospod Schauer ne spominja, ker ima v tej stvari prav slab spomin. Njegovemu slabemu spominu za take reči, ki spadajo v zgodovino slovenskega trpljenja, se ni toliko čuditi, bolj čudno pa mora biti, da mu tudi dogodki preteklega leta niso stali v spominu. Hoteč opravičiti politiko nemških poslancev, ki v Beogradu dosledno podpirajo Pašiča in njegovo samosrbsko vlado, kar pa nemškim volilcem nikakor ni pogodu, piše gospod Schauer, da je 30. julija 1923 z drugimi nemškimi poslanci vred glasoval zoper povečanje davkov in zoper kuluk. Resnica pa je ta, da 30. julija takšnega glasovanja v narodni skupščini ni bilo, marveč, da se je o povečanju davkov in o kuluku glasovalo o priliki zakona za dvanajstine za mesce julij, avgust in september, in sicer je bilo 28. junija glasovanje o načelu, 30. junija po končno glasovanje. Neresnica je tudi, da bi takrat gospodje nemški poslanci glasovali proti provišanju davkov in proti kuluku, marveč nemškonacijonalna gospoda se je na germansko-nejunaški način odstranila pri glasovanju. Gospod Schauer nadalje vedoma in hotoma zamolčuje, da so nemški poslanci 29. septembra glasovali za dvanajstine oktober—december, ki so zgrajene na 500 odstot. povišanju zemljiškega davka in, 30 odstot. povišanju ostalih direktnih davkov in na upeljavi kuluka. Da se nemški poslanci meseca decembra niso več upali glasovati za povišanje davka in kuluk, marveč da so proti glasovali je razlog v tem, ker so njihovi volilci. zlasti švabski kmetje, začeli proti njim revoltirati. — Istina je tudi, da so nemški poslanci dne 3. decembra glasovali proti slovenskemu predlogu, naj se da nujna pomoč tistim krajem, ki so trpeli vsled povodnji. Da bi g. Schauerju nemški volilci v Apačah, kjer je Mura napravila veliko škodo zato bili hvaležni, tega si menda ne domišljuje niti g. Schauer, ki ima sicer boljšo domišljijo, pa slab spomin.
Glede Huber—Dragiča se oglaša že drugi, ki to Specialiteto že od davno prav dobro pozna. Evo, mal opomin iz Huber—Dragičeve preteklosti: G. polkovnik Dragič je kot orožniški oficir skozi več let služboval v Pulju. Za časa njegovega ondotnega službovanja smo Slovenci in Hrvati priredili v prid Ciril-Metodovi družbi pod geslom «Rudeča m ar eia « vsako leto družabne in plesne večere. Tem zabavam smo prisostvovali vsi tedaj jugoslovansko misleči oficirji in drugi državni uslužbenci, le velikega patri jota in mučenika za srbstvo g. Huber—Dragiča nismo nikjer Videli pri teh prireditvah. Celo tedanji viceadmiral Julij pl. Ripper je šel nam vedno na roko in nam je dal vedno godbo Vojne mornarice na razpolago. Tudi ga ni bilo nikdar slišati, da bi bil on govoril srbsko-hrvatski jezik. Za svoje nemčurstvo je imel poleg odlikovanj tudi ta privilegij, da je imel oh edini od oficirjev dovojlenje za ribe loviti v pristanišču vojne mornarice.
Anton grof Pace — umrl. 28. pretečenega mesca je umrl na Dunaju Anton grof Pace, star 72 let. Pokojni je bil rodom iz Kranjske, služboval je na Kranjskem kot upravni uradnik ter si je pridobil v naši književnosti trajno ime kot najboljši nemški prevajalec Prešerna. Bodi mu čast in hvaležen spomin!
Slovensko tolmačenje zakona o zaščiti države — napačno. Sodnije v Sloveniji ponekod tudi hitijo uporabljati zakon «o zaščiti države«^ K temu zakonu so se posebno zatekli povodom lanske rudarske stavke pri sodiščih v Celju in Litiji. Zapori so bili bili natlačeno polni rudarjev, ki so bili aretirani brez povoda. Veliko število rudarjev je bilo v zaporih od najmanj 14 dni do 3 mescev, obtoženi so bili vsi bil vsi po zakonu o zaščiti države, obsojenih je bilo pa samo 9 na zapor odi 7 do 14 dni. Obsojeni so vložili priziv na stol sedmorice v Zagrebu in ta je sedaj razveljavil vse obsodbe ter še konštatiral, da je bilo slovensko tolmačenje zakona napačno. V strasti in v vnemi gonje proti delavstvu pač ni bilo časa vestno tolmačiti zakon in če oni, kì so nedolžne rudarje tako dolgo držali v zaporih, ne bodo klicani na odgovornost, se bo to še naprej dogajalo. t
Spor z Italijo radi prometa v Crni gori. Ko je bila črna gora samostojna država, so imeli Italijani koncesijo za eksploatiranje proge Bar—Virpazar in izključno pravico plovidbe na Skaderskem jezeru. Po prevratu pa italijansko društvo ni hotelo prometa obnoviti in Črnogorci so ostali brez vseh prometnih zvez. Da se temu nevzdržnemu stanju odpomore, je organizirala neka centinjska banka železniški in paropiovni promet. Italijansko društvo se je čutilo radi tega prizadeto in je izposlovalo pri1 vladi, da je vložila v Beogradu protest.
Napad na invalide. Leta 1920 je bil po celi državi prirejen takozvani Petrov dan ter so se povsod pobirali doprinosi za invalide. Inicijativo za prireditev tega dne je dal vojvoda Mišič, nabralo se je pa vsega skupaj okrog poldrugi milijon dinarjev. S tem denarjem so si invalidi osnovali v Zemunu majhno tvornico, jo premili s stroji in za delavce zaposlili najrevnejše invalide. Sedaj pa poroča «Ratni invalid«, da namerava ministrstvo trgovine invalidom odvzeti koncesijo za obrat, tvornico pa vzeti v svojo režijo.
Društvo katehetov za lavantinsko škofijo se je ustanovilo dne 3. januarja v Mariboru. Udeležba tar potek občnega zbora sta pokazala, da se katehetje zanimajo za to važno stanovsko organizacijo; ki ima namen, gojiti med člani strokovno izobrazbo, poglobiti vzgojno delo v šoli in pòmagàti-v .stanovskih Jzadevah,
%akor je to lepo povdarjal gospod kanonik dr. M. Vra-feer, ki je pripravil in vodil ustanovni občni zbor. V od-feor so bili izvoljeni: kan. dr. M. Vraber, predsednik, dr. Anton Medved, podpredsednik, J. Bogovič, tajnik, A. Rezman, blagajnik, P. Gratus Kostajnšek, knjižničar, prof. J. Vreže, A. Čižek, F. Pšunder, Fr. Lukman, P. Živortnik, odborniki in M. Petelinšek ter. P. Holcman kot preglednika računov. Občni zbor je določil letno članarino 10 D, sklenil je ustanoviti katehetsko knjižnico ter določil poverjenike, ki bi naj v posameznih dekanijah pomagali osrednjemu odboru vršiti delo katehetskega društva. Da se omogoči izdajanje katehetskega glasila, poživlja občni zbor vse katehete, da se pripravijo kot naročniki. Z ustanovitvijo društva katehetov, se je izpolnila dolgoletna želja katehetov lavantinske škofije, ki so že dolgo čutili potrebo, se na večkratnih sestankih o katehetskem delu porazgovoriti, to delo kolikor mogoče enotno organizirati in času primerno urediti. To je tem nujnejše, ker postaja katehetsko delo med šolsko mladino vedno bolj težavno in vplivi, ki skušajo naše izobraževalno in vzgojno delo paralizirati in onemogočiti, vedno bolj močni. Metodam versko-moralnega pouka se skuša vtisniti pečat zaostalosti, zastarelosti, kar nas mora nagibati, da imamo razvoj in pridobitve splošne vzgojne vede ne le vedno v evidenci, temveč, jih tudi skušamo uporabljati v kolikor morejo spopolnjevati naše delo in mu zasigurati večje uspehe, da ostane katehetsko izobraževalno in vzgojno delo med šolsko mladino na času primerni višini in doseže tudi v današnjih težkih razmerah kolikor mogoče velike in trajne vzgojne uspehe. Katehetska društva, kakor jih priporoča Cerkev nam v tem oziru lahko veliko pomagajo. Če vzamemo še celo vrsto vrsto drugih stanovskih zadev, katere lahko dobro urejeno Katehetsko društvo v korist svojih članov rešuje, potem je jasno, da imamo pred seboj delokrog, ki je zelo obširen, lep in silno važen, tako, da je res vredno, da stopimo vsi iatehetje skupaj in si po vzoru katehetskih društev v drugih škofijah uredimo eno dobro katehetsko društvo. Zato se obrača odbor na vse stanovske tovariše s prošnjo, da pristopijo vsi k Društvu katehetov; da sodelujejo in pomagajo z nasveti, poročili, z nabiranjem knjig za katehetsko strokovno knjižnico, denarnih prispevkov da bo započeto delo hitro in krepko napredovalo. Dal Bog! Prijave za pristop in drugi dopisi naj se pošljejo predsedniku ali tajniku.
Aljažev klub. Dne 29. dec. 1923 se je ustanovil v Mariboru Aljažev klub za lavantinsko škofijo. Zbralo se je lepo število neduhovnikov in duhovnikov-planincev, zastopnika Podravske podružnice SPD gg. dr. Senjor in Volčič in urednik »Planinskega Vestnika« g. ravnatelj dr. Tominšek. Govornik, g. vseučiliščni profesor dr. Rožman, je orisal naloge, ki jih ima Aljažev klub. Organizirati hoče namreč posebno tekom poletnih mescev za vse ljubitelje narave, ki morejo edino le ob nedeljah in praznikih pohiteti na planine, službo božjo na najbolj obiskanih izletnih krajih, tako da bo lahko tudi vesten katoličan ob nedeljah našel v naravi potreben oddih in razvedrilo, pa obenem zadostil božjim in cerkvenim zapovedim. Aljažev klub hoče nadalje v sporazumu z lokalnimi faktorji obvarovati planinske kapelice in križe razpadanja in na primernih planinskih mestih postavljati nove kapelice ter Jim. oskrbovati čim najbolj dostojno opremo in ustvarjati duhovnikom za opravljanje maš v planinskih kapelicah čim najugodnejše pogoje. Aljažev klub upa, da bo s svojim delovanjem blagodejno vplival na planinstvo sploh, ki naj resnega planinca ne navaja samo k občudovanju prirodnih krasot, ampak še dalje k spoznavanju in dostojnem češčenju Stvarnika vseh lepot v naravi. Ker je vzras'iel Aljažev klub iz nujnih časovnih potreb in ker ima tako lepe naloge, zato vabimo prav prisrčno vse gg. duhovnike in nedùhovnike k pristopu. Članarina znaša letno 10 din. in se naj pošilja na blagajnika, g. Evg. Lorgerja, komi vikar, Maribor. Občni zbor si je za letos izvolil ta-le odbor: prof. dr. Anton Jehart, predsednik; profesor Ivan Bogovič, podpredsednik in gospodar; Jožef Krosi, tajnik; Evgen Lorger, blagajnik. Želje in nasveti, ki jih Aljažev klub z veseljem pričakuje od izkušenih turistov, še naj pošiljajo na tajnika, dijaško semenišče, Maribor.
Poštarski Köpenik. Pod tem naslovom smo 31. p, m. nasedli neresničnemu in krivičnemu dopisu iz Št. Vida pri Ptuju, ki dolži g. Stoklasa poštne sleparije in tatvine. Zadeva je sedaj pojasnjena z izjavo poštarke pri Št. Vidu. To izjavo priobčujemo v popravo naše notice in zadoščenje prizadetega: Gospod Vinko Stoklas mlajši je prišel omenjenega dne na pošto ter me naprosil, naj mu izročim njegova pisma iz vreče leskovške pošte. Na moje vprašanje, če je on poštar, je odgovoril, da, nakar sem mu odprla vrečo, iz katere je vzel v moji navzočnosti par pisem. Ker sem še le kratek čas tukaj, né poznam osebno poštarja iz Leskovca ter se je po mojem mnenju izvršila pomola na sledeči način: G. Stoklas je moje vprašanje, če je poštar, tolmačil menda v tem smislu, kot bi bila vprašala, ako vzame pošto za Leskovec. Vse drugo, kakor so poročali časopisi, je popolnoma izmišljeno in neresnica.
T— Marija Levstek, voditeljica pošte, 1. r.
Okrajni sestanki odbornikov in zaupnikov SLS so se vršili dne 2., 3., 4. in 5. januarja v Vuzenici, Starem -trgu, Velenju in Sv. Frančišku v Sa v. dol. in so bili želo dobro obiskani. Na teh sestankih je poročal o političnem položaju poslanec Pušenjak, razpravljalo se o zahtevah in potrebah posameznih okrajev, določili kan didah za cenilne komisije in razpravljalo o organizaciji stranke. Zborovanja so bila zelo zanimiva, mnogo važnih' vprašanj se je sprožilo, dala se je podbuda za na-daljno gospodarsko delo.	5
Zborovanje radi zboljšanja prometa v gornjegrajskem okraju. Od Sv. Frančiška v Sa v. dolini poročajo: Na inicijativo našega poslanca g. Pušenjaka se je v .
nedeljo, dne 6. t .m. pri nas vršilo zborovanje radi zboljšanja poštnega prometa v našem okraju. Zastopane so bile skoro vse občine, še celo daljna Solčava ni manjkala, prišli so zastopniki oblastev in sicer gg, okr. glavar Pinkava iz Celja, zastopnik poštnega ravnateljstva dr. Janžekovič, Vodja ekspoziture dr. Osojnik, zastopnik Tourist Office iz Ljubljane. Govorili so razen poslanca gg. dr. Janžekovič, dr. Osojnik, zastopnik društva za tujski promet dr. Goričar, notar Košenina,'župan Krajnc, Rok Klemenšek, Fr. Podbrežnik in drugi. Sklenilo se je vse Storiti, da dobi okraj čimprej telefonsko zvezo, in se je izvolil odbor 5 članov, ki naj vse potrebno ukrene za uvedbo avtomobilskega prometa od železniške postaje v Gornjigrad in Solčavo.
Božičnica na obmejni Kapli se je vršila dne 22. decembra 1923. Obdarovanih je bilo 145 otrok, deloma s čevlji, oblačili, šolskimi knjigami, zimskim perilom itd. Gospodu okrajnemu glavarju dr. Ipavicu se je zahvaliti, da je bilo mogoče otroke tako bogato obdariti. Šolski voditeljici g. Sadnekovi in učiteljici odč. Mate-lovi gre zasluga, da se je v šoli izdelalo s pomočjo učenk 50 komadov zimskih oblačil. V imenu obmejne dece se iskreno zahvaljuje odbor.
Gospod Pucelj na Polzeli. Dne 5. januarja je znani g. Plaskan pd. Zajc iz Orle vasi pripeljal na Polzelo samostojnega ministra na r. g. Pucelja, kateri je imel v poznih nočnih urah v Cimpermanovi gostilni nek shod. Ker pa SKS ha Polzeli nima pristašev (razen enega), so dvorano napolnili pristaši SLS, ki so gospodu Puclju povedali, kar mu gre. Mislimo, da mu je zaenkrat dovolj jasno povedano, da ga ne rabimo več tukaj, kar ga prihodnjič ne bomo več pustili do besede — s 'katero je vezal otrobe, če bi se pa še proti pričakovanju zopet prikazal pri nas, bodemo pozabili slovensko gostoljubnost in ga bomo vkljub občutni zimi posadili na prosto, ker drugega ne zasluži.
Ustanovni občni zbor Olepševalnega društva za Polzelo. Prihodnjo nedeljo, dne 13. januarja se vrši v novem šolskem poslopju ustanovni občni zbor Olepševalnega društva za Polzelo. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Polzelani, ki vam je za procvit in olepšavo Polzele, se uljudno vabite k obilni udeležbi.
Napad na dr. Behmena. Nahujskani bosanski radikali so napadli enega izmed voditeljev muslimanske stranke — dr. Behmena, ko se je na večer Vozil na sankah skozi Doboj. Radikalska druhal je metala na njega kamenja in sigurno bi ga bila ubila, ko bi ne bil imel hitrih konj, ki so ga odvedli od usodnega mesta. Oblast se zaradi tega napada ni prav nič zganila, nasprotno celo trpi po šovinističnem časopisju hujskanje za dejanske napade z orožjem na muslimanske prvake.
Nov odsek pri ministrstvu za vere. Pri verskem ministrstvu je osnovan nov odsek, ki se bo pečal s popravo starih cerkev ter samostanov. Dosedaj so se namreč vršila razna cerkvena popravila brez vsake kontrole in ravno radi tega je propadlo po južnih krajih tolikanj zgodovinskih znamenitosti. Odslej zanaprej se bodo za zgodovinsko stare cerkve in samostani popravljali pod. posebnim nadzorstvom strokovne komisije, v kateri bodo zastopani poznavalci starin. Tej komisiji je zasiguran tudi potrebni denarni kredit.
Novi listi v Beogradu. Dne 5. t. m. je izšla prva številka Rankovičevega tednika «Smotre«. Poslanec Mihaj lo Rankovič se hoče v tem listu najodločnejše boriti proti korupciji. Dne 6. januarja je izšla prva številka organa četnikov pod imenom «Četnik«. V prihod-nejm mescu začne izhajati «Pokret« pod. uredništvom Mirka Cvetkova.
Preseljevanje naših optantov iz Madžarske še ni končana. Madžari ji sedaj s silo gonijo iz svoje države, dasi bi večina njih raje ostala tam, ker so videli, kako slabo se godi onim optantom, ki so že naseljeni v naši državi. Zadnje dni sta prišli dve večji grupi, od katerih se je prva, ki šteje okrog 600 družin, naselila v okolici mesta Orgoša, dočim je druga nastanjena okrog Velike ga Bečkereka.
V eri beograjskih državotvorcev. Knjigarna «Osvit« v Beogradu je poslala 24. m. m. eno knjigo na naslov g. Borisa Selicki v Titel. Poštarino je knjigarna plačala v Beogradu in sicer D 5.60. Par dni pozneje je poslala tvrdka ravno isto knjižico na naslov Sergija Kovtuno-viča, Kneževi Vinogradi, Baranja. Poštnina za knjižico je znašala v Beogradu 5 D. Oba zgoraj imenovana gospoda pa sla vrnila knjigami knjižici. Za ono prvo knjižico, za katero je znašala pošta jz Beograda v Titel 5.60, je bilo treba plačati povratnine 2o D, za ono drugo pa 17 in pol dinarja in to vse v poštnih znamkah SHS 'kraljevine.
Lažnjivi poštni inšpektor. Na progi Sombor—Bcč-kerek v Banatu je vstopil v pošlni ambulantni voz znani goljuf Milan Matijevič. Predstavil se je poštnemu uradniku kot inšpektor pošte, ki ma nalogo, da pregleda po pošti poslani denar, ker se nahaja med tem denar jem mnogo filsificiranih bankovcev. Uradnik je bil tako naiven, da mu je dovolil «revizijo«, po odhodu «inšpektorja« pa je s strahom opazil, da je zmanjkalo 4600 dinarjev denarja.
Tatvina na debelo. Prejšnji teden je bilo vlomljeno v prostore delegacije finančnega ministrstva v Splitu. Tatvina se je izvršila na prav mojsterski način. Prostori delegacije so bili zastraženi od posebnega čuvarja, ki je stražil celo noč, a vendar se je posrečilo uzmovi-čem, da so prišli v prostore skozi vrt sosedne hiše. Prebili so zid in se splazili v one sobe, kjer so bile zložene novčanice po 1 dinar v celih paketih. Odnesli so samo en del teh dinarskih paketov, druzega so pustili, a vendar znaša tatvina celih 111 tisoč dinarjev.
Velik tihotapee je bil te dni aretiran v Koprivnici na Hrvatskem. Pri prekoračenju meje je našla finančna kontrola pri njem za 60 tisoč dinarjev zlatega denarja.
Piše se Mihajlo Kontoš, po rodu Madžar, pripadal je pa veliki tihotapski družbi, ki ima svoj sedež na Dunaju ter se osobito bavi z tihotapljenjem zlata. S to družbe so trgovali odločni trgovci in bankirji v naših večjih mestih, osobito v Zagrebu in v Beogradu. Policija je vsled tega aretirala več oseb.
Požar v gimnaziji. V Subotici se je med poukom to c la vsled slabega dimnika streha. Med učenci je zavladala strašna panika ter je bilo več ranjenih v silni gneči pri vratih. Požarna hramba je nekaj časa gasila, pozneje pa je zmanjkalo vode in zgorela je streha in prvo nadstropje.
Požar povzročil 5 milijonov dinarjev škode. Zadnji teden je izbruhnil v Čakovcu v tvornici za izdelovanje pletene žice požar. Ogenj je uničil tvornico tako, da so ostale samo še gole stene. Ogenj se je širil sicer čisto počasi, a ga ni bilo mogoče lokalizirati, ker ni bilo dovolj vode in še tista voda, ki je bila, je sproti zmrzovala in so bili vsi napori ognjegascev in vojaštva zaman. Kako je nastal ogenj, še ni znano, a škodo cenijo na pet milijonov dinarjev.
Dohodki naših carinam. Da vidimo, kako ogromne dohodke prinaša naša carina, je potrebno pogledati samo dohodke carinarnic v prvih 10 dneh meseca decembra leta 1923. Največ dohodkov izkazuje carinska postaja v Zagrebu in sicer 6,013.194 D. Za Zagrebom pride Beograd, potem Subotica, Zemun, Ljubljana in Maribor, ki izkazuje 2,166.050 D dohodkov. Nad dva milijona dinarjev izkazuje še Sarajevo, nad en milijon pa Skoplje, Dubrovnik in Metković. Ostale manjše carinarnice izkazujejo manj nego milijon prejemkov. V enem letu se nabere dohodkov iz carine nekaj sto milijonov dinarjev.	i
Izpraznenje Žombolje. Pred nekaj dnevi so začele naše oblasti izpraznjevati Žomboljo. Vsi uradi so .se že > preselili v bližnja banatska mesta, ravno tako so se že tudi umaknile carinske in obmejne straže. Ostali so samo še orožniki, ki vzdržujejo red v izpraznjenih krajih,
Premogovniki v Sremu. Srem je znan kot zelo bogat na premogu, Id so ga pa dosedaj kopali samo ruf par mestih. Edino državni rudnik Vrdnik je bil v obratu, ni pa mogel zadostiti vsem potrebam. V zadnjem času sta izkopana dva nova rova, eden poleg Beočina, dru gi pri Sremskih Karlovcih. Sedaj so odprli izboren premog med Hokom in Lidom. Z kopanjem novega rudnika začnejo v najkrajšem času.
ZahvalaJz Hajdine pri Ptuju nam poročajo: Kmetsko bralno društvo na Hajdini izreka še enkrat duhovnemu Spiritual u na mariborskem bogoslovju veleč. g. Alojziju Skuhala kot svojemu bivšemu tajniku najiskrenejšo zahvalo. Zlasti se mu zahvaljujeta Mlad. in Dekliška zveza kot duhovnemu voditelju za ves trud in požrtvovalnost, s katero je deloval za naše odseke ter jih le z njemu lastno spretnostjo vodil. Bog mu bodi plačnik za. vse ,kar je dobrega storil med nami! Vzor ni mladincijub nam ostane v dosmrtnem spominu.
»Goriške Matice« knjige so dospele in se dobe pri poverjeništvu, Vrazova ulica 6 II. Vsak naročnik dobi štiri knjige: 1. Koledar z obilno zanimivo vsebino. 2. Zabavna knjižnica: Zgodbe zdravnika M uznik a od dr. Ivan Preglja.
3.	Mladi gozdar od soškega Čmošolca. 4. Finžgarjev molitvenik: »Bogu, kar je božjega.« — Nekaj izvodov je na razpolago tudi za še nepriglašene naročnike. Udnina 30 dinarjev. Za tekoče leto izda Goriška Matica sledeče knjige: 1. Veliki koledar z raznimi leposlovnimi in poučnimi članki. 2. Zadnji dnevi v Ogleju. Povest. Spisal: Al. Lu-kovič. 3. Mlada Zora. Izbor narodnih pripovednih pesmi. Priredil France Bevk 4. Životopis sv. Frančiška Ksav.
Iz Maribora.
Shodi poslanca Žebota v Mariboru in okolici. Dne 6. januarja je govoril poslanec Žebot na lepo obiskanih zborovanjih SLS v Kamnici (po rani sv. maši) in v Selnici ob Dravi (po pozni sv. maši). Kljub mrazu je bila udeležba na obeh shodih prav velika. Dne 7. januarja pa se je vršil nepričakovano dobro obiskan zbor zaupnikov za okrožje Gornja Sv' Kungota. Po poročilu poslančevem se je izvolil okrajni odbor SLS, kateremu načeluje g. Špindler. Dne 8. januarja se je vršil enak zbor zaupnikov za okrožje Maribor okolica. Poročala sta poslanca Žebot in Falež, Za predsednika okrajne organizacije je bil izbran župan Fluher od Sv. Petra. Dne januarja zvečer je bil dobro obiskan shod SLS na Pobrežju pri Mariboru. V mestu Maribor sta se vršila dva okrajna shoda in sicer dne 3. januarja za I. okraj in dne 4. januarja za II. okraj. Povsod So se izvolili novi okrajni odbori. Mirno lahko trdimo, da so ostali naši volilci zvesti SLS in da še pridobivamo. Organizacija ima svojo moč, ako je dobro izvedena. Na vseh zborih ni bilo ne enega .nasprotnega glasu; našim poslancem se je izreklo zaupanje in prošnja, da vstrajajo v boju za avtonomijo.
Shodi, oziroma sestanki SLS v Mariboru se vršijo po tem-le redu: V četrtek, dne 10. januarja, ob 6. uri zvečer v gostilni Šrot na Koroški cesti za koroško predmestje.
V petek, dne 11. januarja, ob 6. uri zvečer, v gostilni Nendl na voglu Tržaške in Pobreške ceste za Magdalen-sko predmestje in Kolonijo. V nedeljo, dne 13. januaqa, ob 9. uri predpoldne v gostilni Henigman (beli zajec) na Meljski cesti za Melje. Na sestankih poroča poslanec Fr. Žebot.
Studenci. Danes ob 7. uri zvečer se vršd pri Štibilu sestanek odb. in zaup. SLS. Poroča g. poslanec Žebot. Somišljeniki pridite.!
K 701etnici g. svetnika Franca Jerovšeka. Danes obhaja profesor na tukajšnji drž. gimnaziji g. svetnik Franc Jerovšek svojo 701etnico, Iskrenemu vzgojitelju naše mladine, vzor-narodnjaku, odkritemu značaju kličemo odkrite*: še mnogo let! -- Njegovi učenci.
O batinah v policijskem zapom se je pii sodnijski razpravi potožil neki čevljarski pomočnik P., katerega so aretirali v gostilni Orovič, ker ni imel s čim plačati, ker mu je tovariš pobegnil. Aretirani je zmerjal policaje s prokleti «čiči« in zato je dobil pri sodniji tri tedne zapora. Zagovarjal se je, da je bilo njegovo ogorčenje opravičeno, ker so ga v policijski stražnici privezali na desko ter pretepli. «Glavnjača« v Beogradu je že sramote dovolj in ni nobene potrebe, da se razširja tudi na Maribor in njegovo policijo. Upamo, da očitanje o policijskih batinah ne bo stalo samo pri sodnijski razpravi, temveč, da bo to šef policije še porabil za temeljito preiskavo in kaznovanje krivcev.
Zopet žrtev pri vojaški straži na železniškem mostu. Včeraj popoldne okrog 6. ure je zopet zahtevala pretirana vojaška skrb za železniški most težko žrtev. Dva vojaka od straže, ki straži most na tiru, sta prišla med vlak in premikajoče vagone. Enega je treščilo ob stran, pa k sreči brc? večje poškodbe, drugi pa je črez obe nogi povožen in bo za celo življenje siromak, če sploh okreva. To je že ponovna žrtev od moštva, ki straži železniški most. Prvič si ne moremo predstavljati, zakaj se postavljajo take straže, ko je celo med vojno zadostovalo vojaštvo samo na postaji, ki je itak tik mosta. Drugič pa lahko samo največja zanikrnost in neprevidnost postavlja neokretne ljudi na tako nevarna mesta. Vojaka bi se moralo učiti okretnosti, previdnosti, varovanja pred nevarnostjo, samodiscipline itd., pri nas pa dan na dan vidimo ravno nasprotno, da so celo zadovoljni, če vojak tudi skozi celo svoje službovanje in vsepovsod obdrži samo pojme iz svojih gora in vso neokretnost od doma. Samo na la način si lahko razlagamo, da so že oficirji vodili cele oddelke črez železniške mostove, ko bi vendar morali vedeti, da se vlak njih ne bo izogibal ter da se vedno dogajajo nesreče pri stražah ob železniških tirih. Vojaka-seljaka iz Srbije, ki od »poprej še ne pozna vlaka, postavijo tja, da «čuva«, tega mu pa ne povedo, da mora tudi sebe čuvati, kako in pred kom. Dogodi se ena nesreča, dogodi se druga, tu smrt, tam največja revščina, žrtev pa sledi žrtvi, ker zanikernosti in omalovaževan ja človeškega življenja ni ne konca ne kraja.
Orjunaško priznanje zločincu z bombo. Zadnja številka «Orjune« izreka svojo zahvalo in priznanje zavratnemu zločincu, ki je ponoči vrinil razstreljivo ali bombo v Göizovo dvorano. V «Orjuni« stoji črno na belem: Njemu, pa naj bo kdorkoli, naše priznanje! — Odkar imamo Orjuno in orjunce, oblast že v tretjič za-manj zasleduje zločince z bombo, ki so naprej v Slov. Bistrici, potem pri odvetniku dr. Oroslu in sedaj v Götzovi dvorani prelivali kri, ogrožali življenje in uniče vali tujo lastnino, — «Orjuna« pa prinaša debelo tiskano zločincem svoje priznanje. «Orjuna« pa lahko tudi neovirano grozi. Tako je zadnjič napovedala Radiču, da bo že videl, kaj ga čaka — «dok mi (orjunaši) živimo«, sedaj pa dr. Korošcu grozi z letošnjo 10 letnico sarajevskega atentata.
Ne zamudite priti v petek, dne 11. t. m. ob pol 8. uri zvečer v Lekarniško ulico 6, na Sojčev večer, ki ga priredi Prosvetni kartel v Mariboru kot X. ljudsko prosvetno predavanje. Predavanje kiparja in umetnika g. Iv. Sojča bo gotovo prav zanimivo, zlasti še, ker ga bodo pojasnjevale slike in ker bo g. Sojč razstavil obenem več svojih osnutkov. Pridite, opozorite na to znance in prijatelje!
Götzova dvorana. Z ozirom na splošno željo, da se dvorana tvrdke Tomaž Götz popravi, omenjena tvrdka naznanja, da bo po odobrenju kompetentne stavbene oblasti dvorano začasno provizorično popravila, da zamore isto zopet predati v splošno uporabo.
Ljudski oder. Skupna seja uprave in artističnega vodstva se vrši v četrtek dne 10. t. m. točno ob 7. uri zvečer v Lekarniški ulici 6. — Predsednik.
Kraljevo božično darilo, ki ga je kralj namenil naj-vestnejšemu dijaku mariborske gimnazije, je dobil osmošolec Fr. Lasbacher, gojenec kn.-šk. dijaškega semenišča. Darilo je izročil odlikovancu na slovesen način vpričo drugih dijakov ravnatelj g. dr. Josip Tominšek.
Podporno društvo vhikospremnikov vseh železnic Jugoslavije priredi dne 2. februarja 1924 v vseh prostorih Narodnega doma železničarski ples z obilno drugo zabavo. Cisti dobiček je namenjen za podporo trajno bolnih članov.
Jugoslovanski Lloyd v Mariboru, ki je, kakor v njegovi branži navada ob koncu sezone začasno ustavil obrat, je začel dne 2. t. m. zopet obratovati ter zaposluje v tovarni okrog 200 delavcev, nadaljnim 200 delavcem bo pa začel dajati delo na dom.
Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva za Maribor in okolico ima prvi redni občni zbor v nedeljo, dne 20. prosinca t. L, ob 10. uri predpoldne v prostorih drž. vinarske in sadjarske šole. Ker se bo razpravljalo o važnih in veleaktualnih vprašanjih, se vabijo člani, da se občnega zbora udeležijo polnoštevilno. Povabljeni so tudi vsi drugi zanimanci, prijatelji in ljubitelji lepih in plemenitih kmetijskih panog, našega sadjarstva in vinarstva. — Odbor.
Lepo novoletno darilo dobi vsak stalni odjemalec tvrdke Mastek & Kamičnik, Maribor, Glavni trg in to od 1. pa do konca januarja.
Dušica.
Roman v treh delih. Angleški spisala B. Orczy. Prevedel Paulus.
84
Narednik se je sklonil k svetiljki in bral:
«Ne morem za vami, ker bi sicer stavil v nevarnost
ves uspeh. Ko dobile tale listič, čakajte še dve minuti, nato zlezite previdno iz koče ,eden za drugim, se obrnite na levo, dokler ne pridete k skali, ki sega daleč ven v morje. Tam je potočić in ob njem vas čaka čoln «Zore«. Kratek, oster žvižg, pa bo prišel po vas. Nato brž na krov in rešeni ste. Čoln pa pošljite po mene in povejte mojim ljudem, da jih čakam pri potoku, ki teče v morje blizu Calaisa, v ravni smeri nasproti «Sivi mački«. Poznajo ga. Hitel bom kolikormogoče. Naj 'me počakajo, če bo treba, dokler ne dam običajnega znamenja. Ne odlagajte! Ubogajte natančno!« —
«In tule je znamenje, državljan!« je pridjal narednik in kazal list Chauvelinu.
Pa Chauvelin se ni zanimal za znamenje. Eden sam stavek se mu je globoko zarinil v spomin: «Povejte mojim ljudem, da jih čakam pri potoku, ki teče v morje blizu Calaisa, v ravni smeri nasproti «Sivi mački«.
Ta stavek je bil njegovo zadnje upanje.
Kdo izmed vas pozna dobro vse obrežje do Ga-laisa? je zaklical vojakom, ki so se po brezuspešnem lovu za «Dušico« spel zbrali pri koči.
«Jaz, državljan!« se je eden oglasil. «Rojen sem v Calaisu. Vsak kamen poznam tod naokoli!«
«Neki potok teče v morje blizu Calaisa, v ravni smeri nasproti «Sivi mački« —?«
«Da, državljan! Dobro ga poznam!«
«Dolgi Anglež upa, da bo prišel do potoka o pravem času. Čoln jadrnice ga pričakuje ob izlivu. Pa on ne pozna vsakega kamena tod naokoli. Šel bo morebiti najdaljšo gotovo pa ne najkrajšo pot. In previdno bo moral hoditi, J>al se bo straž. — Še imamo upanje, da ga ujamemo. Tisoč frankov vsakemu, ki pride do potoka pred dolgonogim Angležem!«
«Jaz poznani najkrajšo bližnjico med skalami ob obrežju!« je dejal vojak in že je z zmagoslavnim «ura!« skočil v tek in tovariši za njim.
Chauvelin je poslušal,, dokler niso zadnji koraki zamrli v daljavi. Sovraštvo do nasprotnika in upanje na končno zmago mu je žarelo v njegovih malih očeh.
Trdo poleg njega je stal Desgas, nem in malomaren, ter čakal na povelja, dva vojaka sta klečala pri Margareti in jo držala za roke.
Z zlobim pogledom je ošinil Chauvelin svojega zaupnika. Njegov krasno zamišljeni načrt se mu je popolnoma ponesrečil. Da se mu bo njegov zadnji up uresničil, to tudi ni bilo tako zelo gotovo. Chauvelin je bil jezen in nevoljen in je iskal, nad kom hi izlil svoj srd.
Margareta se ni genita več. Izmučeno telo je zahtevalo svojo pravico, — v globoki nezavesti je ležala. Oči so ji bile modro obrobljene, znamenje dolgih prečutih noči, mokri lasje so se ji oprijemali belega čela, usta so bila polodprta in bolestne poteze so ležale krog njih.
(Dalje prihodnjič).
Nj res, da so še drugi, «zlasti ogromni povsem neproduktivni angažmani, ki sta jih sklenila na svoj« pest brez odobrenja upravnega sveta gg. dr. Ažman 'm Kamenarovič za politične svrhe«, — res pa je, da sl* sklepala vse angažmane za Jadransko banko z odobren -jem njenega upravnega sveta.
Ni res, da je stvar predmet oblastvenih preiskav, — res pa je, da se v nobeni stvari ni vršila kaka oblastvena preiskava.«
«Jutro« gornjega popravka ni objavilo, vsled česar je Jadranska banka vložila tožbo proti odgovornemu uredniku «Jutra«.
Ljubljana, 5. januarja 1924.
Ravnateljstvo
JADRANSKE BANKE A. D. BEOGRAD.
Pozor, svinjerejci! Suho sadje, kot svinjska reja, po jak» ugodni ceni 1 leg' L25 din. se v vsaki količini prodaja. Dobi se v pisarni »Promesa«, Maribor, Plinarska u-lica 17.	31
Gospodična, ki je bila dosedaj pomožna učiteljica, išče mesta pri kakem kat. podjetju kot blagajničarka ali pa v pisarni. Spričevala na razpolago. Naslov v u-pravništvu.	19 2—1
Zajčje, lisičje, kunine, vidrine, dihurjeve, vevrčne in druge kože kupuje po najvišji ceni Karl Granitz, Maribor, Gosposka ulica 7.	18 2—1
Združene mlekarne d. d« ir Ljubljani
centrala slovenskih mlekarskih zadrug,
nudi prvovrsten ementalski polnomastni	|
SS i JE*
in	I
namizno asm s* s» 1 o
v vsaki množini.
Iščenvo tudi stalne dobavitelje za mleko.
Sodarja in kletarja,
samca, z dobrimi spričevali, se išče za takojšnji nastop. Ponudbe na veletrgovino vina À. Kajfež, Kočevje. 27 3-1
tfeiiki jugoslovanski paromlin
sa dnevnim kapacitetom od 12 vagona sa prvorazrednim produktima traži
IS* zastupnika
za Hercegovinu sa komisijonim skladištem. Gospoda, koji su u tom ili sličnom svojstvu več djelovali, te koji su u stanju pružiti odgovarajuću jamčevinu, neka stave svoju ponudu pod b. »Za-1242« na Publicitas d. đ. oglasni zavod, Zagreb, Gunduiičeva ul. 11.	24 3—1
Poslano*).
Dne 3. januarja 1924 je «Jadranska banka d. d. Beograd« dostavila uredništvu demokratskega dnevnika «Jutro« v Ljubljani dopis, s katerim ga poziva, da z ozirom na članek «Pri Jadranski banki Beograd d. d. objavljen v «Jutru« št. 291 od 13. decembra 1923 priobči v smislu § 19 tiskovanega zakona sledeči popravek:
«Ni res, da je revizija raznih komisij izvršena pri Jadranski banki Beograd d. d. oziroma njenih glavnih podružnicah dala skrajno neugodne rezultate za sedanjo njeno upravo, — res pa je, da je Jadranska banka zaprosila Narodno banko naše kraljevine, da izvede revizijo poslovanja in stanje banke ter da je od Narodne banke v to svrho delegirana komisija po 20 dnevni temeljiti reviziji izjavila, da je poslovanje Jadranske banke v vzornem redu ter da je premoženje Jadranske banke v njenih knjigah cenjeno tako previdno, da čista aktiva banke znatne presegajo glavnico in izkazane rezerve.
Ni res, da se je izkazalo, «da zelo velik del glavnice v resnici ni vplačan, ampak uživajo glavni delničarji na delnice, ki so jih morali prevzeti, kredit« in da «dolguje en sam delničar za 80.000 delnic kredit 12 milijonov dinarjev« — res pa je, da je cela delniška glavnica Jadranske banke a. d. Beograd v nom. iznosu 60 milijonov dinarjev popolnoma vplačana.
* Uredništvo odgovarja le, v kolikor določa zakon.
ppvovPBüna novo blago povaem zrela
se dobi povsod.
Prva hrvatska tvornica salame, prekajenega mesa in masti
M. Gavrilo iil-a sia. d. d. Petrinja.
Generalno zastopstvo za Slovenijo :
R. BUNC,
Ljubi jana—Celj e—Maribor.
TtTMWi
Somišljeniki inserirajte !
Halo!	Halo!
Vedite, da kupite razno manufakturno in razno drugo blago, kakor tudi volnena in svilna mlinska sita najceneje v trgovini
MARTIN ŠUMER, Konjice. Slovenija.	737 50—1
se vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki
KAHL TOSCHI, Maribor, Gosposka ul. 10
Perje asa postelje!
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Straže.