Ko^tnfna plačana v gotovini frgurutOFMSll Cena 1 Din Leto IV. (XI.), štev. 211 Maribor, sreda 17. septembra 1930 »JUTRA« Izhaja razun nedelja m praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. xtv. v Ljubljani it. 11.409 ^•IJa mesečno, projemtn v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn.2440 Uprava 2455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica it. 4 \ Naša obrt v težki krizi Iz vseh strani države prihajajo glasovi o težki krizi v mali obrti, ki se °ori za svoj obstanek. V zvezi s tem so protesti obrtnikov v Beogradu, Magrebu, Ljubljani in drugod proti Banovi novi tvornici čevljev v Jugoslaviji. V zvezi s tem so zborovanja kro-iačev 15. t. m. v Zagrebu, so sklepi 8®ie glavnega odbora Zveze hrvatskih Trtnikov in so nešteta druga zboro-^hja obrtnikov po celi državi, s kadrih isto tako prihajajo obupni klici P? nujni odpomoči v težki krizi obrtništva. , Tudi obrtništvo v Sloveniji je v ena položaju in sklepi z raznih sej in ^Stankov se popolnoma skladajo s ]|lepi obrtniških organizacij v ostalo delih države, le da so morda konkretnejše in temeljitejše predelani in Oziram’. Minolo nedeljo se je vršil V*Hk zbor obrtništva v Šoštanju, klicalo ga je tamošnje obrtno društvo, udeležili pa so se ga obrtniki ne **. iz Šaleške in Mislinjske doline, am-Nc tudi zastopniki obrtnih organiza-c'j iz Celja in Ljubljane, banska uprava po obrtno-zadružnem nadzorniku Rožniku, T01Z po dr. Pretnarju itd. ‘'Silni predsednik društva, znani pr-:°boritelj za obrtniške pravice g. je podal žalostno sliko razmer JiJasti med podeželskim obrtništvom. ~h in razni drugi govorniki so soglasno ugotovili kot glavne razloge za Sedanji neznosni položaj: sušmarstvo, ki odvzema upraviče-j^niu obrtništvu polovico dela, pomanjkljivo strokovno in trgovsko na-"hrazbo ter socijalna bremena in ^vke. V razpravi o davkih so govorniki *'asti povdarjali neenako ocenjevanje jj*včne podlage pri odmeri pridobni-5** Navajali so se konkretni primeri, obrtnik z malim obratom plačuje pridobnine nego njegov konku-[.®ht iz istega kraja, ki ima 50krat večji Promet; 60%ni invalid, ki zasluži *°hiaj toliko kot stalno plačan delajo in bi moral biti po čl. 46. zakona S neposrednih davkih oproščen, planje več nego njegov popolnoma ^rav konkurent, ki zasluži mnogo . ec; mali gostilničar in trgovec v Ve-l®niu plača mnogo več nego njegov ribariš z mnogo večjim obratom v pogradu. Značilno je. da so zboro-1» t hurno odobravali misel, ki Jo Je /:fekel eden Izmed govornikov, naj j se slovenski davčni uradniki zame-s srbskimi, in na, naj bi upravlče-mali obrtniki odložili obrtne liste In J, med šušmarie. To so nedvomno * boroiene iz obupa nad neznos-5 pnložaiem. oCP^Hno in hvalevredno je, da so na *em zborovanju pa tudi ovinkov In objektivno žigosali •harf Iastne Krehe: prikrivanje šuš-obra-L’ s^abo delo, pomanjkanje na-li. brezbrižnost za delo v av-alj I, .korporacijah, nesposobnost Vov ®°ojektivnost obrtniških zastopni v v davčnih odborih itd. Tama angleiko-italilanska pogodba ukradena DRZEN VLOM V SOBO TAJNIKA ANGLEŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRSTVA HENDERSONA V ŽENEVI. — VAŽNI DIPLOMATSKI AKTI UKRADENI. LONDON, 17. septembra. »Dai!y Mail« objavlja danes senzacljonelno vest, da je bil izvršen v Ženevi v prostore angleške delegacije drzen vlom, ki je končal s tatvino izredno važnih angleških dokumentov. Vlomilci so vdrli v sobo tajnika zunanjega ministra Hendersona ter ukradli iz omare za strogo zaupne diplomatske akte več jako važnih spisov, ki lahko Anglijo močno komoromitirajo. Baje gre za originalno besedilo tajne pogodbe, ki je bila nedavno sklenjena med angleškim zunanjim ministrom Hendersonom in italijanskim zunanjim ministrom Grandijem. Kljub najstrožji preiskavi dosedaj še ul bilo mogoče ugotoviti, kako je bil Izvršen vlom. Omara sama je namreč popolnoma nepoškodovana, iz česar se lahko sklepa, da so imeli zločinci ponarejene ključe. Gre zlasti za kovčeg, v kakršnih je pošiljalo angleško zunanje ministrstvo vse važnejše spise svojim zastopnikom v Ženevo. V angleškem zunanjem ministrstvu vlada radi te tatvine veliko razburjenje. Odrejeno je bilo takoj, da se zamenjajo ključavnice vseh diplomatskih kovčegov. Hitler se že umika MIRNEJŠE PRESOJANJE POLOŽAJA V NEMČIJI. - HITLER NA ZBOROVANJU SVOJIH PRISTAŠEV V MONAKOVEM SILNO PREVIDEN V SVOJIH IZJAVAH. BERLIN, 17. septembra. Notranji minister dr. Wirth je imel snoči v berlinski radio govor, v katerem se je bavil s položajem, ki je nastal v Nemčiji vsled zmage ekstremnih elementov pri nedeljskih parlamentarnih volitvah. V svojem govoru je naglašal, da je dosedanja fronta od Hitlerja do centra docela izključena. Nemčija se ne bo podajala na pustolovska pota, ki bi jo lahko dovedla še do hujše katastrofe, temveč se bo držala Stresemannove politike na zunaj, na znotraj pa bo vodila politiko gospodarske obnove in socijalne konsolidacije. V političnih krogih sodijo, da je bila dr. Wirthova odpoved narodnim so-cijalistom dogovorjena med dr. Briinin-gom in Hindenburgom. Narodno-socija-listični listi zato danes hudo napadajo dr. Wirtha in mu groze, da bo tako kmalu prišel čas obračuna. Tudi vodja narodnih socijalistov, Adolf Hitler, je imel snoči v Monakovem velik shod svojih pristašev, na katerem se je bavil s položajem, nastalim po volitvah v Nemčiji. Pričakovanje, da bo po svojih velikih uspehih nastopil silno samozavestno in izzivajoče, pa se ni izpolnilo. Nasprotno, njegov govor je izzval pri njegovih pristaših veliko razočara- nje. Hitler se namreč niti z besedo ni dotaknil sestave bodoče nemške vlade in tudi ni postavil nobenih zahtev glede bodoče nemške državne politike. Zahvalil se je le svojim volilcem za izkazano zaupanje ter pri tem poudarjal, da je stranka narodnih socijalistov sicer re-volucijonarna, vendar pa ne stranka prc-kucuhov in pučistov, temveč je le v duši revolucijonarna. Narod nam je izkaza! svoje zaupanje in videli bomo, je zaključil govornik, kaj so se drugi iz tega naučili. Sploh se danes v Nemčiji presoja položaj že mnogo mirnejše kakor takoj po volitvah. Poslovanje Oruštua naročou u preteklem letu ŽENEVA, 17. septembra. V razpra- vi o poslovanju Društva narodov v preteklem letu, je na sinočnji seji, ki se je vršila do polnoči — prvič, odkar obstoji Društvo narodov — razpravljal poljski zunanji minister Zale-ski o vprašanju varnosti in razorožitvi ter pri tem naglašal, da se tadva mednarodna problema ne dasta loči- Mnogo je bilo izrečenih nasvetov in predlogov za odpomoč: strožje zasledovanje šušmarstva, izboljšanje strokovne in splošne naobrazbe naraščaja, zmanjšanje števila vajencev v vseh strokah, racijonalizacija obratovanja, združevanje v družbe in pridobitne zadruge, izpopolnitev stanovskih organizacij do največje popolnosti, revizija socijalnih zakonov ob sodelovanju obrtništva, obvezno zavarovanje samostojnih obrtnikov za bolezen, starost in onemoglost, sprememba davčnih zakonov glede pridob nine, uvedba eksistenčnega minima, pavšalna ocena pridobninl podvrženih dohodkov malega obrtništva Itd. Smatramo kot najvežnejše med vse mi predlogi one, ki izvirajo iz ideje samopomoči, to so čim popopolnejša strokovna In splošna Izobrazba obrtništva. prehod obrtniškega obratova- nja v zadružne oblike in starostno, invalidno ter bolezensko zavarovanje. Odpor obrtništva proti ideji o zadružnih obratih je žal prinesel obrtništ vu neizmerno škodo, dasi so v«i na-uvidevni člani tega stanu videli, da je to edina uspešna pot za rešitev obrtniškega stanu pred pogaženjem s strani kapitala. Kaj pomagajo protesti proti ustanavljanju novih tovarn, ki jih nobena država v svojem lastnem interesu gospodarstva in prestiža ne more in sme zabranjati?! Pomagala bo samo krepka stanovska in zadružno-obrtna organizacija, pomagala bo čim popolnejša izobrazba, pomagala bo strokovna popolnost izdelkov, In pa zaslguranje za starost, bolezen in onemoglost. To so glavni predpogoji za obstanek in novi razvoj obrti. ti, temveč se moreta rešiti sporedno. Bolgarski zunanji minister Burov se je bavil z vprašanjem narodnih manjšin in zahteval, naj se Društvo narodov odkrito izjavi, ali je pripravljeno narodne manjšine zaščititi ali ne. Na-glašal^ je pri tem, da ogroža notranji mir Bolgarske predvsem položaj bolgarskih narodnih manjšin v inozemstvu. Po govoru dr. Burova je bila seja zaključena in s tem končana debata o poslovanju Društva narodov v preteklem letu. Danes popoldne bodo zasedale posamezne komisije. Proces proti atentatorjem na italijanskega prestolonaslednika BRUSELJ, 17. septembra. Pred tukajšnjim porotnim sodiščem se bo pfičela 25. t. m. razprava proti italijanskemu študentu Fernandu de Rose, ki je lani poskušal atentat na italijanskega prestolonaslednika princa Umberta, ko je odšel s svojo nevesto, princeso Marijo Jose pred grob Neznanega belgijskega junaka, da položi tamkaj venec. De Rose je streljal takrat s samokresom in vzklikal; Živela svobodna Italija 1 Preiskava je trajala zelo dolgo in je bil de Rose zaslišan vsak dan. Kakor zatrjuje tukajšnji dnevnik »Peuple«, bo razprava izredno zanimiva in ji bodo prisostvovali skoro vsi večji evropski in ameriški listi. De Ro-sea bodo branili trije znameniti bruseljski odvetniki. Pričakujejo se zanimiva politična odkritja. Krožni polet Coatesa po Rmeriki PARIZ, 17. septembra. Po poročilih iz Washingtona sta slavna francoska letalca Costes in Belonte, ki sta preletela pro go Pariz - Newyork brez postanka, krenila na krožni polet po Ameriki. 13 nouih angleških križark LONDON, 17. septembra. Včeraj je bila splavljena v Portsmouthu nova, 10.000 tonska križarka »Dorsetshire«, ki bo nadomestila križarko »Frobister« v drugi eskadri križark atlantskega bro-dovja. S tem je stopilo sedaj v službo vseh 13 križark, ki so bile dovoljene Angliji na londonski pomorski konferenci. Vse te križarke so enako konstruirane in se razlikujejo samo v podrobnostih. Vsaka križarka ima po 8 težkih daleko-nosnih topov. Ustaja Kurdou zadušena LONDON, 17. septembra Vstajo Kun dov proti Turčiji je smatrati za končano. Turške čete so končale operacije na gori Ararat proti upornikom s popolnim uspehom. Vse uporniške čete so popolnoma razbite in so se razbežale na vse strani. Turške Čete jih neusmiljeno preganjajo in pobijajo. Naval, krvi, tesnoba srca, zasoplenost, tesnobnost, dražljivost živcev, migreno, otožnost, nespanje odpravimo kmalu z uporabo naravne »Franz Josefova« grenčice. Znanstvene ugotovitve potrjujejo, da služi »Franz Josefova« voda pri zagatenju vseh vrst z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in Špecerijskih trgovinah. I. MarfKorsVI V F č F R NIK Jutra VMariboru, dne 17. IX. 1930- 99 Kruh bodočnosti ifi ZNANI PROPAGATOR RACIJONALNE PREHRANE, PRAŠKI PROFESOR Dr. STOKLASA, O PRAVILNEM NAČINU PREHRANE. Drobiž iz SIou. Bistrice Prof. dr. Julij Stoklasa v Pragi je že pred leti izdal knjigo »Kruh bodočnosti«, v kateri je iznesel fizijološke in biokemične osnove racijonalne prehrane človeštva. Njegova propaganda Je tudi danes vedno jačja in vedno večji krog zavzema realiziranje njegovih znanstvenih spoznanj ,v vsakdanjem življenju. Sanatorij Urban v Jahimovem v ČSR je že uvedel racijonalno, individualnim potrebam prilagodeno prehrano, ki se je do-zdaj pri bolnikih in rekonvalescentih dobro obnesla. Propaganda gre za tem, da se enak način prehrane uvede tudi v velikih tovarniških podjetjih (Batja v Zlinu, Schicht v Ustju itd.), kjer bi se naj tvor-niške kuhinje reformirale v smislu racijonalne prehrane. Prof. dr. Stoklasa je nedavno na tozadevna vprašanja novinarjev podal izjavo, katere kratka vsebina je: Pravilna prehrana je podlaga človeškega zdravja in ima obenem dalekosežni pomen za ekonomijo z življenskimi po* trebščinami. Od normalnega razvoja presnavljanja v Človeškem telesu je odvisna ne samo fizična delovna sposobnost in odpornost zoper bolezni, ampak tudi življensko veselje posameznika, njegova duševna prožnost in ustvarjajoča sila. 'Človeška prehrana je danes v zelo slabem stanju. Veliki znanstveni zavodi se bavijo z racijonalno prehrano rastlin in živali, zanemarjajo pa popolnoma prehrano človeka, ki bi nas morala v prvi vrsti zanimati, in reči moramo, da smo 'danes popolnoma odvisni od umetnosti naših, znanstveno ne izobraženih kuharic. Danes smo mnenja, da obstoja racionalna prehrana v tem, da dovajamo telesu gotovo število kalorij. S tem praznoverjem moramo prelomiti. Zdravstveno pravilna prehrana ne sme vsebovati samo beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov v gotovih količinah, ampak tudi mineralne sestavine v organski obliki. Vsa moderna raziskovanja Francoska konzularna agencija v Mariboru se bo zopet otvorila 18. tm. v navzočnosti g. Neuvillea, ljubljanskega konzula, ki je določil za predstojnika tukajšnje agencije g. Henrija Furrerja. V Maribor pristojne osebe bodo mogle sedaj svoje potne liste s posredovanjem agencije poslati v svrho vidiranja francoskemu konzulatu v Ljubljani in jim ne bo treba, kakor doslej, osebno se javiti na konzulatu. — G. Henri Furrer je prokurist Elektrarne Fala. — Spremembe v poštni službi. Jpokojeni so: uradnice Mara Knes v Ormožu, Ana Eržen na Pragerskem, Roza Šuen na pošti Maribor 1, in uradnik Rudolf Rižner v Ptuju. — Premeščeni so: Blaž Ukušič s pošte Maribor 2 kot .višji pristav v Skoplje; Frančiška Vrtačnik iz Maribora 1 v Litijo; Mihaela Horvat iz Celja v Maribor 2; Srečko Staut iz Maribora 2 v Celje, Ana Škrlec iz Litije v Maribor 1, Pavla Kurinčič iz Maribora 1 na Pragersko, Anton Fakleš z Maribora 2 na Maribor 1, Franc Zibek z Maribora 1 na Maribor 2. Ostavko je podala pogodbena poštarica Ana Špurej V Framu. — Ceneno meso. Jutri, v, četrtek, od 8. dop. naprej se bo na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici prodalo 178 kg govejega mesa po 8 Din za 1 kg in sicer na odjemalce največ po 2 kg. — Violinski koncert Karla Rupla, ki se bo vršil v pondeljek, 22. t. m. v Apolo-kinu, ima sledeči vzpored: 1. Tartini: Sonata v g-molu; 2. Bach: Ciac-cona; 3. Mozart: Koncert v d-duru; 4. a) Milhand: Le printemps, b) Dvorak-Kreisler: Slovanski ples, e-inol, c) Krei-sler: Schon Rosmarin, č) Elgar: La Ca-priccieuse; 5) a) Ries: Perpetuum mobi-lc, b) Falla-Kreisler: Španski ples. — Spremlja; Marica Lipovšek, — na polju fizijologije prehrane se strinjajo v tem, da je potrebno človeškemu telesu dovajati v hrani tudi mineralne snovi. Vemo, da naši najvažnejši organi, živčevje, mozeg, ledvice, jetra in slezsna vsebujejo 5 do 10% čistega pepela, ki obstoja povečini iz fosforja, žvepla, kalija, magnezija, železa. Te snovi se morajo telesu v primerni obliki dajati na razpolago. Baš ta funkcija prehrane in s tega vidika važno vprašanje priprave jedil pa se je doslej popolnoma zanemarjalo. Nadaljni važen moment za prehrano je, da organizem ne sme sprejemati hranil, ki tvorijo kisline. Tvorbo scalnične kisline pospešuje predvsem kofein (črna kava) in uživanje alkohola. Treba gledati na alkaliziranje hranil. Seveda je s tem v zvezi tudi vprašanje dihanja, svežega zraka itd. V velemestu, kjer je zrak nasičen z ogUkovo in žvepieno ki-s'iiio, ne poteka pnces presnavljanja, ki kot oksidacijski proces zahteva kisik, take ugodno kakor v čistem -deželnem zraku. Tudi je tnb.i prehrano diferencirati po starosti, poslu in zdravstvenem stanju posameznika Pred nekaj daev: je bila v Pragi usta-nevgena »Družba za mednarodno propagando racijcr.a!ni prehrane«, v katere so vstopili znanstveni delavci čeških in nemških visokih šol k skupnemu delu. Družba bo vršila predavanja, izdajala letake, brošure in knjige. Sklicati hoče tudi mednarodni kongres za racijonalno prehrano v Pragi. Predsednik Češkoslovaške Masaryk je v namene propagande na polju pravilne prehrane podaril dva milijona Kč. Iz te vsote se predvideva izpopolnitev obstoječih znanstvenih zavodov v navedene svrhe. Upamo, da se bodo merodajni zdrav-niško-znanstveni krogi tudi v Sloveniji lotili tega za narod eminentno važnega vprašanja v znanstveni in propagandni smeri. s- rnrfvT.. Izplačilo delavskih razlik za železničarje je na ponovne zadevne intervencije Udru ženja nacijonalnih železničarjev in brodarjev odobreno. Odbor mariborske podružnice Udruženja bo o tem poročal članom na delavskem zborovanju, ki bo nocoj ob 19. uri (7. zvečer) v gornji dvorani Narodnega doma. V Mariboru se bo izplačalo krog 8 milijonov Din. Nov parnik naše trgovske mornarice. Dubrovniška svobodna plovidba je te dni kupila v Angliji prekooceanski parnik »Dug«, ki je bil zgrajen 1. 1910 v Sutherlandu. Nosilnost parnika je 7200 ton, cena 16.250 funtov sterlingov. Dubrovniška družba bo prevzela parnik jutri 18. tm. Parnik bo najprej izvršil vožnjo v južno Ameriko, po povratku pa bo slovesno krščen. S sumljivim kolesom se je vozil danes krog pol 11. na Glavnem trgu hlapec Ivan Čančala. Stražnik ga je aretiral. Čančala trdi, du je kolo pred nekaj dnevi kupil za 400 Din na Ruški cesti od neznanca, ki mu je pokazal listek, da je kolo kupljeno pri Neger-ju. Vrše se poizvedbe. — Od pondeljka naprej dobiva trafikant Franc Justinek vsak dan »Večernik« že ob 5.30 (17.30) iz Maribora v kolportažo, tako, da čitajo Bistričani lahko list že najkasneje ob šestih. Tudi abonentom bi se dostavljal list lahko tem potom in bi stala potem mesečna naročnina 12 Din. Kdor bi želel, da se mu »Večernik« dostavlja na dom, naj to javi g. Justineku Francu, trafikantu. Jesen prihaja naglo s svojimi hladnimi večeri in nočmi. Lastovke so nas letos prav zgodaj zapustile in splavale tja dol pod večno modro in toplo afrikansko nebo. V okoliških vinogradih so zaklopotali dopotci in se monotono pogovarjajo z griča na griček. Slabši bo letošnji pridelek od lanskega, je mnogo manj solnca, in če bo padal dež še nekaj dni, bo popokalo grozdje. Tudi toča je našim posestnikom letos precej vzela, ponekod skoraj polovico. Pouk se že vrši redno na vseh naših šolah. Tudi kostanji v »Zvezdi« na Glavnem trgu rumenijo in kmalu bodo pobirali in prodajali divji kostanj, s kmetov pa nam bodo pripeljali pravi kostanj. V nedeljo zvečer so imeli zopet glasen »parlament« v »Caffe Drau« in neki nepoklicani, ki so ga vroči elementi postavili na hladno, je razbil skoraj vse šipe. V nedeljo popoldne so na tukajšnjem vojaškem vežbališču tekmovali Sokoli iz Hoč, Konjic in Slovenske Bistrice v pod-bijanju žoge. Lepo igro so predvedli Hočani, ki so svoje nasprotnike tudi porazili. Najprvo so igrali z Bistričani, potem sKonjičani. Konjičani igrajo tudi lepo ali v tehniki zaostajajo za Hočami. Najslabše so igrali domači igralci, kar je razumljivo, ker so se vadili v tej lepi igri komaj slab teden, dočim ostali dve društvi igrata že po eno in dve leti. Prvi kostanji in orehi na trgu! Na današnji trg, ki je bil v splošnem bogato založen z vsemi jesenskimi dobro tami, so prinesli že prve kostanje in letošnje orehe. Ti pozne sadeži so dozoreli na solnčnih legah Slovenske Bistrice in Slovenskih goric. Gospodinje so vse blago takoj pokupile. — Novo vpeljani tržni red se je celo v zadovoljstvo kritikujočih prodajalcev — sijajno uveljavil. — Naval na zagrebške šole. Zagrebški listi poročajo, da je v 23 zagrebških osnovnih šolah vpisanih 10.163 učencev in učenk. Šole razpolagajo do-zdaj z 190 učnimi močmi in je potrebnih 53 novih učnih moči. V zagrebške srednje šole (5 realnih in 2 humanistični gimnaziji!) se je vpisalo 5370 dijakov in dijakinj ter je treba celo vrsto novih oddelkov in učnih moči. Naval mladine na srednje šole v Sloveniji in na Hrvatskem v tem šolskem letu je vsekakor značilen in simptomatičen. V dremavici padel s podstrešja škednja. V Selnici ob Dravi je padel s podstrešja škednja 30-letni splavar Ivan Mravljak iz Vuzenice. Ko se je zjutraj rano prebudil, je še ves zadreman stopil v temi v odprtino za spravljanje sena in padel kakih 5 metrov globoko. Poleg notranjih poškodb je odnesel vidne poškodbe na glavi. Z reševalnim avtom so ga odpeljali v bolnico. — Udruženje vojnih invalidov v Mariboru sporoča svojim članom, da od prof. Strohschneiderja ni prejelo nobenega pri spevka, čeprav je bilo na letakih razglašeno, da je del čistega dobička namenjen vojnim invalidom. Toliko, da ne bo nepotrebnega povpraševanja. — ICKBIO ===== Grajski: Dd danes do vključno petka: LUPE VELEZ poje v zvočnem velefilmu: DAMA Z ULICE V predpripravi: RICHARD TAUBER v filmu: Ne verujem nobeni ženi... llnion: —: Simo do vključno sobote Nesmrtni potepuh 10C% nemški zvočni film Liane Haid, Gustav FiShlich, Hans Adalbert von Schlettow V ptedpiipran: ATLANTIK s Fritz Koitneron Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17., 19.. 21. uri; ob nedeljah in praznikih ob 15., 17., 19. in 22. uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajn!. XXVI Dvojni jubilej agilnega mariborskega obrtnika. Jutri, v četrtek, praznuje g. Fran N°* vak, brivski mojster v Mariboru, 25 nico svoje poroke in 25 letnico samosto. nega obratovanja. Jubilant je ustanovi' telj Slov. obrtnega društva v Maribor kateremu je bil več let tudi predsednik Pod njegovim predsedstvom so bi'e Pr ‘ rejene tri lepo uspele obrtne razstave našem mestu in ima sploh za ražvoi * napredek slovenskega obrtništva v riboru znatne zasluge. Več let je bil ti1® član mariborskega občinskega sveta, katerem se je z vso vnemo in nesebičn stjo zavzemal za interese obrtniške^ stanu. Nastopal je skoro na vseh obrtni' škili sestankih in shodih in skoro yes svoj prosti čas posvečal nesebično v rist obrtništvu. Kot kremenit narodi' značaj z veseljem tudi rad podpira vS, narodna društva, posebno pa mu je P1^ srcu usoda svojih trpečih sorojakov on* stran naše jugozapadne meje. Številu11” njegovim častilcem in prijateljem se 0 njegovem dvojnem jubileju pridružujs«! tudi mi, želeč mu še mnogo zdravih >n srečnih let! — Zdravstveno stanje v Mariboru. Mariborskemu mestnemu fizikatu s1* bila od 8. do 14. septembra prijavljena P" 1 primer obolelosti za škrlatinko in t!i' vico. — Padec iz podstrešja. Včeraj je zidar pri mestni občini AJ1' ton Lešnik pregledoval streho v polic«' skih zaporih. Pri tem je padel iz _po“' strešja na stopnice v prvo nadstropje j® si izpahnil desno nogo v členku nad sto' palom. Prepeljali so ga v bolnico. Kolesa izginjajo. Včeraj je bilo v Mariboru zopet dvoJ tatvin koles: zidarskemu pomočniku * J Muršecu izZ g. Dupleka ga je nekdo su» krog poldneva iz dvorišča hiše v S» venski ul. 4, ko je tam delal, meham Ivanu Herko iz Linhartove ulice pa xl. pred trgovine Amon na Glavnem trs krog 18. zvečer. — Premog po režijski ceni. Krajevni odbor Udruženja vojnih inv® lidov obvešča vojne invalide in vdo^ da bo naročil večjo količino preniO* po režijski ceni, ako se priglasi več ^ flektantov. Interesenti naj sc zglase ' invalidski pisarni, Rotovški trg št. 1 uradnimi urami od 9. do 11. ure ob 9° deljkih, sredah in sobotah, kjer dobe v potrebne informacije glede naročila . nabave. Tombola vojnih invalidov ^ f bo dne 5. oktobra na Trgu Svobode. K je čisti dobiček namenjen za podpira” revnih vojnih žrtev, prosi društvo govce in obrtnike za prostovoljne P spevke. — Dobra hrana v Javni kuhinji na S>° škovem trgu štev. 6. pjn V A razredu opoldne in zvečer 8.30, v B razredu Din 12.30 in v redu Din 14.30. Priglašajte se! Sreda - četrtek - petek .. < 3 specijelni večeri g. SvengalH Veliki kavarni, V Palais de Danse vrsten noy, spored. HUBERTUS PLASC za deževna in hladna vremena jako prikladno in elegantno oblačilo V zalogi tudi več vrst lodna iz kamelje dlake za plažče in pelerine L. ORNIK, KOROŠKA c. 9 fflarib#r$ki m dnevni drobiž Bogataši in skrbi njihovih otrok SINOVI AMERIŠKIH DENARNIH MOGOTCEV SI SAMI USTVARJAJO SVOJE EKSISTENCE IN PREV ZEMAJO NAJNIŽJE SLUŽBE. Skoro vsi sedanji ameriški veliki bo-KataŠi so pričeli svojo karijero kot navadni delavci, skromni nameščenci, ulični prodajalci časopisov in slično. Potem ko so si pridobili svoje bogastvo, Pa ga hočejo sedaj tudi vživati in omogočiti tudi svojim otrokom udobno živ-lienje, ker je v mladosti že sami niso toieli. Zanimivo pa je, da se tudi pri otrocih ;®h ameriških bogatašev vedno bolj pojavljajo stremljenja po pustolovščinah in Prizadevanja, kako bi si sami, brez pojoči svojih staršev pridobili in zasigu-ra!i svoj obstoj. Med ameriškimi milijonarji je nastala pravcata panika, ker j>e njihovi otroci odrekajo vseh stvari, Ptere jim nudijo njihovi starši in odhajajo v sve^ da Si samj zgradijo svoje 2,iyljenske poti. Naravnost v modo je že Prišlo, da odidejo z doma brez pare v 2®Pu in pričenjajo svojo karijero na naj-m stopnji socijalnega reda. Ker jim jUihovi starši tega ne morejo prepreči* “t Pa se sedaj trudijo, da jih nadzirajo ysaj od daleč in jih tako indirektno podpirajo v njihovi borbi za življenje. Navedli bomo samo nekoliko prime-r°v- da so otroci znanih ameriških bogatašev zaposleni kot navadni delavci 5*| so se odrekli vsem ugodnostim rodbinskega premoženja. Katarina Mac Coinp, hčerka bogatega Predsednika ameriškega jeklenega tru-s*a, je zaposlena v tvornici nekega dru-?eža bogataša kot navadna delavka in 8e hoče preživljati za zaslužkom navad-^ nekvalificirane delavke. Stanuje v siromašnem predmestju med samimi de-•avci in se v ničemer ne razlikuje od ,vojih tovarišic. Seveda je bila zaposlena komaj nekaj tednov in je že dobila viŠjo plačo. In to povišanje je sledilo ®°tem vsakih 14 dni. Miss Comp je bila *elo dobro plačana nameščenka tvorni-J*. Spočetka jo je veselilo, da tako do-bro plačajo njeno delo, toda kasneje je ^Pazils, da opravljajo njene tovarišice še mnogo težja dela in težje posle kakor ona, vendar jim nikdar niso povišali plač. Tedaj je pač razumela, da je hčerka velikega bogataša Compa in da je to povišanje delo njenega očeta, ne pa posledica njenega dela. To jo je razkačilo, zapustila je takoj tvornico in šla v drugo, kjer dela sedaj pod tujim imenom. John Scott, čegar oče je eden najbogatejših ljudi v Ameriki, je imel v tem pogledu več sreče. Pred tremi leti je sprejel namestitev v neki mali delikatesni trgovini. Stanoval je v neki sobi v podstrešju in tako varčeval, da si je v 3 letih prihranil 3.000 dolarjev in otvoril s to vsoto lastno trgovino. Prepričan je, da si bo v nekaj letih, brez očetove pomoči, pridobil veliko premoženje in z lastnim trudom služil milijone. Kornelij Vanderbild se bavi s književnim delom in se preživlja s honorarji, ki jih dobiva za svoje članke. Ker pa so to Vanderbildovi članki, jih seveda povsod drago plačajo, tako da je težko reči, ali so res toliko vredni, ali pa se ceni njihova vrednost samo po tem, ker jih piše sin ene najbogatejših rodbin v Ameriki. Tudi Patrick Buttler, sin bogatega tvorničarja, živi od svojega dela. On je prometni redar v Newyorku in potrpežljivo vztraja na svojem mestu, ne oziraje se na vročino ali mraz. Nedavno ga je neki novinar vprašal, ali ni ta njegova služba za njega morda samo enodnevna muha. Toda mladi Buttler mu je na njegovo presenečenje odgovoril, da smatra svoj poklic zelo resno. »Izbral sem si ta poklic,« je odgovoril, »ker mi ravno to delo siromašnega priprostega človeka, ki služi veliki skupnosti, nudi potrebno duševno ravnotežje.« Seveda pa je mladi Buttler pozabil obenem povedati, da so mu za to njegovo duševno ravnotežje potrebni tudi očetovi milijoni, ker se vedno po službi vrne v očetovo palačo. Sokolstvo Tekme v odbojki za prvenstvo mariborskega okrožja. V nedeljo 14. t. m. so se vršile tekme za okrožno prvenstvo mariborskega o-crožja v I. in II. kolu. Tekmovalo se je po izločilnem sistemu na dveh igriščih in sicer dopoldne na igrišču Sokola matice v Mariboru in popoldne na igrišču Slov. 3istrica. Na prvem so tekmovala 4 društva: Maribor matica, Maribor I, Studenci in Sv. Lenart. Prvo tekmo sta odigrali moštvi Sv. -■enart in Maribor matica. Za tekmo je vladalo veliko zanimanje, ker se je smatralo nasprotnika za enakovredna. Vendar Sv. Lenart ni pokazal onega odpora, ki smo ga pričakovali in je podlegel v razmeroma visokem rezultatu 30:9 15:5). Tekma se je vršila v živahnem in ostrem tempu in sta obe moštvi pokazali dokaj lepe akcije napada kakor tudi obrambe. Zlasti Maribor je pokazal zelo visoko izvežbanost, ki kaže, da ni zastonj savezni prvak. Drugo tekmo so odigrali Studenčani in Maribor I. Tekma ni niti od daleč dosegala prvo, ne v tehniki kakor tudi ne v živahnosti. Zmagali so prvi nad mladim moštvom Maribor I, ki mu manjka šole in treninga, v razmerju 30:18 (15:12). Sledila je tekma med zmagovalcema. Maribor je začel tekmo zelo ostro, a je takoj popustil, ko je videl, da mu nasprotnik ne nudi pravega odpora. Zmagali so Matičarji v razmerju 30:5 (14:1). Oba zmagovalca, Maribor matica in Hoče odigrata naslednjo nedeljo na igrišču Maribora matice tekmo za končnega okrožnega prvaka, ki bo zastopal okrožje v tekmah za župno prvenstvo. Ruska Čuša Pariški listi pripovedujejo sledečo znatno dogodbico: V salonih znane pariške plesalke-ama-ferke, Mme Ide Rubinsteinove, je postal stelni gost ruski slikar P. Umetnik je Preživel v Rusiji po prevratu več Strahih let boljševiškega terorja in zna o *em v salonih pripovedovati stvari, ki Se zdijo naravnost neverjetne. — Boljševiški teror — tako je pripotoval umetnik kmalu po begu iz domovine v tej družbi — je v zadnjem ?asu še narasel. Toda vse je že tako va-teno grozot, da niti usmrtitve, niti za-D°ri, niti zasledovanja ne motijo več Vsakdanjega življenja. Samo na eno se j1® more nihče navaditi: na občutek nošnje tesnobe, ki se ti porodi in raste, *° v temni noči začuješ v svoji ulici ro-avtomobila. Avtomobilov v Rusiji 116 vozi mnogo in v noči je mogoče sa-da pride službeni avtomobil. In če J* ustavi pred Tvojo hišo! V globoki 'sini ruske noči se Ti zdi, da slišiš utripanje src vseh svojih sosedov. Po koga Prišli? Na čegava vrata bodo potrgali? Preteče četrt ali pol ure. Žvenket 0,r°Žja, loputanje vrat, plač. Avto odbr-Vsega je konec. Nekoč je neki poslušalec indiskretno Pripomnil: *= Pa zakaj ste potem tako dolgo ;stali tam? Zakaj niste zbežali že po-Prej? . Umetnik je odgovoril s pravim ruskim atalizmom in sanjavostjo umetnika: t ~~ Ker so pri nas v Rusiji pomladi ako krasne! lunaški zčraunik Zdravnik, bolehajoč na težki in ne- 5 f:ravljlvi bolezni, ki opazuje na samem ui napredovanje neodvrnljive usode in Jje a °^enem beležke, je zelo priljub- 6 lla snov za novele. Še večjega junaka 5e ie izkazal pred kratkim umrli lon- donski zdravnik dr. Leonard Mark, ki je dolga leta trpel na strašni bolezni akromegalije (počasno povečanje kosti, posebno rok in obraza, kar je zvezano z velikanskim glavoboljem). Dr. Mark je vsa svoja opazovanja sproti zabeležil in jih sporočal svojim zdravniškim tovari šem ter obenem do zadnjega izvrševal svoj zdravniški poklic. Bil je vrh tega izučen bakrorez in znan daleč naokrog kot sijajen izdelovatelj patoloških preparatov. Najbolj tragično pri njem pa je bilo, da je trpel dolga leta, ne da bi poznal prave vzroke, dočim so si bili njegovi zdravniški prijatelji o tem čisto na jasnem, dokler nekega dne na izprehodu tudi njemu ni prišlo pravo spoznanje Dr. Mark, ki je postal 79 let star, je bolehal na svoji strahoviti bolezni že od svojega 30. leta, bil pa je ,star že 50 let, ko je šele doumel resnico. Z veselo razposajenostjo se je udal v svojo usodo, opazoval razvoj bolezni in do zadnjega trenutka izvrševal svoj poklic. Njegova velika umetniška usposobljenost — bi! je tudi sijajen fotograf — mu je omogo čila, da je zbral bogato skupino fotografij o svoji bolezni in bo vse njegovo gradivo sedaj objavljeno. Zadnjih 5 let je bil dr. Mark že skoro popolnoma nesposoben za izvrševanje svojega pokll ca in se je komaj še premikal. Ob lepem vremenu sta ga dva strežaja vedno odnesla na njegov mali vrt na strehi, kjer je hladnokrvno in čisto mirno pričako val svoje smrti. V Pobrežje nas kliče sokolski glas! Po krasno uspeli slavnosti v Sv. liju — v kateri se je pokazalo, da je dežela vedno težila za našim Sokolstvom in da jo je bilo treba samo rešiti spon, ki so jo držale ob strani — usmerimo naš polet zopet k novemu gnezdu. Kakor se dviga pomlad k solncu, tako se odpirajo srca k sokolski misli, ki že nad šestdeset let odpira in kaže Slovanom pot k svobodi. Prost vseh nepravih kažipotov, pristopa narod v vrste, ki so ga že dolga leta vabile k sebi. Povsod se javlja nova volja, povsod se dvigujejo nove roke k delu. Pohitimo med nje, da nas še bolje spoznajo, pomagajmo jim, da jih navdušimo in pokažemo, da niso in ne bodo nikoli sami. Posetimo v nedeljo 21. t. m. nastop Sokola II! Prihodnji občni zbor naj dokaže, 'da je našim klubom ležeče na tem, da se šport razvija in napreduje, ne pa, da trpi radi nepotrebnih sporov in malenkosti. V inte resu športa apeliramo na vse klube, da pridejo edino s tem namenom na občni zbor. Pred očmi naj imajo le interes športa. SK Železničar, nogometni odsek. Jutri v četrtek 18. t. m. bo po treningu na igrišču sestanek prvega moštva in rezerve radi dogovora predstoječih tekem. — Načelnik. Hakoah (Gradec) : SK Rapid. V nedeljo dne 21. septembra gostuje znani graški SK Hakoah v Mariboru. Odigral bo z Rapldom prijateljsko tekmo. Šport S. kongres ruskih učenjakov v inozemstvu se je pričel včeraj 14. tm. v Sofiji. Otvoritvi kongresa so prisostvovali tudi bolgarski min. predsednik Ljapčev in drugi član vlade, otvorli pa je kongres bolgarski minister prosvete Cankov, ki je povdaril, da je Bolgarska dolžna veliko zahvalo Rusiji za osvobojenje, in ki je podčrtal važno vlogo ruske kulture in znanosti v umstvene« »i!»ii?~i«y: y^.. ~.jM Naši novi modeli ftn 22$, 9*25-01 ^ 229.* 9605. rs °»v 229. * Vi Aparten, visok čevelj z našitim okraskom iz bleščečega brilant-usnja z vstavkom imitacije kuščarjeve kože. Imamo jih v zalogi v vseh jesenskih modnih barvah. 1155-92 Din. 229.»' Naša nova modna novost za september. Čevlji na zaponko, izdelani iz mehkega boksa v raznih barvah, iz laka. iz rjavega ali črnega jelenjega usnja. Okraski v barvnih kombinacijah, obšiti s paspoilom svetle barve. Pumps-čeveljček molier na trak, s svileno pentljo, ki se lahko in prikladno zamenja z usnjeno ali kovinsko agrafo, ki jih imamo v naših prodajalnah na zalogi. S to malo premembo dosežete raznoličnost čeveljčka po modni zahtevi. Izdelujemo jih v vseh modnih barvah. 1675-83 Pumps-čeveljček z usnjeno pentljo. Izdelan iz mehkega boksa vseh modnih barv ali iz laka. Poda se nogi popolnoma, ne da bi stiskal v ristu, ker se elastični vstavek na sprednjem delu prila-gojuje potrebam vsake noge. 2945-72 Din 229,: Moderen čeveljček za sprehod s polvi-sokim podpetnikom iz mehkega glasse-usnja v vseh modnih barvah. Jesenski modeli so iz raznobarvnega imitiranega kuščarjevega usnja. Ta pumps-čeveljček je zelo okusen in zaradi tega priljubljen tudi pri onih, ki zahtevajo v modi najizbranejše. Eleganten čeveljček za sprehod na zaponko s polvisokim podpetnikom zadovoljuje slehern okus. Močnejše noge potrebujejo tudi ve5 prostora v prstih. Prinašamo novo vrsto polokrogle oblike. Izdelani so Iz mehkega boksa karamelne barve, iz čr* nega boksa, kombinirani z lakom ali iz rjavega jelenjega usnja, kombinirani * usnjem iste barve. S temi čevlji bodo zadovoljni zlasti oni, ki potrebujejo udobne čevlje. Kuharica perfektna, čedne zunanjosti, 25 do 30 let, s spričevali, zmožna gospodinjstva pri samostojnem gospodu v večjem prometnem trgu na deželi se sprejme s 1. okt. t. 1. Predstaviti se v trgovini Sikošek, Koroška cesta 102. 2616 Prodajalka, v manufaktura! in Špecerijski stroki vešča, z daljšo prakso, želi mesta v Mariboru. Ponudbe na upravo pod »Zmožna«. 2592 Iščem za takojšnji nastop pridno in pošteno natakarico ter kuharico za gostilno brez stanovanja. Plača po dogovoru. Naslov v upravi lista. 2537 Pletilni stroj 9—30 radi bolezni na prodaj. Tomanova št. 7. 2632 Kuharico z dolgoletnimi izpričevali, ki bi opravljala tudi vsa hišna dela se sprejme v večjo trgovsko hišo na deželi za samostojno vodstvo gospodinjstva. Ponudbe pod: »Marljiva in poštena« na upravo »Večemika«. 2625 Opremljeno ali prazno veliko sobo oddam enemu ali dvema gospodoma ali gospodičnama. Naslov v upravi lista. 2629 Iščem stanovanje v centrumu, sestoječe iz 4 do 5 sob s komfortom. Ponudbe pod »Takoj« na upravo »Večernika«. 2613 Vrtna tristanovanjska vila, po dve sobi in kuhinja, v najboljšem stanu v bližini kolodvora v Mariboru, ugodno na prodaj. Prekupčevalci Izključeni. Naslov v upravi »Večernika«. Vajenko za strojno pletenje sprejme takoj L. Golob, Maribor, Orožnova ul. 6. 2628 Gospodično sprejmem v učenje za Šivanje perila. Atelje za perilo Olga Rupnik, Slovenska ulica 20. 2561 Učenec, učenka se sprejme, Jos. Karničnik Glavni trg Št. 11. 2630 Gramofone popravlja precizno le n# hanična delavnica JUSTIN GUSTINČIČ, Maribor, Tattenbachov* ulica 14. Istotam velika izbira n®' boljših gramofonov znamke »Columbia« ln gramofonskih plošč. 60« Motorno kolo 500 kubikov s prikolico v popolnoff* dobrem stanu, ‘znamke AJS radi bo* Jezni takoj ceneno na prodaj. Nastop v upravi lista. 263* Sobo in črkoslikanje, vedno najnovejši vzorci na razpolatf® izvršuje poceni, hitro in okusno Frani® Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarn® »Astoria«. A K. M. Čap ek - Cbodi Jindri Roma«. — is teiftlM prevet dr, Fran Bradač. Umolknil je. »Lojze!« je šepnil Jindra. »No!?« »Tako se mi zdi, da bi moral jaz tebe, ne ti mene prositi za odpuščanje.« pred pohodom v smrt jo je vroče poljubil. - Gomzenje v peščenem blatu jarka je minilo, in 9® se ni več gibalo. Zopet je zažarela nad uro majorja Štankreni'* žarnica in čez minuto nato še enkrat poslednjič. Tak®' 65 »Toda pusti to, Jindra! Zdaj nama m nič več do nat0 je poveljnik nekaj glasno rekel, in, ko bi’ trenit' je šinila kvišku rumena raketa. Eden - dva - tri — in na to znamenje je zabobnel® naglo za seboj nekoliikatero votlo grmenje v celi r rini soteske tam doli, kletev iz duplin proti gora1®' katerih pobočja so jo hrupno vrnila. Zdaj je stal poveljnik že nad jarkom in štel seke, prebijajoče se v gosto meglo, niti ena ni zlezli iz kritij v Jarek; tudi kala; naskakajočim stražam,'ki so bile po rovih posi^ tudi V m zakntin rosto. in naPreb se je posrečilo, da so odstranile sovražne ov tega. Saj sva si že, kar sva si. In zdaj nobene besede več, oba morava pošteno napeti ušesa.« »Samo nekaj, Lojze!« »?« »Na svidenje na tem ali na onem svetu!« »Hm!« je rekel Lojze že čisto glasno. Res nista več izpregovorila besede in tudi nista imela mnogo časa za to. Poslednji vojaki so Lojzetov oddelek; bilo je tudi v tem zakotju gosto,in »Kaj je to?« je vprašal Jindra svojega izkušenejšega tovariša. »To režejo v naših ovirah izpadna vratca,« je začel zopet Lojze. »Čez pol ure, najpozneje v eni uri se začne hrup... Da boš torej vedel, kako in kaj. Napravimo poizvedovalni naskok; glavni pogoj za uspeh je pri tem to, da kolikor mogoče naglo in čisto nepričakovano prepademo sovražnika. Zato je odpadla ta- kozvana artilerijska priprava, ki običajno razbija so- __________________________________ . ____ _______ _______ vražne ovire. To oskrbujejo podkopi saperjev, ki so vsak nadaljni stik med obnovljenima tovarišema je bil re brez Presledka. Jindro je popadla groza kreatur pred bližajočo » a, ne daleč, je zažarela za hip žep- smrtno nevarnostjo, ki ga je posebno trla, če bo mor ' luknjah, in ko te izvršč svoje delo, preide cel prapor na Žarnica, Jindra je domneval, da je zagledal bele leteti tej nevarnosti naproti, in mraz ga je izpre c ^ k naskoku. Ti Jindra, drži samo mene in če ne zbeživa brke, ki se sklanjajo nad zapestno uro. bokov do kolen. Ozrl se je postrani po Lojze-h* „ — Mutina! katerim je še pred kratkim tekmoval v tajenju na.,D" Ta deški izraz pobalinov s Františka, s katerim živalskega vseh človeških ganotij, toda ni videl v j zatajujejo drug pred drugim ljubezen do matere, napravili rove, ki drže prav do nasprotnega jarka. Potem izpadejo naskočne straže, in te so že v svojih izključen. Na ovinku jarka, ta nego da se je toliko zdanilo, da se da razpoznati obri*0 oba, dospč vsaj eden naju na drugo stran... Mislim pa, da ostaneva oba na tej, prav za prav med obema sredi polja časti...« zatajujejo arug prea arugim ijuoezen uo rnaierc, ia j»su u« oc ^ «uauuu, »To ml bo dovolj mrzelo — reči hočem — to bi izraz, ki ga je po dolgih letih zopet .čul, je učinil, da je črnih postav. Oglušujoče, raztreseno, a 2°sto pr ^ mi dovolj mrzeio,« in Lojze je bil dovolj hladen, da se njegovo srce začutilo v naprsnem žepu skrito sliiko tanje — ročne granate, ki so jih metale naskocn je zasmejal temu tako pogojnemu mrzenju, »ne tako nežne žene, ki se je umučila do smrti zato, ker mu je že v sovražni jarek, so eksplodirale — ga je p *!- zavoljo tega, ker bo mati jokala za tem, kar ji je ostalo dala življenje. ' do zavesti in nič več ga ni mrazilo, bunka me j čeprav je ponesel Jindra sličico prav k očem, ni ce, neznano od koga, mu je pomogia čez nasip o j y joznal na njej niti njenega svetlejšega roba, in tako med ovirami, za katerimi se je roj prapora ra se je zgodilo, da Jindra ni več videl svoje matere, bojno črto i Toda stara fotografija mu je bila vsaj za škapulir; (Nadaljevanje po Ksandru... tudi zavoljo tega... ampak glavno zato, ker vem takole marsikaj in preveč, kar bi se moglo razpoznal na njej niti njenega svetlejšega roba, in tako tem sakramenskim lopovom tam za nami peklensko jdabo izplačati » KonaorcU »Jutra« v MobUanl; predstavnik UdaJateUa In urednik; FRAN BRO ZOVIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA