GLAS NARODA i The largest Slovana Dafly b |! the United Stat«. list slovenskih delavcev ▼ Ameriki. and legal Holidays. 75,000 TELETOM; OHAlies S-3878 No. 33. — Stev. 33. Entered as Second Cla» Matter September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: GHelsea 3—3878 NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 8, 1936.—SOBOTA, 8. FEBRUARJA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. LASKA VLADA SE PRIPRAVLJA NA EVROPSKO VOJNO Uradniki U. M. Workers zavrnili povišanje plač KONEC STAVKE VPEKIN, ILL. Trgovci so zavzeli stališče proti stavkarjem. Delavska organizacija je naznanila konec stavke« PEKIN, 111., 7. februarja. — Ko je 1200 trgovcev* in obrtnikov, katere je sklicala trgovska zbornica, na svojem zborovanju sklenilo, da bodo svoje trgovine in delavnice, ki so bile v sredo popoldne na odredbo stavkarjev zaprte, v četrtek zjutraj ob 8 zopet odprli, je delavska organizacija Trades and Labor Assembly naznanila, da je splošna stavka preklicana. Navzlic temu, da je v mestu nastalo običajno trgovsko življenje, je v 7 milj oddaljenem mestu Peoria še vedno pripravljenih 350 vojakov, da morejo takoj poseči v morebitne nemire. Razun toga »pa je državni pravdnik tudi obljubil, da bo uvedel preiskavo o izgredih, pri katerih je bil znatno poškodovan Claronce Kupp, ki svojega podjetja za posojevanje avtomobilov ni zaprl. Splošna stavka se je razvila iz stavke delavcev pri American Distilling Company ter je zavzela tako velik obseg, da so stavkarji celo ovirali mestno upravo in zahtevali, da župan odstavi .-policijskega načelnika lfarryja Donahue. Konec splošne stavke delavci utemeljujejo s tem, da je ravnatelj državnega delavskega urada, Martin DuHkin, obvestil Trades and Labor Assembly, da je American Distilling Company pripravljena na s-porazum. Stavkarji pa so obenem naznanili, da bodo še dalje zahtevali, da je Donahuc-odstavljen. Župan Sehurman je označil konec splošne stavke za zmago oblasti reda in postave. Vodstvo stavke je naznanilo, da bodo pogajanja z American Distillii^ Company uspela. Najbrže bo sporazum med tvrdko in delavci že v nekaj dneh podpisan. Stavkarji so zahtevali stalno zaposlenje. Do sedaj je tvrdka samo od časa do časa poklicala potrebne delavce na delo. NI SE JIH SE NAVELIČAL NEVADA, Mo., 5. feb. — Tukaj se je poročil 91 letni R. C. Elder To je bila v teku šestih mesecev že njegova druga poroka. 19. avgusta se je poročil z Mrs. Mary Kcmkler, ki se je pa že meseca oktobra ločila od njega. Včeraj je stal zopet pred oltarjem in sicer z 651etno Mary Price. Advertise in "Gifts Naroda* HAUPTMANN SE NE MORE IZGGNITI STOLU General, pravdnik Cum-mings ne bo pomagal pri preiskavi. — Preiskovalni oblasti pa so na razpolago vse listine. WASHINGTON, D. C., februarja. — Generalni pravdnik Cummings je rekel, da ne bo dal zveznih detektivov na razpofago za preiskavo odve-dbe Lindberghgovega otroka, da pa so vse tozadevne listine v justičnem dopartmentu preiskovalni oblasti vedno na razpolago. "V Lindbergliovem cluča-ju se od Hauptmannove aretacije ni dogodilo nič važnega/1 je rcnkel Cummings na seji s časnikarskimi poročevalci. — "Toda vse listine, ki so v pojesti justičnega urada, so na razpolago vsaki oblasti, ki preiskuje Lindbergliov slučaj. "Vse podatke, ki smo jih i-meli, smo že izročili državni policiji v New Jersey in boino tako nadaljevali in dali vse, kar t>o prišlo do nas, obvestila, govorice, pisma itd. na razpolago. '' Cummings je časnikarskim poročevalcem povedal, da ostane pri svoji izjavi, ki jo je podal 10. oktobra, 1934, ko je naznanil, da se je ju stični department umaknil preiskavi Lindbergliove zadeve. Njegovo stališče se od tedaj ni izpreme-nilo in kar se tiče zveznih detektivov, je Lindbergliov slučaj zaključen. PREM0GAR JEM BO DO V0UEN0 DELATI TUDI OB SOBOTAH WASHINGTON, D. C., 7 februarja. — Malo pred zaključkom konvencije United Mine Workers je bilo sklenjeno, da bo dovoljeno premogarjem delati tudi ob sobotah, ker preti deželi resno pomanjkanje premoga. JAPONCI VOHUNIJO OKOLI ALASKE Poslanec Sirovich kaze na žolto nevarnost. — Japonci poznajo Ala-sko bolj kot Amerikan- ci. NEMŠKI ŽIDI V STRAHU BERLIN, Nemčija, 6. feb.— Naziji, ki so mnenja, da umor Wilhelma Gustloffa opravičuje njihovo preganjanje židov, so prisegli, da bodo še poostrili svojo protižidovsko gonjo. Hitlerjev list "Voelkischer Beobacliter" zahteva brezobzirno izvedbo pr^tižidovskih postav, ker je bil v Davosu u-morjen njihov agent, katerega je umoril jugoslovanski dijak, ki je žid. Hitlerjev list pravi med drugim: 1 'Ob krsti ustreljenega voditelju nazijske stranke nazij-ska Nemčija obnavlja svojo prisego, da tbo za večne čase varovala nemški narod pred sužnostjo mednarodnega židov-stva." Nemški žid je se opravičeno boje, da bodo naziji pričeli proti njim brezobzirno gonjo. Vse nemško časopisje poživlja vise narode, da enkrat izpre-vklijo, da delovanje Židov ogroža svetovni mir. Vse nazijske organizacije po celem svetu so bile pozvane, da v spomin u-morjenega Gustloffa razobesijo svoje zastave na poldrogu. WASHINGTON, I>. C., 7. februarja. — Pred odborom za trgovsko mornarico poslanske zbornice sta demokratski poslanec Sirovich iz New Yorka in demokratski delegati iz Ala-ke Dimond- zatrjevala, da po«l krinko ribolova Japonci vohunijo ob obrežju Alaske in Aleutskih otokov. Sirovich je rekel: 4 4 Japonske ribiške ladje merijo globočino morja, fotografirajo ter iščejo primerne kraje za letališča." Dalje je rekel Sirovich, da bo Jaijonska v slučaju vojne zasedla A laško in da bo do tam pošiljala za japonsko lirano potrebne ribe. Sirovich je obžaloval, da je obramba Alaske in Aleutskih otokov nezadostna, tako da bi mogel sovražnik te kraje porabiti za postojanko za podmorske čolne in za vojaške' aeroplane. Dimond je Sirovicliu pritrjeval in rekel naslednje: " Japonci vedo najmanj toliko, ali pa Še več kot mi, o obrežju Alaske in Aleutov. Skupine njihovih zemljemereev se niti najmanj ne zmenijo za mejo treh milj. Včasih prihajajo celo na suho in tam, kot na ladjah, jim obiskovalci niso dobrodošli. Imam zaprisežene izjave o delovanju teh japonskih ribiških ladij in sem jih izročil pristojnim oblastim.'* Tekom devetih dni je konvencija sklenila naslednje: 1. Svojemu predsedniku J. L. Lewisu je zvišala plačo od $12,000 na $25,000 in je tudi drugim uradnikom zvišala plače. 2. Dovolila je izvrševalnemu odboru, da premogarska unija izstopi iz delavske federacije, ako se odboru zdi primerno. 3. Odobrila je kandidaturo predsednika Roosevelta za zo-petno izvolitev in odločila, da unija prispeva v sklad za demokratično kampanjo. Glavni odbor ima nalogo pogajati se z lastnikom rovov za novo pogodbo, ker poteče stara pogodba 31. maja, 1937. Predno so se delegati razšli, so doživeli novo presenečenje. Vsi izvršilni odborniki, katerim je konvencija zvišala plače, so se pojavili na odru ter izjavili, da zvišanja ne sprejmejo. Dobivali bodo torej dosedanje plače. Predsednik John L. Lewis je rekel: — — Iskreno se vam zahvaljujemo za priznanje, toda povišanje plač odklanjamo. Obljubljamo pa, da bomo zastavili vse svoje moči za napredek organizacije. STRAH PRED S0VJ. RUSIJO OVIRA ZVEZO Dunaj se boji, da bi se socijalisti vrnili k moči. — Rusija bo stopila na mesto Italije. KITAJSKA KUPUJE OROŽJE WASHINGTON, D. C., 6. februarja. — V januarju je Kitajska v Združenih državah kupila mnogo več orožja, kot katerakoli druga država. Kitajska je kupila aeroplane za $2,791,000, strojne puške za $125,000, granate za $86,950 in stroje za aereoplane za $40,000. •Skupna vrednost vojaških naročil Kitajske v januarju znaša $3,055.395. PARIZ, Francija, 7. feb. — Načrt francoskega zunanjega ministra Flandina, da bi mesto Italije mogočna Rusija jamčila za mir in status quo v podonavskih državah, je pri mnogih državah izzval pomisleke. Avstrijski polkancler knez Starhemberg, ki je v Londonu in Parizu zadel na odločen odpor proti obnovitvi avstrijske monarhije, se je slednjič vdal in je opustil ta načrt in je šel celo tako daleč, da je nadvojvodi Otonu, ki je hotel v Parizu ž njim govoriti, obrnil hrbet, toda sedaj kaže Dunaj bojazen, da bo naraščajoči ruski vpliv dovedel samo do tega, da bo sedanja avstrijska vlada omajana in da bodo prišli socijalisti zopet do moči. Avstrijska vlada je fašistična in 'bi bil v resnici čuden preobrat visoke imperialistične politike, ako bi komunistična Rusija šla roko v roki s fašistično Avstrijo. Poleg tega pa je jugoslovanski regent princ Pavel Flandl-nu izrazil svojo bojazen, da bi ta politična prememba v Po-donavju napotila Italijo, da bi se zvezala z Nemčijo in bi Jugoslavija občutila vso silo italijanske vojske. EMBARGO NA PETROLEJ BI MOGLI ITALIJANI PRENESTI KVEČJEMU SEDEM MESECEV RDEtILO POVZROČILO LOČITEV ZAKONA Newvorskemu sodniku Sehoen-tagu je povedala Carolina She-nay sledečo žalostno zgodbo: — Ko pride moj mož domov, ima na ovratniku rdeče madeže. Madeži so od lipsticka. Mož se je izgovarjal, da ima v pisarni opraviti s knjigami, ki imajo rdečo obrezo. Izgovor se je pa zdel sodniku jalov in je ločil zakonca. Mož bo moral plačevati svoji ločeni ženi po petindvajset dolarje^ na teden. Naročite se na "Glas Naroda " največji slovenski dnevnik v Združenih državah* NEMČIJA GRADI VOJNO BRODOVJE LONDON, Anglija, 6. feb. — Naglo naraščajoča nova nemška vojna mornarica je vrgla senco na mornariško konferenco v Londonu, kjer se angleški in francoski delegati nikakor ne morejo sporazumeti, ako bi tudi Nemčijo povabili na konferenco. . Po nekaterih poročilih, ki pa niso potrjena, je Nemčija do sedaj zgradila že več bojnih ladij, kot pa je domnevala Anglija, ko je lansko poletje sklenila mornariško pogodbo v. Nemčijo. Tedaj so Nemci rekli, da bodo v petih letih zgradili pet kr>-žark. sedaj pa so Nemci obvestili angleško admiraliteto, da »bodo križarke zgrajene do poletja prihodnjega leta. VOJNA MED ANGLIJO IN JAPONSKO NEIZOGIBNA LONDON, Anglija, 6. feb. — Admiral japonske vojne mornarice Totaiši Maru je izdal knjigo z naslovom "Japonska se mora boriti z Anglijo". V knjigi je rečeno, da je vojna med Anglijo in Japonsko neizogibna. — Japonski ostajata samo dve poti, — pravi admiral. — Ali naj se preneha širiti ali na j ji pa Anglija prostovoljno dovoli, da razširi svoje meje. Če i ji Anglija zlepa ne bo dovolila, bo Japonska s silo vzela, kar potrebuje. Anglija ima silno dosti kolonij in jih lahko brez škode nekaj Japonski odstopi. Japonska jih nima, pa jih potrebuje. Za Anglijo je najbolje, da se nekoliko poniža. VELIKE POPOLAVE V MACEDONIJI ATENE, Grška, 6. feb. — Vsled hudih nalivov so v vzhodni Macedoniji nastale velike poplave. Železniški promet je zelo oviran in vasi Kremasti, Tyrnos, Eliopetra, Ersima in Evaglos so pod vodo. Velesile niso stavile novih mirovnih pogojev. — Maršal Badoglio bo odpoklican. — Vodil bo oboroževanje za slučaj evropske vojne. — Zaloge petroleja bodo kmalu pošle. — Anglija ne preskrbuje Abesincev z dum-dum kroglami. RIM, Italija, 7. feb ruarja. — Italijansko časopisje zopet razpravlja o angleško-francoskih mirovnih pogojify, ki so bili predloženi Mussoliniju v decembru, vsled česar so nastala domnevanja, da ponujajo velesile nove mirovne pogoje. Na odgovornem mestu so bile vse slične govorice zanikane. Tudi diplomatični krogi dvomijo, da bi Anglija ali pa Francija posamezno stavila mirovne pogoje. Najvišji obrambni svet se je pod predsedstvom Mussolinija ta teden že drugič sestal in je razpravljal o možni evropski vojni. V zvezi s tem so razšir jene govorice, da bo vrhovni poveljnik v Afriki maršal Pietro Badoglio v kratkem odpoklican in bo zopet prevzel svoj stari urad kot šef generalnega štaba. Njegova naloga bo postaviti italijansko obrambno silo na višek za slučaj, da pride do evropske vojne. Uradni krogi pa nočejo ničesar vedeti o Badogli-jevem odpoklicu, toda zadrže se ravno tako kot v času, predno je bil odpoklican general de Bono, na čigar mesto je prišel maršal Badoglio. Fašistična stranka bo tudi v bodoče militarizira-na, ne samo kar se tiče vojaškega vežbanja, temveč z ozirom na nove naloge, ki so za njo namenjene. Zr. slučaj evropske vojne bo vojaška stranka še bolj kot sedaj prevzela skrb za red. Najbrže se fašistična vlada pripravlja na to, ker se boji nemirov, ako bi prišlo do evropske vojne. Tajnik fašistične stranke Achille Starace j e predsedoval na zborovanju najvišjih uradnikov stranke iz vseh delov Italije. Zborovanje je sklenilo, da prevzamejo višji armadni častniki, ki so člani fašistične stranke, važno nalogo za militarizaci-jo stranke. Za slučaj vojne bi fašistična stranka med drugim skrbela za izpraznjenje obrežnih mest, za raž-delitev mask proti plinom, skrbela bi za zračno obrambo mest in drugo. Pred sejo najvišjega obrambnega sveta je Mussolini sprejel poveljnike vseh vojaških zborov, ki so prišli v Rim. Z njimi se je posvetoval eno uro. 2ENEVA, bvica, 7. februarja. — Izvedenci v trgovini s petrolejem so slednjič dognali, da bi mogla Italija embargo na petrolej prenesti kvečjemu šest ali sedem mesecev. Italijanske zaloge bi zadostovale samo za toliko časa. V mirnem času potrebuje Italija 1,500,000 ton petroleja na leto, vsled vojne pa 2,500,000 ton. Izdelovanje nadomestil za petrolej pa še ni tako napredovalo, da bi mogla Italija nadaljevati z vojno brez petroleja. Ako bi Italija mesto bencina rabila alkohol, bi ga mogla pokriti samo 15 odstotkov, kar ga potrebuje. Angleška vlada v posebnem poročilu na Ligo narodov odločno zanikuje, da bi preskrbovala a-besinsko vojsko z dum-dum kroglami. Italijani trdijo, da je bilo mnogo italijanskih vojakov ustreljenih z dum-dum kroglami, ki so angleškega izvora. _______________ _j *n T *A " * ** ^" New York, Saturday, February 8, 1936 THE LAliCKST SLOVENE DAILY IN V. V. 'A. Glas Naroda9' ■iOTKNIC P0BU8BIMQ COXTANI CA OMptntkal "SLABNillOl' at MM rmii) Dty Uxotpt Solldaja fe pal Mt «•• la pal Za Sobaottpaoa Yearly 96.00 flrtejjto pmnlkOT. podplaa ta oaataoatl m d PO Momv Order. Pri » fawil prajfaja Mvallgga m prioMoJejo. Denar naj aa bUf«m>£J kraja naročnikov, prosimo, da a* i hitreje "ALAS NAfiODA", SIC W. 1Mb CHdaa M. I. nad enajst milijonov nezaposlenih Ameriška Delavska Federacija je ugotovila, da je bilo meseca decembra v Združenih državah 11,401,000 nezaposlenih. Delavskim organizacijam se torej v bližnji bodočnosti nič kaj dobrega ne obetal Pičlo število nezaposlenih bo sicer dobilo" v tekočem letu začasno delo, trajnejša izboljšanja pa ne bo. Večina nezaposlenih bo tudi vbodoče odvisna od reliefa oziroma od vladnih zasilnih programov. Meseca novembra lanskega leta je bilo v deželi 11,672,000 ljudi brez dela; meseca oktobra 11,789,000; meseca septembra 1 J,449,000, avgusta meseca pa 12,653,000. Največ nezaposlenih je bilo meseca marca 1933 in sicer 15,658,000, najmanj pa leta 1929, ko jih je bilo le 1,864,000. Da bi v industrijah zavladale normalne razmere, bi se moralo zaposlenje povečati za osemindvajset odstotkov. brez obleke pobe-gnila cez mejo konec preiskave Odboru, ki mu je načeloval senator Nye, je bilo naročeno, naj dožene, kdo je pravzaprav pahnil Združene države v vojno in kakšne dobičke so grmadili izdelovalci municije. Preiskava je marsikaj razkrila, s prav posebno vnemo so pa odborniki začeli preL-kovati, kakšno vlogo je igral predsednik Woodrow Wilson v svetovni vojni. Dokazali so namreč, d*» je pri nekaterih prilikah bodisi vede, bodisi nevede govoril neresnico. Takrat je pa zagrmelo v demokratskem taboru. Senator Oirter Glass je udaril s pestjo po mizi in zahteval, da ne sme senat dovoliti nobenega denarja več za nadaljevanje preiskave. Kmalu nato se je pa zdelo, da hoče to zahtevo umakniti, kajti najbolj preprost volilec ve, da se preiskave boji le tisti, ki :ioce, da bi bilo kaj odkrito javnosti. Sedaj poročajo iz Washingtoua, da se preiskava res ne !>o nadaljevala. Senator Nye jo bo zaključi!, kakorliitro bo porabil denar, ki mu je še na razpolago. Akti o vojnem delovanju Wilsona in njegovih tovarišev bodo polo že« i na stran. S tem je dokazano, da sta obe vodilni politični stranki v bistvu enaki. Senatna preiskava je ponovno potrdila že neštetokrat dokazano dejstvo, da z vojno zasluži le kapitalistični razred, da kapitalisti hrepene po vojni, in, če imajo količkaj prilike, tudi pripomorejo k izbruhu sovražnosti. DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. ¥ JUGOSLAVIJO $ «.7«__________Din. 1M 9 S.1S -------Din. 200 9 7-tS___ Dta. 300 91LTC__Dta. 600 9SLS9_______Din. 1009 941.99 ___Dta. 2999 V ITALIJO Za 9 9.25_____________Ur 199 9 18.20___________Lir 200 9 44.00 ____Lir 500 9 87.50_____Lir 1000 9174.99_____________ Ur 2999 1260.90 ____________________Ur 3999 KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI ■a kplaftlo večjih s&eikor kot ssoraj navedeno, bodi* v dinar JIH »11 mah dovoljujemo lo boljo pogoje. onitai v iimrtiiB dolarju Sa HU1.TT, ^ "'M*" "J'" 919J9 w .v.......91«— » " * KM __ .......... 94L39 " " ..........99LB9 Prejemnik dobi t starem kraju Izplačil« t dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVSdlUEMO PO CABLE LKTTEB ZA PRISTOJBINO 9L— ■z&fflnc publishing eomamx *gi«» Vmt*i*n aegsisaassssssss ■ 1 s= MARIBOR, 14. jan. — Na Lokvici pri Pre valj ah sta našla 13-letni Peter Gradišnik in Fr. Plazel v i.uegu mlajšo žensko, ki je bila popolnoma brez obleke in obuvala. Ležala je v snegu vsa iznemogla in premra-žena ter skoraj napol mrtva. Naglo sta obvestila domače, ki so revo zavili v odeje ter jo odpeljali v Pre val je k zdravniku, ki je odredil, da se odpremi v bolnišnico v Slovenj gradeč. TJ-gotovilo se je, da je prišla ženska iz Avstrije in da je Igerec Alojzija, slaboumna liči manjšega posestnika v Podkraju pri Libučah. V takem napadu je pobegnila s'*edi noči brez vsake 1 Smisrove r/ obleke po snegu od doma ter zbežala čez mejo na jugoslovansko stran, kjer je obležala na omenjenem travniku vsa izčrpana. Ko ^i bo nekoliko opomogla, bodo roditelji prišli po njo ter jo"vzeli s seboj v Avstrijo. "hanzek, Stih imam!" nesreča pod sv. urbanom MARIBOR, 2(>. jan. — Xe mine skoraj mesec, da se ne bi pred mariborskim okrožnim sodiščem obravnaval kak žalosten uboj z Dravskega ali Ptujskega polja, iz Slovenskih goric ali kje drugod. Vse samo posledica nesrečnega "aufbi-ksa", ali pa usodne šmarnice. Tudi danes se je mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča pečal z dvema u-bojema, kjer sta imela svoje prste vmes zlo prinašajoči u-sodni "aufbiks", v drugem primeru pa šmaruiea. Na zatožni klopi je sedel najprej 22-let:H kmečki fant Jože Ljubstave v ptujskem srezu 17. novembra lani je zaklal 2-»letnega Jakoba Ar-nusa. V obtožnici se navaja kako je bila omenjenega dne pri nekem posestvu v Ljulistavi zbrana shupina fantov pri žganjekuli;. Ke ■:.■'' se že razšli, se je podal Jakob Arnuš v druž- bi Jnlijani Mlakarjevi, ki je bila svoj čas njegova. Ko j«1 potrkal po okn i je nenadno začul "NAJLEPŠI KRAJI SLOVENUF Vsem onim, ki so nam zadnje tri dni poslali naročnino za nove naročnike, naznanjamo, da nam je zaloga knjig, pred-stavljajočih najlepše kraje Slovenije, pošla. V razmeroma kratkem času smo jili razposlali nad tristo. Naročili smo večjo zalogo, in kakorliitro jo dobimo iz domovine, bomo razposlali knjige vsem tistim, ki so jo naročili (stane $1) iai onim, ki so s tem, da so nam poslali naročnino za novega naročnika, upravičeni do nje. Nadalje naznamjamo čitate-ljem, da nam je zaloga BLA-ZN1KOVI1I PRATIK pošla. Uprava. Baje je rudnik prodan še naprej neki zagrebški družbi, ki bo te dni pričela s pofwlno de-montažo in razprodala strojno napravo, tračnice, stare lelezo ton Kelner iz Kasaz pri Petrov-čah, ki je nekako pred tremi tedni pustil doma pismo s sporočilom, da bo skočil v Savinjo. smrtna nesreča v laškem LAŠKO, 2G. jan. — V kamnolomu nt\ Humu se je včeraj popoldne pripetila smrtna nesreča, katere žrtev je postal 34 letni delavec Franc Bezgovšek. S še enim delaveem je lomil kamenje na zelo nevarnem mestu. Stena kamnoloma je bila tako izjiodkopana, da je nad njo visela ogromna skala. Popoldne okrog 16. se je skala nenadoma zrušila ter pokopala Bezgovška pod seboj. Njegov tovariš se je v zadnjem hipu rešil in k!ic*il na pomoč. Vsaka pomoč je bila zaman, ker je ogromna shala nesrečnega Bezgovška dobesedno zmečkala. Do pozno zvečer so bili reševalci na delu, pri čemer sta se poseb-no izkazaia oče in sin Koma-ricki iz Laškega. Pozno ponoči so truplo ponesrečenca pre-peljali v mrtvašnico. » •. . w r - Peter Zgaga dveh tovarišev vasovat k»in tudi zer-Hisca. MARIBOR. J4. jan. — Nenavadna nesieča se je pripetila predsinočjim lia Šobru pri Sv. Urbanu, nad Mariborom. V sredo se je bi) podal posestnikov sin Ivan Pažun z dvovprežnim 'dvakrat udaril vozom v Maribor. Voz je bil naložen z le^om, ki ga je Pažun v Mariboru prodal. Zvečer o-koli 21. ure se je vračal s konjema in vozom domov proti Sobru. Zaradi teme pa je nastala nesreča, ki je imela čuden zaključek. Na nekem ovinku sta konja zašla preveč na rob ceste in v naslednjem trenutku je voz s kr njema vred ztrrniel po strmini v prepad, okoli 30 m globoko. Pri tem sta se preplašena in pobesnela konja z vajeti zapletla ob neko drevo. Eden od obeli konjev se je iz nevarnega položaja rešil in se)slea za zločincem, rnjen s< odtrgal od drugega konja, do- Jožefa ftm»govca, ki je na zad od strani kric: "Aufbiks, zgubi se s»v»trT Preden je mogel spoznati kdo je to zaklical, se je pojavil nred njim neznanec, ki je potoimii iz žepa nož in proti Arnnšu. Siromak se je v mlaki krvi z rožni Št vo. Orožniki so kmalu dognali, da je mrtvec 20-letni brezposelni rudar An- stvari Jurkovičeve, med drugim tudi plašč. Po povrafku v Bratislavo so orožniki Drabeka znova zaslišali. Ponovno je opisal, kako je JurkoviČevo odstranil, do trenutka, ko ste prišla k vodnjaku. Poved d je, da nista sedla k vodnjaku, temveč je JurkoviČevo vrgei v vodnjak, ko sta šla mimo njorra. Tz vodnjaka je klicala na pomoč in prosila, naj jo reši. D-r'bek je pa pokril vodnjak »n zbežal. Po betonskih eevel*. i" hotela Jurkovičeva splezat: iz vodnjaka in zato je sezula čevlje. Ta čas se je Drabek vrirl in dviirnil pokrov. Tedai je Jurkovičeva pomolila iz vodnjaka roke in noire. Drabek jo je pa zgrabil za grlo. zadavil in vrgel nazaj v vodnjak. Nekaj priporočljivega za dolge zimske večere: — Slovensko - Amerikan-ski Koledar. Rvv i ti S Ar. • tva*®** - f OL t Delegati delavcev, zaposlenih v velikih tovarnah za konser-viranje mesa, so zborovali v Mason City, Iowa, ter se odločili za ustanovitev velike industrijske unije. Važno za potovanje. Kdor j* namenjen potovati v štari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da jo poučen v vneh stvareh. V tied naie dolgoletne skuinje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila m tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se eanpno obrnite na «« sa vsa pojasnit*. Mi preskrbimo vse, bodiH prošnje ea povratna dovoljenja, potne listo, vieeje in sploh vse, kar je ea potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno. ta najmanjše stroike. Nedriavljeni naj ne odlašajo do eadnjege trenutka, ker prodno «e dobi i§ Washingtono povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj ta bretplačna navodila in ta^ot avl jamo Vam. da boste poceni in udobno potovat* SLOVENIC PUBLISHING CO. • TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York. N. Y. To se t own u. V nekem gledališču je uasto-pal eopemik, oh, kako lep co-pernik je bil. Muštace je imel tako navite in namazane, da so bile na koneeh kakor dvoje šil, in lepo črno bradico kakor kozel. In oči, oči! Nekaterim slanini karicam se še danes sanja o njegovih krasnih očeh. In ko je stal takole na odrn ter Švigal s pogledom po gledališču, je nekatere kar kurja polt spreletovala. Strašno je znal coprati. Žive zajčke je vlekel iz rokava, iz visokega cilindra je pa kar gos potegnil — živo in veliko gos, najmanj deset funtov težko. Nazadnje si je pa dal zavezati oči. pa je zlomek kar skozi debelo ruto videl, kaj se jo godilo v dvorani. Tedaj je pa Marjauca vstala, in jo odkurila domov, da se je kar kadilo za njo. Ker je stanovala v bližini, je bila po desetih minutah že zopet nazaj. — Kje si bila! — jo je vprašala prijateljica vsa presenečena. — Oh, nič. samo hlače sem šla preobleč. ★ V Clevelandu so vdrli ponoči roparji v neko trgovino, raz-r,trt lili blagajno in odnesli dvesto dolarjev. Ko so bili vlomilci že na varnem, se je eden med njimi spomnil, da je vrgel v trgovini prižgano cigareto v košaro za papir. Telefoniral j - ognjegasceni, da je v trgovini najbrž izbruhnil ogenj, kar se je tudi res zgodilo. — Ognjegasci so ogenj pravočasno pogasili. * V Kostanjevici pri Gorici sc bili pokopani stari burbonski kralji. Ko so začeli Lahi obstreljevati Gorieo, je dala avstrijska vlada prevesti krste s kraljevimi trupli na Dunaj. Laška vlada je zahtevala trupla nazaj in so jih zopet prevedli v Kostanjevico. Bog ve, čemu bodo Italiji mrtvi kralji, ko niti živ italijanski kralj nima nobene besede. &LH*B W'A BUD'A " New York, Saturday, February 8, 1936 THE LARGEST BttVESHB 7TA1LY mW.W.ZL V. LEBEDEV KUMAČ: Olga Aleksandrovim se je prijazno nasmehnila gostinji in si popravila moker šop la.*, ki ji j<* visel preko utrujenega obraza. — Seotem? — M i.-»lila sem, da ga ne bo Nemara s<> ga zadržali službeni opravki? — Ne, nikakor ne! Moj Ser-gej in vaš Nikolaj prideta prav gotovo danes, kakor sta bila sporočila. — Danes, pravim. . . No, in kaj potem? — Ka-aj ? Ampak . .. Vaš so-proir je bil trs mesece na potovanju. TX »in»sw era niste videli. Kako j<» torej mogoče. Gospa Nina se je veselo za-smejala: I a1 poglej, kako krasne potonke sem dobil. Gospa Olga je zamerila in na-k rem žila "ustnice: Res nisem u-tcgnila, da bi ti bila poletela na- . . " HI 1UVMI. .» JI" 11(1 j proti! Poglej, kako lepo sem ve-ja vtvdnotl ^ bo vse pospravila. Videl boš, da sem ti danes pripravila samih dobrih jedi. Se jezik boš pogoltnil. Njen mo?, sc je nemarno ozrl po sobi: Res. je vse čedno . . . Pridna si . . . A vendar bi bila i me pričakovala na kolodvoru. VSAKEMU SVOJE (Iz moško roškega življenja) — Kaj pa vam je, ljuba duša? — Kaj! No . . . čudim se, da niste ničesar pripravili. Ali je mogoče, cla niste skuhali kosila niti pospravili stanovanje? — Xi! Šolo -/Ai-} - -it? nl> bila vsa zavita v oblak parfe- čutil. ta?>tinovna. lepo vas prorim. — Hvala lejta a res ne vem. Pa bodi tako. kakor hoče moj ZAKAJ JE A PRVI V ABECEDI To je pojasnil sotrudniku' "Science News"' astrolog G. Lamsa. Na vzhodu ne krene nihče na pot in nihče ne prime za delo, ne da bi prosil boga, naj mu stoji ob strani. Zato se začenja abeceda z velikim A. To je namreč kratica za besedo a lep ali v našem jeziku bik. V starih časih so častili nekateri ha rodi bika kot božanstvo. Abcceda* se torej pričenja z znakom božanstva. Druga črka B pomeni dom. To pa ni samo -treba, temveč je mišljen s ten; simbol rodbine in moža. To je pa zopet naj-gom. Tre- tja črka C pomeni velbloda, ZAROČENCA MILANSKA ZGODBS 7Z 17. oTOLETJA Spisal: ALESSANDRO MANZONI 138 "Tega se ne bom branil. Ali veš, kje me ji? zajelo? Prav pri iahodu iz lazareta. Pa nič ne de! Vreme ima svoj posel, jaz pa svojega." Prijatelj je šel jh> dve naročji d račja; eno je položil na tla, drugo na ognjišče in z žerjavico, ki je bila ostala ml snoči, je brž vžgal visok plamen. Renzo je medtem snel klobuk, zamahnil z njim Iva k rat ali trikrat ter ga vrgel na tla; prav ta-torej važne prometno sredstvo.| ko lahko se je iznebil tudi jopiča. Nato je po-Tn tako gredo č»-ke po vrsti, inltegnil iz hlačnega žepa veliki nož s popolnoma pomenu naprej. premočeno nožnico, ki se je zdelo, da je bila Kje na \ zli od u je abeceda j v kleščah; položil jo je na klopi eo, rekoč: po T.amsonovorn na nastala. . , . . . , 'Tudi ta je dobila svoj delež; toda to je , , „ „ , , .. mnenju ne lw» dalo ugotoviti.: , , , , „ , , r t lahko našla tol.ko časa. da bi|kajt; kad-.rkeli so se stari i,a-P ' vo,la! lw.li (»os(wd. rodi obrnili k novi veri. so uni-i ko, toliko da nisem...! Povem ti Toli pozneje/? Gospa Nina, ki se je koketno!v .j vrsf, literaturo svo-'M P01»**l s* j'* roke. "Zdaj mi napravi neko stiskala k soprogu, je ožgala j ^ liOJriUl^ preteklosti. Tako! drugo uslugo/' je dodal. "Pojdi mi }h> tisti gospodarja s pogledom: , so UIIj,r,ii Aobi, kajti pre- moski! Toda jaz svo}oira literarne-a zaklada/ Vsak. kdor uostane mohame-i Vrnivši — Oh, ti sem lahko priča. Nikolaj Vla-dimirovič. Potrdim vam, če stojen <:ir'je'ti. Samo zaradi tega vale ni moirla priti naproti. — Ne \ t * 111, o kakšnem spre-; jeliiu go\ o' ite. Momm vo. 'I*i se medtem uredi, kakor ti je ma in si je zadovoljno ogleda-vala z bleščečimi, malce podčrtanimi očnt!, man ik i rano in lakirane nohte. — Hotela eeni vas vprašati, Olga Aleksandrovim, kdaj pride vlak ? X« vem točno, ali ob pol sedmi h ali o polosmili.? — Točno o |wlosmih. Niko- soprog in gospod. Iaj mi je b*d brzojavil. Torej bosta če poldrugo uro že domu. Znaj je ob šestih. No, navsezadnje imam še dovolj časa. Hotela bi ju namreč presenetiti na kolodvoru. — Moj Bog! Jaz pa res ne bom vas motila. Morebiti se bomo vsi skupaj za trenutek oglasili pri vas. Saj imamo do kolodvora samo par korakov. — Le pridite! Zelo me bo veselilo. če bom videla vašega soproga. Vrata so se zaprla. Urne roke gospe Olge >o zopet pričele v naglici hrzeti od likalnika k ponvi in od samovarja k solati. Dve uri pozneje se je oglasilo pred vr Mi peketanje več nog. smeh, vesel' glasovi. Gospa Olga je komaj utegnila <»dloži-ti predpasnik in že je bila v soprotrovcin objemu. — Zakaj pa ni-i prišla naproti Oljimjka? Nina Konstan-tinovna .ie bila na kolodvoru in še cvetlic nama je bila prinesla! KNJIGE Vodnikove Družbe ZA LETO 1936 so dospele. Oni, ki so jih naročili, so jih že dobili po pošti. Kdor jih hoče od nas naročiti, naj pošlje: — 50 $1 U5TO&KJA (S KNJIG) VODNIKOVA PKATDU; POT K MRTVIM IDEALOM; TEMNA ZVEZDA; ZLATI ČEVELJČKI; PETDESET ODSTOTKOV (povest), KNJIGARNA "GLAS NARODA" 21« WEST Ittfc &XRKET NEW X0&K, -N. ¥«r - — Ne, ne. tako ne irre! Nikar lic* dolaiva neprilik. T.e pojdiva, Ninočka! Nikolaj je utrujen po vožnji, in jaz .. - tudi jaz se bom rail |»o večerji vlekel. Ko sta ^osta odšla, je Nikolaj Vladimirovič sedel za mizo, in jezno pogledal ženo. — Zakaj jima nisi prigovarjala, da bi bila ostala? Res ne veni zakaj si tako malo prijazna? Izgubila f=va veselo družbo! "Lahko bi bili skupaj večerjali iii potem Šli na sprehod, tako pa sr moram zdaj dolgočasiti. Gospa Ol^a je utrujeno po-arledala moža: — Pu«ti no. Kolječka! Tako zbita st^m dane«. Res ne moram nikamor od hiše. Nikolaj Vladimirovič je zmečkal prtič in .je*'10 odrinil krožnik. — No. bvnln lepa za sprejem! Tri mesece ni^-m bil doma. zdel sem v malem imezdn in sanjaril, kako veselo me bo ženska sprejela. Mislil sem. da mi bo: olajšala oddih in pri- (Nadaljevanje na 4. strani) prstoval K«!vard \"!f in lo-' nu. je proslavil te dni demant-ni jubilej. '>1 tej priliki so mu podarili podložniki njegov lastni ki|> iz č:i. Skoro bi rekel, da ni bilo tisto pranje po cesti prav nič odveč. In »kaj so mi hoteli nagosli •rospodje tam doli! Vse boš slišal. Pa da ti vidiš lazaret! Človek se v revah izgubi. Dovolj; vse to ti še opišem... Ona pa je tam m se vrne sem in bo moja žena; ti moraš hiti za pričo in bodi kuga ali ne — jaz hočem, da se vsaj kakšno urico po veselimo." Drugo jutro je vstal Keiizo še pred dnevom in ker je videl, da je nehalo deževati, se je odpravil. čeprav se še ni zjasnilo, na pot v Pasturo. Ko je dospe) tja, je bilo se zgodaj; kajti nič manj se mu ni mudilo in nič manj -i ni želel kouea, nego ^a morebiti želi braver. Poiskal je Nežo. Izvedel je. da je zdrava, in pokazali so m 11 samotni* hišieo, ki je stanovala v njej. Napotil -e je tja ter jo poklical s ee>te. Začuvši gla-. je brž planila k oknu *rn medtem ko je odpirala iwta, da izrine iz njili l>og\e katero l»esi-do, bogve kakšen '^hi-. jo je Renzo prehitel, re-kin"-: "Lneija je ozdravela: videl >em jo predvčerajšnjim: (pozdravlja va- in -r kmalu vrne. In potem vam imam pripoviilovati š»» toliko, t«: Uko drugega." Med začudenjem nad prikaznijo, zadovoljstvom radi sporočene vesti in živo željo, da bi kaj več izvedela, je Neža začenjala zdaj kak vzklik, zdaj kako vprašanje, ne da bi kaj končala; nato je rekla, pozabivši opreznosti, ki jih je bila že tako dolgo vajena : 44 Brž pridem in vam odprem."' 4* Počakaj ti--in kuga je je. mislim niste imeli?" 44 Jaz ne: in vi ? " 44 Imel. Toda vi morate biti pametni. Jaz prihajam iz Milana in kakor boste čuli, sem bredel do oči v kugi. Res je. da sem -e ves preoblekel od temena do peta: toda ta nesnaga -e^včasih drži kakor čarovnija. In ker va- je Gospod do r-edaj obvaroval, želim, da ste previdni, dokler ai konca tej bolezni; kajti vi ste na jina mati in zato želim, da bi še dobršno dolgo veselo vkup živeli, na račun velikega trpljenja, ki smo ga prestali — vsaj jaz." (Dalje prihodnjič.) ilejal Renzo. 44 Vi ZNAMENITI ROMANI KARU MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci** pri * Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihiu in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! ! |Z BAftfADA V ST AMBIT, 4 knjige, s sikwl Vsebina: Smrt Mohamed Emina: Karavana smrti; Na begu ▼ Goropa; Dražba En Xarr .L9t NOVA MODA V RUSIJI . % v 1 M i i > * t ^ KKIŽEM PO JU MOlftM Vsebina: Jezero smrti: MoJ romaa ob Min t Mekko romal: Pri fiamarlb; : Kako sem Med JesMi Izdajale«*: Na Iuto: Spet na »liTjem za pada; ftešeni milijoni; Dediči Cm_____IS« V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami. 57« Vsebina: Kovač Šimen; Zaroka z zaprekami; V golob-njakn; Mobamedanski sretnik 1M .Lit srmsTABir Boljševiki posvečajo tudi mod i precejšnjo pozornost. Mlado dekle razkazuje posebnemu odboru nove obleke, ki bodo nedvomno ugajale ruskim ženam. WIXITO? IS knjig. » 1133 Vsebina i Prvikrat m diTjem za pad a; Za flrljeaje; XSo-ti. lepa ladljaaka; PruilntTo ilata; la ApmH : Na Za detektiTa; Med neTarnib potih; Wiuctsm Wlanctofa Ear; Pri net ova oporoka JM t C T 1 um Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI 216 West I8th Street "Glas Naroda" New York, N. Y. T m9L 79 VIXO0211 New York, Saturday, February 8, 1936 TU LARGEST BlXPnSN* 011LT IN V. 9. PRODANE DUŠE ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. 32 ISLOVEN1C PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU ti« WIST lltk STRUT NSW TOKK, N. T FStjTM NAM ZA CBNS VOZNIH LBIOV, II-EERVACXJO SABIN, IN POJASNILA SA FO-TCVANJ1 ra samega niso mogli nikoli zasačiti pri dejanju. Povsem razumljivo je, da ima tihotapska ob*t v dobi sankcij še višjo konjunkturo. O tem poroča sedaj neki pariški časnikar, ki je imel priliko, da si je stvar ogledal zelo od blizu. Pridružil se je namreč sam tihotapcem, da bi lahko podrobneje proučeval njih posel. Sam jo prešel mejo v enem tistih tovornih voz, k: prevažajo pro- vomi voz. v katerem je sam sedel, bi moral prepeljati čez mejo 1200 Lg nikelnastih plošč, gumastih aparatov in volnenih odej za italijansko armadno vodstvo v Turinu. Plošče so bile namenjene na zunaj neki avstrijski tvrdki v Celovcu, skozi Italijo bi naj šle torej le 44To je dobra misel, gospod ravnatelj. Razun vas in moje svakinje Julije me nikdo ne i»ozna z mojim krstnim imenom, in svojo svakinjo bom o tem poučila, da se premeni v Jo-.-ipino Worth, kadar bo potrebno. Da, čim več premišljujem o tem, tem bolj mi ugaja vaš predlog. In — gospoda doktorja Vendela pa bom enkrat kmalu potipula za zob in mu bom, ako se mi bo zdelo potrebno, igrala majhno komedijo Potem pa bomo videli, kako se bodo stvari daljo razvijale.'' 44Pravilno. Potem se boste saj iznebili mučnega* občutka, da se vam vaša nečakinja približuje samo zaradi vašega bogastva. Nemoteno morete opazovati in se boste mogoče slednjič se prepričali, da je vaša nečakinje, dobro dekle. Vaša gospa svakinja, kot pravite, je tako bolna, da se morate bati, da jo izgubite. In potem boste sumi ostali na svetu. To pa ni za vaše ljubeznivo srce, gospa "Worth. Gospa, kot vi, mora oddati svojo bogato ljubezen, da se v njej ne zaduši." 44Kaj še hočete — imam toliko ljudi in. morem materinsko skrbeti za njihovo blagostanje." s 44To so sami nadomestki; vi potrebujete* kaj drugega. Nadomestilo za vašega izgubljenega otroka — to je, kar potrebujete." 44Niti no slutite, kako imate prav. Toda kaj je mogoče v mojem slučaju drugega stnriti, kot zadovoljiti se z nadomestki. Torej — dajte mi pismo, ker bi rada vedela, kaj ve dr. Vendel o tej Kozi Riharjevi. Pismo mu bom sama nesla." Pismo spravi v svojo usnjato torbico, ki jo je vedno nosila s seboj, kadar je šla v tovarno ter staremu gospodu prijazno prikima. to blago v glavnem iz Brian-Gospa Worth gre po široki glavni cesti med napravami cona in I.vona v Italijo. To-in stopi v veliko poslopje, kjer so bile delavske sobe za inži-nirje in velika strokovna knjižnica. Nekaj minut nato stoji Vendelu v njegovi pisarni nasproti. Vendel stoji pred veliko risalno desko, ko vstopi lastnica naprav. S pošti ji vini priklonom jo pozdravi. MDobro jutro, gospod doktor; enkrat hočem pogledati, kako pisarno so vam odkazali in kaj ste že naredili." Opazuje njegovo rizbo in izpregovori z njim nekaj stvarnih besed.. Vendel >e ji zahvali za njeno prijazno zanimanje, gospa pa ga pri tem ostro pogleda in vpraša': "Ali ste od Julije Worth pričakovali kaj drugega kot živo zanimanje za vse, kar spada k Argro tovarnif Moja svakinja Josipina vedno pravi, da sem proti vsakemu našemu nameščencu kot mati." Prepričala se je, da oba krstna imena nanj nista napravila nikakega utiša. Odgovori z lesketajočim pogledom: 44Tega ne pravi samo vaša gospa svakinja, slišal sem že od različnih strani in sem to tudi sam opazil." 44In kako vam ugaja pri Argro tovarn?" 4 4 Iz van redno dobro. Saj tudi ne more biti drugače. In zelo me veseli, gospa Worth, da morem zopet danes z vami govoriti in te priložnosti ne boni opustil, ne da bi vam izrekel prošnjo, o kateri seveda ne vem, ako ne bi bilo boljše, da jo povem gospodu ravnatelju Hartmanu." 44Ta trenutek sem vam jaz najbližja. Kaj imate na srcu?" 44 Iznašel sem nek stroj, imam vzorec in načrte, ker v Kvropi za vse to nisem mogel najti zanimanja pri ljudeh, ki razpolagajo s kapitalom, ki je potreben za tako izvedbo. Ako bi bil moj stroj delan pri Argro tovarni, vam bi mogel jamčiti za veliko prodajo. V postov pride pri večjih poljedeljskili podjetjih, katerih v Južni Ameriki ne manjka. Toda vsi iz-najditelji verujejo na uspeh svoje iznajdb \ Vam in pa gospodu ravnatel ju je na prosto dano, da si sami vstvarite sodbo. Samo vas bi prosil, da bi vam mogel vzorec pri ka^l priložnosti pokazati.4" 44Seveda! Za novosti se vedno zanimamo. Sporazumi-te se, prosim, z gospodom ravnateljem Hartr :anom, kdaj nam morete pokazati svoj vzorec. Zanimanja ne bo manjkalo. Veselilo me bo, ako nam prinesete kaj novega in uporabnega. Toda sedaj sem se spomnila, da sem vam l.otela prinesti pismo, ki se je pomešalo med trgovska pisma." Pismo izvleče iz torbice in mu ga navidez brezskrbno izroči, toda s poizvedujočim pogledom. Vendel prebere naslov, ga nato obrne in bere ime pošiljatelja in njegove oči zažare. 44Kot vidim, vas to pismo veseli," pravi smeje. 44Zelo; pričakoval sem ga z veliko skrbjo." . 44Sedaj vas bo menda rešilo te skrbi. Poleg tega pa sem vam hotela prinesti to pismo osebno, ker sem na zadnji strani videla ime odpošiljatelja. Ime Roza Rihar mi ni popolnoma tuje." Vendel jo začuden pogleda v obraz, da ji izginejo vsi dvomi, da je mogoče slutil, da je Roza Rihar z njo v sorodu. "To ime vam je znano?" vpraša Vendel začuden. 44Da. Saj veste, da sem vzela v hišo svojo svakinjo, ker je po smrti svojega moža bila brez vsakih sredstev. Ta svakinja je po rodu Riliarjeva in ima še v starem kraju bratranca in poleg tega §e nečakinjo, Jičer nekega drugega bratranca. In tej nečakinji je slučajno tudi ime Roza Rihar.*7 44O, to pa je nenavaden slučaj. Go-rpica Riliarjeva, ki sem jo spoznal na vožnji na parniku in s katero sem se zelo zabaval, mi je nekoč pravila, da ima teto v Rosario, ki pa ji je ostala popolnoma tuja. Na noben način pa ni niti najmanj slutila, da ta teta živi na Argro napravah, kajti vedela je, da sem v tej tovarni dobil službo. Prav gotovo bi mi drugačen kaj več govorila o tem." Josipina Worth je bila prepričana, da je Vendel govoril resnico. "Tako, tako. Priznati moram, da me je presenetilo, da je Roza Rihar v Argentini. Moja svakinja prav gotovo o tem ni ničesar vedela, drugače bi mi o tem kaj povedala. Kolikor mi je znano, je Roza Rihar živela v hiši svojega strica in varuha, ravno onega bratranca moje svakinje." 'Popolnoma pravilno, to mi je povedala. In njen sklep, da gre v Argentino, je privel nenadoma. Kot mi je zaupala, je odpotovala brez vednosti in volje svojega varuha, da nastopi služb« držabnice pri neki postarni dami v Buenos Aires." TIHOTAPSTVO NAVZLIC SANKCIJAM .Na italijansko-francoski meji | So pa ž" druge možnosti, da cvete že v normalnih okolščinah se obidejj sankeijske odredbe, tihotapstvo, pri čemer je imel V Ženevi so skienili, da sme vse glavno ulogo neki Nolier, na zu- j blago, ki ga italijanski prejem-naj povsem sposoben trgovec z niki plačajo pred 18. nov. 1935, vinom v Brianconu. Njegova v celoti, bi oz nadaljnega v Ita-tolpa je carinskim uradnikom lijo. Posledica tega je bila, da dobro znana Dostikrat se ime-. je blago, ki je- odhajalo preko li že opravka z njo, toda Nolie-! Alp v Italijo, za dve sto krat VSAKEMU SVOJE Nadaljevanje s 3. tira*%. povečalo svojo težo' v primeri s težo prejšnjega izvoza. Vse to blago je bilo baje v redu plačano pred 18. nov. V ostalem tu ni šlo sumo za francosko blago, temveč tudi za špansko in celo ameriško. Nikel in ostalo, kar je srečno dospelo v Turin, ni bilo iztovo-rjeno v skladišča ob postaji, temveč na bolj skritem kraju, na dvorišču velikega poslovne- ga poslopja. Med tem ko so povedano blago na drugo stran. zunaj na eesti plakati naznanja-Po njegovem poročilu, prihaja u f]a Italija ne bo sprejemala nobenega blaga več iz sankcij-skih držav, se je takšno blago izkladalo s pomočjo italijanskih uradnikov. Francoski to- pravila razvedrilo. Zdaj pa si kar za začetek pričela prodajati dolgočas, kako zoprno! — O, Nikolaj! Da te ni sram! Koliko sem se bila mučila, da bi ti bila ustregla. Zares si brezobziren. Prišel si s temi zaprnimi potonkann Li . . . me ozmerjal! Gospa Olga je zailitela in si obrisala of-i. Soprog je sunkoma vstal in butnil stol ob tla: — To je pa že res od sile! Čim sem prestopil prag, že so se ti vlile solze! Nikar ne delaj komedij! Slišiš! Povej, naravnost, ali pojdeš po večerji z menoj, ali ne? — Nikamor ne pojdem. . . . Poglej, saj bi se bila morala preobleči. Upehana sem od dola kakor pes. — No. pa dobro! Pojdem sam! Kaj imam od te^a, da si utrujena! Ali ne bi bila mogla najti primernejšega dne za te svoje opravke in utrujenost! Dovolj dolgo me ni bilo doma! Prav danes ti moram biti na poti. Nikolaj Via d i mi rov ič se je preoblekel, jezno zaloputnil vrata in odšel. Gospa Olga je ležala na postelji, in se utrujeno, tiho, bridko jokala. Potem je nenadno 12. februarja: Washington ▼ ntric Bremen v Bremen 14. februarja: Berengaria 15. februarja: Champlain Cherbourg t Havre vomi vozovi so se vračali potem ^ * _____-...... večinoma prazni domov. Vzrok j planila na noge, sunkoma poni samo v tem, da je Italija grabila potonke na mizi in jih prepovedala izvoz svojega blaga v Francijo, temveč prod vsem v tem. da ga pošilja po možnosti samo z italijanskimi na zaspala. vrgla skozi okno. Zopet je padla v postelj in so jezno zjokala. Naposled je vsa objoka- kot tranzitno blago. Pot je šlaj vozovj Bligo, ki se na ta na čin tihotapi v Italijo, postaja seveda dražje, kar odhajajo vozovi brez haska nazaj. Med drugim prihaja v Italijo iz Francije, kakor vse kaže, tudi prav tako prepovedani baker, časnikar, k- o tem stvareh poroča, pravi, da je govoril z že omenjenim Nolierom, ki mu je priznal, da se tihotapstvo bak-(ra zelo izplača. Težko je spra-j viti le več nego eno tono tega blaga čez moio. Nolierova tolpa šteje 25 mož. preko prelaza Lautaret in je bila polna takšnih tovornih voz, ki so se DoniTkali proti italijanski meji. Petdeset največjih voz je cesto skoraj zaprlo. Časnikar se ie vso pot spraševal, kako se bodo vedle carinske oblast«, ko bodo zagledale tovor in predvsem nikel, ki je izrečno nr^den na sankeijski listi. Blago bi morale pač zadržati in tovornike prijeti. Toda na meji ;e doživel veliko presenečenje. Vodja prvega voza je pred carinskimi uradniki izvlekel iz žepa enostavno neko uradno listino, ki je bila datirana z 19. novembra, torej z datumom t»-eli dni po objavi sankcij skill prepovedi v francoskem službenem listu. Francosko finančno ministrstvo je s to listino dajalo izvoznikom dovoljenje, rla smejo izjemoma spraviti svoje blago v Italijo. Na priloženem seznamu so bile plošče iz niklja izrečno navedene. Carinski uradnik ni liotel verjeti svojim očem. "Nezaslišano!" je vzkliknil. t4Potem smete uvoziti v Italijo nikel. čeprav ne.more niti ministrska odredba ^r rem in jat i določb lira dnega Tista!" A kaj bi navaden carinski uradnik zoper odredbo na uradnem papirju in z vsemi potrebnimi žigi terpod-Vo70vi so šli čez mejo. SMRT ZASLUŽENEGA GENERALA. pisi ? 19. januarja je v Beogradu umrl eden izmed najstarejših in najuglednejših oficirjev, u-'; pokojeni divizijski general Mi-' livoj Nikolajevič. Svojo vojaško kariero je pričel v vojni 1. 1885. Služil je potem aktivno vse do zaključka svetovne vojne. Zavzemal je najuglednejša mesta, bil kraljev adjutant, maršal dvora, vojni ataše in dolgo let upravnik vojne akademije. Sedaj je bil že nad 15 let v pokoju. Naročite se na "Glas Naroda" največji slovenski dnevnik v Združenih državnih ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA .(Dalje prihodajič.! DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cena .....................30 GODČEVSKI KATEKIZEM. 61 strani. Cena .25 HUMORESKE IN GROTESKE. 180 strani. Cena .80 Trda .vez. Cena 1.— 12 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena .25 PO STRANI KLOBUK. 159 strani. Cena --------5« POL LITRA VIPAVCA, spisal Feigel. 136 str. .60 PREDTRŽANI, PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .. .25 SANJSKA KNJIGA .....................................................60 SANJSKA KNJIGA ...............................90 SLOVENSKI ŠALJIVEC. 90 strani. Cena.............40 SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena................JO TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena .....................70 TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 strani. Cena .30 TRENUTEK ODDIHA (Knjiga vsebuje tudi šaloigro "Vse nage"l. 189 strani. Cena ...........................30 VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......L50 VESELE POVESTI. 79 strani. Cena .................35- ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena .45 TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI: Med tem je njen mož jadrno in otjloeno korakal proti prijateljskemu stanovanju. Ko jo bil prišel po hodniku do vrat, je že dvignil roko, da bi bil potrkal, tedaj p^ je nenadno obstal. Začul je skozi vrata glasno razburjeno kričanje. — Zares nesramno! — je vpil Serge j. — Tri mesece sem bil na službenem potovanju, a ti se še zmenila niso za moj po-vratek. Nin večerje mi nisi pripravila. Mirno me pošiljaš v krčmo. Lepa reč! — Dovolj dolgo sem ^e hranil po krčmah, da veš? Dcma je vse narobe! C1emu som se sploh oženil, če je pri nas kr.kor na cesti! Hotel sem vzeti novo obleko, a je vsa. zmečkano. V tem času bi mi bila lahko zlikala hlače! Kako naj grom takšen na ulico? — Nič te ne razumem! — je osorno odgovorila gospa Nina. — (Vmu si se oženil, če potrebuješ namesto žene hišno in kuharico? J? z nisem za to! Nisem, ti pravim. — Zakaj sc pa druge? Zakaj neki ? — Mar mi je! Nikar ne vpij, lepo te prosim. Povej mi naravnost, ali pojdeva nocoj na sprehod ali ne? — Nikamor ne grem! Ni—kamor! Utrujem sem in bi hotel ostati doma! Ali slišiš! Doma! — No, pa le ostani. Dobro zabavo! Tri mesece sem čakala razvedrila, tri mesece se samo dolgočasila in štela dneve. Prinesla sem ti cvetlic na postajo, in to je zdr:j hvala. A nikar ne misli, da sem tako neumna. Ne boš mi nagajal! Sama pojdem ven! — Le pojdite, kamor hočete! Prosim! Ne pozabite samo vaših dragocenih potonk. Lahko iih razdelite vašim eestilcem. ki skrbijo, da se vam ni treba dolsročasiti! 7. Bogom! Nikolaj Vladimirovič je tiho zažvižgal in po prstih odšel iz hiše, ne da bi bil potrkal na vrata. 19. februarja: Europa v Bremen 19. februarja: Europa v Bremen JO. februarja : Majestic v Cherbourg 21. februarja: lie de France ▼ Havre 26. februarja: Manhattan v Hav-e Aquitania v Cherbourg 29. februarja: Conte di Savoia v Genoa 4. marca: Berengaria v Cherbourg Bremen v Bremen 7. ma rca: Champlain v Havre 11. marca : Aqnitania v Cherbourg Washington v Havre 14. marca: lie de France v Havre 15. marca: Europa v Bremen Berengaria v Cherbourg 25. marca: Manhattan v Havre 27. marca: Aquitania v Cherbourg 28. marca: Conte di Savoia v Genoa Champlain v Havre 1. aprila: Normandie v Havre 2. aprila : Bremen v Bremen 3. aprila: Berengaria v Cherbourg S. aprila: Washington v Havre 10. aprila: lie de France Havre 11. aprila: Ilex v Genoa 14. aprila: Europa v Bremen 15. aprila : Aquitania v Cherbourg 18. aprila: Lafayette v Havre 22. aprila: Berengaria v Cherbourg Manhattan v Havre 23. aprila: Bremen v Bremen 25. aprila: Conte di Savoia v Genoa Champlain v Havre 29. aprila: Normandie v Havre KNJIGARNA "GLAS NARODA 216 WEST ISttk STREET NEW YORK, N. ¥. Ali ste že naročili Slo-vensko - Amerikansk Koledar za leto 1936. — Vreden je 50 centov. 2. maja: Europa v Bremen Vulcania v Trst G. maja : Washington v Havre 8. maja: Berengaria v Cherbourg 9. maja : Bremen v Bremen Lafayette v Havre Rex v Genoa 13. maja: , Normandie v Havre 19. aprila: Europa v Bremen 20. aprila: Manhattan v Havre 21. aprila : Aquitania v Cherbourg 23. aprila: Champlain v Havre Conte di Savoia v Genoa 27. maja: Normandie v Havre 2S. maja: Berengaria v Cherbourg 29. maja: Rex v Genoa Bremen v Bremen 3. junija: Washington v Havre 5. junija: Queen Mary v Cherbourg Europa v Bremen 6. junija: Lafayette v Havre Satu^nia v Trst 11. junija: lie de France v Havre Aquitania v Cherbourg 13. junija: Bremen v Bremen Conte di Savoia v Genoa 17. junija: Normandie v Havre Berengaria v Cherbourg Manhattan v Havre 20. junija: Europa v Bremen Vulcania v Trst Champlain v Havre 24. junija: Queen Mary v Cherbourg 27. junija: Lafayette v Havre Rex v Genoa Aquitania v Cherbourg 1. julija: / Normandie v Havre Washington v Havre 2. julija: Berengaria v Cherbourg 3. julija: lie de France v Havre Conte di Savoia v Genoa 8. julija: Queen Mary ▼ Cherbourg 11. julija: Saturnia v Trst Champlain ▼ Havre 15. julija: Manhattan ▼ Havre Normandie v Havre 16. julija: Aquitania v Cherbourg Bremen v Bremen 18. julija: Rex v Genoa 23. julija: 23. julija: • Europa v Bremen lie de France v Havre Berengaria v Cherbourg 25. julija: Vulcania v Trst 29. julija: Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre VA2NO ZA ♦ NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno di kdaj imate plačano naročnina, prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razpo slali za Novo leto t« ker bi žele-li, da nam prihranite toliko nepotrebnega delo in stroškov, zato Tis prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite jo naravnost nam ali jo po plačajte našemu zastopniku v Vasem k-aju alt pa kateremu izmed zastopnikov, ko ji A imena so tiskana z debelimi Črkami, ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj na-sik rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco. Jatab Lwtt^te COLORADO: Pueblo, Peter Cullg. A. Sa£t» Walsenburg, BC. J. IWok INDIANA: .Indianapolis, Fr. Zupaniiic 'ILLINOIS: Chicago, J. BevMč, J. Lukan!c» Cicero, J. Fab bur (Chicago. Clcera In Illinois) JolJet, Mary Bamblch. Joseph T** fat La Salle. J. Spelicb Mascoutab, Frank Augnstln North Chicago, Jote Zelen* KANSAS: Qlrard, Agnes Močnik fansas City. Prank Žacu li ART LAND: Kltzmlller, Fr. Vodoplvee Steyer, J- Černe (sa Prana. W. Va. in Md.) MICHIGAN: Detroit. Frank Stalar MINNESOTA: Chlsholm, Frank Goufta Ely, Jos. J. Pesbel Evejeth, Louis Goule Gilbert, Louis Vessel Hibbin&. John Poris Virginia, FraxJfc Hrvatlcfe MuNTANA: Roundup. M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Brodeviek NEW YORK: Gowanda, Karl Strnlshm Little Falls, Frank Masla OHIO: Barberton. Frank Troh* Cleveland, Anton Bobe k, Cbaa. Kn* linger, Jacob Resnlk. John Slspv'Ji Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Vnnr to Warren, Mrs. V. Racbai Toungstown. Anton OREGON: Oregon City, Orey. J. Koblar PENNSYLVANIA: Bronghton, Anton Ipaves Claridge, Anton Jerina Conemaugh, J. Bresovec Export. Louis SupantM Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kanla Greensbnrg, Frank Novak Johnstown, John Polants Krayn, Ant. TanSelj Lnzerne, Frank Balloch Manor. F<~ank Demshar Midway. John 2nat Pittsburgh, J. PogaCar Presto, F. B. Demshar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Seklfrer West Newton, Jowob Joran WISCONSIN: Milwaukee, West Allls. Frank Mm* Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Lanfa Diamond vlile, Joe RoUch katera J® pralcL UPBAYA "QLAE &AMOQA'%