Inserati se sprejemajo in valji tristopiiH vrsta:
j kr., č.e se tiska lkrat,
n » n n - »i
16 M	II n n ;i * i
^ri večkratnem tiskanji se »ena primarno »manjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nafrankovan« pisma «e ue sprejemajo
Naročnino prejema opravni&tvu administracija) in ekspediciia na Starem trgu h. št. 16
Političen list ze slovenski nami.
Po poŠti pre|eman velia-
/.a eeio ieto	10 gl.	»r.
t« poi teta	.1 ,, —	1(
r.H četrt ieta	'J 60	,,
V administraciji velia
Za '•«-" ieto . . 8 jfi. 40 kr. ta pol leta	+ ., '.'II t1
z h četrt leta .	'i „ IU „
V Ljubljani na dom pošlimi velja 60 kr. v.-p na leto.
Vredništvo na Bregu 'iifn» htev. 190.
izhaja po trikrat na teii»*n in . i.-.-r v toreK , četrtek ni soboto.
lid« davke poviksuj«?
Vemo sicer, da naši bralci z nami enako sodijo o „Tagblattu", namreč, da ta listič ni vreden odgovora. Vendar bi se znal tu pa tam kdo najti, ki bi mislil: „Morda je pa vendar kaj resnice nad Tagblattovein obrekovanjem V" Nič se še na svetu tako neumnega trdilo ni, da bi se ne bili našli nekteri bedaki, ki so to verovali. To nam pričajo brezštevilni krivi preroki, kteri so včasih gorostasne budalosti učili, pa so jim nekteri vendar le verjeli.
Nič pa se ne more bolj krivega in bolj neumnega trditi, kakor je to, da je narodna stranka v kranjskem deželnem zboru velikih davkov kriva. Ali more biti vtči hudobija, ko tako obrekovauje? Odkar sedijo narodni poslanci v deželnem zboru, potegujejo se na vso moč zato, da bi se našemu ljudstvu bremena zlajšala. Kdor se hoče prepričati, mu je kaj lahko: treba mu je samo prečitati obravnave deželnega zbora. Narodni poslanci, so na tanko dokazali, da je Kranjska z davki preobložena, ter so se pritožili na Dunaj. Da se pa na Dunaji niso dosti ozirali na naše pritožbe, tega smo že vajeni. Malopridno in nesramno je toraj „Tagblattovo" obrekovanje.
„Turški list" se morda ne bo jliotel spominjati , da so uemčurski poslanci proti deželnim koristim glasovali v zadevah zemljišne odveze. Koje d r. 151 e w e i s z a h t e v a 1 z a deželo u a j m e n j 150.000 gl. letne p o d-pore državne, rekli so nemškutarji z vlado vred, daje to preveč! Ali si upa „Tagblatt" to tajiti? Na Dunaji, tam, tam se delajo davki, mi ne mon ino nič. Ravno te dni je v državnem zboru poslanec Slis,-
načelnika davkarskega odseka vprašal, kaj je z novimi davkarskimi postavami, od kterih nekteri pričakujejo polajšanje davkov. In kaj je liberalni baron Eichhoff na to odgovoril? ,,Ne bom prevdarjal, je rekel, ali je sedanji razburjeni čas najpripravnejši za to, da bi se I j u d e m naložila n o v a b r e m e n a. K e r naravnost moramo reči, <1 a n e gre za polajšanje, a m p a k za nove naklade." Na Dunaji, kjer glas naših poslancev nuna nobene veljave, ampak kjer gospoduje uemško-liberalna stranka, tam se ljudem nakladajo butare, kterih deželni zbori otresti ne morejo.
Na Dunaji so naredili nove šolske postave, ktere nalagajo deželam strašanske bremena; šole pozro največ deželnega denarja, in deželni zbori nemajo pravice. teh postav pre-minjati. deželni zhor ima samo pravico, učitelje plačevati in šole vztlrzevati. Lažnjivec vseh lažnjivcev, malopridni „Tagblatt", ali zarnoreš to tajiti?
Ne v Ljubljani, ampak na Dunaji godile so se tiste velikanske sleparije, kterim je sledil „krah", ki je vso državo pahnil v veliko revo, ustavil ves obrt, vso kupčijo in spodkopal vse zaupanje. Nesramni „Tagblatt", ali so pa dunajski jiulje in ustavoverni ,.gi iinderji'- mar naši ljudje, ali niso mar več ljudje tvoje stranke? le. kaj je zastran norišnice? Ali je narodna stranka kriva, da je čedalje več norcev? Ko je še vera kaj veljala na svetu, bilo je menj hudodelnikov, in tudi menj norcev. Če so pa že enkrat norci tu, kaj hočemo z njimi storiti ? Vzemimo, da norec nema premoženja, ne staršev — in le take dežela brezplačno pre-skrbljuje — ali ga hočemo mar v vodo vreči,
ali živega pokopati? Mislimo, da tacega barbarstva bi celo „Tagblatt" ne nasvetoval. če je prav Turkov prijatelj. Mogoče bi bilo samo to, da vsaka občina svoje norce sama redi ; potem bi morali posestniki pa v občinsko bla-gajnic toliko več plačevati, kar bi menj plačevali deželne doklade; nič bi tedaj ne bili na boljem glede plačevanja, pač bi pa bili vkljub temu v večni nevarnosti pred norci, da bi jim ne zažgali, ali kakšne druge škode ne naredili.
Kjer imajo kakšnega takega nesrečneža v fari, ljudje sami žele in prosijo, da bi ga kam spravili, kjer bi bil zavarovan in preskrbljen, ter so pripravljeni raje zanj plačevati, kakor pa v vednem strahu pred njim živeti. Dozdaj so jih spravljali v tukajšnjo bolnišnico; ko se je pa njih število tako pomnožilo, da v bolnišnici zanja ni bilo več prostora, spravili so jih nekaj v posilno delavnico, kjer je bilo nekaj prostorov praznih, ktere je sklenila večina deželnega odbora v ta namen porabiti, da bi deželi prihranila nekaj stroškov. Dobro se pa spominjamo, kako je nemčurska stranka takrat ropotala zoper večino in kako se ustavljala, da bi se norci ne spravili v posilno delavnico, a m {) a k d a bi se z a n j e poiskal kak drug primernejši prostor. Ko hi bili nemčurji imeli večino v deželnem zboru, hi hili že takrat zidali novo norišnico in zanjo tiotovo več potrosili, kakor je sedaj odločila narodna večina, ker novo realkino poslopje priča, da se tem ljudem tuji denar nič ne smili, in da j i m n i č n e de zavreči 300.000 do 400.000 gld., če lo morejo skazati svojo mogočnost.
Premišljevanje liberalnega novinarja.
(V Ljubljani na pr. Tagblatovea.)
Oh, kako mi je težko! kako zelo mi tolče srce! Ti bedasti katoličani napravljajo papežu tako slovesnost. Koliko smo že mi ubogi liberalni novinarji proti temu napisali, kako smo že papeža očrnili in koliko različnih laži smo že o njem med svet poslali [in kakšen je nasledek vseh teh domoljubnih in narodnih prizadevanj ? Pa ravno sedaj, ko ga je liberalni svet tako očrnil, da smo mislili, da se že nobeden več zanj ne zmeni, mu skazujejo slavo in kakšno? Ko bi bila ta kaka mala reč, bi že nič ne rekel.
Taka čast se še vendar ui skazovala naj bolj izurjenim sleparjem, da tudi naj krasneji gledališki pevkinji ne.
Iz vseh narodov gredo potniki v Rim zarad njega in sicer sedaj v 1!). stoletji, to je vendar odveč; — ko bi ne bilo toliko mav-tarjev in liberalnih novin, bi se temu ne čudil, ali tako — ne vem, kje se me glava drži. Delali smo na vse kriplje proti temu, pa vse
zastonj. Samo jaz sem napisal petkrat ali celo desetkrat ostreje in ognjeviteje članke, kakor mi je bilo naročeno in temu nasproti moram slišati, da tako čislajo tega od uas liberalnih novinarjev najbolj zasraniovanega papeža. Ti darovi, ktere mu prinašajo, za te mi jc najbolj žal, ker glej, mi se vsak dan prilizujemo temu ubogemu ljudstvu, da bi vlovili saj nekoliko narodnega denarja, premišljujemo po dnevi iu ponoči, premišljujemo, naj že gremo po ulicah, naj že sedimo v kavarni ali gostilni, kako bi se prikupili občinstvu (čc bi se imeli zapisati tudi samemu hudiču), da bi nas naročniki ne zapustili, in vendar imamo navadno malo denarja. V Rim pa prinašajo k vsej tej slovesnosti tudi novce, darove in kdo ve, kaj še in kako velike svote. Ko bi jih jaz imel, bi popustil to malopridno rokodelstvo , ne vodil bi več čitateljev za nos in postal bi pošten človek : vsaj še nisem tako spridenega srca, kakor nekteri moji tovarši.
Vendar moram pisati sedaj tako zanič-Ijivo o tem, kteri po pravici zasluži hvalo, ktera se mu skazuje, pa človek mora. Meni samemu je včasih žal, da tako očitno občin-
stvu lažem, ali tako hoče vse mavtarstvo, moramo poslušati; če se. hudiču zapišeš, mu moraš služiti. Sedaj-le moram napisati proti papežu ali ultramontanom kak oster članek ; ali smo že toliko nalagali v naših liberalnih novi-nali, da se bojim, da ne bi spoznalo občinstvo, kako ga imamo za norca. — — Potcžil sem to načelniku lista, — ali rekel mi je, da naj se nikar ne bojim , ker dan danes se lahko natisne v liberalnih novinah vsak nesmisel, če je le proti katoličanom, papežu ali duhovnom naperjen ali obrnjen. Čitatelji nam verjamejo vse, kakor blazni, in zato jih imenujemo omikane — svobodomiselne, ker prisežejo na vsako našo besedo, ako le v katoliško vero zadira. Vsaj je sedaj to moderno in in v tem obstoji naša svobodomiselnost, da lahko zabavljamo, kolikor se nam poljubi, krščanstvu in duhov-stvu. Čitatelji so nam zmirom hvaležni — verjamejo nam kakor telički, na to se lahko zanesete — poglejte n. pr. kadar ne vemo nič posebnega, se pa napiše od kterega koli kateketa ali župnika od nekod tam iz Tran-tarije, da je odsekal svojemu kanarčku na ljubo enemu šolarčku obe nogi pod kolenom
Narodna večina pa je delala varčno in sklenila; slijo nemčurji, in se silno hudujejo, ker je na-
zidati novo norišnico, ko si že ni mogla več pomagati, ter v ta namen ni odločila pol milijona gld., kakor laže obrekljivi „Tagblatt", ampak 129.000 gld. Res, da je tudi to veliko za deželo, ki ni bogata, toda narodni poslanci bodo gotovo jako veseli in hvaležni, če jim kedo za čedalje večje število norcev dovolj prostorno in njihovim potrebam primerno poslopje zida ceneje.
Vsak pameten človek mora tedaj sprevi-deti, kako neumno je od „Tagblatta", da hoče narodno stranko z norišnico pobijati. Izpre-videti mora vsak, da tako obrekovanje izvira le iz hudobnosti.
Kjer je bilo le mogoče, ogibala se je narodna stranka stroškov, skušala je deželni bla-gajnici prihraniti vsak krajcar, ki se je le prihraniti dal. Da pa razkrijemo Taglattovo taktiko ter pokažemo, kako se sam v svoje zanjke lovi, naj omenimo le to še.
..Tagblattu" in stranki nemčurski se smi lijo le tisti denarji, ktere dežela potrosi za lastne potrebe in za koristi kmečkega ljudstva.
Norišnica je gotovo, kakor smo že omenili, za deželo velika debrota, da ne bo treba posameznim občinam nadlege in skrbi imeti s svojimi norci, kjer bi ti nesrečniki, ki se pri pametnem in primernem ravnanji dostikrat ozdravijo, ne imeli ne zdravnikov, ne potrebne postrežbe. Vendar nemčurska stranka zarad tega godrnja in črni narodno večino deželnega zbora.
Šola na Slapu je tudi za naše kmečke posestnike jako koristna, ker jim daje priliko v marsikteri reči »e izuriti, da si bodo v sedanjem jako hudem času laglje kaj pridob li. Toda nemčurji našemu kmetu menda ne privoščijo, da bi si kaj pomagal, ter so v deželnem zboru godrnjali: Čemu ta potrata?
Da bi se naši kmetje pri obdelovanju in kmetovanju na marsikaj opomnili, kar bi jim bilo koristno, da bi več pridelali in laglje izhajali. sklenila je narodna večina nastaviti popotnega učitelja za kmetijstvo, ki bo hodel od kraja do kraja po deželi ter ljudem razlagal umno kmetovanje, ker nimajo druge prilike se kaj učiti ali pa v take šole hoditi. Kjer so dosedaj še iineli take poduke, bili so kmetje z njimi jako zadovoljni, in kmečki poslanec Kramarič je v deželnem zboru naravnost, spoznal, kako je ljudem koristil in dopadel poduk g. Povšeta, ki je bil Dolenjsko obiskal. Pa naš kmet naj ostane zabit in neveden, si nu-
— in je dobro. Ljubim čitateljem kapajo zarad tega precej debele solze iz oči , milujejo ubozega dečka in se groze duhovnikom sploh, ker vsi so taki mesarji.
Že vidim, da moram nekaj pisati in zato pozivljein ua pomoč tebe, plemeniti bog Merkur, vitez s krilatimi nogami in rokami, tebe, ki zakrivaš s svojo močjo vsako sleparijo in pomagaš vsakemu potepencu, pomagaj tudi meni! Daj mi prevarljive misli, da bi bolj onečastil papeža in katoličane , in za plačilo te bodo slavili vsi liberalni listi. Zatemni či-teljem njih duševni pogled, da ne spoznajo, kako se mi liberalni novinarji, kot boritelji za svobodno zidarstvo, iz njih norčujemo: za kaj če bi nas popolno spoznali, potem bi mogli mi končati svoje drago življenje. Glej, hasnila je ta prošnja — vzame v roko pero, teče njim po papirji in vgodni plod njegove domišljije najdeš ponatisnjen v vseh liberalnih no-vinah, ktere ne morejo opustiti čeučanja, da papež drži s Turkom. (Po „Čechu.'1)
rodna večina sklenila nastaviti takega popot nega učitelja, ter v svojem volilnem oklicu nesramno vprašajo: Kaj mi tacega potrebujemo?!
Tako se tedaj nemčurjem nepotreben zdi vsak strošek, ki ima koristiti našemu kmetu, kadar pa gre za njihove koristi, ne vprašajo, kaj pa poreče deželna blagajnica?
Znano je, da so deželni vradniki že večkrat prosili za povišanje plače; pa deželni zbor je to prošnjo vedno zavrgel z ozirom na slabo denarno stanje dežele in na to, da so za svoj trud dovolj dobro plačani; spominja se gotovo še vsak, da se je nemčurski poslanec Vestenek pri tej priložnosti potegnil za uradnike, in da so se mu ti šli v Litijo zahvalit. Tačas je „Tagblatt" strašno rent a čil zoper narodno večino, ker ni hotela vradni kom plače povišati, hvalil tiste uradnike, ki so adreso nesli v Litijo, in povdarjal, kako le Vestenek in njegova stranka uradnikom dobro hoče. Se ve da, tačas je veljalo, pridobiti si uradnike, tačas se „Tagblattu" in nemčurjem deželna kasa nič ni smilila, sedaj pa pred volitvami se liže zopet davko-plače val ceni, in upije nad norišnico, ktere se narodna stranka izogniti ui mogla, kolikor rada bi se bila tega bremena o d k r i ž a 1 a.
Da bi naše kmečko ljudstvo še bolj zbegali, izdali so nemčurji poseben volilen oklic, kterem se ponašajo , da je dežela do leta 18G5, ko je nemčurska večina gospodovala, imela manj stroškov kakor sedaj. Res je; toda je li narodna več na kriva, da v deželno bolnišnico prihaja čedalje več bolnikov, za ktere mora dežela skrbeti iu da so se ti stroški po vikšali? Ali da je čedalje več uajdeucev in norcev, za ktere mora dežela skrbeti? Je li narodna več.na kriva, da se je deželi naložilo toliko novih poslov, da je morala povikšati število vradmkov, kteri so jo 1. 1805 stali 18.700 gld. letos pa že 37.200 gl.. iu bi se li ne bil ta izdatek zopet povikšal, če bi bilo š i o j> o volji V e s t e n e c k a in njegovih privržencev? Je li tedaj narodna večina kriva, da so se deželni stroški od 198.300 gld. povikša li na 622.300 gl., to jc na trikrat toliko?
Da ljudje s p r e v i d i j o, k a ko si e-p a r s k a je ta trditev, opomnimo za z d a j 1 e n a Š t a j a r s k o , kjer vi a-d a j o nemčurji najčistejše krvi. Dežela Š t a j a r s k a je do leta 1863 potrebovala 933.430 gld. Dohodkov pa je imela le 554.78G gld., tedaj ji je primanjkovalo 378.644 gld. in deželne priklade so znašale 15 odstotkov. Letos bode dežela Štajarska imela stroškov 3 milijone 917.830 gld., dohodkov pa 2 milijona 39.341 gld. ter ji bode primanjkovalo skoraj dva milijona gld. in deželne priklade na vse cesarske redne in izvanredne davke znašajo že 38 odstotkov. Vsled liberalnega gospodarstva nem-čurske stranke štajarske so se tedaj stroški pomnožili ne za trikrat, kakor pri nas na Kranjskem, ampak za štirikrat toliko. in ravno taka bi bila pri nas, če bi .se ne bila naša domača stranka na vse kriplje ustavljala liberalnim zahtevam. Ne narodna večina tedaj, ampak sedanji liberalni sistem je kriv, da se d e ž e la m nakladajo čedalje huja bremena, ki se bodo pa toliko časa še vedno p o m n o ž e v a 1 a, dokler s c ta sistema ne odpravi in deželam.ne vrne
pravica, da bodo vse deželne potrebe oskrbovale same po svojih razmerah in potrebah, ne pa kakor se jim bode ukazovalo od nemčur-ske liberalne večine, ki je osnovala sedanjo sistemo, da po njej gospoduje po vseh deželah.
Našim ljudem pa damo pomisliti: Če so se stroški deželni vsled liberalne sisteme vkljub vednemu upiranju narodne večine zbora deželnega v 12 letih pomnožili že na trikrat toliko, kako se bodo še le n a r a s 11 i, če nemčurski liberalci z a d o b e v č-čino in bodo gospodovali svojevoljno, n e d a b i s e jim mogla narodna stranka več ustavljati!
Adrcsa avstrijskih školov
Papežu Piju IX.
k petdesetletnici njegovega škofovanja.
(Dalje.)
Ko pa enega srca in enih ust vošila otročje ljubezni izrekamo, se nikakor ne moremo zdržati, da bi ob enem ne zadostili najprijetnejši dolžnosti vkupne hvaležnosti. Za vredno in pravično namreč spoznamo, izreči Ti z vesol-uim katoliškim svetom najglobokejšo zahvalo, kterega Te v toliko nevarnih časih najvdanejše častimo kot najslavnejšega nam podeljenega voditelja in najljubšega očeta, — kterega vidimo svetiti se ne le v neomadežani čistosti življenja in uajvečem svitu čednosti, ampak tudi v najvišji časti in vzvišenosti apostolj-skega prvaštva, — kterega občudujemo, ker med tolikimi stiskami in tako burnimi viharji dolžnosti najsvetejše službe svojo opravljaš z veselim obličjem, neprestrašeno vero in blagim duhom, ter trpiš do železja in se vdeležuješ trpljenja Kristusovega, — in kterega zarad tega proslavljamo z najhvaležnejšo pohvalo. Da Ti podamo znamenje te svoje hvaležnosti, posvetimo Ti ponovljeno spoznanje zveličavne edinosti in kanonične svoje pokorščine.
Ker je namreč vez edinosti, s ktero so izročene čede združene s škofi, škofje pa z najvišjim pastirjem, blaženim namestnikom Jezusa Kristusa samega, taka, da po pravici s sv. očeti spoznamo eno in nerazdeljeno škofovstvo, č gar del vsakteri pod skupno odgovornostjo poseduje : naša srca čisto po nobenem drugem poroštvu prave vere in po nobeni drugi potrditvi in veljavi škofovskega našega posvečenja ne hrepene, kakor po tisti, ktero nedvomljivo potrjuje, pomnožuje in dovršuje naša najtesneja in vedna zveza s svetim apostoljskim sedežem. Hočemo tedaj ne samo pred duhovenstvom in ljudstvom svojim, ampak tudi pred vsem svetom najslovesnejši spoznati, da smo v pravi in katoliški veri vtrjeni, ker pričamo, da smo z najtesnejšo vezijo vere in zvestobe zvezani s stolom sv. Petra, od koder se čisti sok ne-spridene glave steka po raznih krajih sveta. Tistega nepopačenega spoznanja čiste vere, kterega se Ti, sv. Oče, najvišji varuh in bra-nitelj tega zaklada, držiš iu ga učiš, se tudi mi z neoskrunljivo zvestobo držimo, ga potrdimo in branimo; tiste zavržljive zmote, ki so bile iznajdene, da bi uničile vero in zveličanje in ki se zlasti v naši dobi razširjajo brez sra-možljivosti, tiste zmote, ktere Ti obsojuješ in zametuješ, tudi mi enoglasno s Teboj kot zavržljive proglasimo, zavržemo in obsodimo.
Ko pa s Teboj delimo zaklad ene in tiste vere in zveličanja, podamo Ti še drug dokaz svojega pobožnega prizadevanja, namreč obljubo spoštovanja, pokorščine in zvestega so-
delovanja, ktero Ti dolžujemo kot najvišjemu duhovnu, očetu in pastirju, glavarju in vladarju vesolne cerkve.
če bi nas že slovesnost Tvoje škofovske petdesetletnice ne vabila, da zopet ponovimo to obljubo, bi nas moral k temu pripraviti in prisiliti vsaj Tvoj zapor, ki je priča zoper Boga in Maziljenca njegovega hrumeče nepokorščine, brezverstva in upora.
Iloteč tedaj obhajati jako pomenljiv dan Tvojega posvečenja spominjamo se hvaležno prav enake nam samim podarjene dobrote iu škofovske službe: iz oživljeuja te milosti želimo zajemati pogum in se zarad tega spo minjamo tudi prisege, s ktero so se pričeli božji darovi čez nas zlivati.
Zato bomo kakor vselej tako tudi sedaj in zmirom zvesti iu pokorni sv. Petru apo-steljnu in sv. Itimski cerkvi ter gospodu našemu Piju IX. in njegovim postavno sledujo-čim naslednikom. Pomočniki papeštva iu kraljestva sv. Petra hočemo biti braneč ju proti vsakemu človeku. Prizadevali si bodemo čast, pravice in veljavo sv. Rimske cerkve in najvišjega glavarja ohraniti, braniti, pomnožiti in pospešiti. Pravila sv. očetov, določbe in na-redbe, pridržke, podeljevanja, in zapovedi apostoljske bodemo iz vseh moči spolnovali in si prizadevali, da jih bodo spolnovali tudi drugi.
(Konec sledi.)
Z bojišča.
Ruski generalni štab dela prav pridno priprave za prehod čez Donavo, in ker voda jako hitro upada, se utegne vojna kmalo vzdigniti. Dotlej pa večjih dogodkov ni pričakovati, in vsa pozornost je obrnjena na turške ladije, ktere skušajo s torpedi uničiti.
Med Črnogorci in Turki pa se boji ponavljajo vsaki dan, na jugu pri Spuži in Pod-gorici, na severju pa pri Krstacu in v soteski Dugi. Krstac so Turki zasedli, Črnogorci pa so se umaknili v Pivo, skoz sotesko Dugo pa Turki ne morejo prodreti in dokler te soteske ue vzemo, je vse drugo prizadevanje zastonj. Tudi na jugu niso nič pridobili, dasi poročajo da vedno dalje dero na črnogorsko zemljo. Ko pridejo na pripraven kraj, jim bodo Črnogorci že pokazali, kaj da znajo. Bitva pri Krstacu je po nekem telegramu iz Kotora trpela 55 ur in Črnogorci so se umaknili v Banjam, veliki stan kneza pa prestavili nazaj v Ostrog.
V Aziji so Rusi med hudim streljanjem posadke rekognoscirali turške predtrdnjave pri Karsu. Turški glavni stan je pri Z e vinu ali Deviau in vsak čas pričakuje se glavna bitka. Iz Egipta so se vojaški oddelki Turkom na pomoč odpeljali na 10 parnikih.
Grki v Epiru so se začeli vzdigovati zoper Turke in upor se čedalje bolj razširja. Kakor poroča Reut. off., sklenila je tudi narodna skupščina na otoku Kandiji prijeti za orožje in pričakuje se splošen upor.
Politični pregled.
Avstrijske dežele.
V Ljubljani, 13. junija.
Ogerska kvotna deputacija, ki ima določiti, koliko bodo Madjari plačevali skupnih zneskov, v svojem poročilu nasvetuje za Ogersko '29 odstotkov; ministerstva sta bila na-svetovala dosedanjo razmero.
Vnanje države.
Turška zbornica je sklenila 6 milijonov liver vzeti na posodo in sicer po sili od vseh posestnikov, trgovcev in vradnikov. Prostovoljno ji pač nihče nič ne posodi.
Francoski poročnik pri papežu bil je boje na nagloma poklican v Pariz. — Grof Suvalov je vnanjim vladam izročil neko pismo, ki pa uima nič vznemirjevalnega.
Srbska narodna skupščina, pravijo, se 27. t. m. snide v Kragujevcu. Večina je za vojsko. Knez Milan iu ž njim vred Ristič, Protič, Lešjanin in Ilorvatovič odidejo jutri v Ploješti k caru ruskemu, kar se je vradno Turčiji naznanilo.
Iaa|>cž, so avstrijskemu sesarju na čestitko odgovorili z lastnoročnim pismom.
Izvirni dopisi.
'Mi Hribov litijskega okraja, 10. junija. Silno huda volilna borba nas čaka .v naSem okraju, ker se nemčurski duh že da)j časa pripravlja ua ta velikanski slučaj. Ze večkrat so nemčurski agitatorji hodili po naših hribih in ljudem pravili, da ue bo nihče za župana postavljen, kdor ue bo vraiiuikov volil za deželni zbor. Naše ljudi pa črnijo, da so hudo zapravljali v zadnji šestletni dobi, ter so kmetom celo žugali, da bo moral vsakdo 7 gld. več davka plačevati za norišnico v Ljubljani in še veliko druzega. 10. t. m. je eden izmed njih celo v vradniji rekel: Možje, kdor bo volil farja ali pa kakega župana, naj mu vsaki kar zaušnico da, ker ti naj sc ne volijo, ampak vraduiki, ki kaj umejo. Da se je to resnično govorilo, lahko dokažemo s pričami, če bi bilo treba. Pa naše kmečko ljudstvo ni te vere, da bi bili vradniki najboljši zastopniki kmečkega ljudstva. Ni še pozabilo, in tudi ne bo moglo lahko pozabiti, s kako ojstrostjo so se lansko spomlad po eksekucijonu izterje-viili davki; dasiravno je bila spomlad jako huda, je vendar romal vojak od hiše do hiše. Nobena prošnja ni bila uslišana. Dolgo dolgo že nobeden okrajni glavar razun sedanjega ni pošiljal vojakov po naših hribih, pa so vendar ljudje davke odrajtovali. Toraj možje, kakor so se Moravčani izrazili, da vsi za enga in eden za vse, tako bodimo tudi mi hribovci v litijskem okraji vsi za enega in zmaga bo gotovo naša. Saj moža imamo tacega, da se mu smemo vsi brez skrbi zaupati in menim, da je pri nas malo takih, da bi ga ne poznali? Je tudi pri nas nekaj uemf.kutarskih privržencev, ki pa še toliko nemščine ne umejo, da bi vedeli, kaj se pravi kruh, in ki so še toliko neumni, da vse store, če jim le kak škric da lepo besedo. Vradniki služijo vladi, in ob enem ne morejo služiti tudi kmetu, če bi vradniki najbolje skrbeli za ljudstvo, bi nam prav nič ne bilo treba poslancev voliti, ampak vradniki naj bi vse opravili sami. Ker imajo tedaj naši poslanci varovati nas, da nam nihče ne bode delal krivice, volimo take može, ki se bodo v resuici za nas potegovali in naše pravice nevstrašeno branili.
Iz, šentviške okolice na Dolenjskem, 8. junija. V nedeljo 3. t. m. popoludne se je primerilo , da so se naši domači fantje nekoliko sporekli in stepli, ter nekega tovarša nekoliko opraskali. Ko to naš rano-celnik izve, gre še tisti dan fanta na dom ogledat, iu spoznal je sam, da ui nobene nevarnosti, in da jc bil fant le nekoliko vinjen. Vendar pa je reč naznanil okrajnemu zdravniku, iu v pondeljek 4. t. m. prišla je k naui komisija, če pomislimo, da je fant, ki je bil le nekoliko po glavi opraskan, še tisti večer s svojimi tovarši hodil po vaseh ter veselo ukal in prepeval, moramo pač reči: čemu to ? Glede na to pa, da taka komisija pri nas stane 60 do 90 gld., ki se morajo iz občinske blagajnice plačevati, vprašamo tiste neinškutarske
agitatorje, ki so nam prigovarjali, da naj volimo nemčurske poslance, ki nam bodo davek zmanjšali: Se li davek na ta način zmanjšuje, da se občinski blagajnici napravi 60 do 90 gld. nepotrebnih stroškov?
Sicer naj Vam pa še naznanim , da naši župani, kterih je 24, nameravajo vložiti prošnjo, da bi se v Višnjigori nastavil c. kr. okr. zdravnik. Ker smo glede zdravstvenih razmer po deželi še jako na slabem, se za trdno nadejamo, da se bode prošnja županov naših uslišala. Če dobimo dobrega zdravnika, kakor pričakujemo, se ga bodo ljudje iz vse šent-vidske okolice poprijeli, protivniki naroda našega pa bodo potem kmalo videli in čutili, kedo da pri nas zdržuje zdravnike, ali nemškutarji ali Slovenci?
Pristavck vredništva: Slišimo, da šentvid-ski ranoceluik imenuje svojo lastnino eno najlepših posestev v Št. Vidu. Bi li ne hotel povedati , koliko delov za nakup tega posestva si je pridobil od Slovencev in koliko od Nemcev? Kakor mi sodimo, imel je med 100 bolniki komaj enega Nemca. Pamet in previdnost pa morata slehernega učiti, kako naj z ljudmi ravna. Tudi skušnja uči, da se časi spreminjajo, nemška prislovica pa pravi: Wer \Vind siiet, \vird Sturm iirndten (iz sape nastane vihar).
I z št. Jerneja, 4. junija. Strmeli smo, da nam je zastala skoraj sapa bravši v ,,Vaterland-u" od 2. t. m. telegram, daje bila namerovana razsvetljava ljubljanskega mesta na čast Piju IX. vradno zabranjena in prepovedana. Tukaj pa smo čisto priprosto in z mirno vestjo, ki nam v tem ni očitala najmanjše pregrehe niti zoper božje niti zoper ktere koli državne postave, v soboto zvečer veseli ogledovali razsvetljavo že samega po sebi prijetnega Št. Jerneja, ki je razsvitljen imel podobo malega mesta. Komaj je v soboto ob s. uri na večer strel možnarjev in ubrano zvo-neuje jelo naznanjati pomen napovedane slovesnosti prihodnjega dne, kar se na mah vsa okna jamejo svetiti v različnih barvah. Visoko gori v stolpu cerkvenem kakor na posameznih hišah vrtili so se prozorni, mnogobarvni baloni in brati je bilo dokaj primernih napisov kakor: Poglavarju kršanstva; slava Piju; Rog ga nam ohrani; živeli sv. Oče! itd. Novejša podoba sv. Očeta bila je na ogled izpostavljena nad velikem cerkveuem vhodom in druga bila je v cerkvi s primernim napisom : „Bog daj zmago sv. cerkvi", da si jih je vsakdo lahko ogledal in vedel, komu da velja slovesnost. Skor čisto nenadna, nikakor ne konian-dirana razsvetljava privabila jc na ufico polno domačega prebivalstva in iz bližjih vasi občudovat izvanredni prizor; radostno in veselega obraza hodi gori iu dol, ter se ne more ua-gledati in ne ve, komu bi dala večo pohvalo, ker so celo na stebrih ob cesti za ograjo zi-dauih gorele sveče! Vrle pevke domače in nekaj slučajno navzočih pevcev zapeli so na trgu papeževo himno in venec druzih pesmi. Po vaseh na ravnem iu po hribih so streljali in žgali velike kresove, kakoršnih je bilo viditi in šteti gotovo nad sto. Celo visoko na Gorjancih, kjer je stala nekdaj cerkev sv. Nikolaja, ktera se bo neki na splošno željo zopet zidala, in na daljnem K umu so pričale goreče gromade, da je živelj prebivalcev Kranjske še nepokvarjen, veren iu da ima še srce za svete resnice iu za njihue oznanovalce, pred vsem za prvaka Pija, kteremu je veljala ta slovesnost. Javno tedaj smemo izreči v obče poštenim iu dobrim farauom : Ča^t Šeut-jernpjcem!
Ik Italijanskega, 7. junija. Rim zapustivši, ne morem si kaj, da ne bi še pisal nekaj vrstic. Pred 3. junijem je bilo sim ter tje slišati, da utegnejo omenjeni dan priti sv. Oče v baziliko sv. Petra, da bi bla goslovili vso trumo romarjev in vseh druzih zvestih otrok. Bila je 3. junija sicer tudi v cerkvi sv. Petra kakor povsod drugod služba Božja v ta namen, pa sv. Oče se uiso prikazali očitno in obhajali so svojo petdesetletnico sami prav na tihem in kazali tako svetu, da so „in vin-culis". Kakor sedaj ni brez pomena, da so bili pred petdesetimi leti v cerkvi sv. Petra v verigah za škofa posvečeni, tako tudi zdaj ui brez pomena, da se njih petdesetletnica v ravno tisti cerkvi obhaja. Kdor koli je bil tedaj prišel 3. junija k svetemu Petru, iuje ondi zvedil, da svetega Očeta ne bo, je hitel, kar mogoče k cerkvi sv. Petra v verigah. Toda, ko pride tje, ni bilo mogoče več naprej, ker pridniši in bolj podučeni so si bili prilastili že poprej vso cerkev in ves veliki prostor pred cerkvijo. Bilo je zbranih vernikov, kakor se mi je pripovedovalo nad 100.000, ker prihiteli so bili romarji posebno na omenjeni dan od vseh krajev. Pontitikalno mašo je imel kardinal Simeoni, kteremu je služilo veliko število drugih kardinalov, nadškofov, škofov in premnogi duhovni. Poseben vtisek name je naredila cerkev; zakaj vsa okna so bila popolnoma zagrnjena, cerkev znotraj z rudečim škrlatom in zlatimi portami skorej popolnoma prevlečena in razsvetljena je bila po žaru neštevilnih sveč. Na obeh straneh cerkve je viselo namreč več ko 100 lustrov, na vsakem stebru so bili več-ročnati svečniki in zraven tega gorele so še vse druge luči na vseh altarjih. Nad velikimi vratmi zunaj cerkve pa je bila podoba, ki je kazala posvečevanje Pija IX. v škofa pred 50. leti s podpisom :
Deo Servatori, quod
Pius IX Pont. Max. Quinquagesimo Esseunte Anno, ex quo Episcopus Heic Consecratus Est Salvus Sospes in Ecclesia Imperat, Laudes immortales et Gratiae Ut idem Pater. Pastor, Princeps insuperabilis Catholici nominis Triumphum perficiat Ad s. Petri. Apost. Laureata vineula
Urbis et Orbis supplicatio.} Danes sem se peljal z neko imenitno družbo iz Minsterja. Ta mi je pripovedovala, da so bili Nemci najpoprej po posameznih škofijah ločeni, sprejeti od svojih višjih dušnih pastirjev, ki so zdaj pregnani od Bismarka, kterega je sv. Oče menda Atili primerjal. Ne eno oko ni ostalo suho, ampak vsi so se jokali veselja in ginljivosti, ko so zopet slišali svoje škofe, namreč, škofa iz Paderborna, Minsterja, Eihstiidta, Regensburga, Mainza in Kolonija, in jih slišali v pregnanstvu. Prav ginljivo pa je moralo biti, ko vsa truma okoli 1000 oseb, ki je bila zbrana v veliki dvorani, zapoje zahvalno pesem.
Vprašam, ali vse to ne opominja, da živijo verni in stanovitni kristjani zopet v časih prvih kristjanov? Toda le srčnost! ,,Per cru-cem ad lucem" in zmaga bode gotovo.
Vsa ta vnema vernikov za sveto cerkev, kakor upam, tudi pri Lahih ne bode ostala brez dušne koristi. Kakor sem se namreč prepričal po mestih, v kterih sem se mudil, ne sodeč deželanov, s kterimi nisem imel kaj opraviti, so mestjani precej mrzli za versko reč. Da bi tudi ti gorečniši postali, naj jim služi v zgled vnema romarjev, ki so storili tako dolge popot-vanja in se obnašali v večnem mestu v resnici
kristjanom dostojno. Kolikor se zdaj vidi, je framazone res tudi že sram, ker se sami niso mogli bolj blamirati, kakor se je zgodilo Lahi praznujejo vsako leto prvo nedeljo mesea rožnika začetek svoje vstave in sicer Piemon-tezi 30. in Lahi sploh 7. letno praznovanje. Napenjali so se letos, kar najbolj mogoče, da bi to slovesno naredili, ali kakor so premišljevali, jim ni bilo po godu. Menili so, ako razsvetlimo mesto, se ne bo vedelo, ali velja papežu ali kralju, in skoraj da bo vsak rekel, da velja papežu, in isto tako je v druzih rečeh. Zarad tega je zadnjič vlada sklenila, da ne bo razsvetljave, da se ne bo streljalo, ampak da bodo le kralju svoje voščila izrekli in da bodo vojaške godbe na očitnih krajih igrale. Laški liberalni listi zdaj sami pišejo, da mora liberalce sram biti, nasproti pa potrjujejo, da papeževa petdesetletnica je bila veličastna!
Domače novice-
V Ljubljani 14, juuija.
(Zadnji »Slovenec") od 12. t. m. je bil konfisciran zarad dopisa „iz trebanskega volilnega okraja". Napravili smo bili drug popravljen natis.
(Trojne lavretanske litanije.) Te litanije je vravnal in čveteroglasno postavil čast. P. Angelik Hribar. Založil pa jih je frančiškanski samostan in tiskala Klein in Kovač. Pri prvih je harmonizirani koral iz „Processionale Rom." Druge so star slovenski in tretje latinski na-pev, postavljen čveteroglasno. Prve bode danes ob 6. popoldne v frančiškanski cerkvi pel on-dotni kor. Dobivajo se pri g. Gerberju pa tudi v frančiškanskem samostanu. Cena jim je 15 kr.
(Na vošilni adresi), ktero je katoliška družba kranjska izročila sv. Očetu, bilo je, kakor se nam piše, 45 000 osebnih podpisov, takih pa, ki so jih podpisali župniki in župani v imenu župnij in srenj gotovo čez 70.000, iz nekterih okrajev, kakor iz Trebanjskega, Le-skovšega in drugih, kterih ni moč vseh našteti, bilo jih je posebno veliko. Zastopani so bili s podpisi vsi stanovi, od bornega kmetovalca, do največih posestnikov in grajščakov, baronov grofov in knezov, kar najbolje priča, da se katoliška družba sklenivši adreso ni lotila praznega dela, ampak da je z nabiranjem podpisov vstregla katoliškim Slovencem. Če bi bilo šlo po volji nekterih, bi sv. Oče papež o svoji redki slovesnosti ne bili prejeli ne enega vošila. Včasih je preveliko modrovanje — nespamet.
(K smrti na vislicah) obsojena je bila 11. t. m. od porotne sodnije cigararica H. Povše, ki je bila pred nekimi tedni svoje okoli leta staro dete pri črnuškem mostu vrgla v Savo, kakor smo o svojem času poročali.
(Nesreča.) Neki šolarček sunil je 12. t. m. nekega tovarša pri šentjakobskem mostu menda iz otročje norčavosti tako nesrečno, da je padel čez ograjo na kamniti tlak ob Ljubljanici in si razbil glavo ter zlomil tudi roko. Umrl sicer ni, vendar je rana jako nevarna.
(Volilen oklic naših nemŠkutarjev), kterega smo že prerešetali o današnjem vvodnem članku, med drugimi budalostmi tudi pravi, da duhovniki so lehko pritrdili zidanju nove norišnice, „ker duhovniki davka ne plačujejo". To najbolj priča, kako zloben insleparskje omenjeni oklic. Duhovniki ne plačujejo le od posestev svojih in cerkvenih navadnih zemljišuih in hišnih davkov, ampak tudi dohodninski davek, in razun tega še tako imeuovano „Aequivalentgebuhr1' in davek za verski zaklad , ki je pri večjih farah jako velik. Teh poslednjih davkov drugi
ljudje nimajo, in vendar nemčurski oklic trdi, da duhovniki davkov ne plačujejo.
(C. g. Josip Jaklič), kaplau v Trebnjem, dobil je faro Stari log (Altlack) na Kočevskem.
(Čitalnična restavracija) bila je v pondeljek zvečer slovesno odprta. Sodelovala je vojaška godba. Občinstva je bilo veliko in vse hvali izvrstno pijačo in okusno jedilo. Prijazni gospodar in gospodinja sta si prizadevala potreči vsem najbolje, pa neki natakar-ski „strik" naredil je nekaj zmešnjav pri postrežbi, kterim bode g. gostiluičar v prihodnje že vedel v okom priti.
— Imenovanje. G. U r b a s , profesor v Trstu, in g. Križni č, učitelj na učiteljski pripravnici v Kopru sta imenovana za okrajna šolska nadzornika, iu sicer prvi za koperski okraj, drugi pa za Pazin in Pulj
Umrli so:
Od 1. do G. jnnija: Pr. Pogačar, mestni sluga 77 I., za pljučnico. Jožefa Brgles, kajž. o. 4 m., za hujšanjem. Marka GusI, davkar v pokoji 72 1., za vtriplj pluč, Fr. Kiistner, gost. s. 26 1., Johana Berzin, pek. h., 16 1., Marija Jančar, eigararca 26 1., vsi za jetiko, Jera Vidmar, tesar, v. 75 1., Jernej Ogrinc, gostač, oba za vtriplj. pluč. Janez Malič, čevlja, o. 6 1., za bramorko. Antonija Morjan, kondukt. h. 11 1., za jetiko. Ludvik Jeglič, miz- o. 10 m., za vodeno glavo, Franca Keber, ključ, b, 12 I., za davico. Koza Benda, vrad. o. 10 m., za vodeno glavo, Maria Vertač, kuharica 30 1., za vročinsko boleznijo. Teodor 13ric, sodnikov sin, 9 1., za vtriplj. srca. Artur Schaffer, denar. ofic. s. 14'/2 1., za sušico. Pavi Calk, tekalec 46 1., za jetiko. Terezija Marinko, želez. del. o. 19 1., za davico. Katarina Keven, del. 53 1., za bramorko. Maria Ursič, gostinj 50 1., za oslabljenjem.
Trleicrnflčnr denarne cene 13. junija. Papirna renta 60.85 — Srebrna renta 66.30 — Zlata renta 72 50. — lH60let.no državno posojilo 111.50 Banhin« akcije 780 — Kraditne nkcM« 112.30 — London 125.75 — Sr«br, 11175.— Cos. Itr cekini 5.98 -20-Iranltov 10 07,
Dcnarstvene cene. 12. junija.
Državni fondi.	Denar. Blago
5% avstrijska papirna renta ....	61.36 61.66
&"'„ renta v srebru............60 46 66.60
4% renta v zlatu (davka prosta) . .	76.90 73.10
Srečke (loži) 1864. 1..............108.75 j 109.25
„ „ 1860. 1.. celi.....11175 112,—
„ „ 1860. 1., petinke . . .120—121.—
Premijski listi 1864. L,......132,— 131.60
Zemljiščine odveznice.
Stajarske po 5°/0 ................97,— 98.—
Kranjske, koroške in primorske po 5",	95 — 96,—
Ogerske po 5"/,.........73 25 74.—
Hrvaške in slavonske po 5°/, . . . .	85.— 87.—
Sedmograške po 50/0 ............72.— 72.50
Delnice (akcije),
Nacijonalne banke..............780,— 782.—
Unionske banke ... ....	46.25 46.50
Kreditne akcije................143.70 143.90
Nižoavstr. eskomptne družbe ....	645,— 655 —
Anglo-avstr. banke..............69.50 70.—
Srečke (loži).
Kreditne po 100 gld. a. v. .	162.70 163.25
Tržaške „ 100 ., k. d. .	119,— 121.—
„ 50 „ „ ,, .	60.— 61,-
Budenske „ 40 gld. a. v. .	30.50 31.—
Salmove „ 40 „ „ „ .	39,— 39.50
Palffi-jeve „ 40 „ ..........28 — 28 50
Clary-jeve „ 40 „ „ ,, .	29 50 30.50
St. Genois „ 40 „ „ „ .	26.50 27.—
Wiudiseligriitz-ove „ 20 „ ,, „ ,	25,— 25.50
Waldst,ein-ove „ 40 „ „ „ .	23.25 23.75 Srebro in zlato.
Ces. cekini . . . •............6.96 5.98
Napoieonsd'or.........10.03 10.31
Srebro..........111.50 ,111.70
Službe išče
dobro izurjen občinski tajnik , ki tako službo že več let opravlja. Zmožen je slovenskega in semškega jezika; skaže se lahko z dobrimi spričali.
Piše naj sc mu z napisom »F. na Mirni. Post Neudeg,	(2)