AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER LETO XLVII — VOL. XLVII kriški bombniki nad Jugoslavijo in Madžarsko ,IJa in njene vazalske d r ž a v e se stresajo pod Demokratska organizacijami, ki jih mečejo zavezniški bombniki že ja v okraju Cuyahoga bo ePrestano šest dni. Ruski bombniki so začeli! indorsirala Lauscheta spadati Romunijo. Cleveland, O.—Kot se sliši, bo načelnik demokratske organizacije v okraju Cuyahoga, Ray T. Miller, drugi teden poklical na zasedanje komitej za odobritev kandidatov. Z gotovostjo se pričakuje, da bo organizacija indorsirala guverner-skega kandidata Lauscheta. Vzrok, da organizacija tega ni storila že prej, je ta, ker hoče eksekutiva v istem času in-dorsirati tudi druge kandidate ter objaviti svoje načrte za kampanjo. Fakt pa je, da župan Frank J. Lausche ne prosi podpore ne od te ne od kake druge politične organizacije. -o- Nemški ujetniki so zdaj na stavki Trinidad, Colo. — Več sto nemških častnikov, ki se nahajajo tukaj v vojnem ujetništvu, je začelo s sedečo stavko. Kot vzrok navajajo, ker so taboriščne oblasti odvzele dvema naci-jema gotove privilegije radi njih poskusa ubežati. Cena je določena tudi za rabljene peči Washington. — Urad za kontrolo cen je določil postavno ceno za rabljene kuhinjske peči na plin. Odredba bo stopila v veljavo 19. aprila in velja tako za prodajalce kot za privatne ose-:'be ki hočejo prodati peč. -o- Sforza zahteva zdaj tudi odstop Badoglie Neapelj. — Grof Carlo Sforza je prišel na dan z zahtevo, da naj maršal in premier Badoglio sledi zgledu kralja Emanuela in odstopi od vlade. Sforza je prišel s to zahtevo par ur zatem, ko je kralj naznanil svoj odstop. Mary Rozar Včeraj zjutraj je umrla po kratki in mučni bolezni Mary Rozar, rojena Stefančič, stanujoča na 15406 Calcutta Ave., stara 66 let. Tukaj zapušča žalujočega soproga Antona, ki vodi popravljalnico čevljev na istem prostoru in ki je doma iz vasi Bizeljsko pri Brežicah na Spodnjem Štajerskem, eno hčer Stello omoženo Kovitch, vnuka Josepha, brata Josipa tukaj, v Sheboygan, Wis. pa brata Mat-ta in sestro Antonijo omoženo Prime ter več drugih sorodnikov. Rojena je bila v Trnovem na Notranjskem; tukaj je bivala 31 let. Pogreb bo v ponde-ljek zjutraj iz Zeletovega pogrebnega zavoda,"458 E. 152. St. Cas pogreba še ni določen. Naj mirno počiva v ameriški zemlji, preostalim izrekamo naše iskreno sožalje. SANS JE LE PRIJADRAL V SVOJ JASNI PRISTAN Švedska je dobila od zaveznikov svarilo radi trgovske zveze z Nemčijo Nasi fantje - vojaki V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO Rusi so okupirali Ovidiopol in glavno mesto na polotoku Krimu Mestni odbornik Edward i. Kovacič se bori za znižanje cen elektrike Slovenski radio program Na slovenskem radio programu v nedeljo bo pel mladinski pevski zbor SDD na Waterloo Rd. Slovenski program je vsako nedeljo ob enajstih na postaji WGAR. AMERIŠKA AMERICAN HOME CLEVELAND 3, O., FRIDAY MORNING, APRIL 14, 1944 Nuijmo vojne SONDE in IHAMKE neriški težki bombniki so da-n njene vazalske države, tako dirali so tovarne v štirih nem-adžarski in Jugoslaviji. Zače-:na sila, ki je danes prvič bom-e Constanto, kamor bodo skušali Nemci pribežati s Krima. Ameriška zračna armada je z Italije poletela na tvornico v Gyor, 70 milj severno od Budimpešte, ki izdeluje letalske dele za Nemčijo. Bombardirala je tudi letališče Tokol, 11 milj južno od Budimpešte. Sinoči so pa angleški bombniki obiskali Budimpešto, kjer so zmetali nad 4000 ton bomb. Ameriški letalci so z Italije leteli nad Jugoslavijo in bombardirali železniške naprave v Bro-clu, ki leži na polovici pota med Zagrebom in Belgradom. Budimpešta je bila zdaj že drugič obiskana od ameriških bombnikbv. Prvič so ji dali Ame. rikanci popra 8. aprila ter zmetali Madžarom za vrat nad 1,000 ton bomb. Fotografije kažejo, da so napravili ameriški letalci včeraj veliko škodo pri napadu na tovarnah v Dunajskem Novem me> stil. Glavna tvornica za izdelavo letal je do tal pogorela. Osma ameriška zračna armada, ki operira z Anglije, je pa poletela na nemška mesta Augsburg, Oberpfoffenhofen in Schweinfurt. Več kot 500 bombnikov se je udeležilo tega napada v spremstvu kakih 750 bojnih letal. -o- Tu je vzrok, zakaj da Anglija ne postopa bolj trdo z Argentino Washington. — Zed. države bi rade prekinile z Argentino trgovske odnošaje, ker republika nagaja in ne mara stopiti na stran zaveznikov. Temu se pa upira Anglija, ki dobi iz Argentine žito in meso. Diplomacija >se ravna torej po želodcu. V sedmih mesecih, to je do 31. marca, je dobila Anglija iz Argentine 390 milijonov funtov mesa. Zed. države pa kupijo v Argentini pšenico, da nadomeste ono, ki jo dajejo zaveznikom iz posojilnega sklada. Danes ima Argentina pripravljenih za izvoz 270 milijonov bušljev žita in to niso mačkine solze. Zato pa Argentina počne kar hoče, pa ji zavezniki vse spregledajo. -o-- STAJROST NE IGRA NOBENE VLOGE Carrolton, Mo. — Farmar J. . W. Newman je kupil pred 30 leti voz in plačal zanj $30. Te dni ga je prodal in dobil zanj $30. Tako se gospodari! , -o- Trinajsta obletnica V cerkvi sv. Mihaela v Cannon City, Colo, bo darovana 17 aprila maša za pokojnega Ladislava šuštaršič v spomin 13. obletnice njegove smrti. Posebnosti za vrt Opozarjamo na oglas firm« Zavasky, 6011 St. Clair Ave., k nudi specielne cene na raznih po 4-m X XI si V» r/ o T" V» O T" /"v i 11 t T l'r _ X sV° sklatili ^bombnik kNw; Trinajst ame- SiSj .je dobll°ukaz' j 0 Gasilen pristan na kX0°Zemlju- Dvanajst * - % Kp^talo, enega so V Ne) a letala sklati" ^l/ V ^Uriško jezerp. 4C ^Publika za ^Warier 1 r lik 2 a m o r s k a na zaPadni ga čarterja. To | ' ki je P°dpi" Atlantskega čar- jih bodo H,n>kom S - Kakor je > ij bodo jemali % "»Jakom po sledenj itUo 22 let stari bo-1% . Vsi in le redki bo-\radi dela. Od 22 l;%e °Proščeni le S re se bodo pognale t4e|„ s° nenadomestljivo u. 0d 26 do 29 leta % J?ali> kadar ne bo NejL26 leti. Od 30. \ K , Pa letos skoro Se?*0 klicali. jN^trebuje še 400,- h O sePtembra> a a nameravano }V.°00,Tnož. Arma-|?'fjOo ^ klicala mesečno NJJ00'000' s kate" i>\ pestila one, ki bo-s|!4keg0m?V radi bolezni ij, ^ druEega vzroka. C^dh b°do v veljavi pfl . ^e, se ne ve, ker minut izmislijo ^ se hoče zdaj Nipredbre- s!:;oini 'ljj 'mmistracija se pri-\t v eventuelnim breme-Kt jni- Tekom vojne je It 0 v Cleveland do 'i b0 iz raznih krajev. W Ce Nastane po vojni Hatii?1 in »odo vsi ti % ^ n& ramena mesta? ®1lor postava govori en Stanovati V mestu leto, kdor hoče bi-% -rQrelifne podpore od Siti , nameravajo zdaj ^°liko, da bo mo-i doK;eStu najmanj tri le- V^Hf. ^i]radniki so mnenja, 'od 0 Pravično, če bi dO- %l6Sta relif Uudje, ki * lil bna bivališča drugje, 1 Prikrajšani po-§V ' ki so stalno nase-f>(labevelandu. Nekateri i 83 odstotkov oseb, '"'t^ sem tekom vojne, , . 1)0 vojni tukai. CS 13. aprila. - Ar Ij /^rili na Nemčijo i z Italije. Bomba lodfS ' naPadali so po M |al 10vati tudi ruska zrac V^munsko pristanišč NOVI GROBOVI Frank Ycipel Sinoči ob šestih je umrl Frank Yapel, stanujoč na 3588 E. 81. St., star 75 let. Doma je bil iz Iga pri Ljubljani, odkoder je prišel pred 43 leti. Tukaj zapušča hčere Frances Arko in Ano Strekal ter sinove: Franka, Johna, Louisa in Valentina. Pogreb bo v pondeljek zjutraj ob 8:30 \t Ferfoliatovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca in na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Kdo ve za ilovico? Slovenska mladež, ki igra žogo na igrišču pri Euclid Beach parku mora zdaj to igrišče nekoliko dvigniti da bo bolj suho. V to potrebuje več voz ilovice. Ako kdo ve kje bi se dobila, naj pokliče Martina Rakarja, Liberty 0781 ali councilmana 32. varde, John J. Princa. Morda kje v vaši bližini kopljejo za klet ali kaj drugega, kjer je ilovica. Zed. države imajo zdaj 178,681 žrtev Washington. — Izgube armade in mornarice v moštvu znašajo do zdaj 178,681. V tem je vključenih 42,071 mrtvih, 66,571 ranjenih, 37,388 pogrešanih in 32,651 zajetih. Tako poročata armadni in mornariški oddelek Cpl. John Pajk, ki služi Stri- Mr. in Mrs. Joseph Režek,' ca Sama nekje v Italiji, je svojo 1434 E. 31. St. sta prejela po mater Mrs. Josephine Pajk, 6812 dveh mesecih molka pismo od si-Edna Ave. prijetno razveselil za na, poročnika Franka, ki je letal-veliko noč s tem, da ji je naročil ski pilot. Frank poroča, da je bil lepe cvetlice. Njegov sedanji na- povišan v poročnika I. reda. Piši o v je: Cpl. John Pajk, še, da je tako zaposlen, da niti 35314315 Btry A 67 AAA Gun pisat nima časa. Toda za veliko Bn. APO 464 c/o Postmaster noč se je spomnil na svojo ma-j New York, N. Y. mico in ji poslal šopek lepih bb tej pa cvetlic. Njegov sedanji naslov Nekje s Pacifika se je oglasil je: Lt. Frank J. Rezek, vojak Charles J. Bartol, sin Mr. 0-692425, 389th Bomb. Gp. in Mrs. Charles Bartol, 6316 564th Sq. APO 558, c/o Post-Carl Ave. Naroča najlepše po- master New York, N. Y. zdrave vsem sorodnikom, prija- »b » teljem in znancem. Njegov seda- Mary Kmc, 1220 E. 74. nji naslov je: Pvt. Chas. J. Bar- ft. .le prejela velikonočna vosci-tol, Co L, 147th Inf. APO 502 ,a od s™-!* dveh sinov, od kate- c/o Postmaster San Francisco, }f Fra»k na Havajih kot me- hanik pri tankih in Louis je pa 'starši so mu naročili sobotno ™f.hanxik Pri letalih nekje v An" Ameriško Domovino, da mu bo Njiju naslova sta: krajši čas CPk Fra«k L. Krnc, 15078919 ^ M Co. A, 16th Ord. Bn. APO 957 Matt ZabukoveQ, sin poznane c/o Postmaster San Francisco, družine v Collinwoodu pošilja Calif. pozdrave in želi veliko uspeha S/Sgt. L. A. Krnc, 35517666, mladinskemu pevskemu SDD na 784th Bomb. Sq. 466th Bomb. Waterloo Rd. Matt je bil eden iz- Gp. APO 634 c/o Postmaster med ustanoviteljev tega zbora in New York N. Y. njega priden učenec. Njegov na- Mati je obema naročila sobot-slov je: Matt Zabukovec, a/s Co, no Ameriško Domovino da bosta K-13, Bks. 36 USNTS San Diego vedela, kaj se godi na domači | 33, Calif. fronti. Novena pri sv. Vidu Pri sv. Vidu se prične nocoj Novena in sicer ob sedmih v angleškem, ob osmih v sovenskem jeziku. Blagoslov postaj bo' 6:45 zvečer. Knjižice lahko do-' bite zvečer v cerkveni veži. Prva obletnica Jutri ob 8:30 bo darovana vj cerkvi Marije Vnebovzete maša| za pokojnega Louis Stoparja vj spomin prve obletnice njegove smrti. Sedma obletnica V pondeljek ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Frances Levstek v, spomin 7. obletnice njene smrti., Tretja obletnice V soboto ob osmih bo darova-1 na v cerkvi sv. Kristine maša( za pokojno Rose Zalokar v spo-J min tretje obletnice njene smrti. Cleveland, O. — Odbornik 23. toliko kot zahteva Kovačič. varde, Edward J. Kovačič, ki je Administracija zahteva zniža-načelnik odseka za javne utili- nje za $1,975,000 in trdi, da tr-tete, je včeraj pobijal točko za ditve kompanije, da ob tem ča-točko trditve Cleveland Illu- su ne more znižati cen, ne od-minating Co., ki trdi, da v se- govarjajo resnici, dan jih časih ne more znižati Tucji uprava mestne ulične cen elektriki za odjemalce. železnice zahteva nižje cene od Pogodba med m e s t o m in kompanijske elektrarne, kateri kompanijo poteče junija in je plačala lansko leto $1,089,-zdaj gre za to, po kakšnih ce- 612 za elektriko. Zdaj zahteva nah se bo pogodba obnovila, znižanje za okroglo $90,000. Kompanija je pripravljena napraviti pogodbo za eno leto po 'sedanjih cenah, dočim zahteva ' odbornik Kovačič tako drastič-|no znižanje cen, da bi se pri-j hranilo odjemalcem do $3,400,-000 na leto. j Tudi mestna administracija zahteva znižanje cen, toda ne Finci so zopet odbili ruske pogoje za mir ' Stockholm. — Finski viri trdijo, da je parlament odklonil tudi druge ponudbe Rusije za premirje. Uradno se sicer tega! ne trdi, toda parlament je odgla-soval zaupnico premierju Lin-' ' komiesu, ki je glavni protivnik' 1 ruskim pogojem. _n____ London.—Ruske čete so za- tukaj pravcata panika, ker jim vzele Ovidiopol ob izlivu reke Nemci niso pustili pravočasno Dn j ester ter s tem odrezale umika domov. Poročila tudi ir- nemški armadi pot za umik iz dijo, da so se skoro vsi nemški Rusije. Ruska armada, ki priti- častniki že odpeljali s Krima in ska za nemško garnizijo na Kri- pustili vojaštvo svoji usodi. mu, je pa okupirala glavno me- Nemci, kar jih je še na Kri- sto Simferopol, ki leži samo 35 mu> nimajo druge poti za beg? milj severno od bojnega prista- , . . r> ... „ . , /s__________kot po morju v Romunijo ali na nisca Sevastopol na Črnem , morju Bolgarsko. Toda za ta slučaj Poročila iz Krima trdijo, da čakajo pripravljeni ruski bomb- se je polastila romunskih čet niki in bojna mornarica. Stockholm.—Ameriški posla- zvezo ž njo ter ustavila domala nik^Johnson je izročil švedski vsako potovanje čez mejo na vladi svarilo od ameriške in ari- Irsko in od tam. gleške vlade glede pošiljanja Istočasno sta Amerika in An- potrebščin Nemčiji iz Švedske, glija posvarili Špansko, ker je Zavezniki apelirajo na neutral- zasegla zavezniško olje v špan- ne države, naj nehajo zalagati skem Maroku ter poslali oster Nemčijo in Švedsko je ena protest Turčiji, ker pošilja glavnih. |krom v Nemčijo. Na vrsto pri- Obenem sta pa Amerika in de tudi Portugalska, ki izvaža Anglija privili vijake okrog Ir- važne potrebščine v Nemčijo, jske, ki je še vedno v diplomat- Videti je, da sta Amerika in Iskih odnošajih z osiščem. An- Anglija odločeni, da popolno- |glija bo po 24. aprilu nehala s ma izolirata Nemčijo s tem, da 1 paroplovbno službo na Irsko, prestrižeta dobave iz nevtralnih j dočim je že ukinila telefonsko držav. Za Lauschetovo kampanjo Za Lausche'tovo kampanjo so bili izročeni v našem uradu sledeči denarni pripsevki: Znani rodoljub, John Anžiček iz Gir-arda, O., je poslal dva čeka in si. cer je dal direktbrij Slovenskega doma $25, Gospodinjski klub pa $5, nek Newjorčan pošilja $10 ter naroča Slovencem v Ohio naj delujemo na to, da bomo postavili Frank Lauscheta na gu-j vernerski stol v Columbusu, Mr. I in Mrs. Anton Marn, 7303 Don-j aid Ave. sta prispevala $5, Mrs. j Terezija Rozman iz 866 E. 76.1 St. je darovala $3 in Anna Hreni iz 1084 E. 71. St. $1.00. Najlep-j ša hvala vsem skupaj in priporo-j čamo še drugim, naj bi po svoji možnosti kaj prispevali. Nad Lauscheta so se spravili demokrati in republikanci Cleveland, O.—Tako republi-kanskim kot demokratskim kandidatom za guvernerja se zdi najbolj nevaren kandidat Frank J. Lausche, zato se zaganjajo vanj od vseh strani, da bi mu preprečili nominacijo, j Republikanci dobro vedo, da jim bo jeseni Lausche najbolj ( nevaren, zato ga skušajo spra-, viti iz dirke že v primarnih volitvah. \ Oba republikanska kandidata za guvernerja, Paul Herbert in , Thomas Herbert, sta koncentri-' rala svoje politične baterije naj i Lauscheta in ga dolžita, da jej [preveč za novi deal, to je za; predsednika Roosevelta. Demokratski kandidat Fraz-ier Reams iz Toledo, O., je pa napadel Lauscheta, češ, da je kandidat časopisja in da gaj predsednik Roosevelt ni indor-siral za guvernerskega kandidata. Frank J. Lausche dozdaj ni j na te očitke še nič odgovoril in' tudi najbrže ne bo. _n_____ Mirko Kuhel, izvršni tajnik SANSa, priobcuje v svojem zadnjem poročilu sledeče: "Komunike Jugoslovanske narodne osvobodilne vojske preko radia Svobodna Jugoslavija 31. marca se glasi: "V Sloveniji je bila ustanovljena posebna komisija za preiskavo sovražnikovih zločinov. Vse gradivo, ki ga bo zbrala, bo nekoč služilo kot dokaz za kazen. Komisiji načel ju je dobroznani slovenski odvetnik dr. M. Krugl." Potem dostavlja tajnik Kuhel: "Nobenega dvoma ni, da bo ta komisija posvetila posebno pažnjo tudi slovenskim izdajalcem v službi nacifašistov ter njihovim podrepnikom doma in v inozemstvu, pa naj se skrivajo pod kakršnim koli plaščem." Mi k temu dostavljamo to-le: V današnjem uredniškem članku našega lista čitatelji lahko čitajo številke žrtev, ki so padle pod krvavo roko partizanov oziroma Osvobodilne fronte. Te številke so fakta, pa samo del vsega onega, kar je bilo izvršeno nad ubogim slovenskim narodom v imenu "svobode." Zato upamo, da se bodo besede g. Kuhla, tajnika SANSa, uresničile in da bo nekoč pravična kazen doletela PRAVE zločince, katerih, seveda, g. Kuhel ne vidi oziroma noče videti, ker so njegovega kalibra. Kot vidimo, je SANS po dolgih ovinkih prišel tje, kamor je imel ves čas namen priti in kamor smo mi vedeli, da bo končno prijadral, namreč — v besno napadanje proti vsemu, kar je katoliškega. Tajnik Kuhel besni v imenu SANSa, torej se s temi napadi gotovo strinjajo vsi ki so v odboru in ki delujejo za SANS. To se nam je zdelo končno potrebno napisati, da se bodo vedeli naši ljudje ravnati in da bodo vedeli kaj je kdo. Zdaj je prišel SANS torej s pravo barvo na dan, kar je popolnoma prav. Kaj bi se skrival pod plašč skupnosti in tolerance, ko pa vemo kaj je, čemu je predsednik Kristan .častni predsednik Lojze Adamič in izvršni tajnik Mirko Kuhel. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAKE8 DEBBVEO. Bdltor) •1X7 St. Clair Ave. HEnderion 0628 Published daily axcept Sundays and Holidays Cleveland I. Ohio. NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do poŠti. celo l«to $7 60 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, do poŠti, pol leta M-00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po poŠti 6etrt Ista $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50. pol leta $3.50. četrt leta $2.00 Posamezna Številka 3 cente _ SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mall. $7JO per J»r U. S. and Canada, $3.50 lor 6 months. Cleveland, by mail, $4.00 tor 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.35 tor $ months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year; $3.50 tor 6 months. $2.00 tor 3 months. Single copies 3 cents Entered as second-class matter January 5th, 1008, at the Post Office »t Cleveland, Ohio, under the Aot of March 3d, 1878. _ ______ No. 88 Fri„ April 14, 1944 Pričevanje slovenskega naprednjaka Navedli smo torej dva slučaja, kako je OF napadala in pobijala Slovence samo radi tega, ker so ostali zvesti Jugoslaviji in kralju. Ta dva slučaja sta se odigrala pred koncem slovenske tragedije — v jeseni 1943. Toda vseskozi v letih 1942 in 1943 OF ni preganjala in uničevala samo pripadnikov Mihajlovičeve vojske, ampak tudi vse druge narodnjake. Kakor smo že zapisali, se OF v tej svoji politični borbi ni posluževala sredstev, kakoršna druge stranke uporabljajo v svojem boju zoper politične nasprotnike, zakaj taka navadna sredstva ne bi bila nikoli zadodostovala komunistom za dosego zmage. Zato je morala poseči po najmočnejšem sredstvu, ki je sploh mogoče, to je po strahovladi in — pobijanju. KoJiko jugoslovanskih narodnjakov je bilo pobitih po OF, dosedaj še nismo mogli dokončno ugotoviti. Navedli bomo samo nekatere občine, kjer so bili umori jako številni, da vidite približen obseg teh pobojev. V naslednjih občinah, ki štejejo poprečno po tisoč dvesto duš, so komunisti ubili: Velike Lašče............75 Šmihelj pri Novem mestu . 38 Begunje................37 Žužemberk .............42 Št. Jernej...............44 Stična........'..........35 Dolenjske Toplice .......47 Suhor..................37 Grosuplje...............53 Hrušica ----........----42 Št. Vid pri Stični........35 Borovnica ..............37 Mirna Peč..............13 Št. Jošt nad Vrhniko ----25 Preserje................23 Vel. Osolnijt............29 Stopiče.................28 In tako naprej. Imenovati bi mogli vsako občino v Ljubljanski pokrajini, zakaj prav v vsaki občini je bilo ubitih ne samo po eden ali dva, ampak po več. Vse zato, ker so ti ljudje želeli ostati zvesti svoji državi. Vedeti je treba, da so mnoge slovenske občine jako majhne in štejejo komaj po 300 do 400 moških med leti 18 in 60 starosti. Marsikje je od tega števila padlo do 75 narodno zavednih moških. Tu smo omenili samo male občine. Da pa komunisti niso prizanašali večjim občinam, je samo po sebi umevno. V Novem mestu, na primer, je OF poklala 185 oseb, med njimi kanonika Keka in vse druge duhovnike in večji del narodnjakov ter izobražencev, v kolikor se ti niso pravočasno umaknili v Ljubljano. V Metliki so pobili 72 oseb, v Ribnici 91 in v Kočevju 108. Pri vsem tem je treba imeti v mislih, da so komunisti pobijali v prvi vrsti take ljudi, ki so po svoji izobrazbi in drugimi sposobnostmi prekašali poprečnega človeka. Pobijali W župane občinske veljake, premožnejše sloje itd. Razume se, da so smatrali za svojo komunistično dolžnost, da pobijejo kolikor mogoče mnogo duhovnikov. Ubili so 35 duhovnikov od 150, ki so bili v službah na Dolenjskem. Koliko Jugoslaviji zvestih Slovencev je OF v celoti poklala, bo mogoče šele pozneje ugotoviti, ko ne bo več okupatorja v deželi. Doslej je ugotovljeno, da so jih pobili v Ljubljanski pokrajini, brez mesta Ljubljane, več ko 3000. Treba je pa vedeti, da vsa pokrajina šteje komaj 250,000 prebivalcev. Zaenkrat samo ugotavljamo, da je radi komunistične strahovlade padlo v tej pokrajini mnogo več ljudi kot v celi prvi svetovni vojni. Žrtve bi pa bile še toliko višje, ako bi komunistom uspelo osvojiti si Ljubljano samo. Zakaj na črni listi OF za mesto Ljubljano je bilo več ko 12,000 imen. Klanja slovenskih narodnjakov se torej niso vršila po kaki neodgovorni bandi, ampak so se vršila že vse od začetka leta 1942 po načrtu in po nalogi vodstva Osvobodilne Fronte. Komanda takozvane narodno osvobodilne vojske, kakor jo imenuje radijska postaja "Slobodna Jugoslavija," je odrejala svojim oboroženim pristašem imenoma, kdaj imajo navaliti na kako vas in katere osebe morajo pobiti. Samo na ta način je mogoče razumeti, zakaj so komunisti spravili s poti predvsem-take ljudi, ki bi utegnili po vojni zopet začeti s patriotskim delovanjem. Ti ljudje so: Župani, uradniki, vidnejši člani sokolskih in izobraževalnih društev, duhovniki in vidnejši kmetje. Da se do korenine zaduši jugoslovanska ideja, je bilo treba te ljudi pobiti, zakaj le na ta način bi narod ostal brez voditeljev in bi se moral vdati komunistom. Tak je bil načrt in so ga tudi res krepko izvajali. (Dalje prihodnjič.) DOSTAVEK IN POPRAVEK V uvodniku od preteklega petka je rečeno o dr. Ivanu Čoku, da je v Cairi in da bo iz poročila, poslanega Vilderju, vsakdo 1'ahko sam sklepal, kaj misli narod doma o Čokovem (in Furlanovem) sedanjem delovanju. Med tem smo zvedeli, da se je dr. Čok vrnil iz Caire v London in da obžaluje svoje partizansko delovanje v Cairi, oziroma ga je že tam obžaloval. Tako smo bili ravnokar obveščeni. Zato tudi takoj objavljamo to vest, ki utegne biti kmalu še od drugih strani potrjena. O- dr. Furlanu še nismo nič slišali, da bi bil spremenil svoje mnenje o partizanih. Če bomo kaj zvedeli, bomo tudi rade volje takoj poročali. Danes ne pišem rad, ker imam žalostna poročila. Tako nekako se počutim, kakor oni ljudje doli v Oklahoma, kjer je prav te dni divjal tornado in razdejal precej hiš in več ljudi pobil. Marsikdo stoji ni gleda razdejano svojo hišo in skoraj ne ve, ali se mu sanja, ali pa je resnica. Tako meni ne gre v glavo, da smo v teku desetih dni izgubili šest fa-ranov. Kaj takega se že od leta 1918 ni pripetilo. Takrat je divjala influenca in je pobirala na desno in levo. Sedaj pa ni nič temu podobnega. Le slučaj je nanesel. Pretekli teden sta odšla v večnost Anton šraj in John Winter oba že precej v letih. Za tem je vzela slovo od svojih Terezija Kenik, soproga Rudolfa Kenika. Da je imela pokojna številne prijatelje v fari je pokazal njen pogreb, h kateremu je prišlo toliko ljudi, da so cerkev napolnili, že davno ni bilo toliko ljudi pri pogrebu in ne toliko pri sv. obhajilu med pogrebno mašo. Pokojna je veliko trpela radi svoje bolezni, katera jo je od časa do časa prijemala in ji težila življenje. Dva ženska društva, dr. sv. Reš. Telesa in dr. št. 15 S. ž. Z. sta jo spremila k večnemu počitku. Naj se spočije dobra žena oziroma skrbna mati in Bog naj ji da plačilo večno. Med tem, ko smo kropili pokojno Kenik, je že prišel glas, da je zatisnil svoje trudne oči Anton Ribarič. Njegova soproga mu je nekaj let poprej odšla na oni svet. Tudi tega je večkrat bolezefi trla in ni bil brez kri-žev, dasiravno mu drugih sredstev ni manjkalo. Ker ni bil v društvih, so ga spremili nekateri sosedje in sorodniki na Kalva-1'ijo na njegov stalni bodoči dom. Takoj za njim je šel iz tega sveta Jožef Ban iz Reno Ave. Huda pljučnica se ga je lotila in nobena pomoč ni imela uspeha. Jožef Ban se je udejstvoval oko-lu "Jutrovega," kjer je njegova družina delavna pri ondotnem Narodnem domu in društvih. Tudi njega je bolezen prijela nepričakovano in ga spravila na oni svet predčasno, bil je šele 65 let star. ....' Na Veliko soboto jutro je pa nagjoma zbolel Frank Kužnik st. Poklicani zdravnik je zmajeval z glavo in nas vse prestrašil z izjavo, da je nevarnost velika. Vse prizadevanje zdravnika in bolniške postrežnice je bilo zastonj. Bolezen ga je čim dalje hujše grabila dokler mu ni pretrgala nit življenja veliki torek jutro zgodaj. S smrtjo Frank Kužnika je fara zgubila enega svojih naj-zvetejših faranov in dobrotnikov. Pa ne samo cerkev je zgubila. če bi prišli vsi skupaj, kate-« rim je pokojni Frank Kužnik pomagal na en ali drugi način, bi se napolnila velika dvorana. Pokojnik ni bil bogat. Imel je svoj vsakdajni kruh, kot ga imajo drugi. Toda on je odtrgal od svojega, kar je imel in dal potrebnemu. Koliko je onih, katerim je posodil denar v stiski, malo skrbeč ali bo kedaj dobil povrnjeno ali ne. In velikokrat ni dobil povrnjeno. Na razne načine so mu dolgovali ljudje in mu še danes dolgujejo nekateri. Bil je včasih premalo pazljiv in je vsakemu zaupal. Zato je pa tudi pred nekaj leti, v depresiji, skoraj sam propadel in se je rešil, lahko rečemo, le za las. Pokojnik ni bil brez težav in križev. Pred leti mu je umrlo par otrok. Leta 1937 mu je uto. nil sin Rev. Ludwig Kužnik. Pet let nazaj mu je umrla-soproga. Od takrat naprej ni bil več tisti veseli in korajžni Frank, kot jc bil vsa leta poprej. Postal je tih, zamišljen in resen. Tudi sam je imel več ali manj bolezni in trpel z nogami in reumatizmom, toda udal se ni. Delal je in skrbel za* svojo številno družino kot skrbni oče, na katerega se je naslonila vsa odgovornost, ki sta jo poprej nosila oba z materjo oziroma ženo. Pokojnik se je večkrat izrazil, da ne bi bil rad dolgo bolan, da ne bi bil komu v nadlego. In res, kakor da ga je Bog uslišal v tej prošnji, le par dni in konec je bilo njegove bolezni. Pripravljen je tudi bil za odhod. Saj je živel pošteno in dan za dnem prihajal zjutraj zgodaj k maši in skoraj dnevno prejemal sv. obhajilo, dobro vedoč, da: "Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje v sebi." Danes mu ni žal, da je poslušal vabilo božjega Sina in prejemal tako pogosto ta "kruh iz nebes, ki ima vso sladkost v sebi." To mu je bila tolažba v življenju in smrti. Da, veliko smo zgubili s smrtjo Frank Kužnika a največ so zgubili otroci, katere je ljubil, skoraj bi rekel, preveč. Marsikatero delo jim je prihranil, samo zato, ker jih ni hotel nadlegovati. Manjkalo jim bo očeta, da na vseh krajih jim ga bo manjkalo in pogrešali ga bomo vsi. Pogreb se vrši v soboto ob 10 s slovesno sv. mašo. Da se da prilika sorazrednikom pokojnega Father Ludvik Kužnika, ki so raztreseni po raznih farah, da se udeležijo pogreba, zato smo morali pogreb preložiti za uro nazaj. R. I. P. Vsem umrlim naj sveti večna luč in naj .uživajo večno plačilo pri Bogu v nebesih. % :|c * "Italija ima največ umorov izmed vseh držav v Evropi" piše neki magazin. Toda predno se začneš znašati nad Italijani naj ti povem, da ima United States trikrat toliko umorov kot Italija. * * * Louis Boštnar, gostilničar na East 93. cesti, nam je poslal sko-ro do tri tisoč dolarjev vrednosti "sales stamps." To bi moralo prinesti cerkvi do malega $80.00. Hvala lepa za to. Tudi druge farane opozarjam na to, (Dalle na 3 strani) m« Čl verjamete al' pa ne Velikonočno praznovanje se je vršilo v lepem redu. Večina faranov se je udeležila ene ali druge sv. maše in po veliki večini tudi svetega obhajila. Precej vojaške uniforme je bilo opaziti med ljudmi. Gotovq, da si je vsak vojak želel biti doma in kdor je mogel dobiti dopust, ga je z veseljem sprejel. Drugi pa so bili doma "v duhu," kakor je pisal Ralph Bizjak iz onstran Atlantika. Pravi, da je to že druga Velika noč, ki jo praznuje stran od doma. Upa pa, da je zadnja. Tudi mi tako. Bog daj ka j kmalu konec vsemu temu ru. šenju in pobijanju. * * * Velikonočna kolekta? Da, da. To, to je kar hočejo ljudje vedeti. Ta je bila zelo dobra, še po sebno, če pomislimo, da nam če trt fare manjka. Kolekta znaša $3,168.55. Iskrena zahvala vsem, kateri so tukaj sodelovali. Bog plati vsem tisočero. S|< * * Pri nas zelo čutimo prosperite to, toda na čuden način. Dandanes imajo skoraj v vsaki drugi hiši telefon. To se čuti zlasti v nedeljo jutro, ko vsakih pet mi nut zvoni telefon in nekateri ljudje, ki nikdar ne poslušajo ozna nil v cerkvi, sprašujejo, kedaj je zadnja maša, ali če sploh bo? To so izključno mladi, seveda. Kaj delajo v cerkvi med oznanili, ne vem. Poslušajo gotovo ne. Nekateri pa seveda ,pridejo v cer kev šele po oznanilu. To ni lepo še več, naravnost grdo je, če je človek tako nemarn da ustane zadnjo minuto, potem pa zamu ja tako važno opravilo, kot je nedeljska sv. maša. čudno je to da starejši ljudje, ki pridejo k prvi maši ob 5:30 z malimi izjemami prihajajo pravočasno, nekateri drugi pa k zadnji maši ob 11:15, pa ne morejo biti ob času na mestu in to navzlic temu, da visijo nekateri na telefonu nedeljo za nedeljo in sprašujejo "when is the last mass?" Ne smete pozabiti, da vas je 900 družin, če izmed vsakih sto sa mo eden v nedeljo jutro kliče po telefonu "when is the last mass: Is there a dance down there today?" — moramo mi že devetkrat leteti k telefonu poleg drugih reči, ki ob tem času zahtevajo pozornost. Mi nimamo nikogar, ki bi pri telefonu sedel, kot imajo razne kompanije ali drugi uradi. Zato, ne kličite za malenkostne reči nas, zlasti ne za take reči, ki značijo vašo lenobo in nebrižnost. Za vse resne zadeve smo pa vedno na razpolago...... Ob 10 letnici mladinskega zbora SDD na Waterloo Road Deset let je že precej velika doba v našem življenju in ko se ozrem nazaj, mi misli uhajajo v to lepo preteklost. Zdi se mi kot bi bil ves ta Čas en sam pomladanski dan srečne mladosti ozaljšan po petju iz grl mladih pevcev, ki so člani Mladinskega pevskega zbora Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road, ki slavi desetletnico obstanka v nedeljo 16. aprila. Ta mladinski pevski zbor je bil ustanovljen leta 1934 pod vodstvom g. Louis Šemeta, ki je dolga leta vodil ta zbor, delil njim vse svoje zmožnosti in dobro voljo. V stotine src je skrbno položil milo slovensko pesem z upom, da bi klila, cvetela in se glasila še dolgo let, da bi jo slišali še v poznih letih. i V zbor se je takoj spočetka vpisalo 250 pevcev, ki so nastopili pred javnostjo s koncertom, ponovno je zbor trium-firal z nastopi tako v mestnem avditoriju, v Barbertonu, leta 1939 v Pittsburghu, kjer je bilo skupno nastopilo 500 mladih pevcev in pevk iz Clevelanda. Danes pa šteje ta zbor 45 pevcev. V prvi vrsti gre priznanje ustanoviteljem tega zbora in med temi je g. Joseph Zele, prvi predsednik in še danes aktiven in navdušen za slovensko mladino Vincent Coff, ki je bil prvi tajnik. Desetletnico bomo proslavili z izbranim programom in sicer z bajno opereto "Janko in Metka." Mlada učiteljica gdč. Alice Artel, tu rojena Slovenka, ki vodi pevske točke, se veliko trudi in žtrvuje in to vse brezplačno iz same ljubezni do svojih staršev in slovenske pesmi. Igro pa bo režiral g. John Steblaj. On pravi, da ne verjame, da bi ^e zgodil sedaj kak čudež, ampak, da je treba pri tem trdega dela in vztrajnosti, če hoče človek, da kaj doseže. Vse to pa je povezano z dobro voljo požrtvovalnih staršev, ki so skrbno in vneto negovali ta zbor skozi vsa ta leta. V imenu teh mladih pevcev prav vljudno vabim cenjeno občinstvo iz širnega Clevelanda, se gotovo udeležite in pri Jete ta dan med našo mladino. Podali vam bodo v- resnici lep program: igro, petje celotnega zbora, dvospevi in v solo petju in poleg tega pa bodo na programu še druge točke, da bo v resnici lepo. Tudi naše kuharice so nam obljubile nekaj posebnega za ta dan. Poleg tega pa bo dobro poskrbljeno tudi za suha grla. Pričetek je ob 3:30 popoldne. Za ples »pa bo igral poznani Vadnalov orkester. Le pridite in ne bo vam žal. S pevskim pozdravom, J. Sever, tajnica iiimiiiiiniiiiiii Od Debevčeve hiše smo se spustili v mal jarek, kjer včasih teče tudi voda. Tudi zdaj jo je bilo par kapljic, pa ne za nas, ampak za krave in konje. Tukaj se še poznajo sledovi mogočnega nasipa, katerega sta bila pred davnimi leti zgradila Tone in Leo z namenom, da vo- di mi nismo izvzeti od posledic te strašne vojne, ker naši pev-^i tudi ob nedeljah večinoma delajo in to je vzrok, da ne mo-•ejo redno zahajati na pevske vaje in sedaj koncerta ne bo, pač pa se že sedaj pridno pripravljamo in upamo, da bomo lahko podali jesenski koncert. V nedeljo 30. aprila pa bodo pevci zbora Slovan in Jadran podali koncert za podružnico št. 35 JPO-SS v Slovenskem de-avskem domu na Waterloo Road. Kljub vsem težkočam so ;e pevci Slovana odzvali vabilu n upam, da se bodo tako tudi v jodoče. Posebno pa apeliram na nase podporne člane ter vse prijatelje petja, da se boste odzvali temu vabilu in prišli v v Slo Re- :her Ave. Vstopnina je prosta. 3dbor pa se je dobro preskrbel :a ta dan, da bo lahko vsem do bro postregel in se prav nič ne >ojimo, da bi česa zmanjkalo, kajti preskrbljeno bo za želod-:e in za'suha grla. Torej prijatelji slovenske pesmi, pridite v nedeljo 16. apri la ob treh popoldne v Slovenski društveni dom na Recher Aye. na domačo zabavo k "Slovanom" in boste tako vsaj za par ar pozabili na te težke čase, v katerih se nahajamo. Na svidenje. Louis Furlan do zajezita in jo potem ^ kot vodno silo za P»r ?l za mlin, kovačnico 8 ^ malo jezero, ki naj b! ^ točišče za race in in rake.. Delala sta t^ ^ da bi zgradila tukaj ^ no, ki bi zalagala z ^ vso severno Ohio, a Debevčev hlev in kf°?| Veliko dela in truda^ la, predno je bil JeZ j Ijen. Razume se, to sej{tl jaz razumem tako, " ^ nje, zemljo in dracJe' .1 ne, Leo je pa ukaz^8 1 govarjal k delu. Ko je bil veličastni sobote popoldne k°npriiflj la nanj v hiši likof. se razgovarjala o s1" ^n ki jih bo prinesel A človeštvu. • Tone ie M bi morda kazalo z^ J bregu novega kamor bi hodili iz* J velandčani poletni«0 ,J sal bi nekaj čolnov, J bi se vozili izletm*1 TJk jezerski vodi ter Pie j jezeru bliz Triglav8 ^J Bila sta tako & .A sladke načrte, da J la, -da se zunaj P^J hudo uro in da se .1® ^ 1 ploha. Nič nista V^. J nastal v mali #raP. ^ i nik, ki se je nekaj ^ val v novi jez in ga „ čeli, pokvarjena- j a sem vprašal n<* ^ bi vedel, če se kako pravdansko je n "Boš že videl- ^ vor in dodatek- ^o'.; čem, da kosilo » No, na tako nekaj napravi- j^-j košaro s kr0 ju f ft sel ven na Praf -e t" | piti, ker se > najlažje opr^V1 ' J J "Slovan" .vabi v Euclid Prijatelji pevskega zbora Slovan, ste prav prijazno vabljeni na zabavo tega zbora v nedeljo 16. aprila in sicer ob treh popi dne v Slovenski društveni dom na Recher Ave. Naša navada v preteklosti je bila, da smo vselej priredili pomladanski koncert, a ker tu- aedeljo na našo zabavo venski društveni dom na Zopet nas vabijo Mladinska društva fare sv Vida nas zopet prav prijazno vabijo k običajni prireditvi, ki bo v nedeljo zvečer ob 8:30 v dvorani pod cerkvijo. Cisti preostanek ali dobiček od te prireditve je namenjen za naše vojake, katerim se bo zopet po slalo nekaj paketov. Število naših vojakov kaj hitro narašča Mladinska društva pa goje željo, da bi jaz gotovo ne izpustila nobenega imena, ampak da bi prav vsakega vojaka iz naše fare obdarovali. Zato pa vabijo vse farane; da prav gotovo napolnimo dvo rano v nedeljo večer in da jim tako pomagamo do zaželjenega uspeha. Če boste v ta namen potrošili vsaj en dolar, tedaj bodite prepričani, da ste storil dobro delo. Poleg tega pa ima te tudi priliko, da se morda tudi vas sreča dotakne in boste tudi vi kaj dobili. Zato pa le nikar ne zamudite te prilike. Vsi dobro veste, koliko je dela in sitnosti z vsako prireditvijo in zato pa daj,mo našim mladinskim društvom iz naše fare tucli kredit in priznanje s tem, da se odzovemo njihovemu vabilu. Poleg vsega tega pa bomo storili tudi našim vojakom veselje, ker bodo vedeli, da jih doma nismo pozabili med tem ko so oni daleč od doma na krvavih poljanah. Ob tej priliki pa bodo oddane tudi nagrade na listke, ki vam jih je bil poslal odbor za odplačilo dolga na veliki oltar. Tako bomo v nedeljo videli tudi pri tem, katerega bo sreča pogledala z desnim očesom. Prav vsi farani ste prav prijazno vabljeni, da se gotovo odzovete temu vabilu in pridete v nedeljo večer v cerkveno dvorano sv. Vida. Pozdravvsem či-tateljem. Prijateljica dobrodelnih prireditev. Newburške novice Kupujte voine bonde! svet, to je pa gola resnica. Toliko bi še rad dočakal, da bi videl pekočo vest in grozno razočaranje teh ljudi nekoč, ko bodo njih lastni sorodniki pričali, da so bili partizani pravi pekel za Slovence in Slovenijo in to s pomočjo nekaterih ameriških Slovencev, kateri so navzlic vsem dokazom pomagali največjemu so-vragu klati, moriti, ropati in po-žigati doma. Točna postrežba! Zavarujem vam vašo hišo ali pohištvo, kot tudi vaš avto. Točna in zanesljiva postrežba. Za podrobnosti vprašajte John Prišel 15908 Parkgrove Ave. KEnmore 2473- (Fri. x) Astronomi so baje pronašli, da naš svet, to je sonce in svet in luna ter vse kar gre s tem vozom hiti proti Draco ozvezdju sto milj na sekundo, to je 6000 milj na minuto. Saj potem ni čuda, da je vse narobe danes. Moške in ženske splošna tovarniška dela potrebuje ea DELO DOBI Driver za kladivo in pomagači pri kladivih za kovaška dela Smith Armstrong Forge, Inc. 1209 Marquette Rd. HE 0320 (89) Pripoveduje se, da je prišel neki pozabi j ivi profesor v briv-nico in se vsedel rta brivski stol s klobukom na glavi. Ko ga bri-bec opomni, naj dene klobuk z glave, se je profesor oprostil: "Oprostite, prosim! Nisem vedel, da so ženske navzoče." 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški nVic na uro 2enske 62Vfcc na uro Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (91) MALI OGLASI Najboljši kup v Euclidu Moderna hiša 6 velikih sob, izgleda kot nova, blizu cerkve sv. Kristine. Lastnik mora prodati, Strainic Realty Co. 15607 Waterloo Rd. IV 6561. ROMA VIN za toniko dobite pri Ženske za čiščenje uradov Od vseh strani prihajajo prošnje za knjigo: "Shall Slovenia bi Sovietized." Oni dan smo prejeli prošnjo od direktorja new-yorških čitalnic, kateri bi jih imel rad več izvodov. Pred par dnevi smo prejeli pismo iz mesta Oakland, California, v katerem se zahvaljuje za knjigo Dr. John Slavich, ki je ob enem župan tega velikega mesta. Do danes je bilo razposlanih že več tisoč te knjige in številna so pisma onih, kateri govorijo o knjigi pohvalno. Za knjigo moramo biti hvaležni pisatelju, kakor tudi prevajalcem, ki so se trudili in delali brezplačno. To je v resnici narodno delo. to so pravi narodnjaki in ne tiste mevže, ki silijo za komunisti in s svojim činom odobravajo strašna grozodejstva, o katerih berem dan za dnem v Ameriški Domovini. Pa se še dobijo, drugače pametni ljudje, kateri smatrajo obupni krik umirajočih svojih rojakov za laž, kar pa zverinski komunistični partizani pošiljajo med Mandel Drug Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland 10, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. Nočno delo Dobra plača; stalno delo Vprašajte Mr. Stocker, od 9 zjutraj do 5 popoldne 10515 Carnegie Ave. (Apr. 21) Lepa služba Sprejme se dekleta ali ženo za lahko hišno delo in za varstvo otrok pri slovenski družini; lahko ostane čez noč ali hodi domov ;v nedeljo je prosta; plača je $18 na teden. Pokličite ERieview 0498. (88) Moderna hiša Naprodaj je moderna hiša za dve družini, 5 in 5 sob. Zglasite se na 1259 E. 169. St. (90) ženitbena ponudba Vdovec brez otrok želi znanja v svrho ženitve z samsko žensko ali vdovo v starosti med 45 in 60 let. Katero zanima, naj se zglasi od 2 ure popoldne naprej pri Steve Valko, 1042 E. 67. St., zgorej. (88) Hiša 6 sob za 1 družino, fireplace, 2 garaži, velik lot z sadnim drevjem, v Euclidu. Gotovine $2,000. 8 sob za 2 družini na Cherokee Ave. Zarentano sedaj za $55 mesečno. Cena $5,700. 6 sob za 1 družino, fireplace, garaža, na 1373 E. 171. St. Cena $4,500, gotovine $1,500. L. Petrich IV 1874 19001 Kildeer Ave. MALI OGLASI ZAKBAJSEK FUNERAL HOME, In* 6016 St CUir At*. Telefon: ENdlcott 111! Pozor, lastniki hiš! Mi prodajamo in inštaliramo tanke za vročo vodo. Vam lahko napravimo iz sedanjega tanka, ki drži 30 galon vode, avtomatičen grelec za $16.50. Mi tudi popravljamo in nadomestimo sledeče: • Tanke za vročo vodo • Grclce za vročo vour The Yoder Co. W. 55th St. in Walworth Ave. 2 cesti od Lorain in W. 53. St. (91) DELO DOBIJO DELO DOBIJO VINA Vseh vrst finih Mi daiemo in izmenjavamo Eagle znamke THE MAY CO.'S BASEMENT ...za dekleta in deklice! Plaid-Lined Suknje Veselila se bo aprilskih nalivov, če bo imela suknjo kot je ta! \ gornjega modroca vam nudimo ve- j drugih modrocev po sledečih cenah: \ ■v imamo tudi razne druge modroce, fedre in železne postelje ^W00D APPLIANCE & FURNITURE L 6104 St. Clair Avenue ES. JOHN SUSNIK pragozda 2R CURWOOD: jugozapadu. (Dalje prihodnjič.) -o- NEWBUR5KE NOVICE (Nadaljevanje z 2 strani) da še vedno pobiramo te znamke. Kar prinesite jih skup. * * * Naš naraščaj je sledeči: Mary-Ann Urbančič iz družine Frank Urbančič in Emme rojene Ko-privnik. Botri so Stanley Prhne in Rose Prhne. Monica Hammond je bila krščena v nedeljo. Josephine Louise Walzer je hčerka Mike Walzer in Anne rojene Gliha. Botri Peter in Vida Gli-ha. Iz West Side sta prinesla August Rus in. Rose Kristančič malega Frank Carl štepica, ki je sinko Frank štepica in Marije rojene Kristančič. Potem pa je prišel tudi en muzikant, Robert Joseph Bečaj. Ta je sinko dobro poznane družine Frank Bečaja in Rose rojene Malley. Mr. in Mrs. Miller sta mu botrovala. Vsemu temu naraščaju in njihovim staršem želimo veliko srečnih dni, dni brez vojska in razvalin sličnih onim, kot jih imamo mi danes. * * * Kdor pri tolikih dokazih, kot jim imamo danes, kaj so partizani, še daje kakršnokoli podporo, denarno ali pa moralno partizanom, je sokriv številnih ne-dložnih žrtev, ki trpijo radi te zverjadi. Dobro bi bilo zapomniti si jih in po vojni poslati njih imena v Slovenijo. Naj ve narod, kdo so med nami oni, ki pomagajo žive sežigati, žive pokopavati in mučiti, ropati in poži-gati svojim lastnim ljudem v domovini. Kdor sedaj podpira partizansko zverino, je sokriv vsega tega nezaslišanega gorja, pa naj se pere kakor hoče. To naj si zapomnijo zlasti Adamič, Zupan (urednik Glasila K. S. K. Vstran JAMES OLIVE :;^delam to? Saj ne ma- s t) v Bil bi mi v nad-ožrl k- , 1 oi mi vso zalogo. l/oJav ie. Plačujem mu L®- ^omagal je rešiti I. »a severni pustinji." L°,Je sPekel Piku še pet Ni atline- L; Se ni Pik skušal nič L er Je sledil Breaultu oN/*u plavu očitno. H0 j ne J'e Breault ustrelil Cf*in ko se ie zve-!0 8 !' sta si s Pikom prišli ,eZ,ega mesa. S tem so ji Stanki Pikove- Cpania. ^laJe Breauit položil ro-8 Pfi'0' mu ta dotik -sicer L 'Men, a potrpel je. Kf ga J'e Pohvalil: niifr, pes — drži se samo | 8Pocla," k4!ega dne> ko je Roger k-vil čoln in krenil po nj eu> sta Pik in Breault hra, " utrujen, ga je k n St. ^veselil. fej je bil nov mesec fcJe. 8°nilo Pika, naj te-h : ln Ju dohiti. C filnejši instinkt ga ljetVal Pri Breaultu. V ?oči spal kakor ubit % ovih vej- Uro pred I iu vPa se je zbudil, vžgal itojjj Pred prvim sivim Su Va je bil zopet na Zavedal se je, da at hitreje kakor Na- * treh na a Popoldne je do-'Visoke^ hriba. P dol- • •|e s svojimi ste-|iSblni' iskal oblaček di-KStano opazoval Pi-K, al sled okoli v ved-P^Ogu. pik ovohal tla, K Nat in tekal 11£i" P^J* je ubral pot proti Pripravno za poletje, zabava v novih moj bratranec 'f u socialni demokracij' j Hein imenoval delo <>tr J veško . . . Vsakokrat9 J očeh svojih staršev P j prismuknjenci, k^01 J zdi danes pirsmuknJ®' J Čas je potrdil naše t« j Ali ne bi morala ^ J verjeti, da je m°rda(j J tudi zdaj na pravi P° , le jaz? jJ čo v stvareh, s katerimi obračunavate vi kot s smešnimi pre-napetnostmi!" Zdravnica je spustila svoje ročno delo v naročje; snažila je svoje naočnike, na katere je gledala s stisnjenimi obrvmi in s pogledom, kakor bi reševala uganko. Mahoma je pomislila: ko sem hotela študirati medicino, ko se je Clara Coornvelt bavila z nego bolnikov, ko se je Jo Van Ammera-Kulleri Ustanovljeno 1908 Zavarovalnino vseh vrst vam točno pre9' HAFFNER INSURANCE ABE*1 6106 St. Clair Avenue SACCO. najboljše gnojilo za trate, CREEPING BENT vrtove, grmičje, cvetlice in drevje. travno seme, funt............................1.25 1 funt................................................10c ZELENJADNA SEMENA 5 funtov............................................40c 5c in 10c zavojček 10 funtov...........................................70c VALJAR ZA TRAVO DAMO 25 funtov...........................................1.40 V NAJEM 50 funtov............................................2.40 za 6 ur največ, samo 35c 100 funtov............................................3.50 25 ČEVLJEV DOBRA, TRPEŽNA, GREENVIEW TRAVNO SEME S KAVČUKOM KRITA VRTNA 1 funt...................................................29e CEV CITY PARK TRAVNO SEME 2.59 35c 50 ČEVLJEV. S KAVČUKOM KRI- PAN AMERICAN TRAVNO SEME TA VRTNA CEV 1 funt................«....................................45c 4.69 SPECIAL SHADY SPOT JEKLENE VRTNE GRABI,JE 1 funt.....................................................59c 79c SYLVAN SHADY SPOT LOPATA Z OKROGLO KONICO 1 funt....................................................79c vsaka 1.69 Pomnite, da je zaloga samo omejena. Kupite zdaj pri NAZNANILO IN ZAHVALA ZAVASKY'S HARDWARE 6077 St, Clair Ave. Tel. EN 5747. CLEVELAND 3, OHIO Kr* Samo v petek in soboto. Dvojne Eagle znamke ^Ji V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in prebridko vest, da je nemila smrt odvzela življenje in izgubili smo za naše srede preljubijenega in nikdar pozabljenega očeta in brata Frank Korenchan ki je po kratki in mučni bolezni zatisnil svoje trudne oči in spreviden zakramenti za umirajoče za vedno v Bogu zaspal dne 14. marca 1944 1 73 let. Doma je bil iz Horjula pri Vrhniki. Po opravljeni sveti maši venih pogrebnih obredih v cerkvi sv. Vida smo ga spremili in položili k počitku dne 17. marca 1944 na Calvary pokopališče. Košir, Mr. in Mrs. Anton Ma'6" in Mrs. George Turk, Mr. Mr. in Mrs. John in Frances 55th St., Mr. in Mrs. John p Mr. in Mrs. A. Zadnik, Mr. tr Anton Stanonik, Mr. in Mrs. ^ beznik, Mrs. Frances Shenk, W ' j t lavasic, Mr. in Mrs. Jakomin. >*! p|)fi seph Merhar in Miss Josephine .„{ Mrs. Mary Cimperman, J°fe ^ Podpadec, Mrs. Gertrude Kunc»c' ^ Zdesar, društvo sv. Vida št. 25 ^ Enako tudi naša iskrena la Mr. Joseph Trebeč, M«-- * $ Locker in Mr. Jim Rangus, ki . j/ svoje avtomobile na razpolag0 P gr<' no zahvalo pogrebni zavod A® p*' dina in Sinovi za vso postrežU ( \V klonjenost in za lepo urejen0 vrstno vodstvo pogreba. Če smo pa pomotoma izpustili, prosimo, da nam /f' ker se želimo vsem najprisrcn hvaliti. Najprvo se želimo tem potom prisrčno zahvaliti Msgr. Rt. Rev. B. J. Ponikvarju za opravljene cerkvene pogrebne obrede in za ganljiv tolažil-ni govor v cerkvi. Prisrčno se želimo zahvaliti vsem, ki so z nami sočustvovali in nam kaj dobrega storili v teh težkih in žalostnih dnevih, enako tudi vsem, ki so ga prišli pokropit, vsem, ki so čuli in molili ob krsti ter se udeležili svete maše in pogreba. Našo prisrčno zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so v blag spomin pokojnemu okrasili krsto s krasnimi venci in sicer: Mr. in Mrs. Otis in Mary Heine iz Kansas, Mr. in Mrs. Anton Korenchan in družina, Mrs. Frances Korenchan in Mr. in Mrs. Walter Korencan, Mr. in Mrs. B. Farrell in Mrs. Ann To-minec, Mrs. Rose Ramundeli, Tomazin družina, Bonna Ave., družina Joseph in Mary Trebec, Mr. A. Grdina in Sinovi. Ravno tako naj bo izrečena naša prisrčna zahvala vsem, ki so darovali za svete maše za mirni počitek duše pokojnega, namreč: Mr. in Mrs. Frank in Frances Roth, Chicago, 111., Mrs. Mary Korenchan, Chicago, 111., Mrs. Frances Korenchan, Mr. in Mrs. Walter Korenchan, Rangus Family, Mr. in Mrs. Watson, Mr. in Mrs. Joseph Pe-tric, Mr. in Mrs. Shreffler, Mr. in Mrs. John Ubic, Mr. in Mrs. Struna, Mr. in Mrs. Anton Grdina in družina, Mr. Louis Zak, Mr. in Mrs. John Zakraj-sek, Locker Family, Mr. in Mrs. Emery F. Gilbert, Toledo, Ohio, Mr. in Mrs. Wm. Zabkar, Mr. in Mrs. John in Anne Hlad, Mrs. Bertie, Miss Mary rabite za elektriko, kupi danes večkrat toliko luči kot tekom prve svetovne vojne in z novo in boljšo svetlobno opremo boste imeli boljšo luč za boljši vid še ceneje po drugi svetovni vojni. The Illuminating Company je v 1913 dajala električno luč in silo vsem svojim odjemalcem po najnižji povprečni ceni v svoji zgodovini 52 let. Povprečna cena elektriki vsem rezi-denčnim odjemalcem se je znižala vsako leto, odkar je ta družba v obratu . . . in še vedno se niža.—THE CLEVELAND ELECTRIC ILLUMINATING COMPANY. Svetilka, ki je žarela z stare bostonske severne cerkve v noči 18. aprila 1775, se popravici lahko imenuje luč, ki je rešila narod. Brez tega signala, ki je dajal znamenje Pavlu Revere, bi ne mogel nikdar dati alarm vsaki Middlesex vasi in farmi. Tudi danes pomaga luč ohranjevati stvari, ki jih je pi'idobila vojna za neodvisnost, pravico do "življenja, svobode in do sreče." Moderna razsvetljava, ki tekmuje z sončno svetlobo—pripomore nočnim ših-tom producirati prav toliko kot dnevni. Žarkorr^eti se zapičijo v sovražna letala z ladje in obrežja. Signalne luči pošiljajo važne vesti na milje daleč. Svetilke, ki nišo večje od žitnega zrna, pomagajo kirurgom pri operacijah. Da, elektrika daje luč za številne uporabe— s preprostim kretom premika— zanesljivo in poceni, kakor opravlja na deset tisočev drugih del. Kot posledica neprestanega razvoja električne industrije, vsak cent, ki ga po- .„ r ■ v jjl ■ Preljubi jeni in nikdar pozabljeni oče in brat, Bog Ti je uro odlod ^ ^ I poklical k sebi in moral si se ločiti od nas. Tolaži nas le misel, da se ^ Qi' I čalo Tvoje mučno trpljenje in utrujen si legel k zasluženem večnem V00) -fl c'J I tal nam boš vedno v blagem spominu in ljubi Bog naj usliši naše prošnJe ^ I Ti bo dober plačnik in Ti podeli miren počitek v ameriški zemlji in veC naj Ti sveti. POMAGAJTE HRANITI ELEKTRIKO! Odvijte luč in pripomočke takoj, ko jih več ne potrebujete. Ne trošite luči, naj bodo žarnice, svetilke in oprema prosta prahu. Imejte svetilke tako, da bosta dve ali več oseb lahko rabile isto svetilko. Kadar ne poslušate, zaprite radio. Rabite elektriko, ki jo potrebujete—toda bodite gotovi, da potrebujete vsako edinico, ki jo rabite. Žalujoči ostali MARY in MATILDA v Kansas, SOPHIE v Mexico, hčere SGT. RUDOLPH in PVT. LOUIS KORENCHAN, sinova ANTON, ANDREW in MATIJA KORENCHAN, bratje FRANCES, CAROLINE in MARY, sestre Cleveland, Ohio, 14. aprila 1944. Pomladne posebnosti! UPORNICE ROMAN Luč, ki je rešila ves narod! Ni si mogel zamisliti, da bo nje- ° gova mati tudi kdaj v tem smislu postala 'stara žena,' njegova mati, ki je zdaj nosila še svetle in po modi napravljene obleke, ki se je veselila še jahanja in plavanja, kadar je bila družina na svojem letnem dvorcu pri Hattumu, in ki se je ob dobri priliki lahko vdajala noro mladostni razposajenosti. Ali se bo njegova mati kdaj zadovoljila kakor zdaj teta Wijs-man s tako nekazno, preprosto črno obleko jn z mirnim prostorom pri oknu z razgledom na zeleni vrt ... Ali bo kdaj sposobna, poslušati ga, ne da bi ga z živimi kretnjami svojih nemirnih rok in z besedami prekinjala: "Dobri moj 1'ant, za božjo voljo, nikar ne jaši tako dolgo na enem predmetu!" Da, odnos med njim in med materjo se je zadnje tedne občutno ohladil; imel je marsikaj na srcu zoper njo, česar ni hotel sam sebi priznati. Ona, katero je kot majhen deček zaradi njene silovite delavnosti in njenega predirnega razuma občudoval bolj kakor druge žene, je imela v edinem resnem pogovoru, do katerega je po njegovem potovanju prišlo med njima, za njegove komunistične nazore le nekaj lahkotnih, porogljivih besed; s premočjo v debati, ki si jo je pridobila z desetletno vajo, je pestila njegove dokaze in osmešila njegova najsvetejša prepričanja. Ker ni bil izvežban govornik, ni mogel vere svojega srca zmeraj strniti v jasne in zaokrožene stavke in se je naposled omejil na ta edini ugovor: "Ko si bila ti sama mlada, mati, si tudi verjela v velike duhovne cilje, katerih ljudje takrat niso jemali resno; zakaj nočeš zdaj vsaj poskusiti, da bi proniknila v misel komunizma?" Ona si je z nestrpno kretnjo, katero je tako dobro poznal, pogladila sive, neurejene kodre z obraza: "Jaz sem navzlic svojemu navdušenju zmeraj z obema nogama trdno stala na zemlji in sem stremela le po tem, kar sfem spoznala, da je dosegljivo; ti pa pustiš bloditi svojo fantazijo tja v en dan in si se pri svojem znanem pomanjkanju poznanja človeka in sposobnosti kritičnega razlikovanja kratko malo ujel na li-manice teh bahaških ruskih prevarantov." Ali se bo hotela zdaj teta doktor name^tu matere, ki je razočarala njegovo upanje, zavzeti zanj pri očetu? Naposled, tak pa tudi ni bil več od-nošaj med starši in otroki, da bi oče sploh ne utegnil čuti mnenja svojega sina in da bi mogel vso zadevo opraviti s preprosto obljubo, da se bo morda čez let zopet povrnil, k temu predmetu! Krepko je stisnil svoje suhe prste, da so počili členki; če bo povsod naletel na nerazumevanje in odklonitev, bo pa pokazal, da ni več sanjav, ustrežljiv fant — — — saj mu je bilo treba le še tri mesece čakati do polnoletnosti. Iz nemirne zamišljenosti ga je prebudil glas stare dame: "Ali ne bi bilo res naj pametneje, če bi vse te misli, ki si jih še vse vrele prinesel s seboj iz Rusije, pustil najprej malo do-zoreti v sebi, ne pet let, kakor je morda v razburjenju dejal tvoj oče, pač pa vsaj pet mesecev?" Grenka poteza je obkrožila ozke, mehke ustnice mladega moža: "To je prav po holand-sko," je vzkliknil, "stvari tako dolgo odlagati, dokler volja in navdušenje zopet srečno ne za- spita in dokler se človek zopet ne znajde v starem tiru. Dokler neopazno ne zajadraš nazaj v svoje staro razkošno življenje in ne uvidiš, da ne moreš pogrešati stvari, ki si se jih tam preko naučil zaničevati . . . Prav tako dolgo, dokler se ti lastna vroča vera ne zazdi smešna prenapetost, in se naposled sramuješ, da si bil še nečesa drugega sposoben, kakor pa le nesramne sebičnosti, ki-velja pri naših premožnih mladih ljudeh za bon ton." "Če tako malo zaupaš samemu sebi," je odvrnila stara žena z ostrino, ki je doslej še ni poznal pri njej, "potem niso tvoji ideali zares niti pare "vredni; ali misliš, da je kdaj kateri revolucionar, pa naj je stremel po čemerkoli na svetu, dosegel svoj namen brez boja, brez sumničenj, brez zasmeha in sramotitve?" "Saj ne zahtevam, da uredi oče vse svoje tovarne na socialistični podlagi, čeprav bi bila to le njegova dolžnost. Pet človeških vekov so vsi Coornvelti bogateli od znoja svojih delav- cev in oče premore več gotovine, kakor pa je more po človeški presoji porabiti. Jaz bi rad le svojo lastno tovarno preuredil po komunističnih nazorih: Malo volnarno, katero je ded namenil prvemu vnuku, ki bi vstopil v podjetje. Tam hočem dati delavcem pravico soodločanja in razdeliti ves dobiček po razmerju dela — jaz sam nočem biti nič drugega kakor eden izmed njih," Zdravnica je prikrila rahel smehljaj, ko so ji poromale oči preko zlatega okvira naočnikov na stari vrt s pristriženo živo mejo in srebrno svetlo, lesketa- jočo se kroglo. "Tvoj oče," je ^ pripomnila, "se bo upravičeno i bal, da bodo nameščenci drugih j vaših tovarn zahtevali isto." "Čeprav!" Planil je pokonci in stopil tik k njej. Njegov ozki, razgibani obraz je bil rdeč do ušes m dekliško nežne roke so kakor preganjane šfvigale sem in tja. "Oče ima več kot dovolj premoženja, čeprav mora vzdrževati še vse svoje otroke! Pravkar si dejala, da je bil zmeraj tako modernih nazorov, da je ustanovil dom počitka za svoje delavce in da je dajal denar za študij nadarjenih delav- cev. Zakaj noče biti dober zgled in ne da vsem svojim nameščencem življenja, do katerega imajo prirodno pravico? Zakaj ne napravi konca njihovi bedi, njih boleznim in njihovi neumnosti, katere je kriva le nemoč, zakaj ne napravi konca vsem tem stvarem, ki pomenijo našo sramoto? Nobene pravice nimamo, živeti v razkošju in izobilju, dočim žive oni v majhnih, bornih hišah, dočim pogi-njajo njih otroci rahitični in jetični, dočim njih žene na smrt garajo doma in je moškim gostolna največji užitek! Zakaj me oče ne pusti vsaj poskusiti? Saj nočem ničesar sam zase — denarja nimam namena zaslužiti, niti postati kak velik oblastnik in se potem poročiti z bogato ženo . . . Sem pač tak čuden dečko in vidim svojo sre-