Knipis SUvkfc UufcUatiaV BME AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 245 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 19, 1938 LETO XLI. — VOL. XLI. Razne mil od naših rojakov po Ameriki Rojak Jakob Smigovec je umrl v Broughton, Pa. Star je bil 62 let;. Pokojni zapušča ženo, sina in tri hčere. V Ameriki je živel nad 30 let. Doma je bil v Volaski pri Poljanah nad Škof-jo Loko. Iz Detroita se poroča, da so morali tam znanega slovenskega rokoborca Jimmy Adamiča odpeljati v bolnišnico. Tepel se je s črncem Tolesom, ki ga je s tako silo vrgel ob tla, da je Adamič obležal nezavesten. Vendar pravijo zdravniki, da ne bo nič hudega in bo zopet lahko nastopil. Naselbina v Pittsburghu, Pa., je dobil novega slovenskega odvetnika v osebi Mr. Frank Bol-teta, ki bo svoj odvetniški poklic izvajal v Pittsburghu. John J. Bolte, prvi in edini slovenski zobozdravnik v Pittsburghu, je brat novega odvetnika. Rojak zgubil $1,990.00. V Milwaukee stanuje rojak .Frank Surl, katerega je te dni zadel hud udarec. Izginili so mu iz hiše vsi njegovi prihranki — $1,990.00 ■—, ki jih je imel spravljene v neki skrinjici, in katere je neki brezvestni tat izvohal in ukradel. Kot Surl pripoveduje, da ni izključeno, da bi denar odnesel kak tujec. Denar je ukradel nekdo, kateremu so bile razmere v hiši dobro poznane, in ki se je v odsotnosti družine splazil, v stanovanje, prebrskal kota in našel denar. Surl je hranil denar, da bi ob priliki na stara leta kupil kako trgovino in obrt in tako dal slovo nestalnemu delu. Policija ima na sumu več ošeb. V St. Louisu, Mo., je pred nekaj dnevi umrl rojak Ignac Trošt, star 60 let in doma iz Lo-žič nad Vipavo na Notranjskem. V Ameriki je ranjki živel 35 let in zapušča tukaj ženo, v stari domovini pa dva brata in sestro. V Lorainu, Ohio, je poznani rcjak Frank Gradišek prejel veselo vest, da obhajata njegov oče in mati v Senožeti, v domovini, ta mesec zlato poroko. Oba sta še zdrava in čvrsta. Oče je bil Pred leti dvakrat v Minnesoti. Imata vseli skupaj osem otrok in dva sinova živita v Lorainu. Poznani hrvatski dnevnik "Svijet," ki je precej let izhajal k°t dnevnik v New Yorku, in kateremu je bil urednik Don Niko Grškovič, je prenehal izhajati. Ustanovil se je pa nov list, ki bo n°sil naslov "Hrvatski Svijet," ki bo izhajal trikrat na teden in pod drugim lastništvom. -o- Beneš bo učil v Chicagu Chicago, 111. — Bivši češki mi nisterski predsednik Edward •^eneš bo najbrže sprejel ponud-130 čikaške univerze za učna preganja. Tako bo to že drugi češki ministerski predsednik, ki bo P°učeval na čikaški univerzi. Pr-v| Je bil namreč Tomaž Masaryk, ki je predaval na tej univerzi od 1901 do 1903. Nemška špijonaža v U. New York, 17. okt. — Na federalni sodniji v tem mestu se vrši obravnava o aktivnosti nemške špijonaže v Zed. državah v letih 1936 in 1937. Pred sodni-jo je kot obtoženec ameriški narednik Gustav Rumrich, ki je obtožen, da je za denar prodajal nemški vladi ameriške vojaške tajnosti. Rumrich je izpovedal, da je dobival po $40 od nazijske vlade, da je dajal informacije o številu ameriških obrežnih polkov topništva. Ko je dobil od nemške vlade prvih $40, je Rumrich, ho-teč dobiti še več denarja, poslal informacije o vežbah ameriškega vojaštva. To pa ni dosti zanimalo Nemce,.ker prejel je obvestilo, da takih otročarij ni treba več pošiljati, če nima kaj bolj važnega, sploh ni treba nič pošiljati. Na zatožni klopi so poleg Rumricha še trije drugi namreč, Johanna Hoffman, Otto Voss in Erich Glaser, ki je bil tudi nekoč v ameriški armadi. Rumrich, ki je sin bivšega avstro-ogrskega konzularnega uradnika, je izpovedal, da se je začel zanimati za vohunske službo potem, ko je bral knjigo nemškega polkovnika Nicolaia, ki je bil načelnik nemške špijonažne službe v svetovni vojni. Pisal je pismo polkovniku in povedal, da je služil v ameriški armadi in da ima dostop do važnih vojaških tajnosti. Polkovnik je takoj storil v zvezo ž njim rekoč, da bi Nemčija rada debila informacije o ameriški signalni tajnosti, moč ameriške armade na vzhodni obali, o ameriški bojni mornarici v Atlantiku, o moči ameriškega topništva v Kanalski zoni, imena ameriških armadnih častnikov v New Yorku itd. Rumrich pravi, da ni dobil dosti denarja od Nemcev, ki so slabo plačevali' za manj vredne informacije, važnejših pa ni mogel dobiti. Preiskava se nadaljuje in upati je, da se bo razkrinkala nemška špijonaža, ki je bilo zelo delovna v Zed. državah. London, 17. okt. — Angleški ministerski predsednik Chamberlain je danes izjavil, da je čisto siguren, da mu bo uspelo napraviti ugodno trgovsko pogodba z Zed. državami in Italijo kmalu potem, ko se zbere parlament k zasedanju. Chamberlain je izjavil, da po dogovorih v M*o-nakovem, je treba gledati na svetovni program medsebojne trgovine. Prireditev na Jutrovem V četrtek 20. oktobra priredi mladinski pevski zbor "Kanarčki" zanimivo prireditev v SDD na Prince Ave. Najprej bo zbor zapel nekaj mičnih pesmi, potem bo pa Mr. A. Grdina kaza slike od zadnjega in prejšnjih skupnih koncertov mladinskih zborov. Igrane bodo tudi plošče posnete na zadnjem koncertu Potem bo pa ples, za katerega igrajo newburski "Six Stars." Kjf Anglija ypa, da bo napravila ugodno trgovsko pogodbo z Z@dinj@nimi državami in Italijo Namiguje se, da bo Anglija dovolila Zed. državam dostop do angleških tržišč v taki meri, kot imata pogoje Avstralija in Kanada po pogodbi, sklenjeni v Ot-tawi. Na drugi strani se pa pričakuje od Zed. držav, da bodo znižale eolnino na importirano angleško blago ,zlasti na tekstilnem blagu, na usnjenih izdelkih in gotovih delih mašinerije, ki ne tekmujejo z ameriškimi izdelki. -o— Prihodnjih šest mesecev bo videl svet oboroževanje, ki ne bo imelo nobene Washington, D. C. — Oboroževanje svetovnih velesil, kakršno še ni bilo, se obeta v prihodnjih šestih mesecih. Zidale se bodo utrdbe na vseh mejah posameznih evropskih držav, zračna armada se bo podvojila, število vojaštva se bo zvišalo in ravno tako bojna mornarica. Kar se tiče evropskih^ velesil, Anglije, Francije, Nemčije, Italija in Rusije, bodo šle v oboroževanju tako daleč, v kolikor jim bodo dopuščale finance. Zedi-njene države pazno motrijo ev-opski položaj in predsednik Roosevelt je rekel, da Zed. drža-/e ne bodo prav nič zaostajale in se bodo oboroževale sorazmer no z drugimi svetovnimi velesilami. Tudi manjše Pa ne, da |>i ga vest pekla? Ko je bil sodnik Frank J. Lausche še poibčnik v ameriški armadi, to je bilo pred 19 leti, si je nejcoč izposodil lepo suknjo od svojega kapitana., ko je šel na nek pogreb. In zdaj, po dolgih 19 letih, je .bivši poročnik pronašel, da ima še vedno tisto lepo suknjo. Pa je pel, kot pravičen človek in'-suknjo vrnil pravemu lastniku, ki je danes načelnik mestne sodni-je, Burt W. Grjffin. Vprašanje nastane; j ali bo moral sodnik Lauschd plačati rent od suknje za 19 let, ali bo moral plačati rent sodnik Griffin. komiinist! Oglejte si te peči! V Grdinovi prodajalni na 6019 St. Clair Ave. se vrši ta- teden demonstracija na novih Grand pečeh, 1939 modela. Iz-vežbana kuharica vam bo pokazala, kako se poceni kuha na teh pečeh. Vsak je prijazno vabljen, da si ogleda to demonstracijo. Cene Grand pečem so zdaj znižane od $69.50 na $49.95. Važna seja Redna seja direktorija Društvenega doma v Euclidu se vrši danes zvečer ob sedmih. Vabljeni so direktorji, društveni zastopniki in posamezniki. Seja Japonska, Poljska, Ogrska, Romunija so izjavile, da bodo storile svoj del v tem oziru. Seve, pri tem je treba računati na finančno moč in zmožnost industrije v vsaki državi. Ko je izbruhnila svetovna vojna, je stalo velesile oboroževanje ogromno vsoto $4,000,000,000. Danes pa znaša oboroževanje nezaslišano vsota $17,500,000,-000. Tukaj se vidi, kam svet drvi. Svet postaja vedno bolj blazen. Nitke, ki so držale skupaj mirovne pogodbe, narejene po svetovni vojni, so se potrgale in zdaj narekuje zopet najmočnejši. Sodi se, da bo 60 svetovnih držav potrošilo v prihodnjem letu do 30 bilijonov dolarjev sa-države kot mo za oboroževanje. o----- Slabo gospodarstvo Clevelandska mestna administracija pravi, da dela vodni oddelek zadnjih sedem mesecev izgubo. Mestna vlada pravi, da mora vodni oddelek vzdrževati razne projekte kot Nottingham rezervar, kjer mora mesto prispevati $700,000. Toliko se je v mestu podražila voda in še ni zadosti ! Washington, D. C., 18. oktobra. — Vladni preiskovalni odbor je dobil i z j u v o, da so bili komunisti v Minnšsoti zelo aktivni, da bi dosegli leontrolo v Far-marsko-delavski stranki. To izjavo je podal inženir Steve Gad-ler iz St. Paula, ki je natančno orisal, kako so bili komunisti aktivni na zadnji konvenciji gori omenjene politične organizacije. Gadler je dalje izjavil, da je dal governer Elmer Benson povelje, da se ne sme na konvenciji blokirati delovanja komunistov. Inženir je dalje izjavil, da je javna tajnost, da je governer Benson naklonjen komunistom, ker kmalu po njegovi izvolitvi governerjem, so postali gotovi komunisti zelo vplivni v Far-marskc-delavski stranki. Dalje je Gadler izpovedal, da sta bila na konvenciji Farmarsko-delav-ske stranke dva voditelja komunistov, Nat Ross in Erick Bert, ki sta naročala delegatom, naj izvedejo naročila in nasvete, ki so bili poslani iz Moskve. Ray I« Miller zagovarja Pozdravi iz Jolietk Iz Jolieta pošiljajo lepe pozdrave vsem prijateljem in znancem: Joe Menart, Mrs. Menart, Mrs. J. Menart, Louis Menart, ima mnogo važnih stvari za raz-1 Miss Mary Stusek in Josephine motrivaCi. Mustar. Washington, D. C. Pred vladnim odsekom se vrši debata, v koliko bi škodovalo na splošno nameravano znižanje mezde železniškim delavcem. Ameriške železnice so namreč izjavile, da so prisiljene znižati plače za 15 odstotkov, čemer se zastopniki unijskih železničarjev z vso silo upirajo. Tozadevna pogajanja se vrše že dlje časa, ki so bila pa brezuspešna. Zdaj se je zadevo prineslo naravnost pred Rooseveltov odbor. Zastopniki železnic trdijo, da so železnice na robu propada in da jih more rešiti edinole znižanje mezde. S tem bi bilo prizadetih kakih 900,000 delavcev. Delavski zastopniki pa trdijo, da bi bilo znižanje mezde jako krivično napram delavcem in da bi temu sledile še druge industrije, ki bi začele sekati mezde. Unijo železniški strojevodij zastopa pri tej debati Cleveland' čan Ray T. Miller. -o- Pozor, kegljačice! članice podružnice št. 25 SŽZ, ki se zanimate za kegljanje, pridite danes zvečer ob 7:30 na Norwood kegljišče. ANGLEŽI OBLEGAJO JERUZALEM Jeruzalem, 18. okt. — Arabski vstaši so se zabarikadirali za zidovjem starodavnega Jeruzalema in angleške Čete, pojačene z 4,000 židovskimi policisti, jih oblegajo. To je prvo obleganje Jeruzalema od 12. stoletja sem. Angleži so zavzeli mesto 1917 brez enega strela. Angleške čete so se nastanile v novem mestu, ki je bilo pozidano po letu 1858. Uporni Arabci so se zbrali v starem msstu okrog Omarjeve mo-šeje in streljajo skozi odprtine, kjerkoli se pokaže kak angleški vojak. Sicer so angleške čete v posesti novega mesta, vendar so pa v nevarnosti, ker so po vseh okoliških hribih in vzpetinah Arabci, ki lahko vsak čas pridrve v mesto in bi tako prišle angleške čete med dva ognja. Arabci nameravajo za vsako ceno prepoditi Angleže iz Palestine. Angleški poveljnik v Palestini je razglasil danes po vsej deželi preki sod in postavil vso policijo pod vojaško oblast. Angleži upajo, da bodo jutri pregnali uporne Arabce iz starega Jeruzalema. --o-- VLJUDNO SE VAS VABI! V petek večer se vrši običajna prireditev v pritličju cerkve; sv. Vida, pričetek točno ob devetih zvečer. Za Vtlf-jo udeležbo so se prijavile članice priljubljenega društva Danica št. 11 SDZ. Da se ne pozabi, se članice tem potom opominja na številen poset. Vsaka naj pripelje seboj tudi svojo boljšo polovico in pa svoje domače kakor tudi prijatelje, da b.o udeležba čim po-voljnejša. -o- Šest katoliških duhovnov aretiranih na Dunaju Dunaj, 17. okt. — Nazijska vlada je aretirala šest katoliških duhovnikov na Dunaju in enega lajika v škofijskem uradu. Govori se, da je aretacija sledila razdajanju letakov, v katerih se je podrobno poročalo o proticer-kvenih demonstracijah pred cerkvijo sv. Štefana. Dunajsko časopisje je namreč popolnoma molčalo nekaj dni o teh izgredih. Zato se je tiskalo te letake in se jih razdelilo med Dunajčane po mestu. Nihče ne ve, kdo je spisal in tiskal te letake, toda nazijska vlada dolži, kakopak, duhovnike tega dejanja in sledile so aretacije. Iz Salzburga se poroča, da so nazijci tam vprizorili demonstracije pred palačo nadškofa dr. Kitajci so postavili 198,Ml mol brojm armado, da zaustavijo prodiranje Japoncev Hong Kong, 17. okt. — V jarke, 45 milj vzhodno od Cantona se je zakopala 100,000 mož bro-ječa kitajska armada, izvrstno opremljena, da ustavi prodiranje Japoncev proti Cantonu. To je prvi resnejši odpor, na katerega so naletele japonske čete v zadnjih petih dneh, ko so začeli z novo ofenzivo od zaliva Bias. Kitajske čete so preskrbljene dovolj s topovi, howitzi in z lahkimi topovi za streljanje na aeroplane. Japoncem se je sicer že posrečilo, da so prerezali železniško zvezo z Cantonom, s čemer je ostalo v Hong Kongu munici-je in orožja y vrednosti kakih $3,000,000,kar je bilo namenjeno pismo Roosevelta. Pomniti mo- L no,)ena gila y sedanj,em 5asu> ramo tudi to, da so nasi predniki L y preteklosti> ne more uniči_ vselej, kadar so si ustvarili nov ti temeljev, ki slone na skali večne Resnice. "čas je pokazal," je rekel Mr. Farley, "da so sovražniki vere edino nekaki gledališki igralci, ries rečem tudi temu evharisti-j ki se ji vidi in sliši na odru, po-čnemu kongresu, da večjega bla- tem se jih pa pozabi. dem, vselej gledali na to, da so se v hiši upoštevale tudi verske resnice. "Večkrat sem že poudarjal," govori nadalje Roosevelt, "in da- Prišel po ženo, dospel na pogreb Chardon, O. — Civilnemu inženirju, Andrew Newmanu, se je po dolgem času posrečilo, da je dobil službo v Washingtonu. Takoj se je odpeljal domov, da vzame s seboj svojo ženo, pa se je žena ravno tisti dan ubila v avtni nezgodi pri Painesville. -o-- Vile rojenice Pri družini Mr. in Mrs. Anton Sercel, 873 Alhambra Rd. so se oglasile darežljive vile rojenice in podarile deset funtov težko hčerko. Mati in dete se dobro počutita doma. Naše čestitke! Zadušnica V cerkvi sv. Vida se bo brala v petek ob 6:30 sv. maša za pok. Sigmunda Waitza. Kakih 2,000 j Florijan Čampa. Sorodniki in razgrajačev se je zbralo pred J prijatelji so vabljeni nadškofovo palačo kričeč, naj nadškof takoj odstopi. Nazijska vlada na Dunaju La Guardia v mestu Newyorski župan La Guardia bo "imel v Clevelandu na 29. oktobra govor oziroma predavanje, v katerem bo razlagal, kako posluje v New Yorku sprejeta postava, da so vsi mestni, uslužbenci pod civilno postrežbo. Newyorski župan b6 govoril v Masonic avditoriju ob 8:15 in ga vsak lahko pride poslušat. V Clevelandu bodo namreč volivci 8. novembra glasovali, če so za to, da i-idejo vsi mestni uslužbenci pod "Civil service" ali ne in La-Guardia je bil poklican v Cleveland, da govori v prilog tega. če volivci sprejemejo ta predlog, potem se mestnih uslužbencev ne more odsloviti, tudi če se administracija menja. --o- Zadušnica V petek 21. oktobra se bo ob sedmih brala v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojno Katarino Prva obletnica V četrtek ob osmih se bo bra-j k v cerkvi sv. Vida sv. maša za je prepovedala vse javne pro-j pok. Rose Sintič. Sorodniki in S Lovšin. Sorodniki in prijatelji cesije in sploh vsaka javna'prijatelji so vabljeni. so vabljeni, cerkvena opravila. Dunajsko prebivalstvo češke narodnosti je dobilo poziv, da se morajo-izseliti v 24 urah iz Dunaja. Vlada zanika, da bi izdala tako povelje, ampak da so morali to storiti nepoklicani ljudje brez avtoritete. ---o- Važen sestanek Danes zvečer se vrši v cerkveni dvorani Ma'rije Vnebovzete na Holmes Ave. takoj po blagoslovu važen sestanek, katerega naj se udeleže vsi starši, katerih otroci pojo pri pevskem zboru Ilirija Jr. in Hi. Glejte, glejte! Hoover je stopil na pozornico in svari Amerikance pred Eooseveltom Hartford, Conn. — Bivši ame- kandidate, ki niso zavezani ne s riški predsednik Herbert Hoover je imel v tem mestu govor, v katerem je pozival ameriške državljane, naj volijo za neodvisne kandidate v kongres. Hoover je obdolžil predsednika Roosevelta, da skuša uničiti vsako ameriško svobodo, ko hoče kontrolirati volitve. In prav to, pravi Hoover, bi moralo zbuditi ameriškega to, ne z ono stranko. "Pod krinko lepih fraz," je govoril Hoover, "smo videli predsednika Roosevelta, ki cilja za vedno večjo in večjo oblastjo nad narodom. Videli smo, kako je hotel izvajati moč na vrhovno sodnijo, videli smo, da je hotel kontrolirati kongres. Vse to je pa najbližja pot k razdejanju državljana, da bo volil neodvisne [svobode in prosperitete." "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER ein St. Clair Avenue Cleveland, Ohio _____Published dally except_Sundayg_and_Holldays _ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. 0.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c BESEDA IZ NARODA JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.__ 83 No. 245, Wed., Oct. 19, 1938 Nova evropska prestolica Brez dvoma je Adolf Hitler danes najmogočnejši vladar sveta, in pri tem tudi absolutni gospodar. Cele države zgi-njajo v njegovem žepu, ne da bi se prelivala kri. Zginilo je Posarje, Porenje, šla je polovica Češke, in kakšni so bodoči načrti Hitlerja, nihče ne ve. Gotovo pa je, da Hitler ni še gotov ter ne bo prej miroval, dokler ne bo Nemčija še enkrat tako močna kot je bila pred svetovno vojno. V plačilo za to, ker je povzročila svetovno vojno, dobiva danes nagrade od evropskih velesil, ki so zadnje čase molče privolile, da Hitler priključi nadaljnih 12,000,000 oseb svojemu imperiju. Rim, London, Paris, Moskva, vse to danes ne šteje nič v Evropi. Kadar si Hitler kaj poželi, pokliče zastopnike velesil v novo evropsko prestolico, v mesto Monakovo na Bavarskem, kjer predstavnikom raznih velesil razloži svoje zahteve in reče: podpišite, ali pa! . Dosedaj so zastopniki velesil v vsem ugodili Hitlerju. Mogoče je v resnici nekoliko prepozno Hitlerja prijeti za ušesa, kajti evropske velesile so odlašale predolgo. Čas ustaviti Hitlerja ie bil tedaj, ko je zavzel Porenje. Tedaj je bil slab in en sam odločilen naskok bi ga vrgel za desetletja nazaj. Demokratske države v Evropi so pozabile, da diktator ni nikdar sit, in kadar ima preveč, želi še več. Te dni se je vršilo ponovno zborovanje raznih državnikov v novi prestoiicl Evrope, katero je Hitler ustvaril, v Mo-nakovem. Gre se za nadaljno razkosanje Češke. Zopet so se vršila v Monakovem zgodovinska posvetovanja. Iz Prage je prišel po povelja od Hitlerja Frantisek Cvalkovski, ki je češki minister za zunanje zadeve, iz Budimpešte je prišel klečat pred Hitlerja Kolomad Darranyi, bivši ogrski mini-sterski predsednik, in kar je posebno značilno, Andras Me-secer, ki je načelnik madžarskih fašistov, ki so postavili svoje moči Hitlerju na razpolago. In v Monakovem so zbrani Hitler, von Ribbentrop, ki je nemški zunanji minister in Goering, nemški minister propagande. Gre se glede nove ureditve mej med Češko in Ogrsko in Hitler bo šel najbrž še naprej in naredil podlago za bo-bočnost glede mej Jugoslavije in Romunske. Toliko je gotovo, da diplomatični krogi evropskih velesil tudi sedaj ne bodo nasprotovali načrtom Hitlerja. Prvi seje te dni pokloni! Hitlerju Cvalkovski, novi češki minister za zunanje zadeve. Izjavil je, da je čehoslovaška republika zavzela "lojalno stališče"' napram Nemčiji. In kaj hoče sirota Čehoslovaška kaj druzega narediti! Vse to pomeni. da bo v bodoče čehoslovaški politični sistem popolnoma odvisen od nemške vlade, ako ne postane celo njen del. Madžari so nastopili s svojimi zahtevami napram Čehom in videti je, da.bodo dobili popolno podporo od Hitlerja. Pogajanja med Čehoslovaško in Ogrsko so trajala dva tedna, toda so se končno razbila; Ogrska je mobilizirala. Na katero stran se bo sedaj obrnil Hilter? K Slovanom ali Mongolom? Čudno vprašanje' Nikdar v zgodovini ni German se naredil enega koraka v korist Slovana ali za Slovana sploh. Ko so se obravnavanja med Madžari in Čehi razbila, je Hitler- povabil prizadete stranke v Monakovo. To je podobno onim zgodovinskim činom turških sultanov, ki so pošiljali svojim nepriljubljenim verzirjem in pašam svilene vrvice, kar jc pomenilo, da se morajo nemudoma obesiti ali pa jim bo odsekana glava. V takem položaju je danes čehoslovaška. Hitler je izjavil, da kakor hitro bo meja čehoslovaške republike napram Nemčiji in Ogrski uravnana, bo garantiral meje čehoslovaške republike! Meje so že garantirane, M. P. C.'s vas vabijo! Kaj, kdo pa so to? I no, to so naše Marie Prisland kadeti-nje št. 50 SŽZ. Saj se jih spominjate, ki so odnesle drugo nagrado za izvrsten nastop 1. septembra v Euclid Beach parku. Sedaj vas pa prav prijazno vabijo na takozvani "fish fry" v petek 21. oktobra zvečer v prizidku SND na St. Clair ju. Saj se spominjate wiener roasta na Pintarjevi farmi, kjer se je vsak prijetno zabaval in vsak je želel, da bi kmalu zopet kaj takega priredile. Ker je pa zdaj za take prireditve že precej hladno, napravimo raj še ribjo pečenko. Naša dekleta bodo skrbela, da bo- novo nedeljo, da je to dan naših čričkov in njih staršev ter vseh ljubiteljev slovenske pesmi in govorice. France iz doline. žene in dekleta, za plesalce pa orkester društva sv. Jožefa. Med dejanji bodo dekleta zapele par lepih pesmi, da se ne bo kdo dolgočasil. Vstopnina bo samo 35c, samo za ples pa 25c. Vabimo tudi ostalo cenjeno občinstvo k udeležbi. Ob priliki smo tudi me pripravljene vrniti poset. Pozdravljeni vsi ljubitelji domačih iger. Mary Lusin, predsednica 20. oktobra 1938 V četrtek dne 20. oktobra priredi Mladinski pevski zbor "Kanarčki" prijetno zabavo v Slo-Venski delavski dvorani na Prince Avenue, pričetek bo ob 7:30 uri zvečer. "Kanarčki" otvorijo program s petjem "Gor čez jezero," "Sta-do ribice in vse, kar zraven | ri dede," "V hribih se dela dan," spada, prav okusno servirane. "Snežinke," "Cvetke in žarki" in Jekleni zidovi, ki naj varujejo Evropo Pa tudi "urna Nežika" je obljubila, da pride. Nam bo kaj "Slovo od lastovke." Nakar' bo Mr. Grdina kazal filmske slike povedala, kako je krompir v 0d zadnjega in prejšnjih skupnih stari domovini kopala. (Meni koncertov, nekaj koncertov pose dozdeva, da se je bolj zani- j sameznih zborov, komedije in male za starokrajske fante.) ! razne druge zanimive slike. Igra-Torej le vsi v SND v petek j ne 50(j0 tudi plošče, katere so bi-večer. Nobenemu ne bo treba j je vzete na glavni vaji pred zad- kaJv H i tier je Veni' košu, da' sploh nobena garancija ni več potrebna. Odpovedal se je romunski vojni minister. Nasprotoval je Hitlerju. V Bukareštu snujejo novo vlado, ki bo prijazna Nemčiji. Tako pada — list za listom. Sedaj vidimo kam so demokracijo privedle razne komunistične organizacije, ki so pridigale: mir in proti-fašizem. V resnici imamo več miru, več ropanja in več fašizma. uvaonv/ !V|. ---->' ... ihko trdimo, da je vsa čehoslovaška rcpubli- Kaj pravile! Gngav farmar je šel n:i okrajni urad, da clobi licenco za avto. Uradnik mu reče: "Predno vam morem dati novo licenco, moram videti vašo staro. Ali jo imate s seboj?" "Ne, je nimam, ampak ho kmalu tukaj." čez par ur je prišel farmar v spremstvu svoje žene in rekel uradniku: "Evo je moje stare, pa si jo naglejte!" « * * , / Da diktatorstvo ni zdravo, kaže slučaj, kc je neka ženica naravnost in brez ovinkov ukazala možu, naj po večerji pospravi "črep.'nje " Mož j?'re:; odložil Časopis, v katerega se je bil lepo udobno poglobil, zmetal vse krožnike, šalce in sklede v vrečo in vrgel v:x ikupaj v smeti. Od tistega časa je ženica sama pospravljala "črepinje" po večerji. en> spoštovan in ugleden človek, velik dobrotnik siromakov, povsod ima prijatelje. Nihče ^ ne bo verjel, da je on Žuti! Posvarili ga bodo, če bodo opa-Zlli> da ga nameravaš prijeti. Se sam ti moram odkrito posedati, da ti le težko verjamem. ~°da resen, pošten človek si ^deti, naš prijatelj in tolmač ] lz Bara te je priporočil, — sto-1 1-lla bova, kar želiš. .Ampak nihče ne sme zvedeti. kam po j deva. Zato bova koj Vrinila, dokler nas še niso °Pazili vaščani. In tudi tebi svetujem, da nemudoma odpo-tiiješ!" ''Imata konje?" '■'Ne. Ce kedaj konje potrebujeva, jih dobiva na posodo, Zakaj vprašaš? Naj jezdiva v gore?" ''Da! Mudi se, tolmač vaju pričakuje. Sam je. poznata pot k oglarju?" 'Zelo dobro." , Dal vama bom konja. Lah-korJ'u obdržita." Začudil se je. . Podariti nama misliš ko-ttja -_v" . "Brez vsake škode. Saj smo Ju tudi mi zastonj dobili." Pripovedoval sem jima, da !m° našli pri oglarju kar celo Cl'edo konj pa da smo mu vse ^Peljali. Ko smo govorili o konjih, ,em ju vprašal, ali poznata Aladžija. j Poznava ju!" je odgovoril ^menar. "Kdo bi ne poznal ti-. " razvpitih obcestnih roparji Že nekajkrati sta se kla-lla tod. Ljudje se ju bojijo, Da v vas si le ne upata. se mi, da sta se spet pri-, a'tila k nam in topot v večji Užbi." (''si ju videl?" 'Včeraj." JOŽI*; GRDINA: PO ŠIROKEM SVETU "Si govoril z njim? "Ne! Mi na misel ne bo prišlo, da bi se vtikal v zadeve teh ljudi. Povej, gospod, ali poznaš Aladžija?" "Prav dobro! Že nekajkrati sem se srečal z njima. Prvikrat sem ju videl v soteski med Strumico in Radovičem, prav pošteno smo se tistikrat spestili. In od tistih dob me menda nista, več pozabila, vsa divja sta na mene. Pred tremi dnevi sta čakala na mene na Šejtanovi pečini blizu og-larjevega doma. Pri kraju je bilo z njima, a sem prizanesel. Zvezal sem ju, jima pobral orožje in ju pustil živeti. Oglar ju je rešil, ko tepena pobalina sta bežala k Žutemu, svojemu poglavarju, in me za-tožila. Opremil ju je spet, jima dal za pomoč, kakor čujem, kar šest ljudi, in jih poslal nam naproti. Prepričan sem, da na nas čakajo ob cesti v Rugovo." Kamenar me je začuden gledal. "In to mi poveš tako ravnodušno — ?" "Saj se ju ne bojim." "Topot jima boš težko ušel!" "Zakaj ?" "V Rugovo si namenjen, kajne?" "Da." "V Rugovo pa ni druge poti ko po soteski, kjer te čakajo." "Ali se ne da jezditi na de-shi ob Drinu?" "Žal ne. Na desni strani ceste ležijo sicer za vasjo polja in travniki, potem pa je svet močvirnat. In onstran kotline gre cesta med nedostopnim skalovjem skoraj uro daleč vse do Rugove. Tu pa tam boš sicer našel stransko sotesko, pa že po nekaj minutah je je konec in vrniti se moraš. Pravim, da ni druge poti ko po kotlini, tisto pa sta zasedla Aladžija s svojimi ljudmi."' "Nič ne 'de! Na levi strani ccste je torej kotlina poraščena z grmovjem, praviš? Kak pa je svet na desni?" "Močvirnat kakor sem dejal. Nikar se ne podaj v močvirje, izgubljen bi bil!" "Res zelo pripravno mesto za zasedo sta si Aladžija izbrala! Nevarna bo pot —. Pa skozi le moramo!" "Morebiti se vam posreči, da pridite skozi. V skok morate jezditi. Ampak kamenja in krogel bo kar deževalo." Dovolj sem zvedel. Šel sem za kočo, Dulaka sta dobila vsak svojega konja, dal sem jima še izdaten bagšiš, ki sta b'la z njim lahko zadovolj- To, da je prišel v glavno mesto Bosne predstavnik Avstrije baš na Vidov dan, je podžgalo bosanske Srbe, dijake, ki so se že prej pripravljali na krvavi čin, da se maščujejo za razne krivice storjene Srbom. Srbi sami so se bali, da bi se prestolonasledniku kaj ne pripetilo v Bosni in srbski poslanik na Dunaju je opozoril avstrijskega finančnega ministra Bilinskega na nevarnost, ki preti prestolonasledniku. Toda na Dunaju so vse oholo prezrli, a gotovi vladni krogi sami baje niso bili nič kaj prijazni prestolonasledniku. Tako je on šel kljub svarilu poslanika. Nekako uro po prihodu v Sarajevo so že počili streli, Franc Ferdinand se je mrtev zgrudil in ž njim njegova soproga. Novodobni Miloš Qbi-lič, Gavrilo Princip, je obnovil tragedijo Kosovega polja. Avstrija, ki je že dolgo sovražno gledala na mlado Srbijo, je imela sedaj dovolj vzroka za "kazensko ekspedicijo," katero je hotela izvršiti. Sledil je ultimatum in nato napoved vojne, ki je bila za Srbijo največja tragedija izza kosovske bitke. Kako težki so bili za Srbijo tisti dnevi koncem julija 1914, bo- kim naporom. Pred državniki Srbije je tedaj bilo velevažno vprašanje: ali naj se popolnoma uklonejo avstrijskim zahtevam, ter tako postane Srbija avstrijski vazal, ali pa posežejo po orožju, ter se bore na življenje in smrt. Eno ali drugo. Srbija privoli v vsa ponižanja, le živega mesa si ne pusti rezati s telesa; suverenosti ne da. Sreča za Srbijo je bila, da so imeli v teh kritičnih časih prvovrstne državnike, junake,' domoljube in diplomate, ki so zastavili vse sile za neodvisnost Srbije. To so bili: kralj Peter I., regent Aleksander, ministerski predsednik Pašič, generali Stipanovič, Mi-šič, Putnik, ki so bili kos svoji težki nalogi. Svetla stran teh črnih dni je bila slovanska Rusija, ki je zvesto stala poleg Srbije. Car Nikolaj II. je dal besedo, da Rusija ne bo zapustila Srbije na cedilu in to je vladar Rusije tudi prav moško držal. Ko je Avstrija napovedala Srbiji vojno, je posegla po orožju Rusija. Pričela se je svetovna vojna. Boj Srbije z Avstro-ogrsko je bil kakor boj pastirčka Davida z Golijatom. Junaško so se po- mo razumeli, če. pomislimo na .stavili v boj in v prvi bitki po težke dneve, ki so se baš nekaj dni nazaj odigrali v Evropi, ko je Nemčija pritisnila ob malo čehoslovaško državo, ter ji nastavila nož na vrat in se je morala na tak pritisk udati. Tudi Srbija je bila tedaj prav na taki poti, a v nekaterih ozirih pa še dosti na slabšem kot čehoslovaška republika. Izmučena od Balkanske vojne, od, katere je še krvavela, brez zadostnega orožja in municije, ter obubožana je zrla v temne dneve, ko je mogočna Avstro-ogrska terjala zadoščenja na račun suverenosti srbske države, ko si je razili Avstrijce in jih vrgli nazaj. Toda. Avstro-ogrska je bila silna. Da opere sramoto poraza se pripravi na nov močnejši napad, z še večjo silo. Srbi, .videč da ne bodo kos kljub svoji hrabrosti, so skoro obupavali, zlasti še ker niso imeli municije. Kralj Peter vidi veliko nevarnost, stopi v strelske jarke, ter pravi vojakom: "Deca moja. Jaz odvezujem od prisege vsakogar, ki hoče domov—Bog mu odpusti! Pojdite domov! Dam vam častno besedo, da se nikomur zaradi tega ne bo skrivil las. A jaz vaš stari kralj, osta- to suverenost priborila z veli- nem s svojima sinovoma tu, da umrjsm." Tako je ravnal vladar Srbije ter odvezal vojake od prisege dane njemu, ko je videl položaj svoje izmučene vojske. Nihče ni šel domov, četudi bi lahko šel, saj ga je oprostil kralj. V tem je dospelo strelivo, kralj je vzel iz rok mrtvega vojaka puško, poprosil za naboje, stopil med vojake in streljal, ter tako z drugimi vojaki branil domovino. Vojake je vse to tako ohrabrilo, da so udarili po Avstrijcih s tako silo, da so jih deloma ujeli, deloma pobili. V tej bitki so Srbi zajeli 42,000 ujetnikov, ogromne zaloge municije, 142 topov, 60,000 pušk, 4,000 konj in še mnogo drugega plena. In v nekaj dneh ni bilo nobenega Avstrijca na srbskih tleh. Tak je bil odpor Srbov, ker so imeli res hrabrega, domoljubnega voditelja v najbolj kritičnem času. Hrabrost srbske vojske je bila res na prvem mestu in se je v resnici za čuditi takemu junaštvu, ki mu ga ni izlepa para. Še ko so se pred armadami treh držav: Avstrije, Nemčije in Bolgarije umaknili na Krf, niso izgubili poguma ter so z isto hrabrostjo udarili nazaj, ter zavzeli kar je bilo njihovega. Kosovo je bilo res v polni meri maščevano. S spoštovanjem sem hodil po Kalimegdanu ter gledal kraje, kjer so Srbi bojevali boj z naravnost špartanskim junaštvom, gledal topove, ki so bili v akciji, ko se je bil neenaki boj med Avstrijci in Srbi. čast srbskemu orožju, čast junakom in njih poveljnikom, katerim ni bila nobena žrtev prevelika, da bi jo ne doprinesli za domovino. Upravičeno je lahko nanje ponosen sleherni Srb in tudi Hrvat kot Slovenec naj bi jih spoštoval junake, li so res junaki. Ne pretirano zabavljanje ali pa celo blatenje. Kdor pretirano zabavlja ali celo sramoti Srba, ta s tem jasno dokazuje, da nima o Srbih in pa njih junaštvu ter zgodovini nobenega pojma. Danes ko gledamo, kaj se je zgodilo s čehoslovaško republiko, moremo šele prav ceniti in pojmiti, kako veliko in nevarno igro so igrali Srbi, pa kako odličen boj so bojevali. Zavedali so se, da brez boja ni zmage in brez zmage pa ni plačila. Žal, da čehoslovaška republika ni imela v usodni uri takih glav kot jih je imela Srbija. Zato tem bolj čast srbskemu vojaku in njihovim voditeljem. Nekateri se kaj radi spotikajo na Srbe radi kulture, ter pri tem kažejo na Nemce in za-padne narode sploh, češ, da so Balkanci zaostali. Dobro! Ali pa veš, da Nemci in drugi za-padni narodi so se lahko izobraževali in zraven lepo piro-vali, dočim je moral Balkanec, zlasti Srb, stati na straži in se braniti pred Turki, da je tako v vednih bojih in trpljenju ohranil svojo vero in narodnost, ter ni bilo za kulturo ni sredstev ni časa. Sicer pa kdo naj pričakuje od vojaka na bojišču kulture profesorja na vseučilišču? Pamet, pamet! Dajte Srbu časa in pa lepo besedo. Srbi so takorekoč šele prišli iz boja ker niso imeli časa kot Nemci. Res, da imajo razne napake in hibe, pa kateri narod jih nima? Eni več drugi manj, in tudi Slovenci in Hrtvatje nismo brez njih. Sporazum, spoznanje pa več bratovske prizanesljivosti med sabo,'pa bo šlo. In tega je nam nujno treba, če hočemo, da ne pridemo pod Hitlerja ali Mus-solinija. Bojazen, da nas Jugoslovane pozobljeta ta dva, je prazn^, če bodo Jugoslovani složni. Srbija sama je ugnala Avstro-ogrsko, pa ne bi združeni Jugoslovani mogli kljubovati Mussoliniju ali magari Hitlerju? če se bodo pa delili vsak v svojo republiko, pa ne bodo daleč prišli. Da imajo vsak svoje pravice in da ne zatirajo drug drugega je nujno potrebno, da se pa cepijo, je pa pogubno za vse tri. Od čehoslovaške bi se Jugoslovani sedaj lahko marsikaj naučili. Na Kalimegdanu sem potem stopil v vojni muzej, da si tam ogledam razne znamenitosti iz vojne. Tam v tem muzeju se nahaja tudi poseben oddelek, kjer imajo shranjene razne predmete pokojnega kralja Aleksandra I. Karadjordj.evi-ča. Tako . imajo tam tisto paradno uniformo, v kateri je bil oblečen kralj, ko je dne 9. oktobra 1934 stopil iz jugoslovanske bojne ladje "Dubrovnik" na fraAcoska tla v Marseillu, kjer ga je nekaj minut potem zadela morilčeva krogla. V tej uniformi je viteški kralj Aleksander tudi umrl. Uniforma je še povsem v takem stanju kot je bila, ko so jo slekli z telesa mrtvega kralja, ter so ga potem oblekli v drugo uniformo, katero je kralj nosil ko se je nahajal na vojni. Tako mi .je pravila gospa Rozi Dejanovič, ki se je nahajala ondi ter mi razkazovala razne stvari, ki so bile last kralja Aleksandra. (Dalje prihodnjič) IZ HUMORJA —Slaba letina. II. Bistrica, sept., 1938. — Letošnje čudne vremenske prilike, ki so skozi vse leto nagajale našemu kmetu, so večinoma vzrok slabemu letošnjemu pridelku. Po nekod tvori izjemo le pšenica, katere so skoro povsod veliko več pridelali kot lani, pa tudi nekatera druga žita se niso slabo obnesla. Vendar so zadnje vremenske neprilike, to je večen dež, marsikomu skoro uničile žito. Kajti kmetje so utegnili le požeti žito, ne pa spraviti ali vsaj ne suhega. Zato je nevarnost, da bo žito strohnelo ali pa sklilo. Krompirja bo letos -zelo malo. Spomladi ga je najprej uničil hud mraz, potem ga je zatrla suša, sedaj spet dež nagaja. Marsikje je opaziti, poleg posušene in ovenele krompir j ev-ke na njivi, sveže krompirjevo cvetje. Ravno tako ne bo skoro nič fižola, ki ga je spomladi uničila suša, sedaj pa večno deževje. Tudi letina sena je letos zelo slaba, pridelka bo komaj za polovico od srednje dobre letine. Otava je sicer lepo obstala, toda kakor kaže, je ne bo mogoče pokositi, še manj pa spraviti v senike. Zadnja leta so kmetje začeli opuščati mlatenja žita doma in na roke. Veličino žita so o-mlatili na mlatilnih strojih. Letos pa so se tega skrbno izognili. MALI OGLASI Soba v najem najem se odda soba, prost vhod, soba sama zase. Vpraša se zgorej na 1393 E. 55th Et. (245) Stadium v Chicagu, kjer se je vršila žogometna tekma za svetovno prvenstvo med čikaškim tearnom in newyorskim. Igro je gledalo prvi dan 43,6U2 gledalcev. Male farme Pred nekaj časom je bil v Ameriški Domovini oglas za nekaj malih farm po primerni ceni. Ker sem naslov izgubil, naj mi sporoča, kdor ima kaj primernega naprodaj v bližini Clevelanda. Lahko piše na: M. B., 1273 E. 60th St., Cleveland, Ohio. (245) Soba v najem Opremljeno spalno sobo se odda v najem; gorkota, kopalnica in še druge ugodnosti. Vprašajte na 15919 Whitcomb Rd. zgorej; to je v bližini St. Clair Ave. (247) V najem se dajo 4 sobe. Vpraša se na 6308 Glass Ave. (246) Išče se eno ali dve sobi za poštnega peč-laria, ki ima pohištvo; pri mirni družini, v mirni okolici med St. Clair in Superior. Naslov pustite v brivnici na 6506 St. Clair Av: (247) j na, in poslovili smo se. i mi povedal, kako je bi-1 V skok smo jezdili skozi vas, ! za vasjo med njivami pa obsta- i pot na delo. Ko sem se sinoči vračal z si pridejo za menoj. V skoku sem odhitel. (Dalje prihodnjič) %tž> -= i. Preprosta hiša, katero si.je zgradil predsednik Roosevelt v Hyde Parku, N. je dolga pa nizka in zgrajena v nizozemskem stihu ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unij ska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. HEr.derson 082S i» * f t 4* t i t | 4-t it ."J- Skrivnosti ruskega carskega dvora Ona vstopi v samostan pri Srcu Matere Božje. Kmalu je s svojo energijo, voljo in nesebičnostjo postala steber samostana, a ko je pet let pozneje umrla stara pogla-varica, ko so jo opatice soglasno izbrale za njeno naslednico. Od tega dne je vodila samostan Ana. Znala je napraviti red in prisiliti opatice k pokornosti. Toda obenem je tudi znala zdraviti rane, ki jih je življenje zadalo mnogim, ki so nato poiskali zavetišča v mirnem samostanu pri Srcu Matere Božje. Mati Ana je sedela onega dne, ko smo prvič vstopili v samostan, v svoji sobi in držala v roki neko pismo. Njej nasproti je sedel neki mali debeli človek, oblečen v svečeniško obleko. Njegove oči so gledale izzivalno in prodirno izpod velikih obrvi. Orlovski nos je dajal obrazu poseben izraz. Gost je položil svojo negovano belo roko na pisalno mizo, a z drugo se je igral s svojim križcem. — Pismo si prečitala, sestra Ana, — reče on, — pa te vprašam, ali si pripravljena sprejeti tega kneževskega gosta, o katerem ti piše pismo? Sestra Ana zloži pismo in ga spravi v žep svoje obleke. Ako sem pripravljena? — odvrne ona. — Ti še vprašaš brat Eustahij ? Saj je to vendar carjeva zapoved, ki je poglavar naše cerkve. Kako bi se mogla upirati? Brat Eustahij se fino nasmehne. —Sestra Ana — reče on, — lepo je in hvalevredno da ubogaš brez nadaljnega. Toda kar se tega tiče, da je car poglavar naše cerkve, ni to ravno tako, kakor ti misliš. —Res je, da je vsaki vladajoči car obenem tudi poglavar cerkve, — toda samo po imenu, draga moja. —Prav za prav je naša dolžnost, da vladamo carjem, a ne oni nam. Zato sem ga kot carjev spovednik pregovoril, da pošlje umobolno ženo svojega brata Konstantina v ta samostan. —Vzrok njene bolezni nam namreč ni znan, a tvoja dolžnost je, da to odkriješ. —Zdi se, da se tiče samega carja. —Znano mi je iz sigurnih virov, od katerih izvem vse, kar se dogaja v carski palači po dnevu in noči, da car često, odkar je videl ubogo veliko kneginjo Helo v njeni bolezni, ponoči stoka in joče in izgovarja njeno ime. Od tedaj se je car popolnoma spremenil. Izgleda, da je postal nesiguren in vznemirjen. —Ne veselijo ga več njegovi državni posli. Sam policijski ravnatelj petrogradski, Ivan Kar-dov je padel v zadnjem času v nemilost, četudi je bil vedno njegov ljubljenec. —Priznala bo, sestra Ana, da je tu neka skrivnost in da je vredno jo odkriti! —Toda jaz še vedno ne razumem, zakaj naj pride umobol- VLOGE v tej posojilnic "I so zavarovane do < $5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corpo-ration, Washins-i^j ton, D. C. Sprejemamo osebne In društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan.Co. 6235 »t. Clair Ave. HEnd. 5670 na kneginja ravno v naš samostan? Menih se dvigne in jo prodirno pogleda. —Zato, ker vemo, da poznaš ti dobro človeška srca, — odvrne on, — in ker zaupamo v tvojo modrost in bistroumnost. — Poskusiti moraš kneginjo ozdraviti. —To moraš poskušati z vsemi sredstvi, ki jih imaš na razpolaga. Ni dvoma, da se ti bo posrečilo prinesti svetlobo v njen bo-lani razum. —Kedaj pride velika kneginja Hela? —Ona se nahaja že na potu, ter bo morda prispela še predno se spusti noč. —Ali pride sama? —Ne veliki knez jo spremlja. — Veliki knez? znano ti je, brat Eustahij, da on ne sme prekoračiti praga našega samostana. Ni moža ne svetu, ki bi smel to storiti. —Veliki knez bo spoštoval zakone samostana; ločil se bo od svoje žene na pragu samostana. —Ali ljubi on svojo soprogo? — vpraša mati Ana. Brat Eustahij zmaje z rameni. —Zdi se, da je ne ljubi, — odvrne on. Car ga je prisilil, da se je poročil z njo. Bilo je tudi pravilno, ker je življenje velikega kneza bilo pregrešno. —Ne mečimo kamenja na nje-ga> — odvrne opatica, — tem bolj, ker smo sedaj o njem slišali samo dobro. Pravijo, da je plemenit človek, ki brani sirote. _ Toda povej mi brat, kako dolgo nameravaš ostati pri nas? Carjev spovednik odvrne: —Zvečer bom nadaljeval svojo pot. —Odgovori mi na eno vprašanje, predno odideš, — ga prosi ona. —Znano ti je, da mi je drugače usoda ljudi popolnoma ravnodušna. Toda hotela bi vedeti, kako živi in kaj dela neka oseba, ki mi je sicer popolnoma tuja. —Imenuje se Mihajlo Baku-njin. —Povej mi, ali ga poznaš in kaj je on. čim je sestra Ana izgovorila to ime, dvigne menih pozotrno svojo glavo in stopi par korakov nazaj. ,—Vprašaš me za Mihajla Ba-kunjina, sestra? — reče on. — Oh, ne izgovarjaj tega imena. Tako se imenuje človek, pogan, ki je svetu prinesel pogubo in propast. Opatica prebledi. Bila je razburjena toda ona se je znala obvladati. Znala je prikriti svojo razburjenost pred carjevim spovednikom. _Kaj? — reče ona navidez ravnodušno. — Ali je Mihajlo Bakunjin postal slab, pogrešen človek ? —Ne najdem besed, sestra, da ti opišem njegovo pokvarjenost. On je vodja neke tajne zveze, katere člani potujejo po Rusiji, da ir.osijo prosveto med narod, kakor pravijo. —Posveto, bah! Kako more biti ta brez svete vere. Toda ti ljudje, ki jim je vodja Bakunjin, jemljejo narodu vero, toda zato mu sadijo v dušo nezadovoljnost in upor. —Imenujejo se nihiliste, a v tej besedi že leži nepoštenost njihovih načel. Oni ne verujejo v nič, ne bojijo se ničesar; nič ni tako strašnega, da bi se oni ne upali izvršiti. —Najhujši sovražniki carske hiše in vere so. Sredstva, katerih se poslužujejo, da širijo svo- je nauke, so zločinska. A ta Mihajlo Bakunjin, za katerega si me vprašala, sestra, je najnevarnejši izmed vseh, ker ni samo pogumen in odločen, temveč tudi posebno pameten. Postal bi brez dvoma znamenit državnik, če ne bi bil zašel na zločinska pota. —Toda, kaj' je to, sestra Ana, kar vidim? — V tvojih očeh so solze? Razburjena si? — Rekli so mi, da je poglavarica samostana pri Srcu Matere Božje končala s svetom, da je ne more nič več pretresti ali žaliti. Da je njeno srce postalo kamenito, eden izmed onih kamenov, na katerem počiva sila in moč naše svjete cerkve. A sedaj vidim, da te je to moje pripovedovanje o Mi hajlu Bjakunjinu prestreslo in da te je vsaka moja beseda zadela kakor udarec z nožem v srce. —Sestra Ana, pozivam te v imenu našega reda, da mi poveš, v kakšni zvezi stojiš s tem človekom, ki ga vsi pobožni preklinjajo? — Zakaj jočeš radi Mihajla Bakunjina in radi njegovega pregrešnega življenja? Sestra Ana se dostojanstveno vzravna. —Zato, ker objokujem vsa kega človeka, ki ga je Bog obdaril z razumom in srcem, a ki vendar propada. Menih izmaje z rameni in se obrne. —Ta laže, — pomisli on. — Lagala je ta svetnica. Toda jaz \ bom že izvedel resnico. Nato gre k vratom. —Videla se bova pri večerni molitvi, sestra. Do tedaj naj te varuje Mati Božja! čim je ostala sestra Ana sama v svoji sobi, si zakrije obraz z rokama. Nato gre v kot sobe in se spusti na kolena. —Oh, brat! — zastoka ona.— Kako mi prinese vsaka novica o tebi bolečine! Toda jaz te ne obtožujem. V tvojih žilah teče pregrešna kri. Svoje življenje zahvaljuješ grehu. Nato sklene roki in se poglobi v vročo molitev. Neprenehoma se je slišalo eno ime: —Mihajlo Bakunjin! Spustila se je jasna, mrzla zimska noč. Pred pečino na kateri je stal samostan, se vstavijo sani. Na njih se je nahajal carski grb. Vratica se odpro, a iz njih skoči veliki knez Konstantin ter dvigne iz sani osebo, zavito v beli, hermelinski plašč. Bila je to velika kneginja Hela. Nesrečnica je gledala s svojimi velikimi očmi v zvezdnato nebo. Bila je bolj bleda kot sneg, ki je ležal pred samostanom. Veliki knez je pustil svoje spremstvo v Moskvi, hotel je sam izročiti svojo soprogo samostanu. Nihče v Petrogradu ni smel vedeti, kje je našla Hela Kako so zagrizeni Nemci, kaže nastopni slučaj. Ko so prišle nemške čete v neko sudetsko mesto, je| videl nek po-balin napis "Masarijkova ulica " Takoj je snel nupis in obesil tablo z napisom Hitlerjeva cesta. zavetišče. —Pridi, Hela! — zašepeče on. — Tam zgoraj, moja mila, se boš lahko odpočila. V začetku je stopala Hela ob njegovi strani, toda naenkrat obstane vsa drhteča. —čuj! — reče ona. — Duhovi pojejo! Ali slišiš? Prepevajo v zboru! Konstantin se zgrozi. Nekp čudno monotono petje jima je prinašal veter iz višine. —To pojejo redovnice, — reče on. — Pobožne redovnice molijo svojo večerno molitev. Toda umobolna odkima. —7Ne, ne, — vzklikne ona. —r To so duhovi in ti me vodiš v nebo! — Ali bodeva videla Boga,? Konš|tanJtin ne odgovori. Gjnl prime nesrečnico za roko in jo potegne s seboj. —Ostani trenutek. Blaznica je stala in Konstantin je ni mogel pregovoriti, da bi šla dalje. Ni mogel preprečiti, da ne bi stopila tik k prepadu. Tu je stalo samo nekaj stebrov, ki so bili spojeni s tanko žico. Uboga Hela se nagne daleč nad to nesigurno ograjo in pogleda v globino. Pokazala je na črno vodo, ki je spodaj tek la tiho in mirno. —Tam spodaj čaka pekel! — zamrmra ona. Grozno zavpije in skoči naenkrat nazaj. —Ne, ne! — zavpije ona. — Nočem doli! Hudiči stegujejo svoje roke po meni! Hočejo me! potegniti dol! — N\isem ubila otroka! — Nisem jaz! — Nedolžna ! Konstantin je stal pretresen. Komaj je mogel potegniti svojo ženo z roba prepada na varno mesto. Ona se je branila. Mislila je, da je on vrag, ki jo hoče potegniti v pekel. Njen grozen krik je prevpil petje redovnic. Veliki knez dvigne svojo ženo ter jo odnese na svojih rokah. Most med Port Huron, Michigan in Sarnia, Ontario, je bil pred kratkim odpri prometu ter bo vezal Kanado in Zed. države. Hitel je, kot da ga preganja tisoč prikazni. Končno je dospel do samostanskih vrat. On si oddahne. Z drhtečo roko potegne za zvonec. čim se je oglasil zvonec po tihem samostanskem hodniku se zgodi nekaj čudnega. —Vrata se odpro. Pred začudenim Konstantinom se pokaže razsvetljeno dvorišče. Vse redovnice so bile tu zbrane in so stale v polkrogu. Na pragu je videl Konstantin sestro Ano, ki je stala bleda in nepremična kot marmornati kip. Redovnice so pele Miserere. Konstantin dvigne Hela ter jo ponese preko praga in jo položi na ležišče, ki je stalo sredi veže. RAZPIS SLUŽBE Tem potom se razpisuje služba urednika-upravnika za uradno glasilo Slovenske Dobrodelne Zveze. Ponudnik mora biti član S D Z. in ameriški državljan. Prednost imajo tisti, ki so zmožni slovenskega in angleškega jezika. Ponudbe naj bodo pismene m naj vsebujejo označbo kvalifikacij, kakor tudi navedbo mesečne plače Vse ponudbe morajo biti dostavljene v uradu Leo Kushlana, 6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, najkasneje do sobote opoldne, dne 22. oktobra 1938. Za odbor S. D. Z. LEOPOLD KUSHLAN JOHN GORNIK WOLFF HEATING CO. AMERICAN RADIATOR PRODUCTS največji clevelandski razpečevale! Vroč zralc, para, gretje z vročo vodo in ventilacijski sistem inštaliran. F.H.A. odplačila—3 leta za plačati Nobenega plačila takoj. Proračun zastonj. — Sprejemamo naročila izven mesta. Popravila in razni deli znižani v ceni. Vprašajte za našega slov. zastopnika. Telefon: j GLenvilli 1 9218 715 EAST 103rd STREET CLEVELAND, OHIO Meyer Sopher, strežnik na ladji Monterey je obdol-žen, da je ukradel Mrs. Lawrence Tibet draguljev v vrednosti $42,000. UČITE SE ANSLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena # 00 in stane samo: Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O. ZASTONJ ZASTONJ KUHINJSKA DEMONSTRACIJA NA Grand Ta teden imamo pri nas kuhinjsko demonstracijo na novih 1939 Grand kuhinjskih pečeh v naši prodajalni na St. Clair Ave. Kuharsko umetnost bo razkazovala Mrs. Langley, famozna hišna ekonomistinja. VIDELI BOSTE, KAKO SE KUHA EKONOMIČNO Med demonstracijo imamo posebne cene na Grand pečeh, polno opremljene, z avtomatičnim prižigalnikom, s pokrovom na vrhu in regulatorjem. Cena teh peči je bila znižana od $69.50 na $49.95. OGLEJTE SI TUDI DRUGE MODELE A. Grdina in Sinovi Pogrebni zavod: 1053 E. 62d Street 6019 St. Clair Avenue t Collinwoodska trgovina: 15301 Waterloo Road Prodajalne odprte vsak večer razen ob sredah.