*oltntna pf«5an« v gotovini Maribor, sobota 24. septembra 1933 MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Mradnlitvo In uprave, Maribor, Altluandron eeata tt.19 , Telefon »440In 2400 tahajo razen nadel]« In praznikov vsak dan ob M, url t Valja »asafno prejeme« v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 13 Din t Oglasi pa senike / Oglasa eprejems tudi oglasni oddelek Jutra- v LluMlaal « Poitnl žafcovnl račun it. 11.400 11 JUTRA' 19 Nemška nevarnost in naše dolžnosti 0B KONCU VELIKE IN USODNE LAŽNE VERE. bil; Najve čia slabost povojnega sveta je a vera, da je postal poraženi nemški alj*gl nekaj drugega, kakor je bil predli in medvojni in da je nemška re-^bjika nasprotje cesarstva. Te vere ni-,. bili samo Francozi, Angleži in drugi 'vsi zavezniki, temveč tudi mnogi naši pslovanski politiki in državniki. Zla-J.v Beogradu so nekateri naglo pozabi na nekdanje dni. Pa tudi med nami ^venci, ki smo Nemce poznali najbolj b vsemi Jugoslovani, saj smo živeli v m°vj soseščini in pod njihovo nadnjo dolgih tisoč let, so se pojavljali ^0ki, ki so videli v Nemcih, zlasti #'« v rajhu, nič manj in nič več kot — bil® bodoče zaveznike. Prav za prav so v 1 ‘e redki oni dalekovidni možje, ki te ,■ ? niso sprejeli in so ostali zvesti pre-voru: da volk dlako menja, čudi pa (J In na tej krivi veri se je v svetu gra-I a vsa politika odnošajev do Nemčije Avstrije ter tudi do naših domačih ^cev. Zavoljo te vere so trdili naši Ne, •Ha morarno biti napram svoji nemški ira-*1 i f°'erantni, dati ii moramo vse žavVlCe 'n pritegniti b pozitivnemu dr- •hednernu ^e'u' ve^: pos^a*‘ m°ra vez tal? nam' °st takega mišljenja in postopanja. ekod so ta svarila poslušali samo na-le "^ugod jih pa sploh niso. Videli so »nove Švabe in »novo« Nemčijo ter * le' U*hal M, *, iluzijo o »miroljubnem republiškem nemštvu, ki ne misli na nobeno °« Avstrijo. Toda razvoj dogodkov >W Prttkmalu dal prav pesimistom in L ^1 kerSf °* na nobeno novo prusaško jun-■ temveč samo na človekoljubno iie Je s svojimi sosedi in ohranitev več-Vp miru«. Danes vejo prav tako dobro dr ar'zu, Londonu, Pragi, Varšavi kakor Hi0 da je bila nemška nevarnost sa-J> *Hta pod ovčjo kožo, katero so von Schleicher, Neuwirth, Hitler in *oDi ,e odvrgli. Pred očmi sveta stoji s * ena ista Nemčija kakor I. 1914! f'Zii ,VecIno pa se najdejo ljudje v Pa-lili N °ndonu in drugod, ki bi radi de-avsf,?.11106 na dva dela, na nemške in na Post"ske- Celo londonska »Morning trhje"J? Pisala v svojem uvodniku ju 'zdaje 14. t. m. tako, ko da bi živel v Avstriji drug narod kakor v Nemčiji. Napaka, ki jo s tem delajo, je pa nedvomno prav tako usodna, kakor je bila ona z Nemčijo. Če stoji sedaj Avstrija pasivno ob strani in ne kriči skupaj s von Pa-penom, dela to samo zaradi tega ker ve, da je akcija Berlina prav tako tudi njena akcija in njegov uspeh tudi njen uspeh. Dejansko je Avstrija vendar že davno združena z Nemčijo, v duhovnem bistvu je le njena provinca, kakor Bavarska, Badenska, Wurtemberška ali katera druga. Če bo Berlin jutri krenil v revanšno politiko, bo krenil tudi Dunaj. Pustimo vendar že vse smešne in otročje-naivne iluzije ter postanimo resni in realni misleci! Nemci, pa naj sl bodo v Nemčiji ali v Avstriji ali pa kjerkoli kot manjšina, so ena sama celota, so enotni nemški narod z istimi cilji in hotenji. Nevami so vsi enako in spomin na svetovno vojno nas mora navdati vse: Francoze, Angleže, Belgijce, Poljake, Čehoslovake, Romune in Jugoslovane z eno samo mislijo, mislijo nagle in energične akcije, da se ne ponovi nikdar več nedavna zgodovina! To dejstvo pa spreminja do samih temeljev tudi -našo domačo politiko do naših Nemcev, še prav posebno pa do tistih, ki so nastali iz renegatstva. Obziri, ki smo jih navedli uvodoma, so padli, in vsako nadaljno prekomerno favoriziranje je le gojenje gadov na lastnih prsih in čakanje, da jim zrastejo do konca strupeni zobje. Nič ne mislimo prerokovati, opozoriti pa hočemo na eventualnost, ki ni izključena, na ponovno odkrito raz-računavanje med Nemci in zmagovalci iz svetovne vojne. Morda bo do tega prišlo, morda tudi ne, a pripraviti se moramo temeljito. Zato je naša najnujnejša dolžnost, da temeljito odstranimo vse spomine. na nekdanje čase ter do konca prečistimo našo severno mejo! Nikdar več se ne sme zgoditi, da bi se Nemci mogli kam zatekati po potuho. Nikdar več se ne sme zgoditi, da bi Iah ko tako govorili, kakor je govoril šent lljski pastor, in nikdar več se tudi ne sme zgoditi, da bi se na meji ustvarjale nove nemške trdnjave s podeljevanjem koncesij! Neodločne politike mora biti konec in dolžnost naših narodnih poslancev je, da stoTe v tem oziru svojo dolžnost in zastavijo ves svoj upliv, da se politika potuhe za vse večne čase neha! Obramba naše s tolikimi žrtvami priborjene svobode zahteva to tako kategorično. da ne more biti prav nobenega odlašanja! Poslanik von Hassel premeščen v Rim V RIMU MORA ZMANJŠATI UPLIV NARODNIH SOCIALISTOV. DUFOUR-FERONCE NOVI POSLANIK V BEOGRADU. BEOGRAD, 24. septembra. Kakor poročajo iz Berlina, je imenovala nemška državna vlada svojega dosedanjega beograjskega poslanika von Hassla za poslanika v Rimu. Nemški tisk se obširno ukvarja s tem imenovanjem in povdarja, da je von Hassel eden najsposobnejših diplomatov. To imenovanje je nov do- kaz, da se drži kancelar von Papen v diplomiciji konservativne smeri. Novi poslanik von Hassel bo imel v Rimu nalogo zmanjšati sedaj vedno bolj se množeči vpliv nemških narodnih socialistov pri italijanski vladi. Hasslov naslednik v Beogradu postane dosedanji nemški tajnik Društva narodov Dufour-Feronce. Zasedanje Društva narodov PROGRAM ZASEDANJA JE MRŠAV. — MANDŽURSKO VPRAŠANJE OD-GODENO. — SPREMEMBE V SVETU. ŽENEVA, 24. septembra. Včeraj zjutraj se je pričelo 68. zasedanje Sveta Društva narodov. Sejo je otvorll predsednik sedanjega zasedanja De Valera, predsednik svobodne irske republike. Razen nekaterih notranjih administrativnih vprašanj obsega dnevni red še poročilo o položaju nemške manjšine v Zgornji Šleziji, poročilo o angleškem mandatu v Iraku, dalje predlog, da se Irak sprejme v članstvo Društva narodov in poročilo lorda Lyttona o situaciji v Mandžuriji. Smatra pa se z vso gotovostjo, da bo diskusija o tem vprašanju odgodena za šest tednov, da se tako ustreže želji japonske vlade, ki bi rada medtem proučila vse zaključke poročila, ki niso ugodni za Japonsko in bi izdelala svoj memorandum, v katerem bo točno razložila svoje stališče. Končno je na dnevnem redu še nekaj poročil, ki se nanašajo na sklicanje in organizacijo svetovne gospodarske konference. Letos Izpadejo po turnusu iz sveta Društva narodov Poljska, Peru in Jugoslavija. Dočim bo Peru zamenjala Mehika, našo državo pa Češkoslovaška, se Poljska trudi, da bi bila ponovno izvoljena v svet. Ni pa dosti verjetno, da bi ji bila sploh dovoljena kandidatura, ker v odločilnih krogih za to ni pravega razpoloženja. V£$ Francoski napad na Hendersona pARlŠKI TISK NAPADA HENDE RSONA IN MU OČITA, DA JE POSTAL ODVETNIK NEMČIJE. #,ARlZ, 24. septembra. Vsi včerajšnji fazoro?uStopai° °stro proti predsedniku Hjeg0 , vene konference Hendersonu in Hiefl. i2iavi, da bo v ponedeljek Izdal ložaj randiini, ki bo olajšal celoten po-HePri‘ sk ne veruje v Hendersonovo stau _ r?n°st in mu očita, da hoče po- Va£ak odvetnik Nemčije. Za rešitev 0|,0Ževi : nen,Ške enakopravnosti v ob-S°n niti 1 ni kompetenten niti Hender-kont. erenžn* urad *n razorožltve-^Vet r,er5nca sama, temveč edinole et noV*d?teSt.Va nar°dov. »ExceIslor« na- s«Iske ’ da so sklenili podpisniki ver- Usih r n ,,e p<1!TOt1be upreti se vsaki 0 neniški vojaški enakopravno- sti. Prav tako pa se Hendersonu odreka pravica, da nagovarja Nemčijo k nadalj-nemu sodelovanju pri delu razorožitvene konference. »L’Ordre« obtožuje Hendersona, da zlorablja svoj položaj predsednika konference in da je predvčerajšnjim direktno nastopil proti angleškim in francoskim delegatom. S svojim ravnanjem se je pregrešil proti statutom in interpretira svojo nalogo na popolnoma oseben načfn. List končno še pravi, da Hen-derson v Ženevi ne zastopa nikogar In ničesar in da si zato dovoljuje marsikaj, ker za svoje ravnanje ni odgovoren nobeni avtoriteti. Rusija prizna Mandžurijo MOSKVA, 24. septembra. Sovjetski komisar za zunanje zadeve Karahan je sporočil japonskemu poslaniku v Moskvi Hirohltiju, da namerava sovjetska vlada v kratkem priznati de iure neodvisno Mandžurijo. Odnošaji med Moskvo in Toki jem so se v zadnjem času znatno izboljšali in se zdaj splošno sodi, da bo sovjetski akt o priznanju neodvisne Man džurije napravil medsebojne odnošaje med Rusijo in Japonsko naravnost prisrčne. Sporazum v Indiji? LONDON, 24. septembra. Iz Bombaya poročajo, da so pogajanja med predstavniki Hindov in predstavniki parljev zelo napredovala in da je že dosežen sporazum glede načrta, po katerem naj bi se spremenil zakon o organizaciji občin tako, da bi bili pariji izenačeni z ostalimi kastami. Kakor se trdi, je ta načrt odobril tudi že Gandhi in zato ni izključeno, da bo projekt že danes objavljen in bi s trenutkom njegove objave prenehal Gandhi stradati. GRKI BODO JUTRI VOLILI. ATENE, 24. septembra. Pri parlamentarnih volitvah, ki bodo jutri, bodo kandidirale naslednje stranke: Venizelosova liberalna stranka, Mihalokopulosova kon zervativna republikanska stranka, Zavi-cianosova napredna unija, Kondilisova radikalna nacionalistična stranka, Papa-nastasiusova delavska in kmečka stranka ter komunistična stranka. Venizelos je imel v Larisi velik volilni govor, v katerem je rekel, da bo po njegovem mnenju dobila liberalna stranka 100 do 110 mandatov, ljudska stranka 90 do 100, Papanastasiu 8 do 10, Kafandaris 12 do 15„ komunisti 14 do 15 in agrarci 8 do 10 mandatov. Razprava pred državnim sodiščem BEOGRAD,24. septembra. Pri današnjem nadaljevanju razprave proti dr. Dragoljubu Jovanoviču in soobtožencem pred tukajšnjim sodiščem za zaščito države so govorili zagovorniki dijaka Da-viča dr. Samuel Demajo, poštnega uradnika Demetra Beliča dr. Marko Natlačen in Stefana Trifunoviča dr. Vujanič. Zagovorniki so skušali omiliti navedbe obtožnice in predlagali, da se njihovi klijenti oproste. Zagovori braniteljev bodo danes končani, tako da se bo razprava zaključila v ponedeljek ali v torek. ANGLIJA SE VRAČA K ZLATI VALUTI LONDON, 24. septembra. Kakor se naknadno izve, je bil glavni namen potovanja guvernerja Angleške narodne banke Normana Montagueja v Ameriko ponovna uvedba zlate valute v Angliji. Kakor se poroča, je Montague Američanom že obljubil, da bo na svetovni gospodarski konferenci zastopal idejo ponovne uvedbe zlate valute. KONGRES AGRONOMOV. BEOGRAD, 24. septembra. Kongres agronomov je danes sprejel resolucijo, v kateri zahteva uvedbo akcije za razdol-žitev kmečkih posestev in spremenitev kratkoročnih kreditov v dolgoročne. Nadalje zahteva možnost poravnave v Primerih prezadolžitve, organiziranje kme- OBČINSKE VOLITVE V SOFIJI. SOFIJA, 24. septembra. Jutri bodo V, Sofiji občinske volitve, za katere je ne le v mestu samem, tentveč v vsej Bolgarski veliko zanimanje. O njihovem izidu se z ozirom na dejstvo, da od zadnjih parlamentarnih volitev že nekaj let ni bi'o nobenih drugih volitev, ne da nič sklepati. t fSffifinj —inimppi Dnevne vesti Anion Martin Slomšek K današnji sedemdesetletnici njegove smrti, ■Na današnji dan je pred sedemdesetimi leti umrl v našem mestu prvi mariborski škof, naš veliki Anton Martin Slomšek. Ne bomo opisovali poti njegovega življenja, saj jo najdete v, vsaki čitanki in v mnogih knjigah, ki govore o njem, poudariti hočemo le eno: Brez škofa Antona Martina Slomška ne bi bilo sedanjega slovenskega Maribora! S premestitvijo sedeža lavantinske škofije s Koroškega v Maribor in z odcepitvijo slovenskih vernikov na Spodnjem Štajerskem od nemškega Gradca, je duhovno osvobodil ta veliki in lepi del naše domovine, kakor ga je 1. 1918. vojaško osvobodil general Rudolf Maister. Rodil se nam je v času, ko smo še dremali v temi, ko so se v Ljubljani prebujali šele prvi narodni preroditelji, ko je živel in deloval Anton Vodnik, prvi slovenski pesnik in zrastel v dobo malega, a čudovitega Prešernovega kroga, s starejšimi leti svojega življenja je pa segel še preko njih, v dobo prvih temeljev slovenske narodne zavesti v Mariboru. Pa ni nam dal samo mariborske škofije, dal nam je tudi toliko vzpodbud in svetlih nasvetov za nadaljno delo, da se je njegov upliv čutil še vse do osvobojenja In se posredno čuti še sedaj. Ni bil velik literaren tvorec, dasi so njegova dela pomenila širokim slojem veliko, bil pa je velik narodni, prosvetni in politični delavec, bil je ena največjih osebnosti naše zgodovine. Ko se ob sedemdesetletnici njegove smrti spominjamo njegovega dela, mu izkažemo največjo čast pač s tem, če v svojih srcih sklenemo, da bomo čuvali njegove pridobitve, da bomo gradili dalje stavbo naše narodne moči v Mariboru in na bivšem Spodnjem Štajerskem, da jo dogradimo sebi v ponos In drugim v občudovanje. Slava velikemu vladiki Antonu Martinu Slomšku! 'Javni nameščenci, delavke in delavci, jutri dopoldne ob pol 10. uri vsi na shod, ki ga sklicuje podružnica Nrodno-stro-kovne zveze v Mariboru. Na shodu govorijo govorniki iz Ljubljane in Maribora o socialnem položaju delavstva in javnih nameščencev. Pridite in pripeljite s seboj svoje znance! Vprašanje Delavskega azila. Ker se je določeno brezobrestno posojilo v iznosu milijon in pol dinarjev porabilo za gradnjo azila v Ljubljani, se letos še ne bo pričel graditi v Mariboru. Ministrstvo za socialno politiko je obljubilo, da bo dalo posojilo na razpolago prihodnje leto. Obrtna nadaljevalna šola v Mariboru razglaša, naj si pridejo vajenci in vajenke po dodelilne listke na mestno načelstvo od srede 28. t. m. dalje, in sicer .vsak dan popoldne od 3. ure naprej ter v nedeljo 2. oktobra od 9. do 11. ure dopoldne. Reden pouk se bo začel 5. ozir. 6. okt., kakor bo to razvidno na dode-lilnih listkih. Pouk bo dva popoldneva .Vi tednu, ob nedeljah bo le telovadni pouk. Mariborska umetnika v ljubljanskem radiu. Jutri ob 18. uri nastopita v ljubljanskem radiu Člana mariborskega Narodnega gledališča gdč. .Barbičeva in g. Pavle Rasberger v »pestrem večeru«. Na sporedu bo .več pevskih in humorističnih točk. Ljudska univerza. Tečaji za kitaro. S 1. oktobrom se otvorijo tečaji za kitaro. Imajo namen, pospeševati gojitev domače glasbe v najširjih krogih. Udeleženci naj se zglase v Krekovi ulici 14/11, prof. Druzovič. Število otrok na mestnih osnovnih šolah raste od leta do leta in prostorne učilnice postajajo pretesne. Letos se je .vpisalo na .osnovne šole 2312 otrok, in sicer 1257 učencev in 1056 učenk. Na posamezne osnovne šole se je vpisalo: I. deška 180, II. deška 137, III. deška 501, IV. deška 324 učencev; I. dekliška 228, II dekliška 477, III. dekliška 148 in IV. dekliška 203 učenke. Na vadnico pa se je vpisalo 115 učencev- Mariborski gledališki abonma. Rok za prijave novih gledaliških abonentov za sezono 1932-33 je podaljšan do sobote 1. oktobra. Vendar je v interesu vsakogar, ki se želi abonirati na boljši sedež, da to stori čimprej, ker je priglaševanje abonentov precejšnje. — Kot otvoritvena predstava se uprizori Cankarjeva komedija »Za narodov blagor« v režiji J. Koviča v soboto 1. oktobra. Kot druga premijera bo sledila Goldonijeva zanimiva komedija »Zvedave ženske« istota-ko v režiji J. Koviča. Spored koncert v mestnem parku. Jutri dopoldne bo v mestnem parku običajni promenadni koncert. Na koncertu bo igrala železničarska godba »Drava« pod taktirko dirigenta g. Žekarja: Lansono-vo amerikansko koračnico, Bellinovo ouverturo iz opere »Norma«, Wagner-jev valček »Izletniki«, Parmovo fantazijo iz opere »Urh grof celjski«, Abrahamov fokstrot »Dvoje srečnih src«, Gleisner-jev venček opernih melodij in Hiiblovo koračnico »Jutranji pozdrav«. Narodna Obrana vabi svoje člane in prijatelje, da se udeležijo polnoštevilno današnje Slomškove proslave v Narodnem gledališču. Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Konigova lekarna pri »Mariji Pomagaj« na Aleksandrovi cesti. Koncert Rus-Rupel v mariborskem gledališču. V ponedeljek, 10. oktobra bo v gledališču koncert dveh mladih, mnogo obetajočih slov. umetnikov. Nastopila bosta mladi basist ljubljanske opere Marijan Rus ter danes tudi že y. tujini čislani violinski virtuoz Karlo Rupel. Na klavirju spremlja oba kapelnik Ijublj. opere dr. Danilo Švara. Opozarjamo že danes na ta koncert. Elektrarna Fala širi svoje omrežje po Hrvatskem. Vedno bolj proti jugu prodira elektrarna Fala s svojim omrežjem. Kakor doznavamo, bo mesto Lepoglava opustilo svojo mestno elektrarno in se bo v kratkem priključilo na omrežje falske elektrarne. Iz društva jugoslovanskih akademikov v Mariboru. Redni občni zbor bo v torek 27. t. m. ob 20. uri v društveni sobi v Narodnem domu. Vabljeni vsi akademiki, zlasti novinci! Na progi Maribor—Kotoriba ne bo ukinjen noben vlak. Železniška uprava je nameravala ukiniti na progi Maribor —Kotoriba jutranji in zadnji večerni potniški vlak, ki ima tudi zvezo z Ljubljano. Po intervenciji ptujskega župana g. Jeršeta pa je to namero opustila in ostanejo na progi Maribor—Kotoriba vsi vlaki kakor doslej. Spored ljubljanskega radia. Pri sporedu prihodnjega tedna hočemo opozoriti na najpomembnejše točke, ki naj jih vsakdo, če bi le utegnil, ujame v aparat. V nedeljo dopoldne bo E. Bojc govoril v sponiin 701etnice Slomškove smrti. Popoldne bo zelo lep prenos iz Konjic. Nastopilo bo s koncertnim sporedom ta-mošnje prosvetno društvo. Zvečer pa bo nudil, tako sodimo, znani humorist g. Rasberger z gdč. Barbičevo — oba sta člana marib. nar. gledališča — prav zabaven spored. Ta teden nam bo nudi! tudi dva koncerta samospevov. Enega bo odpela sopranistka Anita Mezetova v ponedeljek, drugega pa tenorist ljublj. opere J. Gostič v torek zvečer. — Poleg tega nam bosta nudila gdč. Majdičeva in g. Banovec v soboto zvečer Lebarjev večer. Instrumentalni solistični koncert bomo čuli ,v ponedeljek zvečer po koncertu gdč. Mezetove. Izvajal bo koncert s flauto g. V. Čampa. — Ljubiteljem opere sporočamo, da se bo v sredo zvečer prenašala iz Prage opera »Rusalka«. — Novi kapelnik godbe Triglavskega polka, g. Fr. Vimer, bo priredil s svojo godbo svoj prvi koncert v našem studiu v četrtek zvečer. V soboto zvečer bomo čuli zadnji del večernega sporeda koncert mandolinističnega terceta. Naš šolski radio se pripravlja. Ljubljanski odbor za šolski radio se je pred nekaj dnevi sestal k svoji prvi seji in določil spored za prve tri oddajne mesece: oktober, november in december. Oddaje bodo poslej vsak torek in petek ob 11.15 in sledila jim bodo poročila. Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 75. številki: pravilnik za uporabljanje zakona o ustanovah, odločbo oi srednjih šolah, spremembo v uredbi o organizaciji ministrstva za promet, spisek luksuznih predmetov, spremembo o začasnih dostavnih rokih, telefonski promet, objave banske uprave o pobijanju trošarine v letošnjem letu in spremembe v staležu državnih in banskih uslužbencev na področju banovine. Prvenstvena nogometna tekma K.Moia(L|ijaDii)10api( Jutri, v nedeljo, dne 25. t. m. ob 15.30 na igrišču Rapida Cvetke... Saj je mnogo teh cvetk popačenosti našega jezika. Uprav nesramno in vse graje vredno pa je početje, da se obesijo pri poslopjih naših srednjih šol reklamne table tvrdke, ki ima sicer lepo slovensko ime, pa da pod steklo in v okusen okvir sledeče besedilo: gospode dijake! Striže lase... Potem sledi med drugimi blestečimi izrazi Frizer. .V nfckaterih urnikih, darovanih pri tvrdkah, pa beremo: »Ponedelek, Vtorek« ... To dijaški mladini! Med ljudstvo so pa šle velike množine rdečega papirja, na katerem sem v kratkem besedilu naštel okoli dvanajst napak! Petrov blagor. Zadnje dni so ujeli ribiči v raznih krajih hrvaškega Primorja mnogo tun. Skupno so jih nalovili okrog 20.000 kilogramov. Tuna gre večinoma v Italijo, doma pa jo prodajo po 8—10 Din kilogram. Ker je tudi na Jadranu prenehala huda vročina, se obetajo našim morskim ribičem boljši časi. Razstava perutnine v Mariboru. Od 5. do 7. novembra bo pod pokroviteljstvom župana gospoda dr. Lipolda v okviru drugih prireditev v Mariboru na verandi pivarne »Union« tudi razstava kokoši štajerske pasme, in sicer: rjavih, belih, grahastih in sulmodolskih, nadalje rac, gosi in puranov. Za tem bo oddelek za predmete, ki se uporabljajo pri praktični reji, kakor krmila, kontrolna gnezda, napajalniki, umetne koklje, valilni aparati, tehtnice za jajca itd. Razstavo priredi Selekcijska zadruga za rejo perutnine Maribor in vabi tem potom odbor vse rejce navedenih živali, kakor tudi trgovce, obrtnike in tovarnarje, da se s svojimi živalmi oziroma izdelki razstave udeleže. Prijavne pole se naj takoj zahtevajo od zadruge, Slomškov trg 11/1, kamor se je treba tudi obrniti za even-tuelna druga pojasnila. Razstave se morajo udeležiti, kar se posebej poudarja, tudi kmetski rejci, ki ne vodijo nobene kontrole. Za najboljše živali so določene nagrade po Din 500.— do 100.—. Ob času razstave se priredi v nedeljo 6. novembra tudi perutninarski tečaj. Predavalo se bo o najvažnejših vprašanjih praktičnega perutninarstva. Ude’ežba naj se prijavi po dopisnici na gornji naslov. Sejem za prašiče. Na sejem 23. t. m. so pripeljali 212 prašičev. Prodanih jih je bilo 137. Cene: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari 50—80, 7 do 9 tednov 90— 120, 3 do 4 mesece stari 150—250, 5 do 7 mesecev 300—320, 8 do 10 mesecev 350—400 in leto stari 450—580 Din; kilogram žive teže 6—6.50, mrtve pa 9 do 10 Din. Reichenburg, Stelermark, tako imajo č. oo. trapisti iz Rajhenburga napisano poleg francoskega besedila na svojih škatljah za čokolado, pod grbom z levom se pa blesti še »Schutzmarke«. Vemo sicer, da č. oo. trapisti ne posvečajo pažnje takim malenkostim, mislimo pa, da bi z ozirom na sloves, ki ga opravičeno uživa njihova čokolada, vendarle bilo dobro, če bi se spomnili, da je pokojna Avstrija umrla že 1. 1918. Korpulentnl ljudje morejo s skrbno rabo naravne »Franz-Josef« grenčice doseči izdatno izpraznjenje črev brez napora. Številna strokovna poročila potrjujejo, da so z učinkom »Franz-Josef« vode zelo zadovoljni tudi bolniki, ki jih muči bolezen na ledvicah, protin, revmatizem, kamena ali sladkorna bolezen. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovkah. y Pri razdraženih živcih, glavobolu, ne* spanju, utrujenosti, pobitosti, tesnobno* sti imamo v naravni »Franz Josefovb grenčici domače sredstvo pri roki, ® največja razburjenja, ki imajo svoj vzro» v slabi prebavi, takoj preženemo. Slo* viti zdravniki priznavajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno pri ')U' deh višje starosti. »Franz Josefova« gren* čica se dobi v vseh lekarnah, drogen* jah in špecerijskih trgovinah. V zavodu šolskih sester v Maribor11 se bo oktobra zopet pričel pouk na go* spodinjsko-nadaljevalni šoli. Udeležen« pridejo enkrat na teden ter se uče k* hanja, šivanja, gospodinjstva, bolnih postrežbe in nege dojenčka. Vabimo’ tečaje delavska dekleta, kmetska, urao* niče, zlasti neveste. Za vse navedene stanove so posebni oddelki. J Krvava zakonska tragedija se je °r igrala pretekli torek zvečer v mali vasi Steretinu v občini Runeč pri Ivanjkov* cih. Na malem posestvu sta gospodari1* Tomaž in Neža Novakova, ki sta se _P*e etom vzela. Tomaž je bil vdovec in 1 že več let hodil k vdovi Neži, Kater mož je padel v vojni. Končno se je Ne* odločila in sta sprva dobro gospoda# Kmalu po poroki pa se je izselil iz mir in vedno hujši prepiri so bili na dnev* nem redu. Tomaž je rad pil in to je sPj pek o ženo Nežo, ki je skovala pekle11' ski načrt. Ko je prišel Tomaž omen;# ga dne zvečer pijan domov, je kmalu spal. Žena, v kateri je dozorel načrt, t poiskala sekiro in pobila svojega spe*?* ga moža. Po krvavem dejanju ga * mrtvega oblekla in zavlekla precej *£ leč od hiše. Orožnikom je izpočetka * jila, končno pa se je vdala in Pr*zi*jj svoje dejanje. Morilko so prepeljali vv raj popoldne v zapore tukajšnjega ok# nega sodišča. Nesreča počiva. Včerajšnji dan in d < našnje dopoldne sta potekla brez nes*e in nezgod. Tukajšnji rešilni oddelek P0* čiva že 36 ur in ni imel v tem častfll bene intervencije in ne prevoza. Zdis ’ ko bi nesreča res počivala. ^ Z brvi je padel včeraj popoldne v j* čah 91etni posestnikov sinček VI# Veselič in si pri padcu poškodoval ključnico. Ponesrečenega dečka so P1 peljali v tukajšnjo bolnišnico. > Zasačeno ukradeno kolo. Sinoči * ustavil službujoči policijski agent £ Glavnem trgu 231etnega posestniškega Si na Franceta H. iz Skokov, ker je oPrf pri njem ukradeno kolo. Na policij*1 fant izpovedal, da je kolo pred tedflj* kupila njegova sestra od nekega m# ga. Fanta so zaenkrat pridržali v za%, ru, da se prepričajo, če so resnične ^ gove izpovedbe. ^ Aretacije. Včeraj popoldne in p#ef noč je policija aretirala šest oseb in P* jela 17 prijav. Aretirana sta bila dva v. rača Jože P. in Simon K., neka H. radi prepovedanega povratka, % Lojze, ker je poskušal vlomiti v # stanovanje, neki Karel B. radi prepbjj danega prekupčevanja in Jože R. z# splošnega suma. a Ob kolo. Včeraj popoldne je P**L mesarski pomočnik Jože Prunk iz Ko . kov za hip svoje kolo pred neko gost* v Krčevini. Ko se je vrnil, kolesa, kLj bilo skoro novo in vredno okrog ™ Din, ni bilo več. Gasilno in reševalno društvo. 0*j L tri pa do prihodnje nedelje je v s*** 2. četa. Četnik Armin Tutta. V Pri?ijj požara in nesreče kličite telef. št* 2 ali 22-24. Plesna šola K. D. Triglav bo v*\ soboto in sredo od 20. do 23. ure v 1,1 dvorani Narodnega doma. Začetek v boto 24. septembra. v Plesna šola trgovskih in privatni!* J* meščencev se bo, kakor vsako leto,0 ri a tudi to leto. Plesne vaje se bodo> šile pod strokovnim vodstvom P*eS učitelja g. Simončiča v mali dve1 * »Narodnega doma« vsak torek in p*0|« od 20. do 23. ure. Otvoritev plesu® bo v torek 4. oktobra t. 1., na ka ^ opozarja vse dosedanje obiskovalce, . kor tudi vse ostale trgovske in Pr* nameščenke in nameščence. . ^ »Teta Rezi«, Laznica. V nedelj® sl)j cert s plesom na prostem. Avto xi zveza vsako uro. Sladek vinski nj^j V nedeljo popoldne ob 5. uri o predstava trupe Brusllov V varni. ošt* 0 Velik1 *** V znamenju jeseni prozaična poezija. _ ob zadnjih žarkih na otoku. - kmetski fatalizem. — SKRB ZA ZIMO. — »VINSKE TRGATVE«. — ŽALOSTNA KRONIKA. Zadnje deževje je vendar ohladilo o-Zračje in nas je po vročem poletju brez-"bzirno pognalo v objem jeseni. Občutljivi meščani se zavijajo v zimsko suknjo. Gospodične in gospe so odete s površni-Izginila je vsa »prozornost«, le najpogumnejše dame brze še golih nog širom P'lc in cest. Pokrajine še sicer ne žaie v Čudovitih odsevih jesenskih pastelov, vendar nas hladna zapadna sapica neizprosno opominja na skorajšnjo strupeno slano..-. Pri tem in onem bo z odpadanjem rudnega listja v divnem sk'adu tudi na-r a v n i proces krhanje obleke, pre-'Počljivosti čevljev, in pomanjkanja pomnikov ... Prozaična poezija »bogate« Itseni! * • Tam za vodo in ob bazenih še ni kraja Vs®h lepih dni. Mladina, ki si je od zgodba poletja utrjevala telesa v vodi in 1,3 solncu, izrablja še sleherni sounčni ža-^ Nič je ne moti, četudi toplina pade 18° Č. Z devizo: »Prav do konca je ,eba izživeti sezono!«, še vedno oblega-1° divni Mariborski otok. Doba 8 ^ečne konfinacije (oktober—-maj) se ji tem zakrknjenim »zadnjim kopalcem« Ze sedaj — cela večnost. Tolaži jih le za-da je jesen — prav sigurna prednica pomladi in vročega poletja... * God sv. Mihaela je po kmečki pratiki mvažen mejnik. Od Jurjevega do Miha-«ovega traja pravo kmečko leto, truda in znoja. Vse drugo, kar še J Pratiki ostane, je kolikor toliko zado-®lino paberkovanje, ko se polnijo sked-i11' kašče in shrambe. Letos je druga-«... , Letos je suša storila svoje... Pravijo, J4 ie zemlja izsušena in še drugo leto bo kaj prida... »Saj so cene itak sramne!« de resignirano poljedelec . iz Pevskega polja. Skoraj brezbrižno in rezvoljno sprejemajo ljudje udarce, ki ® zajedajo v jedro življenja. Odrešenika /b niti samozavest ne more preiti usodnega fatalizma, ki grozi objeti vas... ■ zudi klopotci krilijo tam sredi goric; kor ptiči so, ki ne morejo zleteti... * JRfavijo, da so narava im človeška ^vstva v sila čudežni harmoniji. Zlato Sensko solnce in s slano posute livade naličijo bogastvu in z biseri posutim jesenskim poljanam. Ko listje pada, pa prične ono »veliko umiranje«, ki v kratkem času spremeni bujno prirodo v poteptano bojišče. Večni kontrasti! V skrbeh otemneli obrazi se na večer vračajo s sklonjenim hrbtom, polnim pohorske suhljadi, v mesto... Saj bo čez nekaj tednov huda zima dahnila svoj stru peni dih v dolino! Takrat bo zazeblo njega, ženo in pet otročičev tam v mrzlem podstrešju. Križev pot daleč tja mimo Kalvarije jih lahko reši hude zime... Dan za dnem lomi in ruva po pohorskih šu mah suha debla in veje. Ne sam, še sto drugih je tam blizu... Včasih se jim go be kar same ponujajo. — Takrat jim je toplo pri srcu: jesenska pesem našega Pohorja. Ob mraku stresa hlad nedeljskemu popotniku ude, da si zaželi zavetja. tire-ščeča godba vabi k veselici: ples, vino, dekleta, smeh... »Vinska trgatev«, ki se ji po slovensko pravi »trgatvena zabava« v znamenju jesenskega razpoloženja: Gostov toliko, da se ne valjajo od pristnega pekrčana po 6 Din! Imenitne domače klobase, novi vinski mošt, dirin-daj kot malokdaj! Vse to doprinese k svečanemu jesenskemu razpoloženju velik, velik delež... * Kronika prve jesenske nedelje: 2 uboja, 6 pretepov, 10 nesreč... Žalostna pesem jeseni!... hočejo napraviti s svojim delom, vzpodbudo in mecena ali vsaj ljudi, ki jih bodo nekoliko gmotno podprli. V primeru te pridobitve nameravajo zgraditi na Pohorju hangar in jadralno letalsko šolo. Ali ne bo to zopet tujsko prometna pridobitev? Športni dobiček udejstvovanja mladih ljudi intelektuelno in manuelno je pa raison vsega dela. Poleg teh poročil je predsednik aerokluba dr. Tominšek izrazil priznanje skupini v imenu odbora in zagotovil podporo aerokluba v primeru kakršnihkoli dohodkov. Vodja skupine je podal kratek referat tekmovanj jadralnih letal na Wasserkuppe 1. 1932. Preko zime se bo začelo graditi novo jadralno letalo, ki bo poleti dograjeno, seveda ako se bo dobila podpora. -- ODOL &L ohranjuje U' .. . .*• v in ima slasten, osvežujoč okus. M S sestanka jadralno-letalske skupine aerokluba V sredo 20. t. m. je imela jadralno-letalska skupina v Mariboru sestanek. Poročilo enoletnega delovanja skupine jasno kaže veliko delo naših mladih delavcev, ki so se šele pred enim letom zedinili v skupino z namenom zgraditi letalo. Dva letalska tečaja, dve razstavi, več predavanj je sad njihovega dela. Ta sestanek je bila zaključitev letošnje letalske sezone ter začetek novega dela, novih načrtov za bodočnost. Potrebno je letalo, ki bo izvežbanim tečajnikom na šolskem aparatu »Kobilica« nudilo nove možnosti letanja — jadranja. Za to delo je pa potreben materija!, a denarja ni. Mogoče najdejo ti mladi pionirji, ki Šport Športne prireditve v nedeljo Ob 8.30 na igrišču SK Rapida: nogometna prvenstvena tekma SK Rapid mladina :SK Svoboda (Maribor) mladina. Ob 14. na igrišču SK Rapida: prijateljska nogometna tekma ISSK Maribor rezerva:SK Rapid rezerva. Ob 15.30 na igrišču SK Rapida: prvenstvena nogometna tekma SK Svoboda (Ljubljana): SK Rapid. Sodnik g. Dolinar iz Ljubljane. Iz LNP. Odobri se po medsebojnem sporazumu preložitev prvenstvene tekme Rapid:Maribor od 2. oktobra na kasnejši termin, vendar mota biti tekma odigrana do vključno 20. novembra t. 1. ISSK Mariboru se dovoli dne 2. oktobra odigranje mednarodne tekme s SK Nagy-kanizso v Mariboru. Vsi klubi se opozarjajo, da se bodo od 1. I. 1933 dalje k vsem javnim tekmam delegirali le zvezi« ni sodniki in se ne bo več dopuščalo sojenje tekem neizprašanim sodnikom. Klubi naj takoj prijavijo sodniške kan didate, da bodo lahko položili sodniške izpite. 18. t. m. ob priliki zaključne proslave Tyrševe stoletnice. Zlasti se zahvaljuje tvrdkam Pinterju in Lenardu, L. Orniku, Josipu Žuraju iz Slovenske Bistrice, Avtobusnemu podjetju pri Sv. Lenartu .v, Slovenskih goricah, Karlu Goležu, Branku Mejovšku in drl Gorišku pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Sokolstvo Sokol pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Jutri ob pol 16. uri je naš javen nastop! Prosimo, da nas prijatelji Sokolstva po-setite v kar največjem številu! Javna zahvala. Uprava mariborske sokolske župe se toplo zahvaljuje vsem, ki so ji dali na razpolago svoje osebne, oziroma tovorne avtomobile in s tem pripomogli k brezhibni izvedbi zvezdnega štafetnega teka, ki ga je priredila SkavSlzem Na skupščini stega skavtov dne 18. t. m. je bila izvoljena ■ sledeča stegova uprava: starešina: dr. Fran Marinič, 2dravnik; namestnik starešine: Ivan Kos, profesor; stegovodja: Stane Lovše, stud. gymn.; tajnik: Karel. Kos, stud. paed.; blagajnik: Ivan Kolar, stud. gymn.; trgovec: Božo Roglič, stud. gymn.; Če-tovodje: L’ (SvetovidoVe) čete: Franjo Grohmann, stud. paed.: II. (Svarunove) čete: Karl Fanedl, mehanik; III. (Samove) čete: Vojče'Lovše, stud. gymn.; IV. novoustanovljene čete: Viki Schweiger, stud. paed. — Naslov stega skavtov; Karel Kos, Koroščeva 2, Maribor. Planinke stega Maribor 2 so si preteklo nedeljo na skupščini izbrale sledečo stegovt) upravo: Starešiniča: Silva Antič, prof.; namestnica Starešiniče: Jo-siplna Mlinarič', učit.; stegovodkinja: Danica Podgorelec; namestnica stv,: Valburga Donko, dij. trg. akad.; tajiiica: Ela Kosi, stud. paed.Lblagajničarka: Zinka Filipič, stud. paed.; trgovka in gospodarica: Daša Pertot; kolovodkinji: I. (Gorskega) kola: Sonja Kukovec, stud. gyrtm.; II. (Lobniškega) kola: Valburga Donko, dij. trg. akad. — Naslov stega planink: Danica Podgorelec, Sodna 24, Maribor. % Neruda: Franc tesnjen in upognjen in rokami na °'enih se je Franc počasi pomikal dalje, h *In vedno in vedno me kliče domov... 5^*1 moral že hitreje stopiti...«, si je za-šepetal. Potegnil je močan veter *hu vrgel sneg v obraz. To mu je za-^ sapo, tipal je okoli sebe, da bi našel i.a*° oporo — spet se je zagnalo — in in Pero se te nesrečnik zvrnil Padel vznak na tla. Nekoliko se je poleglo, da ie lahko zo-et -Vstal. „*••• Moram — moram domov... Kar y ti Bom od tesnobe,« je spet mrmral in Paja! poguma. Uoigo, prav dolgo je omahoval Franc' v ostrožni ulici. Skoraj pri vsaki hiši, v u^kem kotu se je ustavi! in počival. I je dosegel svojo hišo, pa je imel tla 1113,0 mo2i’ cla ,e komai Prltisnil iti i!!Uv0, Na pragu se mu je izpodrsnllo jPB ežai je nezavesten v snegu, ie Kn tr‘enutkov je bilo vse viho. Nato Drla slišati korake in vrata so se od- ločna, velika ženska se ie prikazala Pragu. • •. moj dragi Franc — kaj ti je?« kavrno ,e Priskočila in dvignila rttožička, /te bi bil otrok. ‘gjo je z Marijo?« Iti ro-* - Prav dobro!« je odgovorila *a nesla na rokah v hišo. ie * tiho... ona se ne sme prestrašiti,« tio,®D,etal Franc pri vratih svojega sta-v*nja. kašoil’ ?I>1?* ~ *'n Franc je s silo udušil JL ki se ga je loteval. a> da. Ona spi!« — Žena Je odgovo ta »D rila s pritajenim, tresočim se glasom in pokleknila poleg slamnice na tla. Medel sij svetilke je padal na siromašno ležišče, kjer je ležala uboga postava desetletne deklice, črni lasje so bili razpuščeni, kakor je to navada pri ljudeh, ki so prisiljeni dalj časa ostati v poste ji. Ozek, upal, kakor od stradanja udrt o-braz je bil v senci. Oči so bile zaprte, obdane z osinelimi lisami, njene roke pa kakor k molitvi sklenjene. »Kako je z otrokom? Mene je vedno gnalo domov... Hitel sem, kar sem mogel... Ali ne leži, ubožica, kakor angel? No, nikar ne jokaj, stara, saj prinašam denar za zdravila.« »Zdaj ji ni treba več zdravil!« Zena ni mogla več zadržati solz in ihte se je vrgla na deklico. »Mrtva?« Franca je obupni Krik vrgel s stola na tla. Zdelo se je, da se hoče sam prepričati o strašni resnici — toda že po prvem koraku je omahnil nezavesten na tla. Naslednjega dne smo šli kropit. Rekli so nam, da leži Franc na mrtvaškem o-dru. Bali smo se, pa smo vendar šli. V sobi je bilo polno žalostnih in radovednih. Poleg jokajoče žene le stal drvar Strnad. Dolgo h nepremično je gledal na skupaj ležeči trupli. »Ali ne leži tukaj, kakor žemlja na polici 1« se je končno izvilo iz njega. »Zdaj mi ne preostane drugega, kakor da vzamem otroka v toke in ju hkrati odnesem —-« Glas se mu je ustavil, obrnil se je v stran in obrisa: solzo. Bledi angelček je poklical trudnega Franca, daleč, daleč... k sebi ga je po-1 klical. Ivan A^raht: Kolportaža Žalosten posel, bi dejal, prav tako medel in včasih oduren kakor nebo, kadar ga prepreže jesensko oblačje in se ves dan solzi. — Kaj pa je spet vas prineslo v Maribor? — Nič posebnega. Tako in tako: nov list, magazin »Lepa Vida«. — Aha. Je že veliko tega. Mene seveda zelo zanima, pa ne pridem do čita-nja. — Hvala! — Res. In časi so taki. Saj brez dvoma tudi vi občutite krizo? — Hvala za simpatije, gospo 1 doktor! Poklon in tako in tako, Še kako besedo, kolikor mogoče brezbarvno in brezpomembno, pa zopet naprej. Dan je dolg in silno kratek. Vedno druga vrata, vedno drug obraz, besede pa kakor čokolada iz avtomata: oprema je navadno mikavna, le vsebine je malo, skorajda nič. In spet: — Aj, nov list, Mesečnik, pravite? Ali bo lep? — Prerokovati je težko, vendar upam . .. Mlada gospodična lista, gleda in se končno odloči: — Seveda, naročila bom. Brez naročnikov ne more biti lista. — To je res. In pišem naročilni list. Ves dan tako. Za spremembo včasih: — Kdo pa vse sodeluje? Začnem naštevati in razlagati. Bo tudi kaj Maribora, oziroma njegovih literatov. — Tudi.. In jih naštejem. — Bodi torej v božjem imenu! Drugod dobim ocvirek: — Aktov manjka. Skomignem z rameni. — Le verjemite, jaz poznam ljudi. Takole pikanten aktek, veste, gospod, to je kakor desert. Govori ml tako prepričevalno, da se mu v odgovor samo smehljam. Rad bi mu povedal, da nisem čifut, toda zakaj bi mu kvaril dobro voljo. Navdušenje je dandanes redko in gospod je vendar tako toplo navdušen . . . Drugod nato: — Verzeihen, ich verstehe so wenig' davorj. Die Sprache beherrsche ich flicht und iiberhaupt,., . . Kaj bi še bilo »iiherhaupt«, ne izvem, ker pride brhka mladenka vmes: — Kaj imate, gospod? Pokažem in začnem govoriti. Kodro-laska ima svetle, jasne oči in topelglas. — Seveda, mama, das werde icn mir nehmen! Kar vpišite me za naročnico. Gospa mama se nekoliko namrdne, toda kdo bi se mogel upreti takemu dekletu! v , Po dnevnem tavanju zvečer odmor. Vse polno besedi mi še zveni, vse polno obrazov se gnete pred menoj, le tiste oblasti nimam, da bi, si kaj izbral in ukazal kakor kodrolasa lepotica; __ Tale bi bila — Vzlic temu sem zadovoljen. Kako bi ne bil. ko pa vem. da bom jutri videl spet vrsto novih obrazov! Za Dravoj IZ MARIBORA DO PTUJA, Z DRAVO NA DESNI, JE LEP IZPREHOD. utro v Orešju. Ženske in moški s ko-1 lepše pa pod Dupleškim vrhom, preko šarami sadja na glavi hite pod Meljem in preko Orešja na mariborski trg. Na Dravi ribiči. Ob cesti v Malečniku upogibajoča se drevesa kosmačev, ranet, roošanc, kanad in škrbotljev. Na hišnih svislih podobe gorske Matere božje. Nato Gorca, Sv. Peter in pod njim cestno križišče z gostilno in mlinom na ladjah. Mlin na ladjah, prvi jasni primer sred. njepodonavskega kulturnega življa, k nas obdaja nato prav do Ptuja. Ako je pod Orešjem prevladovalo Melje s svojimi ruševinami, postane v Celestrini središče pokrajine Drava. Ob Dravi vrbje in zelenje, nad njo sadov njaki in vmes akacije, ki 5"' krčevito bra nijo pred prodirajočimi travniki in njivami. Na pobočjih vinogradi in na vrhovih na Cingelščaku in Kamenščaku al Dupleškem hribu gozdovi. Na desnem bregu Drave pa Beri ali Berlič imenovani logi in za njimi na zrkovških in dol-goških terasah njive, nato za Brezjem In Sv. Miklavžem gozdovi in v ozadju Pohorje. Pohorje, Haloze in Slovenske gorice so prirodni arhitektonski okvir Dravskega polja, ki pa izginja za obdravskimi logi. S tem zadobi Drava osrednji pokrajinski položaj, katerega povdarja-jo brodi na vodi, šumenje valov na zunanjih straneh dravskih meandrov in plapolanje listja na topolih in trepetlikah v logih. Zeleni horicont in zeleno obrežje, vedro nebo in sijaj solnca, pa dvignejo optični izraz Drave, da se vije ko srebrna struga pod goricami tja v brezmejne srednjepodonavske nižine To ni več ledeniška Drava, kakršno vi' dimo v Mariboru, to tudi ni kristalna ,voda iz naših Apneniških Alp, to je sanjava in lena nižinska reka, mogočen srebrn trak, Pri Trčovi se začno dravski rokavi, In med njimi na otokih pragozdi jagne-dov, topolov, tu pa tam vrbe in lipe. Dvignejo se v gorice med CingelšČakom in Dupleškim hribom. Pod Fluherjevo kapelo pri treh jagnedih leži med sadov njaki zaselška vas. Ob vaškem kolovo-■u, ki sledi robu največje police, drevored češpelj, ob hišah in hlevih brajda, med kmetijami pa okolji iz pletenih plotov. Nad vasjo pod CingelšČakom ravni skladi laporja, za vasjo kapelica z jagnedom. Prelesten pogled na Maribor in na srebrno Dravo — najlepši, kar jih nudi od vzhoda mariborska pokrajina! Medtem ko imamo v mariborski okolici gorice razvite pod meščanskimi vplivi, pa so Trčovske gorice najbližji primer tipičnih goric. In za njimi, že v Me-tavi, idilična kotlina Zabrege. Težka je ločitev od pokrajinsko izredno učinkujoče razgledne točke. Ali prelazi z jagne-di, kapelice z jagnedi ali z barvanimi stolpiči in končno nov svet na vzhodu gozdnega Kamenščaka in razčlenjena Metava pod njim silijo dalje, dalje. Pod Kamenščakom kopice hoste, izjemna slika v Slovenskih goricah, v Metavi pa pojemajoči vinogradi in pokrajinsko prevladujoči gozdovi. Lajtovec okoli Kamenščaka ustvarja novo pokrajinske oblike; sadovnjaki za-dobivajo gozdni značaj; na meji gozda in sadovnjakov svoje mogočni gabri z idealnimi kronami, pri kmetijah pa studenci na vreteno s slamnato streho. Kamenščak je zaprl pogled na Maribor. Pred nami je gričevje med Vurber-gom, Sv. Barbaro in Zimico, katerega obvladuje bukov gozd. Z goriških slemen gledajo njive, iz dolov pa travniki. Kmetije pa se skrivajo. Pokrajina nali-kuje terciarnim predgorjem naših Alp. Sele na prehodu gričevja v dravske nižine leže na prosojnih pobočjih vinogradi. Tukaj se v Zitečki vasi razbohoti kostanj do ponosnih primerov in vaški kolovoz spremljajo za mokre alpske doline tako značilni jeseni. Da pa je alpski vpliv še jasnejši, žive čebele v panjičih, hiše kažejo v preteklosti na dimnice in zidava je pod vplivom lajtovskega apnenca močno alpska. Poleg teh alpskih kulturnih znakov imamo tudi srednjepodonavske: Jeseni ob pletenem plotu, poleg jesenov vrbe in akacija in poleg kamenite hiše nabita in primitivni nižinski dimniki. Gričevje prehaja pri Zitečki vasi, še dveh fluviatilnih teras v dravsko nižino. Pod terasami sledovi mlade, a že usahle dravske struge. Ob njej je vrezal svojo strugo Dupleški potok, v nekdanji strugi pa so sočni travniki. Spodnji Duplek je gručasta vas, ki leži na obeh diluvialnih terasah. Kot celo ta je to zaselška vas na izstopu Korenskega potoka iz goric. Na zunaj nalikuje Trčovi, samo da je njen sestav mnogo bolj zamotan. Zveza nabite in srednjepodonavske lesene hiše; ključ v tločrtu se kaže, a še ni razvit. Alpski vplivi ponehavajo, srednjepodonavski postanejo posebno jasni ob pogledu na jug preko Johov, njiv pod terasami tja proti Logom, proti obdravski dobravi. Johe pokriva koruza in sredi med njo leži samotna kmetija kot salaš v pusti! Na zadnjih obronkih Cinglenc vinogradi, ki pa kažejo, da je vinogradništvo v teh krajih vzporednega značaja. Sv. Martin in Dvorjane pokažejo sadjarstvo in živinorejo kot gospodarsko osnovo prebivalstva. Edino stolp cerkve in šola gledajo iz kultiviranih sadovnjakov! Potem Vurberg, grad na zelenem slemenu; pod njim grajski vinogradi, gozdovi in travniki. Sredi travnikov seniki, ki zopet spominjajo na srednje Podonavje. Vse okoli po goricah obširni gozdovi, zgodovinski glasniki nekdanjih teženj po grajski avtarkiji. Pod Vurber-gom Krčevina in za njo Drava s svojim bleskom, šepetanjem valov in z vedno šumečo dobravo. V Krčevini se združita obe diluvialni terasi s terciarnim laporjem Slovenskih goric in edino pot proti Ptuju nam kaže nivo najvišje terase, na kateri tudi leži stari Ptuj. Od Krčevine dalje nepretrgan drevored. Nad potjo večna mešanica gozdov in vinogradov, ob poti sadovnjaki in ko- j ruza, pod potjo leskovje, brest, akacija in bukovje, pod njimi Dobrava in Drava z otoki in rokavi. Človek ne išče razgleda, ampak samo Dravo, loge in dobravo. Med vso to raznolikostjo pokrajine, kultur in barv pa tupatam njiva cvetoče ajde z vonjem po medu in bučanjem čebel! Panjiči iz Žitečke vasi se umaknejo srednjepodonavskim košem, ostali alpski vplivi v seliščih, kulturah in gospodarstvu pa so posledica dela grofov Herbersteinov. Bližamo se ptujskemu Gradu. V Orešju zamenjajo bukovje na goriških pobočjih bori in hoja postane še intimnejša, kljub nastopajoči urbaniza ciji. Za naše razmere izredno lepa se-quoia gigantea ob meščanski vili uvede v primitivni, deviško kmetski del Orešja s kapelicami in klopotci; s klopotci z urnim kazalom in z vetrnicami v obliki kopij v državnih barvah. Orešje se konča in z njim borovci in kmetije. Drava pa se še enkrat veličast no združi in zopet razlije, obenem pa poizkuša od spodaj in od strani uničiti našo pot, ki vstopi v Vičavo. Vičava je že predmestje Ptuja, predmestje promenad. In Ptuj sam! Najenotnejše mesto vse Slovenije. Vzdržuje sliko kakor jo je imel pred sto leti. Maribor je v svoji zunanjosti reven in razbit, kar ima vzrok v naglem mestnem razvoju zadnjih osem desetih let. Ptujski razvoj je bil daleko počasnejši. Tako da imamo tu lep primer: Gospodarski razvoj je arhitektonsko slikovitost Maribora uničil, gospodarski zastoj pa io je vzdržal v Ptuju. Nevarnost, ki izvira iz tega za Maribor v bodočnosti pa obstoja v tem, da ne bi eventuelni bodoči zastoj v razvoju Mariboru današnje razbite slike Maribora tudi — vzdržal. Lep je Ptuj, a najlepša je Drava mec Mariborom in Ptujem in njene dobrave ter gorice nad Dravo in Dravskim poltem. S t i r i a c u s. Kako računajo Kurdi PRESENETLJIVA RAČUNARSKA ZANIMIVOST. Na meji Turčije In Perzije živi narod Kurdov, ki že dolga desetletja povzroča turški vladi težke skrbi. Turška vlada bi Kurde rada civilizirala in udomačila, da se ne bi preživljali le z ropom, toda zaenkrat je njen trud še zaman. ZaTadi roparskega načina življenja Kurdov je meja med Perzijo in Turčijo dandanes prav tako malo varna, kakor je bila y, srednjem veku. Med drugim se pa ti divji gorjanci neprestano upirajo in ima turška vlada z njima polne roke dela, da jih vsaj koiikor toliko drži na vajetih. V zadnjih letih so večkrat resno poskušali vprizoriti veliko vstajo, pa jih je turško vojaštvo vedno še pravočasno prisilio h kapitulaciji in opustitvi prevratnih načr-ov, h katerim so jih navajali ljudje, ki bi radi vzpostavili v Turčiji bivši staro-verski režim. Nekajkrat je prišlo med turškimi četami in divjimi Kurdi do krvavih bitk; Kurdi so imeli ,vi teh bojih toliko boljše stailišče, ker so lahko v primeru nevarnosti in poraza pobegnili k svojim rojakom onstran meje, kjer so se na novo preskrbeli z orožjem, streljivom n hrano ter se po skrivnih, le njim znanih potih vračali v boj proti Turkom. Sedaj so Kurdi nekako utihnili, očito zato, cer so usahnili materialni vrelci, iz kate rih so črpali vsa potrebna sredstva. Pri vsem njihovem primitivnem načinu življenja pa je zanimivo, da imajo ti gorjanci izreden, čeprav nad vse preprost način računanja, ki jim je ostal kdo ve iz katerih časov. Gre namreč za način množenja števil od 5 do 10. Kurdi množe ta števila s pomočjo prstov, to je s sistemom, za katerega jih lahko zavida marsikak ljudskošolski učitelj, ki se mora toliko truditi, da v uk izročenim mu glavicam vcepi način množenja. O tem kurdskem računskem sistemu trdijo nekateri učenjaki, da so ga dobili s Kitajskega, drugi pa zopet menijo, da jim je ostal od Rimljanov oziroma pod njihovim vplivom živečih ljudstev. Naj bo pa ze kakorkoli, kurdski računski sistem je zelo zanimiv, jasen m logičen. Vzemimo primer, kako Kurdi množe števila med 5 in 10: Treba je na pr. pomnožiti 8 z 8. Kurd v tem primeru dvigne obe roki in pusti na vsaki izprožena po dva prsta, dočim ostalih šest skrči in pritisne k dlani. Kure namreč odbija na vsaki roki od vseh prstov toliko, kolikor od dotičnega števila manjka do deset. V navedenem primeru, ko je treba pomnožiti 8 z 8, na vsaki roki odbije oziroma pusti štrleti toliko prstov, kolikor manjka do deset. Ker od 8 do 10 manjka 2, pusti torej na vsaki rok i štrleti po dva prsta. Zdaj je račun lahek Prsti, ki so skrčeni, se računajo kot de setice. Ker je skrčenih šest prstov, pomeni, da imamo 60; preostala dva prsta na prvi roki se pomnožita z prstoma na drugi roki, torej 2 krat 2 je enako 4, skupaj torej 64, kolikor v resnici znaša 8 krat 8. Vzemimo na pr. množenje števila 7 z 8 Na prvi roki odbije Kurd tri prste, namreč toliko, kolikor manjka od 7 do 10, na drugi roki pa dva prsta, ker 8 do 10 manjka 2. Na prvi roki sta skrčena dva prsta, na drugi pa trije, skupaj pet, tore 50. Štrlečih prstov pa je 3 krat, 2, tore, 6, skupaj 56. Točno! Vzemimo tretji primer: 5 krat 6. Na prvi roki ostane izproženih vseh pet prstov, na drugi pa štirje, ker od do 10 manjka 4. Torej je skrčen le en sam prst, kar pomeni 10. Pet prstov, po množenih s štirimi, da 20, skupaj torej 30. Tudi točno! Lahko poskušamo množenje s katerimkoli številom nad pet pa do deset, vedno bo rezultat prav tako točen, kakor po našem dekadnem računanju. Za mate matike kurdski način računstva ne pred stavlja nobenega problema, ker poznajo splošni številčni zakon, predvsem pa za kon o dekadnem dopolnjevanju, ki ga najdemo že pri Beotiusu. čudno pa je vsekakor, česar znanost doslej še ni mogla razjasniti, kako so Kurdi vendarle prišli do tega sistema, ki bi ga mogli po našem pojmovanju najti le pri intelektualno razvitejših narodih. Mogoče imajo najbolj prav oni učenjaki, ki menijo, da so svoj računski sistem prevzeli Kurdi od Rimljanov, ki so, kakor je znano, pisali število devet z desetico manj ena, namreč takole: IX. Kurdi so nato nčivid-no pričeli odbijati po vrsti vse do števila pet in tako ustvarili svoj lastni originalni sistem množenja. Novi in odstranjeni telefoni Od zadnje uradne izdaje telefonskega imenika so dobili v Mariboru nove tefe-fone: Ambrožič Miroslavi * . . . . 27—28 Benko Jos., prodajalna tovarne mesnih izdeikav * « , . . 27—44 Čuš Franjo ........ 25—35 Gospodarska društvo, z. z o. z. 25—05 Guštin Bož ........ 24—99 Herman Maks ...... 23—67 Jerebič Franc .....................28—l1 Jugoslov. hranilnica in posojilnica 25—$ »Jugotekstil« . .........................................26—tf Kavarna »Orient« ...... 25—23 Kelbič Franc, mehanik . * . 27—15 Kino Union, Valjak Gjuro . . 23—$ Knjigarna učiteljska tiskarne, podr. 26—23 Kocjan Franc, elektroteh. podjetje 29—05 Kocmut , . . 25-$ Kogej Jak., stanovanje .... 24—$ »Kolozaščita« jugosl. hran. in pos. 25—$ Koter Štefan, mizarstvo . . . 26—27 Lekarna »Pri orlu«, Minarik Fr. 25—85 Mautner Franc, stanovanje . . 25—15 Mestno skladišče ..... 26—31 Minarik Franc, lekarnar . . . 25—85 Nedog Pavel, čistilnica, nova štev. 25—21 »Oleum«, podružnica .... 24—99 Pavlič FTanjo dr., zdravnik . 26—45 Penzijonat »Učiteljskega doma« 25—44 Philips, jugoslov. trg a. d. . . 27—19 Pinter Anton, tehnična pisarna 28"'40 Polanec Ivan, trgovski potnik . 20—8J Policija mestna, pol. nadkomisar Zetkovič........................25-$ Rosina Drago, stanovanje . . 29—21 Rus Joža, elektoinženjer . . . 21—15 Schaubach Franc dr., odvetnik * 28—l8 Scherer E., tehn. zastopstva . 22—39 Sečko Matija, tekstilno skladišče 26—62 Sekula Jože dr., zdravnik . . 28—11 Sokolska župa......................28—35 Sterger Joško, bančni podrav. . 21—511 Tratnik Karol, zlatar .... 26—48 Valjak Gjuro, stanovanje . . . 25—29 Vlahovič Ljudevit, gostilna mes. 26—44 Wogerer Herman, jun. . . . 28—52 Odstranjeni pa so bili telefoni in izbri* sane številke: Agrarni referat sres. načelstva 23-49 Arbeiter A., skladišče .... 24-8? Badl V., trgovina ..... 25-$ Baumel A., ing.....................28—48 Bata d. d., centralno skladišče . 28—98 Bohm R. dr. techn..................28—48 Bračič H., špedicija .... 24—65 Brozovič Franc, urednik . . 25—82 »Clio« d. z o. z. ...... 24—5^ Domicelj Alojz, stanovanje . . 21"^ »Dunav«, zavarovalna družba . 23—86 Durjava Maks in drug . . . 22—68 Džamonja in drugovi . . . 21—56 Feldin Mirko, manufaktura . . 24-3\ Franz Gisela..............................................29—^ Friedfeld Norbert, ravnatelj . . 25—^ Furrer Henrik.............................................21-75 Glaser Julius, stavbenik . . . 26—$ Grobelšek Fran ...........................................22—' Inšpektorat dravske banovine, okrožni ........................21—89 Ipavec. Karl dr., zdravnik . . 21—5| Ivanšek Josip dr., zdravnik . 24-^ »Jugoslovan«, podružnica . . 29 Kaufman Ferd., trgovec . . . 26—5^ Klančnik Ivan, tovarna .... 23—^, Klemše Ivan.............................................. 23—$ Kmetska zveza ...... 27—5^ Kočevar Ivo . ...... 27—^ Kočevar Ivo........................24—01 Koderman Karl dr„ odvetnik . 21—$ Laufer J., trgovina.......................................28—3" Mastnak Josip ............................................25—$ »Metro«, jugosl. topilna d. z o. z. 29—$ Vloravec Josip............................................23r^\ 3alme Franc...............................................20—86 3eklenica, ugljenik . . . . . 24—$ !van ................................................26-29 Prattes & Trabi, elektrom. •» . 27—02 ?adio - Starkel ...... 26—85 Stiger R. ing. geometer . . . 28—48 Suppanz, Matheis in drug . . 21—$ Šoštarič I. N., trgovina . . . 22—2* Tončič Stevo, špediter 22—30 23—$ Tovarna strojil, prodajalna . . . 21—$ Jssar Alojz ....... 23-^® Vertnik Amalija, trgovina . . 24—$ Vesnaver Jakob ...... 22—$ Naš Izvoz. V preteklem , mesecu je fl9* izvoz dosegel 176.271 ton raznega blag* v vrednosti okrog 217 milijonov. V te«1 mesecu pa je v težlni naš izvoz skoro ž9 50 odstotkov manjši napram lanskem9 etu v tem času, v vrednosti pa za 6? odstotkov- mm fivte tod: taiiieva ženitev Roman 7 riahui ni imela niti pojma o tajnah pokerja in bakarata, zato je le napol razumela moje pojasnjevanje o tema dvema igrama. Ko so se' zaslišali prvi zvoki glasovir-te v toplem in zvočnem vzdušju, je nastala grobna tišina in Rarahu je posluha s silnim vzhičenjem. Nikoli še nibi- nič podobnega dospelo do njenih u-šes; njene nenavadne oči so se razširile °d presenečenja in miline Tudi tarnam je utihnil, in za nami so se zgrnile ogromne množice radovednežev. Slišalo Se je samo še šumenje iahioh kril in pr-hutanje velikih metuljev, ki so se s krili dotikali plamenov sveč ter — šumenje Tihega oceana ... Potem se je pojavila Ariiteja, ki je šla Pod roko z nekim angeškim častnikom ln se pripravljala na valček. »Zelo je lepa, Loti!« ja rekla Rarahu Čisto tiho. »Zelo lepa, Rarahu!« sem odgovoril... »Tudi ti pojdeš na zabavo in tudi ti boš plesal z njo, držal o boš v svojih rokah, dočim bo mora’a Rarahu nazaj v Apire čisto sama s svojo prijateljico Tia-buil... Ne, Loti, ne boš šel!« je vzklikala nenadoma. »Prišla sem pote!«... »Videla boš, Rarahu, kako bo glasovi brnel pod mojimi prsti; slišala boš mojo pesem in nikdar ne bodo tvoja ušesa čula slajših me’odu. Potem boš odšla, ker noči se že. Noč bo minila naglo in jutri se bova zopet videla...« »Ne, Loti, ne pojdeš!« je ponovila s svojim otroškim glasom, ki je drhtel od srda. Potem mi je, hitro kakor nervozno in razsrjena mačka, potrgala zlate okraske na suknjiču, zmečkala ovratnik in od vrha do tal razparala angleško srajco... In res, tako iznakažen nisem mogel iti na dvorno veselico; ni mi ostalo nič drugega kakor pomiriti se z usodo in vdano oditi z Rarahu v apirske gozdove. Ko smo pa bili sami zunaj na polju, daleč od vrvenja veselice, v gozdu in mraku, se mi je zazdelo vse naokolu neumno in dolgočasno: nočna tišina, nebo, posuto z neznanimi zvezdami, duh tahit-skega rastlinstva, vse — celo glas onega ljubkega otroka, ki je šel poleg mene. Mislil sem na Ariitejo v dolgem oblačilu iz modre svile, ki je plesala v ^kraljičinem dvorcu, in neka neutešljiva želja me je z neznansko silo vlekla k njej. — Rarahu je tistega večera zelo grešila, ko me je odvedla v samoto. XXII. Papet, 1872. Draga sestra! Glej, tudi jaz sem sedaj očaran, očaran po tej pokrajini, ki ni podobna nobeni drugi na svetu. Zdi se mi, da jo vidim tako, kakor jo je nekoč videl Georges, skozi isto čarobno prizmo. Sele dva meseca sta potekla kar živim na tem otoku, in že sem premagan. Razočaranje prvih dni je izginilo, in zdi se mi, da je to oni kraj — kakor pravi Mignon — kjer bi hotel živeti, ljubiti in umreti... Še šest mesecev bomo ostali tu; ta- ko je včeraj sklenil naš poveljnik, ki mu je tu prijetneje ko drugje.. »Rendir« ne bo odplul pred oktobrom; dotlej se bom. že docela prilagodil temu mehkužnemu življenju, postal bom že vsaj na pol domačin in bojim se, da mi ne bo neskončno hudo, ko se bo treba posloviti ... Ne morem Ti opisati, kako nenavadni so moji občutki, ko srečujem ob vsakem koraku spomine na dvanajsto leto svojega življenja. Že kot otrok sem v krogu rodbine mislil na Oceanijo, gledal sem jo skozi fantastično tenčioo neznanega in videl ter razumel, da je prav takšna, kakor jo vidim sedaj. — Videl sem v duhu vse te pokrajine, poznal vsa ta imena, vse te obraze, ki me obkrožajo; in zdi se mi, ko jih gledam sedaj z lastnimi očmi, ko da še vedno sanjam in da vse to ni resnica. Poišči med papirji, ki nam jih je zapustil Georges, od starosti pobledelo fotografijo: mala koča na morski obali, skrita pod ogromnimi kokosovimi palmami in bujnim zelenjem. — To je bila njegova koča. Še sedaj stoji tam, kjer je stala nekoč... Pokazali so mi jo,a ni bilo niti potrebno; spoznal bi jo bil tudi tako... Odkar je odšel, je pusta in zapuščena, morski veter in leta so jo razmajali in pokvarili; grmovje jo je prerastlo, mah prekril, toda ohranila je George-sovo tahitsko ime; še vedno jo imenujejo »Ruerijeva koča...« Mnogi domačini se s spoštovanjem spominjajo Ruerija, zlasti kraljica, ki me ljubi in sprejema zaradi spomina nanj. Ti si, draga sestra, poznala vse Georgesove skrivnosti; ti si gotovo vedela, da je neka Tahitka, ki jo je ljubil, živela štiri leta z njim, vsa štiri leta, ki jih je preživel v izgnanstvu. Jaz sem bil takrat še otrok, a pogodil sem sam tudi ono, česar mi nihče ni povedal; še več, vedel sem, da mu je pisala, videl sem, kako''so ležala na njegovi pisalni mizi neka pisma, pisana v; neznanem jeziku, katerega danes razumem in nekoliko tudi že govorim. Ime ji je bilo Taimaha. — Stanuje nedaleč od tod, na nekem bližnjem otoku; zelo zelo rad bi jo videl. Cesto sem si želel izvedeti kaj o njej, a vselej, ko bi mi bilo treba povprašati, si premislim. Neko čudno občutje mi brani brskati po pepelu davnega pogorišča usode svojega brata, ki ga je smrt pokrila s svojim temnim pajčolanom... XXIII. Socialna ekonomija in filozofija. Značaj Tahičanov je v. marsičem podoben značaju malih otrok. Samovoljni so, trmasti in nenadoma, da sami ne vejo zakaj, se namrdnejo; toda pošteni so do skrajnosti in gostoljubni, kakor morejo biti samo čisti, nepokvarjeni ljudje. Cut za opazovanje je v njih silno razvit; občutljivi so za vse kar je v prirodi veselega in žalostnega, in njihova domišljija je silno bujna. Gozdna samota in mrak jih plašita, ker, verujejo, da se skrivajo v gozdu in mraku neznani strahovi in duhovi. (Nadaljevanje sledi.) Flaneli in barhenti čedni vzorci Izposojamo gramofone in plošče po Din 1.—. »Šla-ger«. Slovenska 18. 2501 . . ' , ■ 'i 1' - Prva mariborska zasebna kuhinja, Slovenska ulica št. 28, pod spretnim vodstvom, sprejme še abonente. Za o-bilen obisk se priporoča lastnica. 3021 Pvo do trisobno solnčno stanovanje s plinom v sredini mesta išče zelo mirna stranka. E. Bernot, Aleksandrova c. 32 11. 3052 Prvovrstno vino od 5 litrov naprej po Din 4 in 6, stari in novi mošt. Vila Halbarth, Trubar-| ieva in Kalvarska. 3100 Separirano sobo z uporabo kopalnice v mirni hiši, even-tuelno s hrano oddam. Radvanjska cesta 7. 3127 Kletke za kanarčke na prodaj. ^Radvanjska cesta 7. 3128 Lahki tovorni auto z dobro ohranjeno pneumatiko na prodaj za Din 6000. Naslov v upravi ^_________________________________3123 »tanovanje (podstrešno) oddam oženjeni hišnici brez otrok proti postrežbi. Mlinska ulica 8. 3131 Dve sobi ln kuhinjo, opremljeno, oddam. Frankopanova ulica 10. 3136 Učitelj daje instrukcije v vseh predmetih po Din 10 do 15, Pride tudi na dom. Ponudbe na upra-vo »Večernika« pod »Uspeh«. 3137 Oddam sobo In kuhinjo. izmenskega trg 1, pri parku. 3138 Alala parcela v magdalenskem predmestju na prodaj. Vprašati Cvetlična ulica 9. 3141 ^rodam Poceni 7 hišnih vrat. Pobreška cesta Št- 21, blizu Magdalene. 3142 Oddam takoj v najem lokal, pripraven za vsako trgovino ali obrt s stanovanjem, šobo in kuhinjo. Pobreška cesta 13. 3154 Prazno sobo v bližini glavnega kolodvora iščem takoj. Naslov v upravi »Večernika«. 3156 v zadnjih vezavah Lovski dom nad Tremi ribniki toči novi sladki vinski mošt liter po Din 5, sladki sadjevec Din 2. Se priporoča K. Dobljekar. 3158 Opremljeno lepo sobo, eventuelno tudi s celo oskrbo, oddam. Sernčeva ulica 5, Tomšičev drevored. ________________________________________3162 Malo rabljena spalna soba iz trdega lesa zelo poceni na prodaj. Vodnikov trg 3, Jug, mizarstvo. 3160 Opremljeno sobo, čedno in zračno, nasproti sodnije, takoj oddam. Sodna ulica 14/11, vrata 8. 3118 Strojni-ažur, entlanje, predtiskanje, nabiranje zank pri nogavicah hitro in ceneno! Rupnik, Slovenska ulica 20. 3119 Oddam v vili v Prešernovi ulici 37 lepo trisobno stanovanje, kabinet, kopalnica itd. v prvem nadstropju, mirni mali stranki. Naslov in informacije v upravi lista. 3121 Dijaki! Dijakinje! Striči samo Din 3.-, bubi striči Din 4.-samo pri gledališki frizerki Marici Požar, Vetrinjska ulica U. 3122 Dne 9. do 10. septembra sem izgubil na poti iz Sv. 'Martina pri Vurbergu rjavo usnjato listnico z važnimi dokumenti, glasečimi na.ime Ivan Zupančič ter ca. Din 500. Najditelja prosim, da jo izroči žandarmeriji, policiji ali pa pošlje na naslov: Gabrijel Zupančič, Ma ribor, Cankarjeva ul. 32/1. Kot nagrado naj obdrži vsebujoči denar. 3157 Oddam sobo z vso oskrbo po jako nizki ceni. Kolodvorska ulica 3/II (na hodniku). 3155 Poltovomi avto v dobrem stanu prodam ali zamenjam za motorno kolo, stabilni motor ah šivalni stroj. Naslov v upravi »Večernika«. 3126 Pribor za krofaie in šivilje, blago za podlogo — čipka Krojaškega vajenca sprejmem. Gosposka ulica 32, Cverlin. 2953 Najcenejši brivec »Koštomaj«, M!inska ulica 8. Britje Din 2, striženje Din 4. 3107 Učenca za torba rsko stroko takoj sprejmem. Ivan Kravos, Aleksandrova cesta 13. 3117 Oddam stanovanje ln hrano. Marijina ulica/10, pritličje, desno. 3129 Stavbeno parcelo blizu mestnega parka prodam. Vprašati Gregorčičeva ul. 22, desno. 3135 Gospodično sprejmem kot/ sostanovalko in na za-juterk. Ruttnik, Aleksandrova cesta 61. 3130 Opremljeno ali prazno sobo, v bližini kolodvora oddam. Naslov v upravi »Večernika«. 3125 Oves k? . • . o • . Din 1*50 Ječmen kg 1*50 3145 pr! Dragotinu KopJču, Aleksandrova c. 77 Šest oseb sprejmem na prvovrstno domačo hrano s 1. oktobrom 1.1. v Tattenbachovi ulici 1/1. 3151! »Tempo« čevlji na obroke. Slovenska T8. 2500 Lokale in eno garažo takoj oddam v najem. Naslov v upravi »Večernika«. 2827- Stanovanje, trgovski lokal In prostore za skladišče oddam. Naslov v upravi »Večernika«« 2928 Breskve na prodaj! Vprašati Meljski hrib 70/L Jos. Tlchy I Dr. Konces. elektrotehnično podjetje Maribor, Slovenska ul. 16, tel. 2756, proizvaja elektroinstalacije stanovanjskih hiš, vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektro« instalacijskega b laga po konkurenčni ceni. 1603 SAMO DOBRA KVALITETA Tekstilana BUdeffeldt. Gosooska ulica 14 Meblirano sobico z elektriko in prostim vhodom oddam. Melje, Trdinova ulica 2. 3150 Sodi, 2 leti stari, prvovrstni, 4 komade po 700 litrov, poceni na prodaj. Betnav-ska 23, Maribor. 3146 Solopetje poučuje Skvarča, Maistrova ulica 19. 3153 Lepo opremljeno sobo oddam. Vrazova ulica 6, pritličje. 3148 Poučujem nemščino in knjigovodstvo. Dobra, vsakomur umljiva razlaga. Hl-ter, siguren uspeh. Naslov v upr. 3152 Kupim hišo v Mariboru ali v bližini do 60.000 Din,, polovico plačam v gotovini. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Ugodno«. 3149 POSOJILNICA P. 7. 7, O. P. MARIBOR, NARODNI DOM Usta* ovijen* . 1882. Stanje hrnnllnih vlog 85 miliionov Din Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje majkulantneje. Rezervni zakladi nad 7•/. miliionov Din Rentni davek plačuje iz svojega. 'fare 'MarlFM iVECERNIK* ftifcČ V M a r i b' o r u, "dne 24. IX. 193?; Potrudili smo se, da Vam nudimo letos še vedo izbiro v gotovih Prosimo oglejte sl nalo zalogo! DAMSKIH PLASC OD NAJCENEJŠE DO NAJBOLJŠE VRSTE, V NAJNOVEJŠIH VZORCIH iN FAZONAH. SE PRIPOROČA TVRDKA I. PREAC, MARIBOR, GLAVNI TRG 13 Pšenični otrobi drobni kg Din 0*70 Rženi otrobi kg . • • „ 0*70 3144 pri Dragotino Kopiču, Aleksandrova c. 77 8062 Pri Okrožnem sodišču v Mariboru soba št. 27 bo dne 26. septembra 1.1. ob 9. uri dopoldne iz konkurzne mase GULDA dražba in prodaja 1 vile v Mariboru, Trdinova ulica št. 5 in skladiščni prostori, Maribor, Melfjkac.26 Naznanilo otvoritve Vljudno naznanjam cenj. občinstvu, da sem odprla moderno strojno pletarno v Slovenski ulici štev. 26 kjer bom izdelovala vsa v to stroko spadajoča dela, kakor puloverje, telovnike, nogavice, čepice, pletene obleke i. t. d. po najnižjih cenah. — Se priporoča Hilda Račič kupujem slive za žganjekuho po najvišji dnevni ceni Adalbert Gusel, Maribor Aleksandrova cesta 39 UGODNO KUPITE raznovrstne ostanke po Din 6’-, 7’-, 8*-meter ♦ za birmance, ženine in neveste ♦ dobro in poceni v TRPIN-OVEM BAZARJU Maribor, Vetrinjska ulica 15 Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih I Opravilna številka E IX 1807/32 Dtažbeni ohlic Dne 17. oktobra 1932 dopoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin Zemljiška knjiga k. o. Grajska vrata vi. št. 63 k. o. Grajska vrata vi. št. 64 Cenilna vrednost: vi. št. 63: Din 310.372’75 vi. št. 64: Din 253.790-35 Vrednost pritikline: Din 111.200 Vrednost strojev Podravske industr. sadnih izdelkov v Trubarjevi ulici štev. 9 Din 111.200 Najmanjši ponudek: vi. št. 63: Din 155.186’37 vi. št. 64: Din 126.895’11 V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru, Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IX. dne 24. 8. 1932 •o Ržena enotna moka kg Din 2*25 Ječmena enotna moka kg „ 2*25 3134 na drobno pri Dragotinu Kopiču, Aleksandrova c. 7? Borova drva iz gozda Ebensfeld, postaja Sv. Lovrenc na Dravskem polju, takoj na prodaj, po najnižji ceni. Vprašati je v upravi graščine Zg. Ptuj Urar in draguljar f. Schmidinger se je preselil iz Aleksandrove ceste št. 26 na Grahki trg 4 (v gradu) USODA UUDI! Pioslull astrolog profesor Helčn se Je odločil Izgotoviti Vam brezplačno Vaš h®j! roskop. Slava prof. Heidna ie tako razširjena po svetu, da nam res ni treba opozarja« nanj. Njegova znana sposobnost videti v bodočnost drugih, ne glede na njihovo odda* Uenost od njega, meji na čudežnost. Sami astrologi vseh narodnosti z zvonkimi ime® gledajo nanj kot na svojega mojstra. Prof. Helčn Vam pove po resnici vso Vašo usod® napove Vam. kdaj lahko dosežete uspeh, dali najdeie srečo itd. Njegov popis preteki®! sedanjih in bodočih dogodkov bo vzbudil Vaše občudovanje, presenečeni boste in usP®| boste. Ne bodite črnogledi, ne bodite nejčvoljni — vse bo bolje. Ali. kje naj dobite t® gotovost? Prof. Helčn Vam to pove: v zvezdah! Ne verujete? Zvezde govore resnico! Citajte. kar Vam piše sam profesor-astrolog Helčn. Spoštovani prijateljil 2e ko sem samo omenil, da bom Izgotavljal horoskope brezplačno. Je bil moj H** kajšnji zavod in moj tajnik g. Havelka naravnost zasut s prošnjami za postavljanje h® roskopov. Smatram za svojo dolžnost, da se Vam tem potom zahvalim za Vaše zaupam* Prosim pa samo nekoliko potrpljenja. Horoskop izgotovim vsakomur po vrsti, kakor P" haiajo prošnje. Zato ne poganjajte svojih prošenj. . Mislim, da se Vam vsem najbolje oddolžim s tem, da tudi sam storim za vse, k* Je v mojih skromnih močeh. Dolga leta se že bavim s proučevanjem zvezd in njihovi® vplivom na človeško življenje. Naučil sem se razumevati odnošale zvezd do človešs usode in zato lahko vidim v bodočnost ljudi j To svojo sposobnost dajem sedaj na razpolago vsemu človeštvu. Javite ml sv® naslov, poklic, dan, mesec in leto rojstva in povem Vam o Vaši usodi več. nego bi sin*' tralf za mogoče. Vse Vam napravim brezplačno kot nagrado za mojo visoko starost ® v zameno za moje stroške ml priložite le Din 10.—. Vse dopise naslovite le na moj **' vod tako-!e: Astrološki laboratorij K. Havelka Praga-VInograde. Sleszkš 116-M. Poštni predal 28. Češkoslovaška. Oprostite mi. da ne navajam svojega naslova. Samotar sem in za svoje odgovor® delo potrebujem miru in zbranih misli (Prof. Helčn le star 86 let.) . Zahvaljujem Vam za Vaše prijateljstvo in zaupanje ter si bom prizadeval. 0 Vam napovem lepšo pot bodočnosti. Vas vseh vdani prijatelj prof. Helčn, astrolog. Naša opazka: Prof. Helčn ni prerok — marveč učenjak, ki je vse svoje življenj posvetil zvezdam. Danes spada med naše največje dobrotnike, ker nam kaže Poia)!a sreči in zadovoljstvu ter nas svari pred nevšečnostmi, kf nam Jih morda pripravi! usoda. aiiiiiiiiiiiiiiiiiniiuiiimiiiiiimuiiiiMiiiiiiuiimiiiiniuii..,iiiiiniiiiiiiiiimiiiinii>imiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiimiiniiiniiiiiiininiiiiiniiiniiiiiiiuiiiii iiiiinmiimiiiiiiimiiiiH g Centrala: MARIBOR v lastni novi palači na oglu Gosposka •Slovenske ulice Podružnica: CELJE nasproti pošte prej JUŽNOŠTAJERSKA HRANILNICA Sprejema vloge na knjižice In tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju » Najbolj varna naložbo denarja. ker f cini čl asa vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno HniHuimiimimnmmmmmHiunMHiHmHHMlUllllli Izdaja konzorcij »Jutra« ,v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru