Leto XXIV., št. 120
Pafeflfaft fUw«
Postgebuht bat bezahlt
Ljubljana, petek 26. maja 1944
Prds — Cena 1.— £
(J pravni Jtvo: Liubljana. Puccmijev« ulica S.
Telefon 31-22. 31-23. 31-24
Inserauu oddelek: Ljubljana, Puconijera ali*
ca 5 — Telefon it 31-25. 31-26 Pi>dnižnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42
Izključno zastopstvo za oglase iz Italije in inozemstvo: UPI S. A„ MILANO
Računi: za Ljubljansko pokrajino pri počtno-čekovnera zavodu §t. 17.749. za ostale kraje
Italije ■ Servizio Conti, Corr. Post. No 11-3118
m ■	
	
	
	'. -
	
	
	
iga	
	
i	
Z A	Mr *• tfsfcffj9HF
	
	
Izhaja vsak dan razen ponedeljka.
Orednldtvo:
LJubljana — Pucclnijeva ulica St- 5 Telefon St. 81-22. 31-23. 31-24.
Rokoptsl se ne vračajo
139 TerrsrShtgzenge abgesdtossen
IMiigk&t dar gPMsea Abwehrsehlacht in Italien nSntsot ■ Flarasiassiger Verlau£ unserer Bewegungen — so Feindpanzer vernichtet
zu
Aus dem F!ihrerbanptquartier, 25. Mai.
DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
Jn Italien nimmt die grosse Abwehr-schlacht durch vermelirten Einsatz feind-lioher Panzerverbande an Heftigkeit zu. A m ausserston VVestfliigel des Lamlekop-ft*s von Nettuno wurden Angriffe ahge\vie-son und eine hinter unserer Front gelan-dete feindliche Kraftegruppe im Gegenan-griff vernichtet. Siidostlieh Aprilia sind \veiter schvvere Rampfe im Gange. Im Raiim beiderseits Cisterna gelang es, die feindlichen Einbriiche nach erbittertem Ringen vor drn Artilleriestellungen aufzu-fnngcn nnd abzuriegeln. Starke Angriffe i>be;Icgener feindlicher Kriifte gegeti Cisterna s<ib.»t wurden unter *Abschuss von 17 Panzcrn zum Tcil im Gegenstoss abge-schlagen.
A lis dem Raum von Littoria sctzen slch nnsere Truppen befehlsgemass nach Nord-o^t^n a':f die Gebirgsrandor ab, iim sicb flort mit d>*n aus dem Absrhnitt von Ter-racina nar-h Norden zurliekgenommenen Verbanden zu vcreinšgen. Die Bcivegungen verlanfen trot z starken feindlichen Naeh-drangens planmassig.
In» Abschnitt beiderseits des Liri griff Her Feind weiter mit uberlegenen Kraften, von rollcnden Jagdbomberangriffen und sta^krn Fanzerverbanden unterstiiitzt, an. Vnsere Truppen IHsteten ihm erbitterten Wider«tend und fingen «lle feindlichen An-griffsspitzon im Raum siidvvestlich San <iiovanni und Koccasecca auf. 50 feindliche
Panzerkampfvvagen wnrden dabel abge-
schossen.
Erneute, durch Panzer unterstfitzte feindliche Angriffe gegen den Ort Piedimonte brachen verlustreich zusammen.
Sicherungsfahrzenge nnd Kampffahren der Kricgsmarine versenkten In der Nacht zum 24. Mai im Seegebiet von Livorno ein feindliches Torpedoschnellboot.
Aus dem Osten vverden keine besonderen Ereignisse gemeldet.
Britisch-nordamerikanische Fliegerver-bande fiihrten im Laufe des gestrigen Ta-ges und in der vergangenen Nacht mehrere Terrorangriffe. Unsere Luftverteidigungs-krafte vernichteten 139 feindliche Fiugzeu-ge, darunter 115 viermotorige Bomber. Weitere 18 Flugzeuge \vurden iiber dem italienischen Raum und den besetzten Westgehieten abgeschossen. Von diesen bei Tage unter starkem Jagdschuiz durchge-fiihrten Angriffen \vurde Berlin, Wiener-Neustadt und mehrere Orte im Raum von Wien betroffen. Bei Nacht war Aachen das Zicl eines britisehen Terrorangriffs. Beson-ders in den VVohnvierteiu der Reichshaupt-stadt und in Aachen entstanden Schaden und Personenverluste.
Einzelne britisclie Flugzeuge warfen In der letzten Nacht Bomben auf das Stadt-gebiet von Berlin.
Schnelle deutsche Kampfflngzeuge grif-fen in den friihen Morgenstunden des heu-tigen Tages wiederum Einzelziele in Ost-england mit gutem Erfolg an.
Uspehi nemške letalske obrambe
Berlin. 24. maja. Letalski dopisnik lista »Ber-liner Borsenzeitung« piše v svojem članku o učinkih, ki jih imajo na cbeh straneh dne^ii napadi angloameriškega letalstva, med1 drugim: »Ako hočemo dobiti vpogled v delovanje nem:ke protiletalske obrambe, si moramo ogledati predvsem letalska pokopališča, na katerih zbirajo razbitine bombnikov in lovcev z bri-:.:ns v kokardo in peterokrako ameriško zvedo.« Dopisnik pravi, da je človek le redko-<-Ja.i priča celotnih uspehov nemške obrambe, ■r se boj pri obsežnih sovražnikovih dnevnih "uipadih razteza na zelo dolge proge. Čim bolj intenzivna je obramba nekega področja, tem •noenejše mera biti število sovražnikovih mbnikov, da stavi obrambi čim večje nalo-ter jo zaposli z mnogimi cilji. Ako se mora ,'tg tega pričakovati še srdita lovska obram-X, sc morajo booibniški odde lki rem bolj strti v zaključene oddelke, da zbero skupaj _enj svojega orožja ter ustvarijo tako zvano »»ignjeno zaporo«, v kateri se križajo ognjene črte vseh leta! tako, da krije drugo drugega. Kako je v resnici s temi v jatah letečimi velikim bcTnbn ki. spozna lahko kvečjemu napadajoči lovec. Bombniki, ki izgledajo, ako jih gledamo z zemlje, tako mogočno, So v resnici ■arad1 številnih zadetkov dejansko že tako raz-b\v. da lahko 'e z največjo možno brzino ob-dr/e ta svoj položaj v oddelku. Zaradj motne nemške obrambe mora zbrati sovražnik čim večje število bombnikov, da bi lahko uresničili svoje načrte. Pred nem"kimi bombniki bi sc scv-ažnik rad za-čit'1 z množico svojega mater iala. Letalski dopisnik piše dobesedno: »Ako nam množcsitvene polete ameriškega letalstva naravno pojasnjuje vsota teh faktorjev, potem nam dokazuje vedno močnejša zaščita lovcev za dolge polete, ki jih uporablja sovražnik. kak je dejanski učinek nemške letalske obrambe. Vsak polet ameriških bombn-kov se razvija po nekem gotovem načrtu. V več va-]ov:h preleti evropski kontinent neke vrste zapornica, sestavljena iz lovcev. Med barije-rami lovcev za dolge polete gredo nato bomb-r ki proti svojemu cilju. V trenutkih nevarno sti. ko se iz globine prostora naenkrat pojavijo nemški lovci ter napadejo ameriške nd-df'-.e z elementarno silo. poizkušajo bombni-k: <ibstati tesno drug poieg drugega, da bi lahko na vse strani »grizli okrog sebe«. Da jih pa tudi ta taktika ne more zaščititi pred težkimi izgubami letal, so nam zgovorno dokazale velike in za vankecje često tako porazne letal.-,ke bitke. Kljub vrzelim. ki zaradi tega nastajajo, letijo bombniki naprej, da ne bi predolgo ostali v obrambnem peklu. Nato odvrže na dan: znak ves bombniški oddelek svoje b.-Tnbc. ki padajo na razmeroma tesno omejen pjr.stor. podoben preprogi. Ta metoda dokazuje brutalno brezobzirnost uničevalne volje na-.ih nasprotnikov«. Ob koncu pripominja do-pisnik: »Zaradi močno oboroženih sovražnikovih letal, ki letajo v množicah, je nemška protiletalska obramba pripravljena, da vodi svoj boj s taktiko velikih področij. Množe-st\eni napadi nemških lovskih in rušilnih leta! zadaiaio sovražniku težke izgube. Yankeejj mr/raio danes za svojo letalsko vojno mnogo p!.«čati. Tisoči izmed njih so žc odšli v ujetništvo aii pa v smrt.«
Ilsrtnrstvs s^gleamerlJSdlt letalcev
Berlin, 25. maja. Pri zadnjih dnevnih napadih severnoameriških oddelkov lovcev na severno in severnozapadno Nemčijo so napadli posamezni ameriški lovski letalci v nizkem poletu tudi majhen kraj v Mecklen-burgu. S svojimi strojnicami so streljali po praznih ulicah kraja, streljali brez cilja v kmečke hiše in lope. V begu pred tem napadom so ustrelili z več izstrelki iz strojnic mlado mater z dvema otrokoma na poti v javno zaklonišče. Mati se je zrušila vsa okrvavljena, še enkrat so ponovili ameriški letalski lovci napad ter zadeli enega izmed obeh otrok, šftiri leta staro deklico. Sovražnikovo letalo je priletelo tako nizko, da se je zadelo v električno napeljavo in se zrušilo. Kmetje so se podali takoj do mesta, kjer je ležalo letalo, ki je bilo oddaljeno od vasi kakih 800 m. Ameriški letalec se je medtem rešil iz razvalin svojega letala. Z nasmeškom je stopil do prebivalcev vasi in si prižgal cigareto. Kmet-
je so ogorčeni hoteli napasti letalca, toda medtem so prispeli že na mesto nesreče nemški orožniki, ki so ga zaščitili pred ogorčenim prebivalstvom.
ženeva, 25. maja. »Angleži in Američani ne smejo zameriti,« piše člankar Cummings v dnevniku »News Chronicle«, »če po lastnih informacijah o poteku letalske vojne in stanju nemškega letalstva ne vedo, kaj bi počeli. Dne 14. marca je izjavil visok govornik letalstva Zedinjenih držav v svoji napovedi, namenjeni široki javnosti, da bo letalska vojna — seveda le v ugodnih vremenskih razmerah — končana in odločena v tridesetih do šestdesetih dneh. Od tedaj so bila razširjena številna uradna, pol-uradna in popoluradna nasprotujoča si poročila o stanju nemškega letalstva in poteku letalske vojne. Onih 60 dni, o katerih je oni Američan govoril, je že pred enim tednom poteklo. Vremenske razmere so bile ves čas zelo ugodne, toda,« vprašuje Cummings, »ali je letalska vojna že odločena?«
Og^čenje v Franciji sfsrišo anglosaškega terorja
Berlin. 25. maja. Zavezniški zračni napadi na francosko področje so v zadnjem času. posebno po napadu na Rouen, izzvali med francoskim prebivalstvom tako sovraštvo proti zavezniškim strahovalnim letalcem, da so nemške oblasti v največjih skrbeh za varnost in življenje sestreljenih zavezniških letalskih posadk. Letalce, ki odskočijo s padali, morejo le z največjo muko rešiti pred linčanjem. Stalno se množe primeri, ko nemškim policijskim organom šele v zadnjem hipu uspe iztrgati Sovražne letalce iz rok ogorčenih ljudskih množic. Nemške oblasti so bile prisiljene objaviti, da je po haaški pogodbi prepovedano vsako ogražanje življenja članov oboroženih sil vojskujočih se držav po civilnem prebivalstvu ter da bo treba vsekako preprečiti z vsemi sredstvi podobne napade na sestreljene letalce. Ogorčenje je zavzelo že izreden razmah. Posebno spontana je bila demonstracija o priMki obiska francoskega državnega šefa maršala Pe-taina v Rouenu. Maršala je sprejele prebivalstvo z ogorčenim klicanjem, kakor »Smrt Angležem 1«
Letalski spopadi Rad vzhodnimi Alpami
Berlin. 25. maja. Nad vzhodnim alpskim predgorjem kakor tudi v visokogorju je prišlo v včerajšnjih dopoldanskih urah do spopadov med jatami nemških lovcev in cddelkj severnoameriških bombnikov in njihovim močnim lovskim spremstvom. Sovražnik je imel že pri do-letu nad dunajsko področje velike izgube.
Bombe na Pariz
Pariz. 25. maia. Angloameriško letalstvo je včeraj, kakor javlja agencija »OFI«, ponovno bombardiralo pariško mestno področje. Tudi razni kraji v departementu Seine-et-Oise so bili cilj angloameriških bombnikov. Isti kraji so bili pred nedavnim že večkrat hudo napadeni.
E-sasifce na Grleans
Pariz, 25. maja. Anglo-ameriška letala so dvakrat hudo napadla Orleans. Mrtvih je bilo 250. Bombe so hudo poškodovale katedralo, biser gotske arhitekture.
S strofnieagm nad belgijsko civilna prebivalstvo
Bruselj, 25. maja. V ponedeljek popoldne so anglo-ameriška letal a napadla okolico Lrcgea. V nekem mestnem okraju jc bilo prebivalstvo napadeno s strojnicami. Bilo je mnogo mrtvih in ranjenih.
Pri pogrebu žrtev zadnjega napada rz zraka na Bruselj je neko anglo-ameriško letak? prav tako obstreljevalo pogrebce s .strojnicami.
Priznanje angleškega
letalskega maršala
ženeva, 25. maja. Letalski maršal sir Arthur Cunningham je izjavil v nekem svojem govoru letalcem lovcev tipa Splt-fire, ki so pod njegovim poveljstvom: »Nikakor ne moremo skrajšati boja za zmago nad Nemčijo in z golim bombardiranjem Nemčije ne bomo premagali.«
139 terorističnih letal sestreljenih
Silovitost velikih obrambnih bitk v Italiji narašča — Načrtni potek nemških pokretov — 50 sovražnikovih oklopnikov uničenih
Fiilurerjov glavni stan, 25. maja. DNB.
Vrhovno poveljništvo oboroženih sil javlja.:
V	Italiji narašča zar uli povečane udeležbe sovražnikovih oklopniških oddelkov silovitost velike obrambne bitke. Na skrajnem zapadnem kriiu nettunskega predmostja smo odbil} vse napade ter s protinapadom uničili sovražnikovo bojno skupino, ki se je. izkrcala za našimi črtami. Na obeh straneh Cisterne je nspelo, da smo po ogorčenih borbah pred topniškimi postojankami zadržali in zajezili sovražnikove vdore. Močne napade nadmočnih sovražnikovih sil na. Cisterno samo smo ob sestrelitvi 17 oklopnikov deloma s protinapadom odbili.
Iz okolico Littorije so se naše čete na povelje odmaknile proti severovzhodu na robove gora, da bi se la;likaj združile z oddelki, ki smo jih iz odseka pri Tcrracini potegnili proti severu. Pokroti potekajo kljub močnemu sovražnikovemu pritisku po načrtu.
V	odseku na obeh straneh Lirija je sovražnik dalje napadal z nadmočnimi silami in s podporo stalno napadajočih lovskih bombnikov ter močnih oklopniških oddelkov. Naše čete so se mu ogorčeno upirale ter so prestregle sovražnikove napadalne kline na področju južnozapadno od San Giovan-nija in Roecasecce. Pri tem smo uničili 50 sovražnikovih oklepnih bojnih voz.
Ponovni t oklopniki podprti sovražnikovi napadi na kraj Piedimonte so se z Izgubami zrušili.
Zaščitne ladje In bojna vozila vojne mornarice so v »oči na 24. maj potopila na morju pred Livornom sovražnikov torpedni brzi čoln.
Z vzhoda ne javljajo o nikakih posebnih dogodkih.
Britansko-severnoamorKld letalski oddelki so izvršili včeraj podnevi in v pretekli noči več terorističnih napadov. Naše protiletalske obrambne sile so uničile 139 so-vražinkovlh letal, med njimi 115 štirlmo-tomih bombnikov. Nadaljnjih 16 letal smo sestrelili nad italijanskim področjem ter nad zasedenim zapadnim ozemljem. Dnevni napadi, ki so h'li izvedeni z močno lovsko zaščito, so prizadeli predvsem Berlin, Dunajsko Novo mesto m več krajev na dunajskem področju. Ponoči je bil Aachen cilj britanskega terorističnega napada- Zlasti v stanovanjskih predelih prestolnice ter v Aachnn je bila povzročena škoda ter je prebivalstvo imelo izgube.
Posamezna britanska letala so v zadnji noči vrgla bombe na berlinsko mestno ozemlje. Nemška brza bojna letala »o v zgodnjih jutranjih arah današnjega dne zopet z dobrim uspehom napadla posamezne cilje v vzhodni Angliji. '
K p&lsžajtt na bojiščih
Berlin. 25. maja. Borbe, ki divjajo sedaj v Italiji, potrjujejo v svojem poteku, da ne morejo še tako močne in različne akcije so^Tažni-kov Nemčije odvrniti nemškega vodstva niti od njene strateške temeljne smeri niti od njenih taktičnih temeljev, ugotavlja vojaški dopisnik DNBja Martin Hallenslcben v svojem današnjem poročilu o položaju na bojišču. Tako piše med drugim: Na vseh evropskih bojiščih se je ravnalo nemško vodstvo že preko eno leto po temeljnih načrtih, katerih dosledno uresničevanje mora zbuditi občudovanje, če se pregleda potek dogodkov. Več kakor enkrat je nastal v tem obdobju položaj, ko se je zdelo, da je pobuda zaveznikov prisilila Nemce, da so zastavili vso vojno silo, čo so hoteli obdržati položaj le nekoliko v ravnovesju. Kljub vsemu so obvladali Nemci končno najtežje položaje, ne da bi podvzeli, kar se je zdelo nujno potrebno po pregledu poteka dogodkov. Niti enkrat niso nastopili v zadnjih 20 mesecih s kopičenjem čet, ki je prineslo v prvih 37 mesecih vejne tak^ velike in presenečenj polne uspehe. In to se je zgodilo, čeprav bi jih lahko k temu dovedla izredna velepotrosnja sovražnikove bojne sHe.
Pred več kakor poldrugim lefcom je nastopila kakor na mah popolna sprememba nemške taktike. Nemci so se vrgli na obrambo, čeprav se je zdelo, da daje taktiki le napad uspešne pobude; ta obramba je bila tako trdovratna, žilava in dosledna na vseh bojSčih, da bi bilo popolnoma zgrešeno, če bi menili, da se je to zgodilo le zato, ker so zavezniki z razvitjem svojih sil narekovali Nemcem svojo veljo. Proti takemu mnenju govori mnogo dejstev m je tudi mnogo vzrokov, ki so Nemce dovedli do tega, da bodo po gotovem obdobju z osredotočenjem in zbiranjem svojih čet zopet nastopih ofenzivno ter pokazali ponovno svojo ogromno udarno moč.
Toda, to se zdi, da Je globlji razlog za nov način vodstva vojne, bilo bi izredno trošenje sil, če bi postopali drugače in uspeh bi tudi tako ne bil dosežen. Vsesplošni položaj je bil takrat ln je še danes v svojem pozitivnem težišču, ki priča Nemčiji v dobro v primeri s stanjem v prvi svetovni vojni. Nemško vodstvo je bilo pred poldrugim letom in je še danes teritorialno v položaju, ki ne dovoljuje, da bi Nemčija odprto napadala ter bi s tem dovedla odločitev, temveč je bolje prisiliti sovražnika,
da dobi v svoje roke postojanke, ki si jih je pridobila Nemčija. Tako je bilo na vzhodu, tako je na zapadu, oziroma na jugu. Do Izare, Somme ali do Soče je še dolga pot in. do Rige, Bresta Litovskega ali do Bukarešte in Soluna ni pot nič krajša.
Ce opazujemo razvoj zadnjega časa s tega stališča in če smo prepričani, da so Nemci danes še vedno v Norveški, na nizozemski, belgijski in francoski obali, ob Egejskem morju, v južni in srednji Italiji, ob spodnjem Dnjestru do Narve in če poleg tega pomislimo še to, da Nemčija zaradi spremenjenega načina bojevanja že šola preko leto dni divizijo za divizijo kakor v mirnem času in da lahko ščiti svojo proizvodnjo, tedaj postane jasno tudi najbolj oddaljenemu opazovalcu, zakaj vztraja Nemčija tako trdovratno v defenzivl.
Razvoj bitke v južni Italiji dokazuje, da nemško vojno vodstvo še ne smatra položaja za dovolj zrelega, da bi spremenilo svoje defenzivno stališče. To se tudi ne bo zgodilo, dokler ne bo prišlo do tega, da se bo ofenzivna sila Angioameričanov in boljševikov začela krhati. Bržkone se bo zgodilo to letos poleti, če ne bodo medtem nastopili dogodki, ki bodo dovedli nemško najvišje vrhovno poveljništvo do prepričanja, da je že sedaj prišel trenutek za vele-napade. 2e večkrat je bilo dokazano, da je sedanja vojna vojna presenečenj. Vsekakor pa je potrebno, da gledamo na dogodke v Evropi kot v tesni zvezi z razvojem vojne v vzhodni Aziji. Sedaj divjajoče borbe v Italiji imajo v primerjavi s tem svetovnim požarom le podrejen pomen. Da vlada ta pravilna precenitev v nemškem taboru, moremo razvideti iz tega, da ni nemško vodstvo voljno, dajati po svojih računih temu bojišču oni pomen, ki mu ne pripada, katerega pa hoče nasprotnik Nemčiji vsiliti, da bi na ta način vplival odločilno na nemške dispozicije. To bo pa komaj možno pri vsej trdoti nemškega odpora, ki veže več angloameriških sil, kakor bi bilo dobro za nje. Nobena bitka ni bila doslej odločena že na predbojišču. Nemška taktika je brez dvoma v tem, da čaka nemška vojska v defenzivl, toda vsesplošni položaj, ki je bil ustvarjen z nemškimi zmagami v teku prve polovice vojne, daje nemškemu vodstvu možnost, da dovoli, da prihaja razvoj dogodkov Nemčiji nasproti v miru, ki je napolnjena z energijo, o kateri se morda dozdeva sovražniku, ki ga bo pa jako presenetila onega dne, ko bo planila na dan.
Boji na italijanskem bojišča
Topništvo, metala in protiletalsko topništvo kot pomočniki težko boreče se pehote — Zaupanje in odločnost temelj dosedanjih obrambnih uspehov
Berlin, 25. maja. Mednarodni informacijski urad poroča k bojem v Italiji:
Hudi boji na italijanskih bojiščih so dovedli v teku včerajšnjega večera do tega, da so nemške čete izpraznile obalno področje med nettunsklm predmostjem in tiranskim krilom južnega bojišča. Nemške čete so se umaknile na postojanke, ki se opirajo na pogorje severnovzhodno od Vie Appie ter so mogle kljub vsem naporom lnvazijskih čet, ki so hotele motiti načrten potek teh premikov z napadi brzih čet, odbiti z uspehom. Posebno hudi so bili boji na področju Pontecorva in pri Piedimontu, kjer so Angloameričani z množičnimi oklop-niškimi silami in s podporo močnih skupin bojnih letal napadali ves dan. Izmed približno 300 napadajočih bojnih voz je bilo 50 uničenih s protioklopniškim orožjem in s sredstvi za borbo v bližini.
Berlin, 24. maja. V vojnem poročila dne 21. maja omenjeni polk cklnpniških grenadirjev pod poveljstvom polkovnika Nagla je moral od prvega dne britansko ameriškega napada v južni Italiji prestati težke in izprernenljiv® boje. V pričetku se je boril v trikotu med Litijem in Gariglianom. kjer ga je zadd prvi osredotočeni oklopniški sunek, ki ga je izvršil sovražnik iz okolice San Andrea v smeri proti San Ambrogiu. Čeprav se je bil polk zaradi tega razdelil v več poedinih bojnih skupin, je polkovniku vseeno uspelo, da ga je zopet zbral, nakar se je skupno z vsem orožjem in ranjenci prebil k San Giorgiju. Takoj po prihodu na nove postojanke pa so morali grenadirji že odbiti naval maroških in alžirskih čet, kj so v sodelovanja s številnimi oklopniki skušale razširiti začetne uspehe prejšnjih dni, toda zopet so se ti napadi ob Liriju navzgor prodirajočega sovražnika krvavo zruali ob odpora okiapniškrh grenadirje«.
Naslednje dni so nato izpolnjevali stalni cbrambni boji, pohodi in protisunki. Boji za Pontecorvo so dne 20. maja prinesli polku novo težko nalogo. Dobil je povelje, da zadrži iz Esperije proti seve roža padu napredujoči sovražnikov oklopniški klin. Polkovnik Nage! je spoznal, da hoče nasprotnik vdreti cb stika-Iišču dveh divizij in pričeti tamkaj obširno obkoljevanje. V izredno težkih bojih so oklopniški grenadirji, ki jih je podžigal njihov polkovnik, vzdržali novi naval. Obdržali so svoje postojanke tudi še potem, ko so bili obkoljeni od vseh strani, dokler niso v noči na 21. maj dobili povelja za umik. S silovitim napadom je polk prebil obkoljevalni cbroč in se pretolkel do novih lastnih črt ne da bi prepustil sovražniku le en sam kos svojega orožja.
Da sovražniku ni uspel prodor ob stikališču obeh divizij, je tudi zasluga nemških metal-skih baterij. Ko so Nemci spoznali smer sovražnikovega napadalnega klina je ena sama baterija izstrelila 750 strelov na široki črtj napa da jocega nasprotnika. Zato sc je sovražna pehota naglo umaknila in so se tudi oklopniki skušali v zaščiti umetne megle zateči na varno. Britanci so večkrat poizkušali, da bi z letalskimi napadi izločili nemške minomete iz boja. sovražnikovi letalci pa dobro skritih postojank metal niso mogli odkriti. Komaj so se lovski bombniki izgubili za prvim gciskim hrbtom, so topničarji že odstranili kamuflažo s svojih metal in znova pričeli sipatj ogenj na napadajoče oklopnike.
Uspešna podpora težkega orožja je pomagala tudi nekemu drugemu grenadirskemu polku, da se je lahko upiral sovražnikovim napadom, ko je bil zaradi nekega vdora v sosednem odseku nevarno obkoljen. Ker je vrhu tega še 6eba navalita nanj 8@ cklopnikorv, je postal
njegov položaj nevaren, grenadirji pa so sovražnika le spravili ob tla in uničili nekatere vdrle sile. Položaj sc je razčistil ^cle potem, ko je eden izmed obeh v prvi črti berečih se bataljonov z energičnim napadom razbremenil ostali bataljon in vzpostavil z njim zvezo. Naslednjega dne se je zepet bataljon, ki je izvedel protisunke, zapletel v težke biižinske boje. Čeprav ga je bil sovražnik z juga že obšel, so čete vseeno obdržale svoje postojanke, dokler ni razbremenjeni bataljon dosegel nove bojne črte m od tamkaj z dobro merjenim ognjem omogočil tovarišem odmik. Uspešni potek teh bojev je temeljil na obojestranskem mecfeebcjncm zaupanju bojnih skupin m v brezobzirni izvedbi določenih takt:čnih ukrepov, kj so j;h izvršili izredno odločni častn&i in možje. Brez uspešne podpore težkega orožja po čete svojih postojank najbrže ne bi mogle držati.
Poieg topništva in metal sr> tudi protiletalske baterije zlasti v odseku pri Liriju s presenetljivim ognjem na sovražnikova zbirališča in njegove oklepnike občutno razbremenile gre-nadirje. S posebnim junaštvom in spretnostjo { sc se borili topničarji neke težke protiletalske j baterije pod vodstvom v vojnem poročilu 22. j maja omenjenega nadporočnika Barga. ki so i omogočili umik nekega polka oklopmških gre-1 nadirjev. Kljub osredotočenemu sovražnikove-! mu ognju, ki se je vsipal nanje, sc topničarji vzdržali, uničili iz bližine več britanskih -^don-< nikov in uničili še številno težko pehotno orožje. Požrtvovalno delovanje baterije je omogočilo oklopniškim grenadirjem. da so zasedli nove črte. na katerih so se vsi naslednji napadi krvavo zrušili.
Grenko zdravilo
Angloaraeriška letala so pred nekaj dnevi ponovno napadia sibsko prestolnico Beograd in jo težko bombardirala, še ne-zacefjenc težke rane, ki so j'h povzročila prejšnja bombardiranja so se nanovo odprle in iz novih ran je tekla kri srbskega človeka. Še enkrat je v smrtni grozi zatrepetalo človeško srce iz množice polsnili-jonskega mesta, ko so se nad njim rušili bloki hSš in ko je morje ognja in žvepla požiralo pred seboj vse, kar .je doseglo. Starim ruševinam so sc pridružile nove, tisočerim grobovom so se pridružili novt tisoči; deset in deset tisoči novih b?dmkov, ki so ostali brez svojih dragih in brez krova nad seboj, so napolnili to grozno prizorišče in ustvarjali nemo sliko pekla v najobupnejših barvah.
Beograd, se pretvarja v eno samo ruševino. To srce Balkana se ruši, krha, še nekaj podobnih satanovih akcij in tega srca ne bo več. Toda eno ostaja in bo osialo, to je utrip tega srca, utrip, ki daje življenje in moč, in čim večji napor prestaja srce, tem jačji je njega utrip. Življenjska sila Beograda Je danes močnejša kot kdajkoli poprej; ruševine so pokopale pod seboj vse preostale utvare, ki so še obstajale in odprle še poslednjemu Srbu oči.
Kako gleda danes srbski človek na početja onih, za katere je še nedavno šel prostovoljno v svojo lastno pogubo, nam kaže zlasti naslednji značilni dogodek, ki ga nam .je pravil očividec.
Nemški protiletalski obramhi je uspelo pri zadnjem napadu sestreliti nad samim mestom vec terorističnih bombnikov, iz katerih so odskakovali letalci s padali. Kakšna ironija usode! Narod, ki je nekoč tako nestrpno pričakoval »zavezniške« padalce, jih je kenčno dočakal. Toda prihod teh padalcev .je bil drugačen, kot si je narod nekoč mislil. Zato pa je bil tudi njih sprejem drugačen. Ne s cvetjem in s pesmijo na ustih, ampak z globokim sovraštvom v srcu jih je sprejel srbski narod.
»AnglcžS« so končno prišli, toda ne kot »osvoboditelji«, prišli so kot naročeni morilci in tega niti ne poskušajo tajiti, saj jih je naročil Tito.
V ruševinah jc izginila še poslednja iskra bolezni, ki se ji pravi »anglofilstvo«, zadnji ostanki utopij v srcu srbskega človeka so se pod težo satanske morilske akcije podrlt
Bombardiranje mest, ki v vojaškem pogledu ne pomen i.io ničesar aH pa zelo malo, v nobenem slučaju pa ne toliko, da bi bilo to razlog za takšen moralen padec Angioameričanov, je pripomoglo, da se je srbski narod otrese! še poslednjih sentimentalnosti in utvar in da je danes končno »a pravi poti, da najde samega sebe.
To nam najlepše kaže etično visoko m častno dejanje srbskih vojnih ujetnikov, ki so v nemškem ujetništvu z energično gesto odklonili sprejemanje vseh pošiljk živil, ki jim jih pošiljata angleški in ameriški rdeči križ.
Židovsko mamilo je tokrat odpovedalo, kupiti se narod čojstva in junaštva ni dal. Srbski vojak je v najtežjih trenutkih pokazal, da je solidaren s svojimi brati v domovini v trpljenju kakor tudi v nemem, toda tem strašnejšem odporu do onih, ki so ga hoteli pahniti v smrt. Nič ne pomaga hinavsko zavijanje londonskega radija kakor tudi ne opravičevanje, češ da je biio bombardiranje srbskih mest z Beogradom na čelu izvršeno po nalogu razbojnika Tita in samo radi njega.
Popolnoma zavestno in hladnokrvno je padlo povelje Zidov kova Bamch in Mor-genthau ter njih vernih slug Roosevelta in Churchila, da se bombardira središče Balkana, onepa Balkana, ki je po svoji krvavi, nedavno prestani. Golgoti stopil na pot gradiIne solidarnosti narodov nove Evrope in ki .je v tem trenutku najmir-nejši in najbolj urejen kotiček sicer tako razburkanega Baikana.
Da. Baruch in Morgenthau. sinovi istega Jude. ki je rodil Kaganovioe. Finkelsteine in njih zveste grobarje angleškega in ameriškega ljudstva, židovske plačance, ti so poslali črne zveri v letečih trdnjavah, da neusmiljeno sejejo smrt nad narodom, ki je že doslej žrtoval nad en milijon in pol svojib sinov za tuje interese.
Iz ruševin, zavitih v črni dim. iz strašnega molka tisočer mrtvih, ki jih nobena sila sveta ne more več oživeti, iz nemih stot<"sočev bednikov pa »e dviga v neb« grozen krik: obtožujemo!
Borkm duh ln hrabrost
naših domobrancev
Naš list je minulo sredo, 24. maja, obširno poročal o vrlem zadržanju naših domobrancev o priliki tolovajskega papada na Trebnje. Danes poiiijamo nekoliko značilnih podrobnosti o junaštvih posameznih vojakov, kolikor so prispela o trebanjskem spopadu že natančnejša poročila. Eno izmed teh pravi:
Težko je reči, kateri od naših hrabrih borcev se je v Trebnjem najbolj odlikoval. Vsi so po-kazali izredno borbenost in hladnokrvnost do zadnjega. Zanimivi so posamezni dogodki iz napadalnih in obrambnih borb pri Trebnjem, ko so nekateri fantje dokazali, kako hitro se znajdejo na položajih in kako so v kritičnih trenutkih zanesljivi in odločni.
Tako je domobranec P r h n e skozi vso borbo uporabljal kar tri vrste orožja. Z mitraljezo je sipal smrt med bližajoče se komuniste. Če je opazil potrebo, da prežene bližnjo zasedo, je prijel za minomet in ni odnehal, dokler ni uspel. Pa tudi puške ni zanemarjal. Ko se je vse drugo že preveč ogrelo, mu jc ta dobro služila.
Trdno voljo, da ne odneha do zadnjega, je pokazal J a r o. Čeprav je bil ranjen v bok in glavo, je potem, ko se je zbudil iz nezavesti, vstal in šel takoj na položaj.
Prav tako so fantje pod poveljstvom poreč-n'ka Kralja Ivana, ki so držali položaj ob progi, pokazali, da se zavedajo svoje dolžnosti. Tu so namreč hoteli tolovaji v noči cd 16. na 17. maja neopaženo vdreti v Trebnje. Ker jih je ščitil železniški nasip, so se položajem približali na 15 do 20 metrov. Vendar so j h domobranci gladko odbili. Tu se je zlasti izkazal strojničar L a m p e Avgust.
Komunisti so v sredo. 17. maja, z močnim topovskim ognjem porušili v Trebnjem dve naši utrdbici. Sovražnik je takoj izkoristil priliko in zasedel ta dva razbita bunkerja. Osem naših vojakov pod vodstvom nadporočnika Frankiča je napadlo bunkerja in ju ponovno zasedlo. Pri tem so naši samo nri enem bunkerju pobili 15 komunistov. Moštvo ne more prehvaliti vsestranske skrbi, požrtvovalnosti, hladnokrvnosti in izrednega junaštva, kj jih je nadporočnik Fran-kič pokazal v borbi. Marsikdo mu je hvaležen, da je prav s svojo doslednostjo in nepristransko strogostjo moštvo vzgoji! v disciplini, ki je zdaj mnogim rešila življenje. Nadporočnik je v najhujši borb; hladnokrvno bodril fante, naj vztrajajo.
Pr! izpadu domobrancev iz Trebnjega je nekaj posameznih borcev zašlo v neznanem tere-
nu in bati se je bilo, da so prišli živi v pest tolovajem. Na vso srečo pa se je kljub bahanju
z nasprotne strani lahko ugotovilo, da komunisti niso ujeli niti enega domobranca Vsi pogrešani So se vrnili živi in zdravi, zadnji se je zglasil pri svoji četi nekj domobranec, ki se mu ni posrečilo, da bi se bil prebil skozi tolovaje do gozda, dasi je poskusil proboj z reč-n'mi bombami. Zatekel se je v bližnjo hišo, ušel na podstrešje in se skril za dimnik. Iz svojega skrivališča je poslušal, kako so komunisti kričali nad ljudmi ter jih spraševali, kam so se poskrili domobranci.
Kmalu nato je skriti domobranec zaslišal močno streljanje, ki se je vedno bolj bližalo. Okoli hiše se je začela zmeda, nered in preplašeno tekanje. Že je mislil, da je prišla domobrancem pomoč, ker so se komunisti z vso nagFco um kali iz Trebnjega. Stopi! je iz svojega skrivališča ter dognal, da so napad na tolovaje izvršili skrivači. Ker pa n:So bili dobro organizirani in n so imeli pravega vodstva, so sicer pregnali tolovaje iz Trebnjega, niso pa zasedli trga. marveč so naglo odšli. Komunisti so se čez dve uri vrnili ter zažgali nekaj hiš in barak. Naš domobranec se je ta čas spretno plazil skozi sovražne vrste ter je pri tem lahko ugotovil, da je bilo tolovajsko vodstvo sestavljeno iz Slovencev. Hrvatov in badoljevcev. Večina teh čet je v teku dneva krenila v napad na Mirno peč. Domobranec se je v mraku preplazil skozi tolovajske straže ter dospel do gozda. Od tod je krenil v Novo mesto, kamOT je prispel brez ovir, dasi je moral na poti obiti še več komunističnih zased
Boji pri Hafedršisi
Močnejša izvidnica domobrancev iz Hote-dršice je odšla dne 23. t. m. pregledovat teren proti Javorniku. Pri tem jc odkrila večje tolovajsko taborišče. Bilo je postavljeno v gostem smrečju, tako da ga ni bilo mogoče opaziti in so domobranci naleteli nanj čisto slučajno. Pač pa je tolovajska straža opazila domobrance, toda šele takrat, ko so bili slednji že v neposredni bližini taborišča. Straža je preplašena alarmirala tolovajsko posadko, ki je planila v paničen beg. Tolovaji niso utegnili vzeti s seboj niti orožja niti arhiva. Domobranci so izkoristili zmedo v komunističnih vrstah in bežeče napadli z boka. Pri tem je bilo ubitih 12 tolovajev, zaplenjena pa 1 brzostrelka, 7 pušk, 30 bomb, 8 odej, 1 gramofon in 1 kromatična harmonika. Samo po sebi je umevno, da so domobranci zaplenili tudi mnogo propagandnega materiala
Železni e«&:
Tri kitajske divizije
Tokio, 24. maja. Japonski glavni stan je
objavil v sredo1:
Edinice naše armade v odseku Honan so v tesnem sodelovanju z močnimi edinicami, ki so podvzele nov sunek v južni smeri od odseka Šansi, uničile glavno silo sovražnikovih enot v prvem vojnem pasu ter nadaljevale svoje operacije
Del naših edinic opazuje gibanja sovražnikovih sil. Jakost sovražnikovih sil, ki so bile na istem področju že izolirane, cenijo na približno 3 divizije.
Uspehi, ki so bili doseženi od pričetka sedanjih operacij do 21. maja, so naslednji: Na bojišču smo našteli 34.800 padlih sovražnikovih vojakov, ujetnikov pa je 9400. Sestreljenih je bilo 18 sovražnikovih letal. Vojni plen obsega 206 topov različne vrste, 725 težkih in lahkih strojnic, 11.000 pušk, 108 motornih vozil, 6 lokomotiv jn 123 železniških vagonov.
Naše izgube znašajo 808 mož, ki so padli v bojih.
Tokio, 25. maja. V daljšem poročilu o japonskih operacijah v pokrajini Honan je japonski glavni stan navedel naslednje uspehe japonske ofenzive v času do 21. maja:
V Honanu boreče se čete so v sodelovanju z japonskimi oddelki, ki so prodirali iz šansija proti jugu zadale sovražnim armadam v prvem vojnem okrožju uničujoč, udarec. Uničevalni boji se nadaljujejo.
železni obroč okrog Lojanga postaja vedno ožji. Tam obkoljene čete cenijo na kake tri divizije.
Od pričetka ofenzive pa do 21. maja so Japonci dosegli sledeče uspehe: Na sovražnikovi strani je padlo približno 34.800 ljudi, tol;ko so jih vsaj Japonci lahko našteli. 9400 jih je bilo ujetih, 18 letal je bilo sestreljenih, zaplenjenih pa 206 različnih topov, 725 težkih strojnic, 11.000 pušk, 108 avtomobilov, 6 železniških strojev in 123 vagonov.
Japad pred Tunglsva^som
Šanghaj, 25. maja. Japonsko topništvo je obstreljevalo s severne obale Rumene reke trdnjavo Tunrjkvan na desnem obrežju reke. Tako poroča neki kitajski novinar, ki je bil z drugimi inozemskimi in kitajskimi poročevalci odposlan iz Siama v Yunan.
Izjalovljena ofenziva
Tokio, 25. maja. Kitajska ofenziva ob reki Nu ob kitajsko-birmanski meji, ki jo nasprotniki tako zelo propagirajo in katere domnevno uspešni potek poudarjajo predvsem zaradi porazov na honanskem bojišču, si je po zadnjih japonskih poročilih popolnoma izjalovila. Pri prekoračenju Nuja (Salvina) so izgubile čungkinške čete od 11. do 19. maja nad 1500 ljudi. Istočasno se nadaljujejo uničevalni boji proti ostalim Kitajcem na severnem odseku, v tako zva-nem Fukvanu. Skupno je izgubil čungking tamkaj ter ob reki Nu nad 10.000 mož. čeprav imajo Kitajci na razpolago ameriške tanke, jirn nič ne kaže, da bi se ponovno polastili Ledoške ceste. Znano je, da je sovražnik že napovedal skorajšnje združenje svojih sil v bližini Migitkine in Kamainga s četami iz Junana. Japonci so uničili 82 oklepnikov, s čimer so Kitajci izgubili nad polovico vseh svojih oklopnih vozil.
Sovražnikove izgube
Tokio, 25. maja. Tudi ponovni sovražnikovi poizkusi, da bi s protinapadi v južnem odseku indijsko-birmanske meje zabil klin med japonske čete na indijskih tleh ter njihovo zaledje, so po poročilih z bojišča
— Velike isgufoe
propadli. Tako je bila neka brigada 81. za-padnoafriške divizije skupno s tremi brigadami sovražnikove 26. divizije v 4 tednih bojev ob reki Maju deloma uničena, deloma pa potisnjena v gorate predele tega ozemlja. Ker ovira tudi silovito deževje poletnega monsuma premikanje sovražnikovih tankov in letal ter tako otežkoča sovražnikovo oskrbovanje, se njegova protiofenziva že sedaj lahko smatra za izjalovljeno.
Nadalje javljajo, da je na južnem obmejnem odseku v času od 4. februarja do 8. maja padlo 14.800 sovražnih vojakov in častnikov, 875 pa da jih je bilo ujetih. Istočasno so zaplenili Japonci 29 metalcev min, 200 težkih strojnic, 1600 pušk, 49 tankov, 109 oklopnih voz, 827 drugih motornih vozil, 34 topov in 6 protiletalskih topov. Te izgube kažejo, da sta bili dve brigadi skoraj popolnoma uničeni.
Tudi japonska sssrrrnarica je pripravljena
Šangfraj, 25. maja. Tojova nedavna izjava, da je Japonska sedaj bolje oborožena kakor kdajkeli prej, zadeva v polni meri tudi japonsko mornarico, je izjavil zastopnik japonske mornarice kapetan bojnega broda Hatsushima. Čeprav bi sovražnik tvegal še tako obupne podvige, da bi uspešno napadel Japonsko, be vendar ves njegov trud zaman. Japonska mornarica je pripravljena in mu bo prizadejala smrten udarec.
Odločitev pri&oiŠSEfe leto
Tokio, 25. maja. Po mnenju admirala Na-kamure bo na Pacifiku odnosno vzhodnoazijskem bojišču prišlo šele prihodnje leto do odločilnih bojev. Admiral pravi v časopisu »Tokio-šimbun«, da je to leto določeno za priprave. Nasprotnik doslej na Pacifiku še ni mogel izvesti nobene večje in smelejše akcije, temveč vrši vse operacije in ofenzive le z največjo previdnostjo. S tem pa je pridobila Japonska časa za nadaljnje ojačenje svojega oboroževanja in za izgradnjo svojih oporišč in postojank.
- čnngking brez letalcev
Tokio, 25. maja. Neki sestreljeni kitajski letalec je izjavil, da- ima Čungking skupno samo 200 pilotov, od katerih zna dejansko le 80 dobro pilotirati.
Japonci q Wallaceovesn
cbisksi v ČEiOgklugu
Sangbaj, 25. maja. Tukajšnji dobro obveščeni japonski krogi pravijo, da so povzročili Wallaceov obisk v Čungkingu trije glavni vzroki: dejstvo, da Amerika iz raznih vzrokov trenutno ne more ojačiti svoje pomoči Kitajski, novo razmerje med ameriškim in kitajskem dolarjem ter poziv Čungkinga, naj se zaradi ojačenja svoje bojne moči odloči za demokratsko vlado. Edini namen obiska pa bo po mnenju Japoncev ugotovitev dejanske čungkinške bojne sile.
Angleški dolgovi
Stockholm, 25. maja. Dočim je lord Kin-dersley leta 1938. ocenil angleška dobro-imetja v inozemstvu na 3725 milijonov funtov šterlingov, pravi sedaj neka ob priliki proračunskih debat v Londonu izdana Bela knjiga, da je Anglija od svojih inozemskih dobroimetij porabila že 3123 milijonov funtov. Ta vest znova dokazuje, da je Anglija z vojno postala iz upniške države dolžniška država.
Kundmachungen
der Eraahrungsanstalf
Abgabe von Fleisch
Verbraucher bekommen am Samstag, den 27. V. 1944. bei ihren Metzgem je 20 Dg Rindfleisch gegen Abgabe von Abschnitten »No 9, 10, 11, 12 Ma« der, vem SVA in Laibach ausgegebenen, Maigrundlebensmittel-karten.
Bezugsbcrechtigte Verbraucher in den Ge-meinden: D. M. in Polje, Dobrunje, Jcžica und Rudnik bekommen an 27. V. 1944. je 10 Dg Rindfleisch gegen Abgabe des Abschnittes »52 Ma« der Maigrundlebcnsmittelkarte.
Samtliche Metzger haben sich am Freitag. den 26. d. M Punkt 15 Uhr in Stadtischer Schlachlhalle zvvecks Zuteilung vom Fieisch einzufinden.
Abgabe von KartoSeln
Verbraucher in der Stadt Laibach bekommen vom 26. d. M. bis zum 3. Juni je 1 kg Kartoffeln auf den Abschnitt No 31 der Kartoffelkarte bei folgenden Firmen:
Kmetijska družba, Gospodarska zveza, Nabavljalna zadruga železničarjev, Nabav-ljalna zadruga državnih uslužbencev (Vodnikov trg), I. delavsko konzumno društvo in nachstehender Reihenfolge: den 26. Mai Verbraucher mit dem Anfangsbuchstaben A—Č, den 27. Mai vom D—G, den 30. Mai vom H—K, den 31. Mai vom L—O, den 1. Juni vom P—š, den 2. Juni vom T—V, den 3. Juni Z, 2 und Saumige.
Obvestila »Prcvsda«
Prodaja mesa
Potrošniki bodo prejeli v soboto, 27. t. m. pri svojih mesarjih 20 dkg go\>ejega mesa proti odvzemu odrezkov št. 9, 10, 11, 12 Ma« majske živilske nakaznice, izdane od mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani.
Upravičeni potrošniki v občinah: D. M. Polje, Dobrunje, Ježica in Rudnik bodo prejeli 27. t. m. 10 dkg govejega mesa proti odvzemu odrezka »52 Ma« majske živilske nakaznice.
V*i mesarji morajo biti v petek 26. t. m. tečno ob 15. popoldne na mestni klavnici, zaradi dodelitve mesa.
Razdeljevanje krompirja
Potrošniki v mestu Ljubljani bodo dobili od dne 26. maja do 3. junija po 1 kg krompirja na odrezek št. 31 nakaznice za nabavo krompirja pri naslednjih tvrdkah:
Kmetijska družba. Gospodarska zveza, Nabavna zadruga železničarjev, Nabavna zadruga državnih uslužbencev (Vodnikov trg), I. delavsko konzumno društvo.
Red delitve je naslednji: 26. maja potrošniki od črke A—č, 27. maja od D—G, 30. maja od H—K, 31. maja od L—O, dne 1. junija od P—š, 2. junija od T—V, dne 3. junija Z, ž in zamudniki.
Katoliško stališče
proti krmaniara
Bern. 25. maja. List »Liberte« svari s katoliškega stališča pred komunizmom. Pod na-slovorft »Njegovo pravo lice« piše člankar:
»V mnogih inteligenčnih krogih So danes prepričani, da postaja komunizem danes fcro-tak, človeški in celo krščanski. Ustvarjajo se idile, ki nas spominjajo na pastirski prizor pred francosko revolucijo in na Rousseau-jeve solze na pTagu giljotine. Sovjetska Zveza ,se razvija', Stalin je .dober oče', vse to se lepo in dobro čuje, toda v vsem tem leži dvoličnost, ki nas lahko stane zelo drago. Z izjemo nekaterih zunanjih koncesij nimamo niti sence dokaza, da sc Sovjetska zveza odvrača cd svoje poti ali pa pridružuje celo krščanstvu. Komunizem izigrava sicer sedaj karto prostosti in demokracije, toda v rokah ima pri-pravljeno karto nasilja, ki jo bo ob prvi priložnosti izigral.«
BadcglSjev zastopnik v Moskvi
Stockholm, 25. maja. V sredo je dospel, kakor javlja sovjetska agencija »Tass«, diplomatski zastopnik Badoglijevega režima Italije Pietro Quadroni v Moskvo.
GroS Volpi ne sraore v Švico
Bern, 25. maja. Od fašistične republikanske vlade obtoženi, a kasneje oproščeni italijanski gospodarstvenik grof Volpi di Misurata je bil ustavljen ob švicarski meji. Švica mu noče priznati pravice azila.
Velike izgube komunSstov
Beograd, 25. maja. Boljševiške veletolpe, ki So bile prvotno določene, da vdro v Srb j o, se umikajo v paničnem begu proti jugu in severu. V južni Bosni so izgub:le na področju Foče 86 mrtvih in v severni Bosni na področju Tuzle 173 mrtvih in 41 ujetn kov. Število ranjencev je še mnogo večje.
Beograd. 25. maja. 556 mrtvih in 38 ujetnikov so izgubile boljševiške tolpe na Hrvatskem n v Črni gori v enem samem dnevu. Razen tega so izgubile še mnogo orožja kakor tudi večje množine bencina in avtomobilskih pnevmatik.
Komunist"^« izgube v Podrinju
Beograd, 25. maja. Komunistične tolpe so izgubile na zapadnem Balkanu na področju ob Drini v enem dnevu borbe 243 mrtvih ter 93 ujetnikov in prebežnikov. Razen tega so izgubile tudi mnogo orožja.
Američan! izpo^ivafo . Angleže tudi 2z Afceslnije
Stockholm, 25. maja. Angleški strokovni list za afriška gospodarska vprašanja 2>West Africa« poroča ne brez vznemirjenja, da je izdelala severnoameriška »For-eign Economic Administratiou« velike načrte za izkoriščanje Abesinije. V Londonu se boje, da bi postala Abesinija ravnotako gospodarsko odvisna od Zedinjenih držav kakor Liberija. Vodja ustanove je poslal več izkušenih gospodarskih strokovnjakov, rudarskih in gradbenih inženjerjev v Abe-sinijo. Naloga teh ljudi je, da pripravijo Izkoriščanje dežele in ugotove možnost ameriških investicij. Dalje naj izvežbajo mlade Abeslnce tehnično v ameriškem smislu za ravnanje s stroji iz Zedinjenih držav.
Naročite se na romane »Dobre knjige"
Gospodarstvo
Bilanca Poštne hranilnice
Pred 14 dnevi smo iz »Službenega lista« objavili podatke iz bilance Poštne hranilnice za leto 1942. Sedaj objavlja Poštna hranilnica v »Siužbenem listu« še bilanco za preteklo leto.
V	starem poslovanju se posamezne postavke bilance niso v večji meri spremenile. Posojiia po tekočih računih so znašala 45.5 milijona lir (po bilanci za leto 1942. 45.6), postavka lastnih vrednostnih papirjev se je nebistveno zmanjašala na 19.1 milijona lir (19.6), nepremičnine pa so vnešene v nespremenjeni višini 4.16 milijona lir. Le prehodni račun, ki veže staro poslovanje z novim, se je skrčil na 0.77 milijona lir (2.S3). Na pasivni strani bilance so izkazane stare čekovne vloge v znesku 43.9 milijona lir (4S.8), prehodna pasiva z zneskom 3.4 milijona lir (2.5), tekoči račun s centralo pa z zneskom 22.3 milijona lir (20.0).
V	bilanci za novo poslovanje so zabeležene večje spremembe. Bilančna vsota v novem poslovanju se je dvignila od 45.1 na 60.8 milijona lir. Blagajniška sredstva so v novem poslovanju dosegla 41.0 milijona lir (1.4). Odpadla je postavka zaklad-nih bonov, ki je znašala prejšnje le.o 10.2 milijona lir. Prav tako je odpadlo dobro-imetje v tekočem računu pri zavodu Banca d' I ta Ha (prejšnje leto 21.8). Terjatev nasproti poštni direkciji v Ljubljani pa ?e je povečala na 14.5 milijona lir. (6.4). Razna aktiva so zabeležena v skoro nespremenjeni višini 1.2 milijona lir. Končno je na aktivni stran! še aktivna razlika na tečaju lir v nespremenjeni višini 3.8 milijona lir, ki ji stoji nasproti na pasivni strani pasivna razlika na tečaju lir v prav-tako nesoremenjeni višini .4.7 nvlijona lir. Čekovne vlocre so se v teku lanskega leta dvignila od 24.2 na 30.2 milijona lir. odpovedane vloge pa cd 12.6 na 17.3 milijona lir. Prehodni račun, ki veže novo poslovanje s starim, se je, kak^r že omenjeno, skrčil na 0.77 milijona lir (2.93).
Za leto 1943 je izkazana -- v-šini 259.000 T'- Ker pa iz t*—dveh let prenesen —*— .»^v;*«-'- v v'šir>i 563.000 lir (1941.: 207.000, 1S42.: 356 000), izkazuje bilanca končno dobiček v višini 304.000 lir. Poslovni dohodki so znršidi 2.33 milijona l;re. (2.52), od tega aktivne obresti 0.89, provizije 0.30, pristojbine 0.33, in dohodki cd vrednostnih papirjev 0.71 miTjona lir. Najbolj so se zmanjšali dohodki od vrednostnih papirjev, namreč od 1.20 na 0.71 milijona lir, kar je v zvezi z okolnostjo, da je odpadla naložba v za-kladnih bonih in ima hranilnica pretežni del sredstev v gotovini. Plače osebju so znašale lani 2.4 milijona lir (prejšnje leto 2.03), upravni stroški pa 0.15 milijona lir (0.14).	_
GOSPODARSKE VESTI = Iz gorenjskega trgovinskega registra. V gorenjski trgovinski register je bila vpisana tvrdka Pfleiderer v Podnartu, ki ima drevesnico in se bavi z nakupom, pridelavo in prodajo sadja in sadnih izdelkov. Lastnik tvrdke je inž Helmut Pfleiderer.
= Stanje obrti v Nemčiji. Nemška revija »Wirtschaft und Statistik« objavlja najnovejše podatke o stanju obrti v Nemčiji. Približno tri četrtine vseh oseb, zaposlenih v obrti, so lastniki obratov ali pomočniki ali pa vajenci. Niso pa vsi lastniki obrti izučeni mojstri. Po ugotovitvah iz 1. 1939. je imelo takrat v Nemčiji le 45% lastnikov obrti mojstrski izpit, nadaljnjih 32% je imelo le pomočniški izpit, ostali pa niso imeli niti zaključene učne dobe. Ti podatki kažejo, kakšno načelno važnost je pripisati tretji nemški naredbi o organizaciji obrti iz leta 1935., po kateri se zahteva sedaj mojstrski izpit za samostojno izvrševanje obrti in za izučevanje vajencev. To je tem važnejše, ker je v nemški obrti za eno tretjino več vajencev, kakor v industriji, kar velja zlasti za kovinsko stroko, kjer odpade na vsaka dva mojstra odnosno pomočnika po en vajenec.
= Hrvatse-nemški obmejni premet. Kakor smo že krptko poročali, je bil med Nemčijo in Hrvatsko sklenjen dodatni sporazum k pogodbi o malem obmejnem prometu, ki je stopil že v veljavo. V tem sporazumu je med drugim določeno, da sme tvornca stekla v Sv. Križu pri Rogaški S'atini iz bližnjega premogovnika Hum. ki leži na hrvatski strani, dobivati premog in scer brez carine in brez ostalih pristojbin odnosno uvoznih ali uvoznih dovoljenj. Uvoz pa se mora vršiti preko nemške carinarnice v Rogatcu.
— Gospodarske vesti iz Hrvatske. Hrvatski komisar za cene je te dni določ i prodajne cene za radijske sprejemne aparate, in sicer ločeno za posamezne znamke in velikosti. Cene se gibljejo med 25 000 do 120.000 kun. — Hrvatska deželna banka je v preteklem letu zabeležila čisti dobiček 4.7 milijona kun. vendar ho občnem zborn stavi i en predlog, da se za letos opusti izplačilo dividendo. — S posebnim zakonskim dekretom so bile deloma spremenjeni predpisi zakona o neposrednih davkih v pogledu odbitnosti investicijskih postavk. Podjetja, ki so po zakonu dolžna voditi knjige, lahko odpišejo 50% knjižne vrednosti novo zgrajenih tvornic in tvomiških zgradb, strojev, tehničnih in prometnih naprav. Če podjetje zgradi za svoje delavstvo šolska in druga podobna poslopja ali pa stanovanjske hiše in zdravstvene ustanove, tedaj lahko že v prvem letu odpiše 70°/o investiranega zneska.
= Francoska proizvodnja mleka v prahu. V Franciji so šele v teku sedanje vojne pričeli izdelovati mleko v prahu. Proizvodnja se je naglo dvignila in je lani dosegla že 700.000 kg, kar ustreza količini 8.4 milijona litrov mleka. Tudi proizvodnja nadomestkov za jajca je znatno narasla in je lani dosegla količino, ki ustreza 35 milijonom jajc.
= Leteči dolg Velike Britanije. V zadnjem času jc angleški zakladni urad primo ran v rastočem obsegu najemati denar na denarnem trgu. kar je imelo za posledico, da je kratkoročni leteči dolg prekoračil že 5 milijard funtov (po zadnjem izkazu 5.035 milijonov). Tako se je leteči dolg spričo nezadostnih možnosti najemanja dolgoročnih posojil v teku enega leta povečal za 1 milijardo funtov. Pričakovati je. da se bo ta leteči dolg še nadalje dvigal, saj bo treba v tekočem proračunskem letu kriti na denarnem in kapitalnem trgu pri-mankljaj vojnega proračuna v višini 2.83 milijarde funtov.
= Južna Afrika se hoče udeležiti dobička pri prodaji zlata na črni borz?. V Egiptu in v Indiji so v zadnjih mesecih
Kmetovalci, posadite na onsa mesta, kjer seme soinčnic ni skalilo, novo seme, ki ga dobite pri občinskem uradu. Ker je "o seme dobro kaijivo, dajte v eno jnmico 2 do 3 zrna. Sadite tudi čimveč buč med koruzo in solnčnico ter cb robu njiv. Tako boste m=>gli v čim večji meri zadostiti zahtevam naredbe o obvezni =adi'vi oljn h rastlin.
skušali omejiti inflacijske pojave s tem, da so ponudili znatne količne zlata prebivalstvu, s čemer noj bi se absorbirala odvečna kupna moč. Anglija je to zlato oddala po ceni, ki je približno za 100 o višja od oficieine nakupne cene v Ane;iji in Južni Afriki. Zaradi tega i - na al spor med Anglijo in Južno Afriko. V Južni Afriki morajo proizvajalci zla,a vso svojo proizvodnjo po uradni ceni prodati južnoafriški novčanični banki, k: ziaio zopet odda angleški zakladni ba> ki	i c-.nL
Sedaj zahteva Južna Afrika V ;<!::;i udeležbo na dobičku pri prodaji zlata po višji ceni ali pa. povišanje odkupne cene, kar bi pomenilo devalvacijo . . '--k?ga funta. Kakor poročajo ?o v teku podajanja med južnoafriško in britsl:o v o. kj pie-do za tem, da dobi Južna A del dobička cd prod-je z'a Egiptu po višjih cen:;h. 7 v načelu osvojila to stalne pogajanja še za njc-co' o p nje. Predsednik južnoafriške vlade Smutg smatra, da Anglija s prodajo zlata vBg ptu in Indiji po višji ceni oficiehio priznava črno borzo za zlsio. Če pa :e zlito pa
ka primeren v Irdiji in :a vlada je ■ - ' } ced i j
črn i t: va ja-
viš ji ceni prodaja na : ni mora Južna Afrika imeti o ren dobiček.
ho-7
tedaj roime-
Kove accer£.- ke * nevte&leeea
Lizbona. 25. maja. V nevtralnih krofih obstoja bojazen, da se bo še poveva! t;s : Zedinjenih držav na male di/\:ve, i i b r ljene, da se odpovedo svoji nevtra ne.sti v prihodnjih tednih. S posebnim nemirom so sprejeli na znanje sporo* :a lov. r.skC2a dnevnika »Dail Maila«. di je generalni : Z i> njenih držav pod vodstv- m cenc~-Pi . . .' a zahteval ostrejši postopek proti ne " V okcici generala Marshalla, so mne-n c.a so metode državnega departementa »~r č p-e-vidne«. Vsekakor so dosedanji uspehi različnih akcij držsvneja tajnika. Hulla proti nev-tralcem razočarali odločujoče o- >n i generalnega štaba, ki izjavljajo, d	'*r manjših držav kakor n. pr. Svečke ' ' z • m-Ijen z radikalnejšimi sredstvi Nevtralne države se morajo pridružiti strnjeno blokadnl fronti zaveznikov in če tega n ■ ;r.t, j .a bo pač treba kaznovati s r-nmcnvmi »k-vaškimi ukrep'«. Nevtralnost je no mnenju generalnega štaba Zedinje: :h c/žav danes !e -'s »prazna kretnja«, ki je V.a-. :<;n ne n, pedal.
Stavka - .
Stockholm, 25. maja. »United Press c * -roča, da je pričelo te dni stavkati več ko 15.000 delavcev na žagah v ameriških državah Oregon in Wsshington, ker ameriški vojni delovni svet ni hotel pristati na zvišanje plač. Stavka je prisilila 50 žag v bližini Portianda, Seatlea in Tacona, da so ustavile obrat. .
BiliSevff-
*
c po-u ve-
■nega
stavke v :
Ankara, 25. maja. Po vesteh r<' -ročevalske službe se je prišel' v i . liko stavkovno gibanje. Zaje itev s-.a gibanja je sledila šele s prisilnimi i-krepi, s katerimi so bile vse državne in za?.e> e r r■?-niče z delavstvom vred podrejene vojas dm oblastem. Gospodarsko ministrstvo je objavilo, da je delavstvo z 18. majem prišlo spet na delo.
O priliki desetdnevnega potovanja skozi južni Iran v smeri proti Širasu se šah v Isfalianu ni nič ustavil, medtem ko mu je — kakor uradno poročajo — prebivalstvo' v ostn';h mestih prirejalo lepe sprejeme. Šele na ponovne interpelacije v parlamentu je vlada pojasnila stanje v Isfahanu. Pojasnila so bila dana na tajni seji.
Vlada je postavila v parlamentu vprašanje zaupnice. Od 90 navzočih poslancev je glasovalo za vlado 73 poslancev, ker so nemiri v Isfahanu medtem ponehali. O vzTolr.h stavkovnega gibanja pa javnost ni bila obveščena.
V zadnjih mesecih pred novo žete:jo je imelo gosto naseljeno prebivalstvo province Isfahan resne težave s prehrano. Ponovno ni moglo kupiti po več dni nobenega kruha. Kljub vsem ukrepom je draginja narae :. Z;nv. - e po zvišanju plač so povzročile nove nemire, ki so jih sovjetski agenti pospeševali. Njih delovanje je bilo opaziti zlasti na industrijskem področja Isfahana, pa tudi na petrolcjskcm področju Abadana.
Obnova fiiŽ2?!fs ozemelj
Tokio, 25. maja. Dr. Helmut "Wholthat, ki vodi nemško gospodarsko odpos3 nstvo po južnih japonskih ozemljih, je poročevalcu agencije Domej izrazil sv.' : presenečenje in svoje občudovanje spr lo n.a loga razvoja, ki je bil dosežen pri o' novi južnih ozemelj. Dejal je. da se je o ebno prepričal, da vladata v teh krc-om popo-len mir in red. Zlasti je nap: vilo nanj močan vtis spontano sodelovanje domačega prebivalstva na Mai ji in Javi z japonskimi komisarii. Dr. Wch1.tbat -e zaključil, da mu je 40dnevno potovanje dalo povod za velika pričakovanja glede nadaljnjega razvoja jeponskih južnih ozemelj.
Pionirski	sr^s-ns
angleški letali
Berlin, 23. maja. V sredozemskem področju je uspelo posadkam več nemških pristajalnih pionirskih čolnov, da so od štirih napadajočih anglešk:h dvomotornih bojnih letal sestrelili dve letali. Neko tretje letalo, ki so ga pionirji zelo poškodovali, je moralo pristati na Kreti.
Zaplemba	upcrmksv
Službeni list šefa pokrajinske unrave v Ljubljani z dne 24. maja 1. 1944, objavlja odločbo o zaplembi imovine upornikov inž. Tepine Pavle in njegove matere Tepine Pavle, stanujočih nazadnje v Ljubljani, Verstovškova ulica 9/IL
*	Redek delovni jubilej. V Obemeukirch-nu delata brata 69ielni Mihael ji 72letni Franc Pamer že 50 let pri istem stavbnem podjetju. Ob 50letnici sta bila od oblasti in podjetja primerno počaščena.
v Pri žetvi v Franciji bedo letos pomagali mladeniči med 16. in 19. letom, tako poročajo iz Vichyja. Služba bo trajala 3 mesece.
*	Muzej za kostume v Panzu. Mestni
svet v Panzu proučuje načrt muzeja za kostume. Muzej naj b' vzdrževal tudi stalno razstavo oblačil in lišpa. Za osnovo bo rabila muzeju zbirka oblek Mauriceja Letos ja, katere je mož zb ral trideset let. Za novo ustanovo vlada posebno živo zanimanje v krogih francoskih tekstilnih indu-strijcev, ki bi s stalno razstavo imeli dovolj priložnosti, da pokažejo svetu svoje novosti.
Ii £ .v^Mfane
u— Nova grob°va. Za vedno je zapu. stil svojce kiojač g. Ivan Puc. Za njim žaluje žena z otroki in drugim sorodstvom. K večnemu počitku bodo rajnega spremili v petek ob 15. iz kapele sv Janeza na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — V visoki starosti 77 let je dotrpela ga. Marija Novak. Na zadnji noti io bodo spremili v petek ob 16. iz hiše žalost: na pokopališče v Notranjih goricah. — Pokojnim naj bo ohranjen lep sporna;, nji-covim svojcem pa izrekamo- naše iskreno oožalje!
T°p!o priznanje zvesti službi :-n plemenitemu delu je bilo izkazano v torek popolon.?, ko je nastopil svojo zadnjo pot upokojeni višji deželnosedni svetnik g. Oton Vid'c. Pogreba so se udeležili številni predstavniki naših pravniških krogov, na čelu jim gg. Rogina in GoUa. upokojeni in sf.lr.nj- predsednik apelae*jskega sodišča, več proferorjev univerze, številni uradniki, duhovniki, mnogo dam, pa tudi več sirot, za katere je pokojni Vdlc tako zgl -'.no skrbel. Društvo za otroško varstvo sta zr. stopala blagajn'k E. Jr-sin in tajnik dr. K rejči, k^ je prsd molilnico na ža-ah s prisrčnimi besedami orisal pokoj-nT.cve zasluge in se pletetno poslovil od zglednega predsednika in generalnega varuha.
u— P-^ka. V nedeljo 21. t. m. sta se
v stoli* ici poročila g. Martin žitnik, pir-sestnk in gostilničar v Ljubljani, in gdč. Josipina Nadlučnik, dolgo^tna delavka v drlavslro-strokovnih organizacijah. Poročil ju -"e stolni župnik g. dr. Tomaž Klinar. čestitamo!
u— Ljubljanski rojaki! Pripravite star. papir za Slovenski Rdeči križ. V petek 26. ;n " r: oboi o maja ga bo pobirala šolska mladina od IvSe do hiše.
v— Vsi tisti, ki so bili sprejeti h go-spodarski policiji za Jadransko Primorje, naj se javijo v soboto dne 27. t. m. do-^"•lo-ne. v primeru alarma pa popoldne na ekspozituri poveljstva slovenskega varnostnega zbo"a v Ljubljani.
u— Po nakaznice za tcluak za me^ec !:*nij naj pridejo trafikanti v mestni pre-•'••rrbovalni urad v II. nadstropju palače 'Pita. tako da pridejo na vrsto 26. maja :raf kanti z začetnicami A do H, 27. maja z začetnicami J do L, ?0. maja z začetnl-""!;■■ ?vt do R in 31. maja z začetnicami S do ž;.
u— Brivsko frifcerSke obratovalnice bodo
na binkoštno nedeljo odprte od 7.—12. ure, na binkočini ponedeljek pa ves dan zaprte, na kar opozarjamo cenj. občinstvo in članstvo. — Združenje brivcev in frz. u— Za sprejemne izpite v I. razred g'm-. ki bodo v drugi polovici junija, priredimo poseben štirinajstdnevni pripravljalni tečaj, ki prične prve dni junija. In-form?rije. vpisovanje dnevno: Specialne inStrukcije za srednje šole, Kongresni trg 2.
u— Za birmo se priporoča fotoatelje »Justi« nasproti nebotičnika. Odprto ves dan, izdelava prvovrstna.
u—• Vrt gostilne LOvSin je otvorjen tn nudi gostom prijetno domačnost.
u—	za sprejemne izpite v I. razred
gimr.^z:je pričnemo dne 1. junija. Vpisovanje in informacije dnevno od 9. do 12. in od 14. do 17. ure. Učni zavod >-Korepeti-torij«, Mestni trg 171.
u— Urban je zaščitnik nagih vinogradov, zato naši gorniki vsako leto pozorno pričakujejo, kakšno vreme nam prinese. Včeraj je godova! in lahko rečemo, da se je najbolje izkazal. Po zadnjem deževju jn vetrovnem vremenu se nam je včeraj zasmejal krasen, jasen in sončen dan. i Zjutraj je bilo sicer še hladno, čez dan pa se je ozračje ogrelo. Dolenjci pravijo: Urbanovo sonce :n Vidov dež — prav dobre-
ga leta upati smeš. Dolenjski vinogradniki so pa tudi prepričani o naslednjem: kakor češnje, tako grozdje* Ker letos češnje izredno lepo obetajo, bi se torej lahko nadejali tudi dobre vinske letine, ki pa b1. b la čez kar tretja zapovrstjo. Vprašanje je samo, kako se bodo letoš naši vinogradniki borili zoper trsrne bolezni, ako poleti nastopi deževje ali kaka druga vremenska nevšečnost.
u—- Binkošti, praznik pomladi je prišel. Gozdovi se košatijo v bujnem zelenju, vrtovi in travniki v bujnem pisanem cvetju. Ven, ven, v živo naravo, v planine in lepe kraje bi se nam hotelo. Ako hočete hoditi vsaj v duhu po sončni Dolenjski ob pesmi slovenski pohitite v pestro Belo Krajino — starih šeg domovno, kupite in berite dr. Ogrina knjigo »Tam dol na Dolenjskem«. Stane 26 in 35 lir, a naklada že pohaja.
u— v petek 26. in v soboto 27. maja bo obiskala šolska mladina sleherno ljubljansko hišo in družino, da prevzame papir za Slovenski Rdeči križ. Naj ne bo nikogar, ki bi ne daroval papirja.
u— Za dezinfekcijo ust in grla uporabljajte pastile Menthoform. Dobite v vsaki lekarni.
bole
Za tomboLski dobitek objavljamo naslednje številke:
29	1 «		24	35 |
67	31	5	3	83
Ce razporedimo vse do sedaj izžrebane številke v razpredelnico, dobimo naslednjo sliko;
'itoSa
Železničarski zbor je bil sklican v Dravogradu. Prezident dr. Zehman iz Beljaka je poveličeval odgovornosti polno službo železničarjev na Spodnjem štajerskem. Po-sebno zaslužnim železničarjem je razdelil odlikovanja. Zaključno besedo je imel višji svetnik Malleg iz Maribora.
Vojaške vesti. Major Schmidt, odlikovan z v teškim križcem, ki se je zadnji čas mudil na dopustu v Velikovcu. je predaval v železni Kaplji, Hinjah, Gribljah in Mežici. Opisoval je vtise nemških vojakov z vzhodne fronte. — Z železnim križcem IT. stopnje je b'l odlikovan pripadnik SS Karel Peternuš iz Kranja.
V Mežicj so bili na svečanosti krajevne skupne odlikovani: krajevni skupinski vodja Jožef Matuschka, krajevni in obratni načelnik Friedl Stoppar in krajevna ženska voditeljica Rezi V/erhonigg. Okrajni vodja Grum iz Velikovca jim je 5z~očil odlikovanja, katera jim je podelil Fiihrer za posebne zasluge.
»W&Ilenste:nov tabor« je bil v sredo 24. t. m. uprizorjen v Celovcu na prostem. Podobna predstava je bila pred dnevi na Napoleonovem travniku v Beljaku, kjer se je zbralo nad 10.000 gledalcev. Celovška, uprizoritev na prostem je bila še mogočnejša. Sodelovali so v velikem številu bojevniki raznih edine. Glavne vloge pa so igrali člani celovškega gledališča. Vsega, skupaj je bilo 350 sodelujočih, med njimi gledališki balet in brambovska godba. Včeraj, v četrtek so predstavo ponovili.
Iz celovškega gledališča. Upravnik dr. W-lly Meyer-Fiirst je pridobil generalnega glasbenega ravnatelja Helmuta Schna-ckenburga 5z Bremena za več let kot glasbenega višjega vodjo celovškega gledališča .
Na Preval ju so ustanovili družino gledaliških prostovoljcev, ki se ie predstavila s kmečko veseloigro »Grešna vas«. Prireditev je vodi! Jožef Schjntter. Igralci so želi mnogo priznanja.
Umrli So v Celovcu t 79 letni izdelovalec škstel Josef Miiller, 46 letna drvarjeva žena Ana Slanovec in 73 letni rentnik Jcžef P„auchnig.
S if^l^lc^a
Odlikovane matere. V nedeljo dopoldne je bila v Gradcu veFka materinska svečanost. Gauleiter dr. Ueberrether je povabil v Gradec 60 mater, starejših in mlajših žena, ki so narodu darovale 6, 8, 12 ali celo več otrok in so v tei vojni izgubile moža ali sina. Po glasbenem uvodu in nagovoru je dr. Ueberre ther razdel:l zaslužne križce.
O treh letih obnove na Spodnjem štajerskem je prinesel daljše poročilo »Vol-kiseher Beobachter« od 23. t. m. Poročilo je napisal všji gospodarski svetnik dr. Franz iz Maribora.
Premestitev. Okrajni uradni vodja Kern se je te dni poslovil od delovno-politične. ga urada v Mariboru, ker mu je poverjeno vodstvo enakega urada v Celju. Na pcslo-Vlnem večeru mu je b?'la izrečena oljnata slika iz mariborske okolice. Za Rdeči križ so zbrali 550 mark.
Z železnim križcem I. stopnje so b 11 odlikovani nadperočnik Franc Konig, poročnik Fric Skoberne, naddesetnik Ernest Zagcričnik in vojak Franc Kandušer, vsi iz Celja, z železnm križcem II. stopnje pa desetnik Anton Novak 'iz Šmarja, Franc
Nadaljnje številke, potrebne za tombol-ski dobitek, bodo objavljene jutri, v soboto in na binkoštno nedeljo. Ta dan bo žrebanje končano in v torek 30. t. m. bomo začeli deliti dobitke ljudske knjižne tombole v pisarni oddelka za tombolo, Ljubljana, Gradišče št. 2, po naslednjem redu:
v torek in sredo, 30. in 31. maja dobitke za dvojke,
v četrtek, 1. junija, dobtke za trojke, v petek, 2. junija, dobitke za četverke, v soboto, 3. junija, dobitke za petor^ce, in v nedeljo, 4. junija ob 10. uri dobitke za tombolo.
Od torka do sobote boste dvigali dobitke od 8.—12. in od 15.—18. ure. V nedeljo, 4. junip, naj bodo zbrani vsi, ki so zadeli tombolo, točno ob 10. uri dopoldne, da bo vsak dobitnik sam žrebal za denarni znesek 500 do 5000 lir. Istočasno bomo delili tombolske dobtke. če kdo slučajno ne bo navzoč, bo žrebal zanj član pisarne. Vse podrobnosti glede žrebanja bomo še objavili.
Pri dvigu vsakega dobitka je treba predložiti t»mbolsko tablico.
Dobitkov bo pripravljenih točno tolko, kolikor je zadetkov in bodo dobitnikom na razpolago do 30. junija t. 1.
Objava številk v četrtek je žal izostala zaradi izrednih okoliščin, kar naj občinstvo blagovoli oprostiti. Bo vse v redu do nedelje, ko bodo objavljene zadnje številke za tombolo.
Terbovc iz Rogaške Slatine, višji grena-dir Vinko Kos z Velike Pirešice in vojak Martin Kumer iz Šoštanja. Iz krajevne skupine na Teharju je 12 odlikovancev z železnim križcem n. stopnje: Karel Ko-run, Karel Haberl. Jožef in Ervin 2vižaj, Albin Koželj, Ladislav Komar, Stanislav Jošt, Rihard Ulaga, Viljem Haberl, Fric žaher in Jožef Guček.
Dvanajsti otrok se je rodil zakoncema Janezu in Tereziji Kaiserju v Rušah. Kai-ser je blokovni vodja krajevne skupine.
Nesreča v gozdu. 43 letni Rihard R a t h od Sv. Treh kraljev, občina Marenberg, je bil pri delu v gozdu zadet od padajočega drevesa in ima zdrobljen prsni koš. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico.
Huda posledica eksplozije. V celjski okolici se je igral 12 letni Anton Selič z neko tujo ročno granato, ki jo je prešnji dan našel blizu domače hiše. Granata je eksplodirala in je deček obležal mrtev. Njegova 43 letna mati Uršula, ki je bila v hiši, je ranjena na obeh nogah in na levem kolku, piav tako je hudo poškodova-
Peska in vode za gašenje hišnih požarov ni nikoli zadosti. Peska v vrečicah s približno 5 kg vsebine naj bo na stopniščih, ob stanovanjskih pragih pripravljeno toliko, da prideta na vsak srednji stanovanjski ali poslovni prostor po 2 vrečici. Poleg tega naj Iw> za cela stnpnišSa pripravljen še večji zaboj peska z lopato ln manjšo lopatico. Veder za vodo naj pripravi vsako gospodinjstvo vsaj 1 do 2 tako, da je mogoče napraviti čim daljšo verigo (to je podaljšanje vedra iz rok v roke) od kraja, kjer se nahaja voda, do požarišča.
na njegova 8 letna sestrica Brna. Ranjen-ki sta bili prepeljani v celjsko bolnišnico. Tudi hiša je precej poškodovana.
Iz Trsta
	2	3		5			8		
11	12					17	18		20
21	22	23	24		26			29	30
31	82			35	36			39	40
41	42	43	44		46	47	48	49	50
51								59	
	62	63			66	67		69	70
	72		74	75	76	77	78		
lana		83	84	85 jS6			88		90
Prijava delavcev in uradnikov, starih nad 18 let. Delovni urad Vrhovnega Komisarja za operacijsko področje Jadransko Primorje objavlja, da so dolžna vodstva podjetij pr-javiti vse delavce in uradnike, stare nad 18 let, ki bivajo v pokrajinah Videm, Gorica, Trst, Kvarner ter Istra. Zadevno prijavo so dolžna predložiti industrijska podjetja in podjetja splošne koristnosti, kakor električna, pl nska, vodovodna, tramvajska, transportna podjetja, nadalje oddelki, ki skrbijo za mestno čistočo, javne bolnišnice, mlini ter tvornice konzerv vseh vrst, obrati, ki so namenjeni izb;ri sviloprejk. Prijavo je treba predložiti do 31. maja 1944. pri Delovnem uradu nemškega svetovalca one pokrajine, kjer imajo navedeni obrati svoj sedež.
Novo urejeno razdeljevanje rib. Vodstvo deželnega gospodarskega urada v Trstu sporoča, da je na novo urejeno do-bavljanje, oddajanje in razdeljevanje rib. V smislu nove ured tve imajo vse ribolovne motorne jadrnice oddati nalovljcne ribi v zbiralnicah v Trstu, Gradežu, Tržiču. Kopru, Izoli, Piranu, Umagu in Novem Gradu. Ta ureditev velja tudi za vse motorne jadrnice, ki niso sicer vpisane v omenjenih okrajih, ki pa prejemajo pogonsko sredstvo pri deželnem gospodarskem uradu v Trstu in Piranu.
Podpiranje pomoči potrebnih tržaških slojev. V letošnjem aprilu je podporni urad tržaške občine stalno podpiral 4260 družin in sicer 3535 družin z denarnimi prispevki, 725 gospodinjstev pa z živili. Razen tega je prejelo 1000 ljudi enkratna denarno podporo. Skupni podporni izdatki so znašali v aprilu 885.000 lir.
Tržaški Nemci praznujejo materinski dan. V tržaškem Nemškem domu so se zbrali člani nemške kolonije k svečani proslavi materinskega dne. Spominski nagovor je imel krajevni skupnskj vodja konzul dr. Pausch. Na sporedu so bile tudi pevske točke.
81 letna starka padla s tramvaja in umrla. 81 letna Božidara P er D'Angeli, ki stanuje v ulici Cellini 3, je hotela stopiti na tramvaj proge št. 1. Pri tem jo je odrinil nekdo od potnikov. Uboga starka jc priletela na tla in obležala nezavestna s smrtonosnimi poškodbami. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer pa je po štirih uiali izdihnila.
železniška nesreča na kolodvoru C. Mar-zio pred sodiščem. V noči na 22. april 1943 se je pripetila na tržaškem kolodvoru C. Marzio usodna železniška nesreča. Tovorni vlak št. 2447 z 29 vozovi je pridrvel z Op-čin, ne da bi se mogel ustaviti na postajališčih v Verdeli in na Rocolu. Na postaji C. Marzio je vlak iztiril, zavozil v bližnji zid in v čakalnico, kjer je bil ubit vojak Rok Chioditti, dočim je bilo več drugih potnikov huje in laže ranjenih. V zvezi s to železniško nesrečo je bil aretiran strojevodja Peter Minchiante, ki se je moral te dni zagovarjati pred pristojnim tržaškim sodiščem. Zaslišanih je bilo več prič ter izvedenec ing. Roman. Pričevanja in stro-kovnjakova izpovedba so razbremenila obtoženca, ki ga je sodišče zaradi tega oprostilo.
Iz Gorics
Svečanost pri nemškem svetovalen. V Gorici je bila svečana posvetitev sprejemne dvorane nemškega svetovalca. Nemški državljani, ki bivajo v Gorici, so bili povabljeni k tej svečanost", pri kateri je sodelovala tudi vojaška godba. Ob tej priliki je imel nemški svetovalec na zbrane goste nagovor.
Prepovedana vožnja s kolesi. Z goriške prefekture objavljajo odredbo, po kateri je civilnemu prebivalstvu v Gor ški pokrajini prepovedana vožnja s kolesi od 20.30 pa do konca policijske ure. Kršilci bodo ovadeni sodni oblasti. Odredba je stopila takoj v veljavo.
Dogon živine. Pokrajinski živinorejski urad v Gorici opozarja, da bo dogon živine dne 6. junija v Moši, dne 7. junija v Gorici, dne 13 junija v Krminu, dne 14. junija v Gorici, dne 20. jun'ja v Romansu, dne 21. junija v Gorici, dne 27. jun ja v Fari in dne 28. junija v Gorici.
Policijska ura v Anhovem. Goriški pre-fekt je izdal odiedbo, s katero je določena policijska ura v Anhovem od 21. do 5.
Smrtna nesreča zaradi izstrelka pri Anhovem. 78 letna kmetica Mari ja Medved-šček iz okolice Anhovega je šla nab rat v gozd suho vejevje. Pri tem je stopila na izstrelek, ki ga ni opazila in ki je ležal v travi. Bila je mina. ki je eksplod rala. številni drobci so ranili nesrečno starko
na obeh nogah in tudi po ostalem delu telesa. Prvo pomoč so ji nudili v ambulanti anhovske cementarne, na kar so jo prepeljali v goriško bodnišnico, kjer pa je uboga starka umrla zaradi usodnih posledic
dobljenih ran.
Nesreča s samokresom. Pri čiščenju samokresa se je pripetila v Gorici nesreča, čistilcu se je po nesrečnem naključju spro-ž 1 samokres. Strel je zadel 21 letnega Antona Prezlja iz Ljubljane, ki se zdravi v goriški bolnišnici.
Iz Postojne
Obisk jame za binkoštne praznike. Kakor doznavamo, bo postojnska jama za binkoštne praznike odprta za občinstvo. Postojnčani pričakujejo velik obisk.
Meteornem
M___|__„_||||	,1, n | II— -——'
KOLEDAR: Petek, 26. maja: F lip Nerij.
DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Matica: Indijski nagrobni spomenik.
Kino Sloga: Kora Terrv.
Kino Union: Ln flagianti.
Kino Moste: Vestnost graničarja.
DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Krnet, Ciril-Metodova cesta 43, Trnkoczy ded., Mestni trg 4, Ustar, šelenburgova ulica 7.
ZATEMNITEV je strogo obvezna od 21.30 do 4.30.
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
Uprava drž. gledališč naproša starše, da k opernim in dramskim predstavam ne jemljejo otrok. Otrokom do 12. leta bo dostop k predstavam razen k mladinskim, zabra-njen.
DRAMA
Petek, 26. maja: Zaprto. Sobota, 27. maja: 18. Doaa Diana. Premiera. Red I.
*
Opozarjamo na premiero Moretove veseloigre v treh dejanjih »Dona Diana«, ki bo jutri, v soboto za red Prvi. Po C. A. We-stovi predelavi in prevodu Jos. Cimperma-na poslovenil Fr. A. Osebe: Don Diego, vladajoči grof v Barceloni — VI. Skrbinšek, Dona Diana, dedna princesa, njegova hči — Razbergerjava, Dona Lavra in Dona Feni-sa, njegovi nečakinji — V. Juvanova in Ukmar-Boltarjeva, Don Cezar, princ iz Ur-gela — Gregorin, Don Louis, princ iz Bear-ne — Bitenc, Don Gaston, princ iz Foxa — Verdonik, Perin, princesin tajnik in zaup-nis — Jan, Floreta, princesina hišna — Pugljeva. Režiser: prof. šest.
OPERA
Petek, 26. maja: Zaprto.
Sobota, 27. maja: 18. Carmen. Red Sobota, •
Georges Rizet: »Carmen«. Opera v štirih dejanjih. Po istoimenski noveli Prosperja Merimeeja napisala Meiihac in Halevey. Prevedla Oton Župančič in Niko štritof. Osebe: Don Jose, narednik — Franci, Esca-millo, torero — Janko, Dancairo in Remen-dado, voditelja tihotapcev — B. in M. San-cin, Morales, narednik — Dolničar, Zuniga, oficir — Lupša, Carmen — Karlovčeva, Micaela, kmečko dekle — Ribičeva, Fras-qu:ta — Kržetova, Mercedes — Poličeva. Dirigent: dr. švara. Režiser: C. Debevec. Koreograf: ing. P. Golovin. Scena: ing. Franz.
Oddajniška skupina Jadransko Frlmorje
RADIO LJUBLJANA
PETEK. 2S. MAJA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 9.00: Jutranji pozdrav, vmes od 7.30 do 7.40: poročila v slovenščini. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 9.10—9.20: Koračnica, napoved sporeda (nem. in slov.). 12.00 do 12.30: Opoldanski koncert 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45 do 14.00: Koncert Malega orkestra, vodi A. Dermelj. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Operna glasba. Radijski orkester vodi D. M. Sijanec. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15 do 17.30: Glasbena medigra. 17.30—18.00: Kmečki trio. 18.45—19.00: Iz našega leposlovja — Lojze Zupane: Velikan Nenasit. 19.00—19.30: Koncert Komornega zbora. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini, napoved sporeda. 19.45—20.00: Glasbena medigra. 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.15: Iz opernega sveta. 21.15 do 22.00: Z Dunaja po svetu. 22.00—22.10: Poročila v nemščini. 22.10—23.00: Glasba za lahko noč.
KULTURNI PREGLED
Glosa o Škerfančevi V. simfoniji
O nov i simfoniji skladatelja L. M. Scerjanca je priobčilo »Jutro« daljšo oceno v številki z dne 17. t. m. Po načelu »Audiatur et a'tera pars« objavljamo danes članek, ki sm0 ga prejeli iz vrst mlade generacije naših glasbenikov.
Ured.
Pustimo ob strani skladateljevo virtuozno Tu"inr», spretnost, znanje: instrumentacijo in harmoniko, skladateljsko »paleto«, ki je pri-r.i Izza časov romantike do tolikih problematičnih veljav.
N':;; zanima nekaj merodajnejšega: kaj je z duhom te simfonije?
Kaj nam novedo nositelj5 vsebine: njene te-m: in teh tem razplet, in kaj njena gradnja?
Skušajmo se z odgovori na ta vprašanja hkrati prllil'žati slutnji prave lepote v umetnini in ločiti slednjo od sanjave sladkobnosti, ki jo ljudje radi smatrajo 72. lepoto.
Vrednotiti umetnico delo s stališča kakrš-n:h koli novotarij je doela brezupna zadeva. In vendar sloni — tudi za umetniško izrojeni-mi, umetniško male pomembnimi deli, kjer je njih tvorec naenkrat ubral sam svoja, nova, nezasiišna pota — neka vrednost. Tembolj, če to pri njem ni le mladostna, po »sodobnem« hlastajoča alira. temveč instinkt, več: zavest organičnega razvoja. Na teh stvareh leži vedno plaha zarja prihodnjosti. — Naravno je, da lesket nenadnega odkritja, »izuma« novih možnosti že po svoji psihološki plati rad zavaja v žonglersko kombinatoriko in eksperimentiranje — kar pomeni smrt umetniške vrednosti dela. Toda luč novih perspektiv ne ugasne ter kot latentna vrednota čaka tvorca po božji volji. ki bo vse to umetniško doživel. — šker-jančeva simfonija ne pozna takih skrbi; njene vrednote morajo torej biti na čisto občeumet-ni&ein polju. Poglejmo!
Kaj nam razodeva njena vsebina, njene teme? Nadomeščajo jih kratki, vznetljivj motivi, ki že po svoji bežni strukturi ne morejo biti nosilci višjih, podrobneje oblikovan h čustev. kaj šele idej ali bogatih človeških doživetij. Za tn jim manjka tistih ostrih obrisov, čistote in plastike velikih tem. ki s svojo linijo in notranjo dramatiko rišejo v srca poslušalcev razgibano epiko simfonije, škerjan-čevi motni v prvem in tretjem stavku so nervozni, afektirani izbruhi, zasnovani predvsem na harmonično-instrumentalr.em občutju; kratki emocijalni sunki, ki komaj za žive že uplah-nejo. Oni vse bolj z barvnimi, s »paleto« slikajo — ket pa snujejo dejanje in inaugurirajo konflikte. — Melodične linije in njih čista, ne z »barvami« zabrisana in zamazana življenjska karakteristika ne pomeni io Škerjancu mnogo. Kantilena v drugem stavku nam impomra le kot virtuozno izpeljana fbskula imitiran h francoskih imnrcsij. Njena linija je vse preveč preračunana na svoj harmonsko-instrumen-talni kcrelat, da bi mogla zadihati iskreno, dobiti kaj scnc in neposredne tople človeške do-živetosti, resničnosti. Vse je za\e<eno z gosto gmoto melizmov in poslušalec se prepušča sladki »lepoti« teh zvokov.
Kako se razpletajo, kako spletajo simfonično dogajanje ti motivi? Preskakujejo iz ene instrumentalne skupine v drugo in se tako kažejo vedno v novi, drugačni razsvetljavi. Trušč pihal, proti koncu že kar mučno vsiljiv, nas vedno znova opozarja na patetične orkestralne parade... Dramatika in rast simfonije sta tukaj izražena z dinamičnimi sredstvi!?? — Toda človek, ki si med tem hrupnim poskakovanjem, naraščanjem in zamiranjem govori samotne Nietzschejeve besede: Velike stvari prihajajo po golobjih nožicah zaman išče usodnega poleta tem, njih figuralnih sprememb, ki iih terjajo nove okolnosti razvijajočega se simfoničnega dogajanja, dejanja; zaman kontra-punktične dramatike dveh, treh tem, ki gredo
vsaka svojo v karakteru njih sam;h začrtano pot in se medsebojno vpl'vajo; zaman išče hrzdanega kontrasta rezko izstopaiečih tem do figurarnih elementov. — Ta valeča se reka akustičnih sladkob mu hromi vsako trezno, kristalno čustvo in misel in ga 'e še muči s svojo pretirano afektiranotjo. »Svet moških diso-nanc. ki se odraža od mehkih, toda jasnih potez »a.dagia«. si ponavlja zaman
Kaj je i gradnjo SVerančcvc simfonije? Ali je slutiti \ niei do'očne konture solidne arhitekture — kako je pravi glasb: sorodna! —. in kakšna je v tej simfonij1 razčlenjenost p<sa-mezn;h skupin; kakšno sožitje je ustvaril skladatelj med svoje vsebino in simfonično formo? — Kjer nič tem.itčno. mclod;čno. oblikovalo ne nosi. ne more biti govora o simfonični gradnji. Vrsta »strasMvh vzletov« pa ni sposobna. da bi postavila kaj višiega od linearne zaporednosti Pač nam lahko »pričara« orkester vse mogoče ... — Same tam se gradijo višje forme, kjer dvignejo teme svojo vse-h;no do arhitektonskih perir>d in se kontra-punkti kot oboki, stebri opirajo ob formalne tematične enote Ustvarja Sc neka optična silhueta renesančnih katedral. — Napačno bi bilo misliti, da nam gre za striktno izvajanje ustaljenih form kot takih: <?!acha. ki nos; v sebi življenjsko resničnost, ifkreno prizadevanje tvorca zanjo in je bogato razčlenjena in oblikovana v svojem iskrenem in misc'nem ustroju — si ustvari zgradbo, kakor jo zahteva njena vsebina Kadar trčimo cb formalno anarhično ali pa uradniško strogo vokvirjeno glasbo, pozanimajmo se za njeno vsebino! — Škerjančeva zgolj za instrumentalno-harmonski učinek nanizana »vsebina« je prešibka, da bi zadostila arhitektonskim simfoničnim zahtevam; na drugi strani pa je spet za skladatelja tuja in nevablji\a misel, da naj bi vezal svojo afek-tirano vznetljivost na kakršne koli hladne, razumsko umerjene, tradicionalne forme. Kakor nam govori prvo dejstvo o nezadostnih du-
hovnih temelj h, tako nam priča drugo o nebrzdanih romantičnih alirah, ki ženejo skladatelja no dekadentnih. za simfonijo nesprejemljivih poteh.
Naj bo zapisana na tem mestu še beseda o romantiki v simfoniji vobče. Vzela ji je urav-novešenost jn jasen pogled, zabrisala kristalno vedrino njene zgradbe in uničila njeno duhovno strukturo: namesto tematičnega dodajanja je prpeljala pisan sejem »glasbene sl:ke« —. Kajti — kakor je v umetnosti notranja moč in oblikovanost čustva oni podzavestni mero-daini kriterij za lepoto de'a. je vendar moč misli, intelekta tista moška roka. ki razvršča, kroti, zavrača.
Škerjančeva simfonija nam ni dala čisto glasbeno nič svoiskega: to ni pomanjkljivost. Prinesla nam pa tudi ni umetniških, človeških vrednot V7 njej in doživetega izraza močnih, obllkovan;h čustev, v njej ni umetniške sile, ki bi krotila romantične nagone po impozant-nem naradiranju s tehniko in priučeno virtuozno nitino.
Niti ne slutnje ažurnega neba nove klasike, ki prihaja.
Niti ne šekspirovske zavesti umetnika, ki drž; dobi zrcalo. Na mestu objektivne, vsečlo-ve:ke. iz akcije tem inaugurirane tragike in njene moške lenote je tu afektirano vzdihovanje Tik pred koncem »simfonije« zadoni črnski ritem v tolkalih in nas končno prepriča o tem, za kaj je skladatelju prav za prav šlo: z vrsto v instrumentelno-harmonične namene kruncipiranih motivov pokazati svojo »paleto«. Izraz v večni borbi za resničnost in askezo svoje umetnosti omahujočega tvorca mu je neznan.	Rok Krm
Zapiski
Dve produkciji gojencev Sole Glasbene
Matice. V ponedeljek in v sredo je priredila šola Glasbene Matice osmo in deveto
javno produkcijo svojih gojencev. Obe prireditvi sta napolnili malo filharmo-nično dvorano. Na prvem večeru so nastopili gojenci in gojenke iz naslednjih šol:
V. Sešek. K. Ogrin, J. Gregorc, Z. Bradač, K. Jeraj. V. Šonc, V. V/istinghausen. H. Seifert M. Bonsack, G. Demšar. Ker je bil naš poročevalec zadržan, se omejujemo samo na registracijo prired:tve. Program devete produkcije je obsegal 21 nastopov s 37 točkami, med temi je bilo 16 učenk in učencev klavirskih šol M. Štrukljeve in Pavle Hrašovčeve, trije violinisti, violinski duo in godalni ansambl iz šole K. Sancina in solopevec iz šole J. Betetta. Na skoraj dve uri trajajoči prireditvi je potemtakem prevladoval klavir, pri čemer je bilo številčno težišče na gojencih in gojenkah šole prof. M. Štrukljeve. Nastopali so gojenci iz pripravljalnih razredov in iz prvih štirih razredov nižje šole. Program je obsegal primerno izbrane skladbe, med katerimi so bile tudi nekatere domače (Škerianc, K. Sancin. M. Sancinova, Tome). V tej vrsti nastopov so vzbujali pokornost nekateri mladi violinisti iz pripravljalnice (Klopčič, iz nižje šole Hubad in Turk). med klavirskimi točkami je bila zanimiva štiriročna točka (Vidojka Seršič, P. Matičič) ter vrsta nastopov iz višjih razredov nižje šole. Posebno je zadovoljil godalni ansambl osmih violinistov s točkami iz Dancla in Handla. Po lepoti glasu in že očitni j«v-ski kulturi se je odlikoval Ladko Korošec, ke je pel Haydnovo »Delitev zemlje«. Tako je prireditev zadovoljila poslušalce in tudi tokrat pokazala, da šola Glasbene Matice z vidnim uspehom nadaljuje svoje že tradicionalno poslanstvo: razširjati in poglabljati glasbeno izobrazbo nešim vokalnim in instrumentalnim združenjem. Vsaka produkcija je v čast šoli in njenemu učitelj-stvu. vsaka dokazuje vedno znova, da prizadevanju šole ustrez^jč tudi dejanski uspehi njenih številnih gojencev.
»JUTRO <£ št. 120
Iz Hrvatske
Nastop ministra za preskrbo razdejanih pokrajin. Pred dnevi je prišel iz Mostarja v Zagreb pred kratkim imenovani minister za preskrbo razdejanih krajev Mehmed Mehičič. Novoimenovani minister je iz ugledne bosanske rodbine in je star 41 let. Pravne nauke je končal v Zagrebu, potem pa je šel k državnemu pravdništvu. Po ustanovitvi NDH je hitro napredoval
Častniški kandidati hrvatske telesne garde se rekrutirajo iz urtaških visokošolcev. Vežha jih neki nemški major. Te dni so imeli manevre, h katerim je prišel tudi Po-glavnik. V nagovoru je naglasil potrebo dobre vojaške izobrazbe intelektualcev, ki naj nekoč postanejo voditelji naroda. Nemškemu majorju se je zahvalil in podčrtal bratstvo orožja med nemškim in hrvatskim narodom. Obenem se je zahvalil inšpektoratu nemške vojske ter njenim zastopni kom na Hrvatskem za dokaze prijateljstva nasproti hrvatski vojski.
Za državnega tajnika v ministrstvu za zdravstvo in socialno politiko je b;l imenovan prof. Aleksander S e i t z , ki je bil istočasno razrešen kot glavni ravnatelj korporacij. Imenovan je bil tudi za državnega tajnika v ministrstvu za poškodovane pokrajine.
Hrvatsko-jaj>onsko društvo bo na pobudo karlovškega župana ustanovljeno tudi v Karlovcu.
Delovno pravo je zdaj na Hrvatskem urejeno. Posamezne panoge gospodarstva morajo skleniti kolektivne pogodbe, ki jih nadzoruje novo ustanovljeni, urad poverjenika za delo. Ta imenuje v obratih z nad 20 delavci svoje zaupnike, ki nadzorujejo delovno razmerje. V vsaki veliki županiji se ustanovi delovno razsodišč^ Najvišja instanca pa je delovni sodni dvor v Zagrebu. Obenem je razširjena pristojnost delovnih inštruktorjev, ki morajo zdaj nadzorovati tudi zdravstvene in higienske razmere po podjetjih.
Prenapolnjena hrvatska mesta. Nekatera hrvatska mesta kažejo v zadnjih letih naravnost ogromen prirastek prebivalstva. Vzroki za to so v različnih krajih različni. Da ne- bi prebivalstvo v mestih naraščalo kakor doslej, je hrvatska vlada podvzela Tiizv.e ukrepe, kajti v mestih močno primanjkuje stanovanj. V vseh večjih krajih hrvatske države se bodo zaradi tega smeli ljudje naseljevati samo s posebnim dovoljenjem pristojne oblasti.
Grozodejstva tolovajev v Slavoni.fi. Pri nekem naknadnem čiščenju slavonskih hrastovih gozdov v bližini Našic so odkrili 14 skupnh grobov, v katerih je bilo zakopanih okrog 250. deloma razmesarjenih trupel. Komunistični tolovaji so vse osebe, ki so se upirale njihovi ^odrešitvi«: po deloma groznem mučenju pomorili in tamkaj zakopali. Poleg tega so našli še več ljudi s streli v tilnik. Po listinah, ki so jih imeli tiumorjenci pri sebi so ugotovili, da so bili to tolovaji, ki so jih njihovi komisarji zaradi neugodnih izjav obsodili na smrt.
Državni tajnik Djord.jevič umorjen. Srbsko notranje ministrstvo je objavilo: Dne 18. maja okoli 2. zjutraj je skupina oboroženih tolovajev v vili dr. Svete Zivkoviča pod Avalo umorila državnega tajnika pri ministrskem predsedstvu Cvetana Djordje-viča. Preiskava je v teku. Storjeni so vsi -.'crepi. da bodo krivci izsledeni in eksem-plarično kaznovani. Srbska vlada je skle-nila, da bo državni tejnik Djordjevič po-kopan z vsemi ča imi na državne stroške.
Umor vojvode Mihajl°viea. Kakor je objavilo notranje ministrstvo v Beogradu, so komunisti umorili četniškega vojvodo Bla-ška Mihajloviča in oddelek njegovih četnikov. Pomor se je izvršil na cesti med Jagodino in čuprijo. Mihajlov-e je bil na glasu kot borec proti boljševizmu,
»Jugoslovanske posadke«. -Donauzei-f::ng.< beleži: Kakor je objavil radio Bej-rut, ki je pod zavezniškim nadzorstvom, v nedavni svoji rumunski oddaj1, so bila pri angleškoameriških terorističnih napadih na Beograd na praznik Vnebohoda razna letala zasedena z > jugoslovanskimi posadkami-. Bržčas so to t-sti »Jugoslovani«, ki jih je Josip Broz-Tito svojčas poslal v angleško-ameriška taborišča za vežbanje v južni Italiji.
Bas^is^fe ma]
ki je ravnokar izšla, prinaša izpod peresa znane italijanske pisateljice MATILDE SEKAO zanimiv roman iz novinarskega življenja
ČBNA REPUBLIKA
(RICCARDO JOANNA) Naročniki DR naj dvignejo novi roman v upravi naših listov 'v Narodni tiskarni, onim pa, ki se jim knjige dostavljajo na dom, se bo tudi majski roman začel takoj dostavljati. Nenaročniki lahko dobe novo knjigo tudi v naši upravi ali pa v kateri koli knjigarni po ceni 17 lir za broširani in 35 lir za vezani, na boljšem papirja tiskani izvod
L Friek:
10
ŠPORT
Razpis
jubilejnega turnirja Hermesa
Razpis nogometnega turnirja o priliki proslave 25-letnice ŽSK Hermesa v dnevih 28. m 29. t. m. pod pokroviteljstvom g. prezidenta div. gen. Rupnika in s častnim predsedstvom gg. poveljnika Slovenskega domobran-stva podpolkovnika Krenerja. vršilca dolžnosti ljubljanskeaa župana, Franja Jančigaja in predsednika Združenja Sloga-Hermes, načelnika Franja Podbregarja.
Tumir se prične v nedeljo, 28. t. m. ob 15. s tekmo: Hermes-Mladika in ob 17. s tekmo Ljubljana-Mars ter nadaljuje v ponedeljek, 29. t. m. ob 15. s tekmo Mladika-Mars ter konča ob 17. s tekmo Ljubijana-Hermes.
Tekmovanje se vrši po pravilih Slovenske nogometne zveze in nogometnih pravil, odobrenih po S. N. Z.
Klubi smejo nastopiti le s svojimi verificiranimi člani.
Igralec, izključen prvi dan. nima pravice nastopa drugi dan.
Zmagovalec turnirja prejme pokal; drugi pokal, tretji pokal, četrti spominsko darilce. Zmagovalec je oni klub, ki si je priboril največje število točk. V primeru enakega števila točk je zmagovalec ono moštvo, ki ima boljši količnik. V primeru, da imata dve moštvi enako število točk in enak količnik, igrata za plasman tekmo 2 X 15 minut. Moštvo, ki zabije prvi gol. je zmagovalec tega srečanja. V primeru neodločenega izida te ponovitve odloči žreb.
Razpisane nagrade prejmejo klubi takoj po zadnji tekmi.
Vsak udeleženec tega tekmovanja (vsak član moštev, rezerve in vodje) prejmejo spominsko darilce prireditelja.
Igra se ob vsakem vremenu. Če bi bilo vreme izredno slabo, se prireditev lahke sporazumno odgodi.
Proteste je vložiti najkasneje 20 minut po končani tekmi z obrazložitvijo in takso v višini Lir 100.—. ki se v primeru ugodne rešitve vrne. V nasprotnem primeru se taksa nakaže S. N. Z. Protest se rešuje takoj; v odbor za proteste imenuje svojega zastopnika S. N. Z.. sodniški odbor ter po enega člana prireditelj kakor tudi vsako sodelujoče moštvo. Protestno razpravo vodi organ Zveze, ki v primeru enakega števila glasov odloči o protestu. Naknadni protesti se ne bodo jemali v pretre9.
Pripravljalni odbor ŽSK Hermesa za proslavo 25-letnice: načelnik: Pušen jak Vladimir
Cefatni spored o praznikih
V proslavo 25-letnice obstoja prireja za Bin-košti ŽSK Hermes velik nogometni turnir, ki bo obsegal nogometne tekme vseh oddelkov in štiri lahkoatletske štafete (dve moški in dve damski).
Podrobni spored proslave je naslednji:
Nedelja. 28. V.: ob 14.: nastop dveh mladinskih moštev, ob 15.: ŽSK Hermes - ŠK Mladika; stafetno tekmovanje dam 4 X 60 m, ob 17.: ŠK Ljubljana - ŠK Mars, v odmora: moška štafeta.
Ponedeljekf 29. V.: ob 14.: tekma rezerv, ob 15.: ŠK Mars - ŠK Mladika, stafetno tekmovanje moških, ob 17.: ŽŠK Hermes - ŠK Liubijana. v odmoru: stafetno tekmovanje dam.
Razdelitev nagrad takoj po tekmah.
MALI OGLASI
Kdor «tte službo plača za *m*o Besedo L —J0, za dri. m prov. takso —dO. » dajanje naslova aU šifro 1» 2.—• Najmanjši iznos za te oglase Je L — Za Senltve m dopisovanja Je plačati aa vsako besedo L 1.—, aa vse druge oglase L —.60 sa besedo. za drž. in prov. takso —.00, ca dajanje naslova ali šifro L S.—. Najmanjši iznos za te oglase Je L 10.—.
Opozorilo!
Cenjene oglaševalce vljudno obveščamo, da bo ogl. odd. »Jutra« sprejemal male oglase za binkoštno številko »Jutra« najkasneje do 10. ure v soboto. Vendar priporočamo vsem cenjenim oglaševalcem, da oddajo male oglase že danes ker ne jamčimo, da bodo v soboto oddani mali oglasi zanesljivo uvrščeni v binkoštno »Jutro«.
GOZDNEGA ČUVAJA upokojenega orožnika ali stražnika, takoj sprejmemo. Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in števila družinskih članov na ogl. odd. Jutra pod »Periferija Ljubljane«.	12656-la
MLAJŠE DEKI.E ki zna tudi pospravljati, iščem k večjemu otroku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošteno dekle«.
12658-la
FRIZERSKO
pomočnico, res dobro moč, sprejmem takoj. — Salon »Ivanka«, Miha Ovsenjak, Dunajska 15.	12705-la
UPOKOJENCA, še zmožnega za čiščenje stavbe, iščem. Plača dobra. Poizve se: Dormiž, Tržaška cesta 11.	la^Ol-la
V nekaj vrstah
V stadionu v Niirnbergu bo v nedeljo 28. t. m. gostovala nogometna reprezentanca Zagreba. Hrvatske nogometaše čaka v tej tekmi še posebno težka naloga, ker so se morali odreči sodelovanju vseh igralcev drž. prvaka Gradjanskega. »Putgerji« bodo ta dan jn še na binkoštni ponedeljek zaposleni na jubilejnem
turnirju Floridsdorfer AC na Dunaju, •
Znano športno društvo iz Maribora Rapid bo slavilo prihodnji mesec 25-letnico obstoja z veitko športno svečanostjo, na kateri bo nastopilo klubevo članstvo obojega spola v 5 različnih športnih panogah, predvsem v lahki atletiki in nogometu. Klubovo vodstvo, pa je prav med pripravami za proslavo izvedelo za bridko izgubo iz lastnih vrst in sicer v osebi dr. Erwina Jettmarja, ki je kot nadporočnik padel na vzhodni fronti. Pokojni dr. Jcttmar se je posebno posvečal širjenju lahke atletike na Spodnjem Štajerskem bil pa jc tudi v ostalih športnih panogah, predvsem v zimskih športih, neutrudljiv delavec za zeleno mizo in na terena.
*
s— Nemške atletinje na delu. V Bonnu so dosegle atletinje na lahkoatletskem tekmovanju tri zavidanja vredne uspehe: Maria Domagala (Dinslaken) je dosegla na progi 80 m čas 11.8 sekund. Dalje je ista tekmovalka zmagala v teku na 100 m v času 12.5 sekund, kar je tudi dober čas. V skoku v daljino je zmagala tudi Domagala s skokom 5,31 m. Ruth Bolinghaus je zmagala v metu krGgle z 11,00 m; v metu diska 35.75 m in metu kopja s 35.10 m Maria
POSTRE2N1CA
poštena in pridna, vajena tudi kuhe. išče službo za ves dan. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena postrežnica«.	12612-1
Službo dobi
GOSPODINJSKO pomočnico spreinft tričlanska družina. Plača dobra. Zglasiti se popoldne. Naslov v oel. odd. Jutra.
12588-1 a
POMOČNIKA
za akordna dela, delavca iti vajenca, spreimem. Kresal, pleskarstvo-slrkarstvo, Tržaška c. 83, tel. 29-23.
126l4-la
POSTREŽNICO vajeno vseh gospodinjskih del, sprejmem za dvakrat tedensko. Zglasiti se med 13. in 14. uro. Hrenova 12, dvorišče.	12608-la
RABLJENE ČEVLJE kupujem in prodajam. Kkvžer. VoSnlakova ul. 4.	12009-6
'm I^UBUANSKI * v KINEMATOGRAFI
KINO MATICA	Telefon 32-41
Drugi del epohalnega filma EŠNA-PURSKI TIGER z istimi igralci in še učinkovitejšim dejanjem
Indijski nagrobni spomenik
Eno najboljših del evropske produkcije Predstave ob: 15., 17. in 19. uri Predprodaja od 10. do 12. ure
KINO SLOGA	TeL 27-30
V ORIGINALU! Veliki varijetejski in revijski film UPE. poln lepote in blesteče elegance, z Mariko Kock v glavni vlogi
KORA TERRY
Po istoimenskem romanu H. C. v. Zo-beltitz-a — Sodelujejo: Josef Sieber, Will Qnadflieg, Will Dohm in drugi odlični umetniki Režija: Georg Jacoby Predstave ob: 16. in 19. uri
KINO UNION
Telefon 22-21
More biti žensk?, dober detektiv? Mlada, častiljubna uradnica detektivske pisarne dobi naročilo, da zasleduje navidezno nezvestega moža. Med zasledovanjem se ji pripeti marsikaj smešnega in zabavnega, dokler je lastni šef ne doni
IN FLAGRANTI
Glavni igralci: Ferdinand Marian, Margot Hielsclier i. t. d.
Predstave ob 16. in 19.15 uri
Staudt in Anne Fcldges sta skočili v višino po 1,45 m.
SK Žabjak. V nedeljo 28. t. m. igTa ob 9.30 I. moštvo s I. moštvom Viča na igrišču Ljubljane. Ob 11. uri pa igra mladina in juniorji. V ponedeljek igrata obe zgoraj imenovani moštvi s SD Iztokom. Vse k-me bodo na igrišču Ljubljane. Vsi in točno! Načelnik.	_
V vsaki veži mora hiti nabit seznam oseb, kj sodelujejo v hišni protiletalski zaščiti (starešina, podstarešina. prostovoljci iiišne zaščite, zdravstvene pomočnice, sli). Zvonec hišnega starešine pri vežnih vratih naj bo vidno označen (rdeče pobarvan ali rdeče obrobljen).
če orodja za hišno aaščito nj mogoče nabaviti, naj ga dajo na razpolago stranke, kolikor ga imajo. To orodje pa naj 1h> označeno, da ne bo zamenjave.
Posebno orodje mora biti pripravljeno za gašenje, posebno zopet za odkopa vanje ruševin.
Deponiji požarnega peska v mestu ni>o igrišča za otroke. Doižncst vsakega je, da otroke, ki razmetav jo požarni pesek, opozori, da se to ne sme delati.
OVALNI STROJ
pogrezljir, Z okroglim čol-ničkom, predvojno blago, ugodao prodam. Novi trgovina., Dunajska cesta 36 (nasproti Gospodarske zve-ze).	12635-6
VISOKE ŠKORNJE št. 43',lepe, prodam. Tr-žaška c. 52.	12632-6
DELNICE pivovarne Union, 4-1 kom., prodam. Sigurna naložitev gotovine! Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delnice« z navedbo cene. 12630-6
BELO OMARO tridelno, prodam. Ogled popoldne. Naslov v ogl. odd. Jutra.	12622-6
ŠIVALNI STROJ svetovne znamke, predvojno blago, pogrezljiv, izvrstno ohranjen, šiva naprej m nazaj, prodam resnemu kupcu. Naslov v ogl. odd. Jutra.	12619-6
HRASTOVE MIZE male, okrogle, s pletenimi stoli ter več navadnih vrtnih mi* m stolov, prodam. Poizve se: Strmi pot 8.
12618-6 NOVE FROTIRKE velike, 16 kom., prodam. Man*«, Stari trg 11/11.
12611-6 KRASNA DARILA za odrasle ali birmance, porcelan-servis m nekaj praktičnih darH, prodam. Naslov v oel. odd. Jutra.
12610-6
KRZNEN PLAŠČ
rjav, za srednjo postavo, nov, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	12607-6
BELO OBLEKICO iz taft svile, za 10—12 letno deklico, prodam. Ger-bičeva 50/1., pri Koleziii.
1259S-6
PSA
samca, mladiča, bernardio-ca, prodam. Nunska u!. 3. Juvan.	12642-6
DAMSKI ČEVLJI kork, sivi, št. 38, naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra.	12643-6
15 kg STARE 2IMF.
tieodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12644-6
PISALNI MIZI, veliki, zelo dobro ohranjeni, primerni za pisarno, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	12645-6
KAVNI SERVIS
in čajni servis, za 6 aJi 12 oseb, češki porcelan, zelo lep, prodam resnemu interesentu. Naslov v ogl. ocd. Jutra.	12646-6
SVILENO OBLEKO damsko, modro, za močnejšo postavo, popolnoma novo, ter nekaj metrov vzor-časte svile, ugodno prodam. »Bežigrad«. Podmil-ščakova 25, podpritl.
12647-6 DVOJE LEPIH DARIL birmanskih, za dcklice, ter moška modra obleka za 18-letnega. naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12649-6
ČEBELE oddam. Naslov v oel. odd. Jutra.	12650-6
LETNO OBLEKO moško, platneno, predvojno blago, skoraj novo, prodam. Cena povolina. Naslov v ogl. odd. Jutra.
12654-6 ČEVELJČKE Jt. 30 bele. nizke, prodam. Gledališka 16, hišnica.
12660-<f
ZA BIRMO:
lepo. ovratno verižico uend-no prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	12661-6
ŽENSKO KOLO dobro ohranjeno, prodani ali zamenjam za protivrednost. Scopoliieva 8/II.. Zg. Šiška.	12665-6
LIKERNI SERVIS krasen, za 6 oseb. in leseno kopalno banjo, prodam. — Poljanska 25. dvorišče.
12667-6 DAMSKE ČFVLJF bele. št. 39. skoraj no«vc. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	12669-6
DAMSKI PLAŠČ svetle barve. lep. prodam. Cena 1700 lir. Ogled samo dopoldne. Naslov v ogl. odd. Jutra.	12670-6
PRODAM: popolnoma novo, črno. svileno obleko za srednjo postavo ; belo oblekico s torbico in turbanom za 10-let.no punčko; 1 par novih usnjenih čevliev št. 35 ; starinsko. dobro ohranjeno av-bo in narodno nošo: ruti in zeleno športno jopico. Naslov v oel. odd. Tutra.
12674-6
ŠIVALNI STROJ
z okroglim čolmčkom. dsm-ske črne <emiš čevlie št. 36—37. plašč za <—6 let-nega otroka, prodam. — OHed pri: Štrukelj. Ce-lovska c 41.	1267S-6
2 USNJENI TOPBICI iepi. primerno birmansko darilo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 126~7-6
BIRMANSKO OBLEKO (rips). novo. za fantka od S—12 ltt. ugodno prodam. 3!eiweisova 48, pritličie, desno.	12689-A
RADIO 5 cevni super, krasna mahagonijeva kaseta, tovarniško nov. mode! 1941. glas in ■.prtiem odlična, ugudno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Futra pod »1?.900<'
126R1-6
OTOMANO
skorai novo, prodam. Na-slov v ogl. odd. Jutra.
PRODAM:
po ugodni ceni 2 para ženskih nizkih čevljev št. 37, 38 ter temnomodro, nošeno žensko volneno letno obleko. Ratajc, Gosposvetska c. 10/1., desno.	12696-6
PRODAM: 1 par otroških rdečih čevljev št. 28. 1 par daimskih rdečih čevliev št. 37. in violino (izdelek po Stradi-variju). Poirve se: Ivan ludež, čevljar, Dunaiska cesta 23.	12694-6
RADIO »ORION« 4 + 1. brezhiben, prodam. — Vodovodna C. 15. 12693-6
PISALNI STROJ portab!, tovarniško nov. prodam. Ogled od 10. do 12. m od 15. do 17. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra.
12692-6 DAMSKE ČEVLJE, visoke, črne, št. 38. predvojno blago, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
12700-6
PEGE IN LIŠAJ
Vam zanesljivo odstrani Alba krema. — Drogeriia Kane, Židovska ulica 1.
121S8-6
MRČFS IN GOLAZEN: uši, stenice, bolhe, ščurke, molje, miši, podgane, voluharje in bramorje zanes-lirvo pokončate s strupom, ki ga dobite v drogeriji KANC. Židovska ulica 1.
12457-6
Kupim
RABLJENE GUME
za kolesa kuptiie tvrdka »Promet« (nasproti križan-ske cerkve).	12543-7
DIATONIČNO harmoniko in šivalni stroi, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoi«.
12542-7 OTROŠKI VOZIČEK športni ali globok, tudi brez gume, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam«.	12541-7
MOŠKE OBLEKE čevlie, perilo, pohištvo in druge predmete, stalno kupuje: Drame Alojzija. Ljubljana, Gallusovo nabr. 29.
12524-7
ZNAMKE
kompletno zbirko ali posa-mezne partije, tudi preko-morske, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Znamke«.	11835-7
LJUBLJANSKI ZVON, tudi posamezne knjige, ku pim. Ponudbe na ogl. odd. Tutra Pod »Liublianski Zvon«	10650-7
MOŠKO OBLEKO dobro ohranjeno, za visoko postavo, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12625-7
FIRNE2. terpentin. lak itd., kupim vsako količino. Kresa!, ple-skarstvo-slikr.rstvo. Tržaška cesta 83, tel. 29-23-
12613-7
KOZLIČKA
ali koštrunčka, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Meso«:.	12601-7
DENAR LEŽI NA C ESTI Plačamo Vam najboljše vsi vrste steklenic, papirja in drugih nerabnih in rabnih predmetov. »Metalij«. Gosposvetska c. 16. 12662-7 CITRE
koncertne ali elegi:«ke. ku rvm. Sitar, Ob Ljubljanici 31 T	12663-7
DI VAN kupim. Pismene ponudbe na ogi. odd. Tutra pod »Di-van«	12686-7
VISOKO OMARO še dobro ohran eno. kupim. Ceno in naslov iavite na ogl. odd. Jutra pod »Ne prestara«.	12617-7
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO
takoj oddam. Koroščeva 2.
12638-23 OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom, v središču, iščeta dva mirna, solidna gospoda. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod »Središče«.	12671-23
OPREMLJENO SOBO
za 2 osebi, po možnosti v centru mesta, iščeta 2 gospoda drž. uslužbenca. Ponudbe na ogl. r:dd. Jutra pod »Redna plačnika".
126?6-23a OPREMLJENO SOBO lepo, svetlo, v sredini mesta, po možnosti s posebnim vhodom s stopnišča, iščeta dve gospodični za takoj ali za 1. iunii. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirni«.	12620-23a
PRAZNO SOBO v centru ali v bližini, s posebnim vhodom, primer-no za pisarno, iščem. Plačam dobro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa soba«.	12609-23a
SOBO
več o, opremljeno z eno po-stelio, s souporabo štedilnika (z lastno kurjavo), iščeta zakonca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soba«.	12605-2 3a SOBO
s posteljo, popolnoma preprosto. iščem za 1. junij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Preprosta«.
12657-23a
SOEtO
za takoj išče gospodična. Naslov v ogl. odd. Jutra.
12T0?-23a
Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku
DVIGNITE PONUDBE: Absolventka, Brez prekupčevalca, Bohinjski, Birmansko, Čisto, Cena, Cvetoči maj, D>bra z-namka, D>bra hrana, Dobrosrčna, Dobra kuharica, Dober kupec 5, Dobra prilika, Dobro plačava, Dolenjska, DekJe, Dober plačnik. Deček. Eno-sobno. Edinka, Gospodinja, Grozdje. Industriia, Junij, Ideal Ti si mi vse, Indu-stuja-inkasant, Išče te sreča, Knjigovodstvo, Kompleten, Krepostna, Kontoristi-nja,^ Logatec, Le prvovrstna moč, Modra, Miada koza, Moja leta 22, Mirna stranka, Magnolija. Mlada, Mo-dern klavir. Milijonska gotovina, Mirna in poštena, Mlajši obrtnik, Nujno, Nov, Od 38 do 50 let. Od-mah, Oskrbnik. Originalna, Opremljena, Prilika. Prašičji kotel, Prvovrstne gume, Perzijska preproga, Preproi ga. Prinesem srečo, Potreben kapital 300.000 lir. Pri. nesen srečo in mir, Poseben vhod, Plačam točno. Pridna in pošteaa. Posojilo, Pridnost, Prevzamem tudi hipoteko, Punčka, Pošten, Plačam prav dobro, Proda-iaJ ec zadovoljen, Predvojno, Pokrajinske, Pridna-poštena, Res značajni prijatelj, Rabim denar. Resnost. Srečno leto. Samsko sobo, Sončno, Sončna lega, Stalen zaslužek. Služkinja. Stenografija. Sobo za takoj, Salon, Solidnost, Sesalec za prah. Snažna, Sposobna. Sprememba, Src-ča te išče. Soliden, S fonetiico, S\ erla, Sobica, Soliden gospod. Samostojna gospa, Tekstil, Tekavec Rado, Trčalnca, Trnovo, Tc-mnolaska, Treznost. Tovorni a-.:o. Tekstilni konzorcij, Takoi odgovor, Točna plačnica, Ti-lia sreča, V Rožni dolini. Voziček. Večje in maniše. Več osebno. Vrtnar št. 500.
Vzgoja, V aim«, Ve* Am
odsotna. Varčna gospodinja, Vstop takoj, Vaična in poštena. Veselje do otrok. Vitrina . kanč. Zmožen,
Zasigurana bodočnost. Zavarovalnica, Začasno odhajam, Zdravnik, Železničarja, 2 postelji, 500 lir.
Razno
v Aii: KUKAVICE m usnjene čevlje, »se izdelke iz nsnja barvamo in semiš čevlje čistimo po najnižji ceni. Džcmai Hai-rula. Mestni trg 11.
(—340—M—37 IZGUBILA SEM srebrno damiku zapestno uro dne 23. V. pred kinom Matico. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v ogl. odd. Jutra.
12629-37
PAPAGAJČEK
zelen, je ušel pred Ane-vi. Vrnite ga proti nagradi na Kongresnem trgu 16/11.
12602-37
OSEBO, ki je 22. maja ob poi 13. uri pomotoma vzela rz vratarske lože hotela »Štrukel« paket, opominjam, da v njer.em lastnem interesu, ker >e bila spoznana, paket takoj vrne, sicer bo iaiela nepotrebne sitnosti.
12603-37
IZGUBILA SEM
na Poljanskem nasipu oblačilno karto na ime Amalija Jeretina, Rožna dolina, C. XIII.'l. Poštenega najditelja odnosne trgovca, pri katerem bi slučajno kdo kupoval na imenovano karto, prosim, da io odda proti primerni nagradi v ogl. odd. Jutra.	12655-37
TEMNORJAV MAČEK, mlad, progast, se ie zgubil 22. t. m. Oddajte ga proti naeradi: dr. Brezov-nik. Štrekljeva 10. 126"9-37
NAČRT V ROLI sem izgubil od Tržaške 17 do ure na isti cesti. Najditelja lepo prosim, da ga odda proti nagradi: v ogla*, odd. Jutra.	12706-*7
Zapustil nas je naš ljubljeni mož, oče, stari oče, brat, stric in svak, gospod
IVAN PUC
KROJAČ
Pogreb bo v petek, 26. t. m. ob 3. uri popoldne z žal, kapele sv. Janeza, k Sv. Križu. Ljubljana, Podkraj, 24. V. 1944.
Globoko žalujoči: ŽENA, OTROCI ter ostalo sorodstvo
Dotrpela je v 77. letu starosti naša nadvse ljubljena mati. stara mati, sestra, teta in tašča, gospa
MARIJA NOVAK
Nepozabno pokojni eo bomo spremili k večnemu počitku v petek, 26. maja 1944 ob 4. uri popoldne na pokopališče v Notranje gorice.
Notranje gorice, 24. maja 1944. *S
JOŽE, TONE, FKANEK, sinovi; ANČKA in MILKA, hčerki; 3S v nuki in ostalo sorodstvo

Vsem, ki ste jo poznali in radi imeli, sporočamo, da je Bog nenadno vzel k sebi našo malo, ljubljeno
MARJANCO
Na njen zadnji zemski domek jo bomo spremili v petek, 26. t. m. ob	uri popoldne z Zal,
kapele sv. Antona, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 25. maja 3944.
ROMAN RUS, MARIJA, roj. MARINKO, njen očka in mamica, MARKO in BARICA, bratec in sestrica ter ostalo sorodstvo
Usoda pi telefonu
Roman
^Sedemnajst let je vašemu starejšemu, pravite? Nu, nu, to so konec koncev že nevarna leta,« ji Meisinger šaljivo zagrozi. »Kolikor vem, se je v teh letih že marsikdo vnel in tudi osmodlL, ko ne bi bil nihče izmed njegovih znancev pričakoval, niti lastna mati ne. O, ni se vam treba takoj ustrašiti, za zdaj stvar pač ni •videti nevarna, takole, vam in Lizi na očeh, j elite, da ne? In mlajši, Dieter, je tudi poleg — v teh okoliščinah si ne morem misliti, da bi se ukvarjala mlada trojica s čim drugim kakor z nedolžnimi neumnostmi in športom.«
Gospa Liza se je ta čas korenito naple-sala in se pravkar vsa razgreta in zadovoljna vrača k mizi.
»Godba je končala. a*i se vzdignemo?« predloži arhitekt.
Kristina se poslovi. Simpatičen človek, misli domov grede sama pri sebi. V njegovi bližini je človeku tako nekam mirno in varno pri duši; ne razumem Liže, da se tako malo meni zanj.
Ko se Kristina bliža svojemu letovi-ščarskemu stanovanju, ji znova pride na misel Meisingerjevo šaljivo svarilo za-
stran sinovih nevarnih let; mahoma jo obide nekakšen strah pred skrivnostno nevarnostjo^ ki bi utegnila prežati na sina, da ji ga vzame. Nehote pospeši korake in se šele oddahne, ko zagleda Aleksa in Dieterja na vrtu, kjer sumljivo iztikata okrog ribezovih grmov. Nedolžna deška zabava; ukraden sad je pač zmerom slajši od kupljenega!
»Pomislita, danes sem se vendar že seznanila z gospodom Meisingerjem.« pove mati sinovoma. »Pravi, da ostane dalj časa tu in da z Aleksom rade volje obširno prerešeta vse, kar zadeva poklic arhitekta. Morda lahko vso stvar že jutri napeljemo, predložila bom skupen izlet.«
»Oh, za jutri sva dogovorjena z Loto, dobimo se na vse zgodaj in bomo...«
»To je nevažno in mora v tem primeru pač počakati,« odloči Kristina nenavadno ostro, tako da se brata začudeno spo-gledata.
*
Težko je reči, kaj je bolj prijetno, izživljati se v vodi in plavati daleč po jezera, ves čas z gozdnatimi bregovi in gorami, ki štrle za njimi, na očeh, ali kratko in malo lenariti na suhem in dajati solncu, da te praži Kristina se je nekaj časa udeleževala iger mladine, nato pa si je s knjigo v roki poiskala senčnat, prostorček. Ne more se ji. da bi venomer obre-
menjevala Me:singerjeve s svojo navzočnostjo. saj čutita gotovo tudi ta dva časih potrebo, da sta nekoliko sama ;n se pogovorita o kaki reči brez navzočnosti tretje osebe.
In res. videti je. da ima Kristina prav. »Bogme ne vem. zakaj si zadnje dni tako slabe volje.« nravi Gerhard ta mah svoji ženi, ki si razmazuje pol steklenke sončnega olja po nogah. »Meni se zdi tu čudovito lepo, z vremenom imava srečo in vendar že lahko delava, kar koli naju veseli. Kai bi pa prav za prav še hotela? Razen tega imaš tukaj znance, ki so ti. kakor mi samo praviš, posebno ljubi in dragi.«
»Oh da. to pač. ali...«
»Si se jih mar že spet naveličala?-"
»Pusti me vendar, da dokončam! Prav to je tisto, da jih nimam — znancev, hočem reči. Fanta sta mi bila pri tenisu dobro došl3 tovariša, a zdaj venomer stikata glavi s to Loto Stettnerjevo...«
»Ki si ju sama zvedla ž njo!«
»Kje sem pa slutila, da se ju bo kratko in malo polastila! Danes imajo tak namen, jutri spet kaj drugega, tenis igrajo najrajši že ob šestih zjutraj, da lahko ob devetih že plavajo, potem pa hajdi na kako razgledno točko, na planino ali kamor že bodi, in popoldne se hočejo spet kopati. Kdaj bi bilo meni prav in kako bi j a z
razdelila dan. ne vpraša nihče. Nu. in Kristina. s to se pa ti imenitno razumeš, po cele ure bi se pomenkovala ...«
d... o njenih sinovih in njihovi vzgoji, o mojem poklicu, da. vsekako. To so pač stvari, ki te na žalost malo zanim^io. Ali naj hodim vsak dan ob petih popoldne v hotel na čaj in daiem ljudem, ki prihajajo tja, da me dolgočasijo? To si lahko privoščim tudi v Berlinu, a tukajšnje krasne prirode in teh gora. ne, tega ne moreš zahtevati, da vsega tega in svoje prostosti ne bi užival. Odpri vendar oči, Liza, in poglej, kako je tu leno! Vsak dan lahko napraviš nov krasen izlet, če te je le volja. Bodi vesela in hvaležna in nikar si ne greni počitnic, škoda bi bilo. Veš kaj, Liza. napravimo jutri z obema avtomobiloma in vso najino družbo lep izlet na Tirolsko — kaj meniš?«
Liza. ki jo je ta ponudba nekoliko potolažila, hoče zastran izleta še to in ono vprašati, a v tem jekne z vode vzkrik, tako obupen, da se vsa druščina kopalcev prestrašeno ozre. Majhno dekletce, ki očitno ne zna plavati, je z veliko gumasto zverino zaplavalo v globoko vodo, tam pa se ji je rešilni stvor izmuznil in zdaj je v nevarnosti, da utone.
Gerhard Meisinger je z nekaj skoki na bregu in se s širokim zamahom rok po-
žene v vodo. Vendar so ta čas že drugi plavalci, ki so bili blizu, priplavali ao vreščečega otroka in ga spravili na varno.
Mali pripetljaj, ki se je tako srečno končal, daie skrbnim materam povod, da jamejo znova opominjati svojo deco, naj bo skrajno previdna. Kristina je zaprla knjigo in smehljaje se gleda Meisingerjevo zagorelo postavo, ko dirja mimo nje.
»Skoda, rešilna kolajna vam je šla po vodi,« se pošali.
»O, vi tu, gospa Gebhardova, niti videl vas nisem. Kaj pa sedite tako zase? A, citati ste hoteli.«
»Oh, saj vidite, da ne gre. Hotela sem le pustiti vas in Lizo nekoliko sama. Zakonci, ki so tako malo skupaj kakor vidva, si mislim ...«
»Povsem napačno! Moja žena je pravkar tožila, da ima tako malo od vaše družbe, res. Da hodi mladina svoja posebna pota in venomer dirja, plava in pleza, je peč samoumevno, jelite, to mora konec koncev tudi Liza izprevideti. Pa kaj, to vam je ženska, ki ne zna biti sama in hoče imeti zmerom koga okrog sebe, da z njo kramlja in se briga zanjo. Vsak po svojem okusu, je že tako. Meni se zdi časih prekrasno, da, vprav notranja nujnost, da je človek docela sam Svoj in ga nihče ne moti.«
_ Ftir das Konsorthjm »Jutro« als Verlag - Za konzorcij »Jutra« kot izdajatelja: Stanko Virant — Fiir »Narodna tiskarna A. G.« als Drnckstelle — Za »Narodno tiskarno d. d* kot
ttafcamarja: Pran Jeraa — Far den Inseratenteil verantwe.tOch . Za impaOnA oddelek odgovarja: Ljabomftr Volčič