PoStntns plačana * gotovini IH Bpedizione abbonamento portale HH |^jjjj Slovenski Prezzo - Cena Lir 0.51 Štev. 263 V Ljubljani, v torek, 17. novembra 1942-XXI Let« VII. Izključna pooblaščenka za oglaševanje Italijanskega (o tujega Izvora’ Ontone Pubblicitd Italiana S. Milano. Uredništvo Id oprava: Kopitarjeva ft, Ljubljana. Redazdone. Ammtnlstrazionei Kopitarjeva 0L Lublana. = Ooncesslouaria esclusiva per la pubbllcltfl d] provtnteoza Italiana = ed esterai Union e Pubblidtt Italiana 3. A. Milano Bollettino no. 905 Sbarco dellc truppe italo-germaniche in Tunisia Aeroporti dellAfrica setten-trionale francese bombardati Sensibili perdite deilavversario in mezzi corazzati e velivoli II Quartiere Generale dellc Forze Armate coniunica in data di 16 novembre 1942-XXI. il seguente bollettino di guerra No 905: Truppe italo-germaniche sono sbarcate in Turfisia con il consenso dellc Autorita Civili c Militarl Fraucesi. I inovimenti delle »ostre truppe in Corsica e nella Francia Meridiouale si stano comple-tundo. Aeroporti delPAfrica settentrionale francese sono stati attaccati da apparecchi da bombarda-nieutu germanici; alcuni aeroplani nemiri veni-vano distfutti al suolo. altri sei in combattimeii-to dalla eareia di scorta. Forze delTAsse hanno anche ieri asprainen-(e conibattuto contro unita nemiche in Cirrcnaica. I/aviazione avversaria. molto attiva. č stata impegnata in ripetuti duelli dai liostri cacciatori che abbattevano tre velivoli senza propric perdite. Riuscite azioni di mitragliamento e spezzo-namento effettuate a bassa (piota da nostre lor-mazioni hanno causato sensibili perdite in mezzi corazzati alle colonne britannicbe. La liottc scorsa aerei britannici hanno nuo-vamente bombardato la citta di Genova che ha sit bito ulteriori ingenti danni nei ljuartieri di abitazione: il numero accertato dellc vittime nella, popolazione civile e’ di 4 morti e 23 feriti. r nomi e coeilomi saranno pubblicati nei gior-nali della citta. Italijanske in nemške čete so se izkrcale v Tunisu Letališča francoske severne Afrike so biia močno bombardirana — V Oirenajki so Angleži po uspešnem nastopu osnih letal izgubili več letal in oklepnikov Italijansko vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno -poročilo: Italijansko nemške čete m> se izkrcale v Tunisu s pristankom francoskih civilnih in vojaških oblasti. Premikanja naših čet na Korziki in t južni Franciji se bližajo zaključku. Nemški bombniki so napadli letališča v francoski Severni Afriki, nekaj nasprotnih letal je bilo uničenih na tleh. nadaljnjih šest letal pa so uničili v bojih spremljajoči letalci. Sile Osi so se tudi včeraj ostro borile s sovražnimi odinicami v Cirenajki. Angleško letalstvo, ki je bilo zelo na delu, so naši lovci zaposlili v ponovnih dvobojih in sestrelili tri nasprotna letala brez lastnih izgub. Uspešno obstreljevanje s strojnicami in razprše- vanjc, ki so ga izvedle naše skupine v nizkem poletu, so povzročile britanskim četam hude izgube oklepnih sredstev. Preteklo noč so britanska letala ponovno bombardirala mesto Genovo, ki je utrpelo nadaljnjo škodo v civilnih delih mesta. Ugotovljeno število žrtev med civilnim prebivalstvom znaša 4 mrtve in 23 ranjenih. Imena in priimki bodo oln javljcni v domačih listih Nemške čete na Kavkazu odbijajo vse sovjetske napade Nove osvojitve v Stalingradu — Hude angleške izgube v Cirenajki izkrcanje nemških in italijanskih čet v Tunisu ter hud napad na pristanišča francoske severne Afrike Hitlerjev glavni stan, 17. novembra. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo: Na Kavkazu so nemške čete uničile dve obkoljeni sovjetski skupini, na drugem odseku pa so odbile sovjetske napade ob visokih krvavih izgubah za Ruse. Bojna letala so na Kaspiškem morju zažgala eno tovorno ladjo ter poškodovala dve prevozni. V Stalingradu so napadalne čete zavzele nadaljnje hišne skupine ter odbile sovjetske *j>ro-tisiinke. Ob Volhovu se je ponesrečil sovjetski napad ob našem obrambnem ognju. V Cirenajki potekajo ufnikovalni premiki načrtno. Nemška in italijanska bojna ter rušilna letala so uspešno napadla angleške čete. V le- talskih bojih z močnejšimi angleškimi letalskimi skupinami so bila sestreljena tri angleška letala. Nemške in italijanske čete so v polnem so- glasju s francoskimi civilnimi in vojaškimi oblastmi pristale v Tunisu. Na alžirski obali je bilo bomba rdi rano pristanišče in letališče Bone. Neka nemška podmornica je na maroški atlantski obali torpedirala 6000 tonski potniški parnik. V noči na 15. november je bila pred nizozemsko obalo pomorska bitka med stražnimi čolni in angleškimi hitrimi čolni. Po kratki bitki so se Angleži umaknili. Proslava sedme obletnice sankcij Poveljnik osnih čet v Tuniziji pozivlje franc, vojake in prebivalstvo k skupnemu nastopu proti sovražniku Rim, 17. nov. s. General Neliring vrhovni poveljnik odmornice celo ob ameriških obalah. Dodal je. da je tudi Japonska v sedanjem boju imela izgube, toda te so bile nepomembne v primeru z izgubami ameriške mornarice. Vesti 17. novembra Ameriški imperializem posega vedno globlje v angleško interesno področje. Nedavno se j< izvedelo, da so odšle angleške čete, ki so bile na Islandiji, nekam drugam in da so njihovo mesto zavzele amerikanske čete. 2? nosilcev viteškega križen je sprejel včeraj nemški propagandni minister Goebbcls. Ti odlikovanci so po vsej Nemčiji prirejali predavanja za hitlerjevsko mladino in ji razkladali pomen in trdoto bojev na vzhodu. Na italijanskih železnicah vozila sedaj dve novi vrstf vagonov. Prvi je namenjen za prevoz velikih strojev v teži do 20 ton, drugi pa za prevoz tekočih goriv s tovorno prostornino 22 kubičnih metrov. Seja pokrajinskega odbora za letalsko zaščito pod predsedstvom Visokega komisarja Ljubljana, 16. nov. Visoki komisar je predsedoval v vladni palači seji pokrajinskega odbora za letalsko zaščito. Na seji so bili navzoči se Zvezni tajnik, pod-prefekt dr. David, kvestor, župan, poveljnik protiletalske obrambe kakor tudi drugi člani pokrajinskega odbora za letalsko zaščito. Podprefekt dr. David je poročal o delavnosti odbora, nato pa so bila podrobno obravnavana naslednja vprašanja, o katerih so navzoči obširno poročali: javna in zasebna zaklonišča, pred; pisi za preprečevanje požarov v zgradbah, pomoč tehničnih edinic in služba za prvo pomoč, zatemnitev, postavitev nadzornikov v zgradbah. Nato je spregovoril Eksc Grazioli in je k vsem obravnavanim vprašanjem dal navodila za nadalnje delovanje, tako da bodo vsi predlogi čimpreje izvedeni. Komedija »Roksi« na Rokodelskem odru v Ljubljani Ljubljana, 17. nov. To komedijo so igrali v nedeljo z velikim uspehom. Spisal jo je Bariy Connerc. Režija je bila v rokah g. Gostinčarja, — Za lepo veseloigro smo videli zopet simpatično komedijo! Prav tako! Časi so resni in mi z njimi. Zato nam pritiče igra te vrete. Tako se nam srce saj malo razvedri. Dejanje se odigrava v 6obi Haringtonove družine v nekem ameriškem mestu. Razgrinja nam družinske razmere tega doma. Harington in gospa imata dve hčeri, Grace in Roksi. Grace, starejša, ie že prava dama^ hodi na plese in je zaročena z Billom. Z materjo vred vladata celi družini. Druga, ljubka, sončno vesela in nasmejana deklica, je očetova ljubljenka. Sicer je pa Roksi v hiši škrateljček, ki počenja različne nedolžne dekliške porednosti, ki so v grozo strogi materi, meščanom pa, ki poznajo ljubko in dobro dekle, v zabavo. Tudi ona si zaželi ljubezni. Vzljubila je prvega ženina svoje sestre, Tonija. Ni pa mogla prav priti do njega, dokler je le-ta ni sam poučil Zaupa mu namreč, da je nekoga vzljubila. Ton: jo pouči, kako naj se vede do svojega ideala, da ga pridobi in tako doseže zaželeno srečo. Roksi se ravna po navodilih in si pridobi Tonija, ki io je že tudi sam na tihem ljubil. Tako doživi vedno vesela deklica srečen konec svojemu dekliškemu življenju ob strani dobrega ženina. V središču igre je sončna, vedno vedra Roksi, ki nas osrečuje s svojim simpatičnim značajem tal nastopom. Vedno je vtsela in ima vrsto lepih domislic. Tudi miselna vsebina igre je prikupna: sreča mladega in veselega človeka, ki s svojim lepim, vedrini značajem osrečuje svoje okolje. Podajanje v igri. G. Gostinčar je pokazal kot režiser in kot igralec veliko umetniško kulturo. Siguren in izglajen je glede igranja v vseh nastopih. Tudi Kostova je kot njegova žena pogodila trdo Ksantipo, prav tako tudi Hribarjek v vlogi hčerke Grace. Tudi oba ženina sta jx>dala lik, ki nas je prav zadovoljiv. Visoko igralsko umetnost ]ia ie pokazala Merharjeva kot Roksi, ker je dala svoji vlogi polnokrvno življenje in toliko dragocene vedrosti. Scenerij* družinske sobe ameriškega mesta je bila zaradi lepega j>obištva in prostornega odra popolna in okusno zasnovana. Tukaj gre pohvala Gena slanine Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je do-ločli eeno slanine, ki jo mora plačevati rejcem Pokrajinski prehranjevalni zavod po naredbi z dne 26 oktobra 1049*XX. št. 105, s predpisi o klanju prašičev, na lir 13.50 za kilogram, blago brez kože, franko zbiralno središče. Inventar tekstilnih predmetov Ugotovilo se je, da mnogi trgovci s tekstilnim blagom in oblačilnimi predmeti doslej še niso zadostili predpisom naredbc z dne 3t. oktobra 1942-XX1 glede predložitve inventirja Opozarjajo se vse tvrdke, d« dokler ne predložijo inventarja, ne smejo začeti s prodajo ra-cionirtanih predmetov. Ne glede na sankcije, ki so predvidene v prej navedeni naredbi, bo trgovcem, ki kršijo gornji predpis, odvzeto obrtno pooblastijo. tudi drugim članom Rokodelskega društva, ki so pomasrali pri opremljanju sobe. Občinstva se je tokrat zopet nabralo toliko, da je bilo igralcem gotovo v spodbudo in nam, prijateljem tega odra. v veselje. Igro bodo ponovili. Prepričan sem, da bo privabila druga uprizoritev — prihodnjo nedeljo — zopet občinstvo v velikem številu. Tako bodo gledalci videli 6rečo drugih in v njej 6vojo. — Dr. Gr. »Prima linea« št. 2, drugi letnik 14. novembra je izšla druga številka II. letnika »Prima linea«. Na uvodnem mestu obravnava članek 2i. letni jubilej lista »Popolo d’Italia«, ki ga je 15. novembra 1P14 ustanovil v Milanu Duce in z njim pokrenil veliko akcijo za preporod Italije Prva številka >ll Pojx>polo d’Italia« ie imela njegov uvodnik pod naslovom »Drznost«, Misli, ki jih je Duce tedaj zapisal, ~-o bile vseh 28 let njegovo vodilo in vodilo italijanskega naroda, ki se je z vso ljubeznijo oklenil -vojega Duceja List prinaša tudi reprodukcijo prve številke »Popolo d’!talia>, okrašeno z učinkovito fotogralsko monlažo. Na prvi strani jf poseben članek posvečen rojstnemu dnevu Vladarja, načelen pa je članek o fašizmu in državi Druga stran je jx>svečena italijansko-nemškim kulturnim vezem, poseben članek obravnava Monako-vo in tnonakovsko akademijo. Na tretji strani opisuje daljši članek prvi veliki simfonični ljudski koncert, ki ga je v Glasbeni Matici priredil Zavod za italijansko kulturo v Ljubljani. Četrta 6tran je posvečena bojevnikom, peta stran pa fašistični organizaciji v Pokrajini. Številni so dopisi iz vseh pomembnejših krajev. Na zadnji strani je med dru-C’mi zanimivostmi obdelan txudi šport in sicer tekma med voiaškim predstavništvom Ljubljane z A. C. Fiume. Kakor vedno je tudi to pot tednik bogato ilustriran. Tramvaj, branjevke in fijakarji Velikanski je sedaj promet po cestni električni železnici. Koliko svaril in opozoril je bilo že izdanih po časopisju? Nekaj dni ljudje drže disciplino, nato pa spet na vse pozabijo in hočejo po svoje nastopati v tramvaju in se j>o svoje voziti. Človek ki tako-le mirno opazuje vrvenje jjo tramvajskih vozovih, lahko vidi, kako se mlade goske šopirijo po sedežih in nobeni nikdar ne pade na misel, da bi odstopila starejšemu človeku svoj sedež. So še tako nesramne, da se iz starih norca delajo in zbijajo na račun starejšega svoje neslane pripombe. Vsekako bi bilo umestno, da bi objavili prvo odredl>o o tramvaju, ki jo je bil izdal 26. avgusta leta 1901. mestni magistrat ,ki pa prihaja še danes v polno veljavo. Kako je bilo takrat pred dobrimi 40 leti? Branjevke in ljubljanski fijakarji so imeli živahne debate, razgovore in načrte o tramvaju. Tako-le jx>miladi leta 1901. so začeli graditi tramvajske proge, od glavnega kolodvora do rotovžu, od tam eno proti vojaški bolnišnici na Zaloški cesti in drugo proti dolenjskemu kolodvoru Kronist je kratko na[W)6led zapisal, da je bila 6. septembra električna železnica izročena prometu in da se je prvi dan vozilo precej ljudi. Več dni je trajal komisionelni ogled, da jc pregledal obe progi. Nato je bil svečan banket udeležencev komisionelnega ogleda v hotelu pri Maliču. Stroški gradnje cestne električne železnice so znašali nekaj nad 1,200.000 zlatih kron. Vozilo je sprva tt, pozneje 14 vozov, ki so bili narejeni v Gradcu in je vsak veljal nad 17.000 kron. Predno je tramvaj začel obratovati, 60 bile temeljite preskušnje po vseh progah. Nameščenih jc bilo siprva do 60 oseb, Vi so dobile posebne uniforme v pruskem kraju. . O skušnjah je ,n. pr, 21. avgusta 1901 napisal kronist, da so^bile’ ta' dan skušnje s tramvajem zelo intenzivne. Skoro celo dopoldne so peli zvonci tramvajskih vozov. Posebno komični prizori so se odigravali na Mestnem trgu. Tam pred rotovžem in okoli Robbovega vodnjaka so imele trnovske in krakovske zelenjadarice svoje prostore, imele so tam kotičke branjevke, da so prodajale razno zelenjavo, vrtnino, sadje in druge dobrine. Vsaka branjevka in prodajalka ja takrat v tistih časih prinesla s seboj jioseben stolček ali pručieo, na katero se je vsed'la. Okoli sebe je razstavila svoje jerbase in prodajala. Naravno, da so se ob hudih zimskih časih te prodajalke dobro odele in pre-krbele s toplimi odejami, da so vztrajale v mrazu. Poleti pa so bile zelo komodne. Svoje jerbase so razstavile po vsem prostoru pred rotovžem, ki so ga takrat imenovali tudi »Stolni trg«. Kronist omenja, da je bil omenjeni dan, 21. avgusta 1901. pravi živžav pred rotov- 1; ES 1 p|i :: :::::::: ii j::;;;;;" :! :i ::::: nih, iipu V falj :t m liilj jHijiij Bi ijijjii: ii IjiiOi 111“ iiiiišii!; nniip .a? iiiii ii •• mjlii 11 II i ‘imtr KtiKuža un Na/zanimivejše delo na slovenskem kmižnem trgu /e izšlo v TREH knjigah To izredno zbirko čarovnij, iger, ugank seslavliank itd. je sestavil gospod Miklavž Kuret. Vse tri knj>ge obsegajo čez 700 strani. Kupujte to lepo darilo našim družinam. — Marsikak večer bo lahko Vaš dom veselja dom. — Pridobite naročnikov na „Slc/enčevo knjižnico" E žem. Na triu so imele branjevke polno jerba-sov razstavljenih tudi po progi proti dolenjski strani. Pridrdrafl je tramvaj. Drvel je in ni Šakal. da bi branjevke pobrale s proge svoje jerbase, ki 1 jih je prekucnil in vrgel v stran. Ženske so dvignile krik in ogorčene proteste proti tramvaju. Ta se za nje ni zmenil in je drvel naprej proti Staremu trgu. Branjevke so sklenile, da bodo odločno protestirale pri županu. * Na mazistraiu so zelo študirali, kam naj bi premestili branjevke izpred staroslavnega rotovža. Razmotrivali so pač že takrat, da sezidajo in postavijo moderno tržnico na mestu, kjer je stalo gimnazijsko poslopje. To poslopje so sicer začeli podirati že leta t901. Toda podiranje gimnazije je šlo sila počasi od rok. Pri podiranju so bili navadno zajiosleni >prisiljenci« iz prisilne delavnice. Mestni magistrat je napo-sled branjevkam sjx>ročil. da jih bo preselil na izpraznjeni prostor na Vodnikovem trgu. Tja pa so se branjevke, ki so bile nekoliko vraževerne. sila branile, kajti nekdo jih je potegnil. da jih bodo hodili strašit mrtvaki, ker je bilo tam poprej pokopališče in je bilo najdenih še do >40 kosti. Branjevke so se naposled sprijaznile s tramvajem. Še nekaj časa so prodajale pred rotovžem in se nato preselile na sedanji Vodnikov trg. Na tramvaj so bili sprva zelo hudi ljubljanski fijakarji. Tarnali so, da jim bo tramvaj delal hudo konkurenco in da jim bo odjedal zaslužek pri vožnjah izpred glavnega kolodvora v mesto. Sklenili 60 celo bojkot tramvaja. Na-jiovedali so, da ne bodo nikdar in pod nobenim pogojem vozili nameščencev tramvajske družbe. Do bojkota pa ni dejansko prišlo. Fijakarji so se sprijaznili s tramvajem, ko so uvideli, da se ljubljanski veseljaki in bahači še vedno raje vozijo nobel in s kočijo, kakor pa v plebejskem tramvaju. Tako so bile odpravljene vse nevšečnosti zaradi tramvaja. Prve mesece pa je drugače kronika zaznamovala veliko tramvajskih nesreč. Bilo jih je res mnogo. In človek se nekam čudi, da 60 take nesreče v sedanji dobi zelo živahnega tramvajskega prometa do cela redke. Takrat je bila vsa tramvajska proga dolga 3300 m in na tej progi ni bilo dneva, da ne bi bil kak ka-rambol in da ne bi tramvaj povozil kakesra psička. Zato je vestni kronist žalostno vzkliknil: >Vsak dan eno pasjo žrtev zahteva tramvaj!« (-c) Vaška straža v Dobrepoljah jc spet izkopala trupla dveh neznancev. Na obeh so se ie poznali znaki stras-nega mučenja: polomljene kosti, globoke rane. Obleki sta bili popolnoma raztrgani. Obe žrtvi sta imeli lobanje popolnoma razbite. Tudi obraz je bil tako razmesarjen, da jih ni bilo mogoče sooznati. Tudi ta kri je sad tistih rok, ki so v Ljubljani z denarjem podpirali OF. V treh vrstah... Na vzhodni fronti so padli naslednji koroški rojaki- 33 letni Jože Likar, ki se je boni že v Belgiji, na Nizozemskem in v Franciji, dalje 22 letni planinski lovec Adam Lintner, višj: desetnik Jožef St ra ule. 21 letni planinski lovec Ivan Stieger, desetnik H liber Ertii, ]>od-častnik Herman Kerschbaum, ki je bil odlikovan z železnim križcem pr*e in druge stopnje ter s srebrno in zlato letalsko zaponko in slednjič rezervni poročnik Henrik Peter, ki je bil odlikovan z železnim križcem prve in druge stopnje, star 40 let in v eivilu vodja državne fi' nančne šole ob Vrbskem jezeru. Zlata poroka V soboto sta praznovala v Celovcu zlato jjoroko ujx>kojeni železničar Janez Prešeren in njegova zvesta družica, ki ima prav tako že nad 80 let. Prešeren je bil že večkrat odlikovan, prav tako je njegova žena odlikovana z materinskim križcem. V svetovni vojni so bili na fronti njeni sinovi, zdaj pa s<3 borijo njeni vnuki. Nova 'zobna postaja na Bledu. Zavoljo redne nege zob je varnostna policija ustanovila posebno zobno postajo. V ta namen so zdaj popolnoma preuredili stranski trakt Grand hotela. Obenem so uredili motorizirano ambulanto. da se lahko zdravijo tudi možje, kr so usluž-beni v bolj oddaljenih krajih na Gorenjskem. Maribor dobil zavod za ljudsko izobrazbo. Sledeč zgledu spodnještajerskih mest se je tudi v Mariboru ustanovil zavod za ljudsko izobrazbo, ki je začel s svojim ^delovanjem 13. novembra, ko je priredil prvi večer s predavanjem. Umrli so ▼ Celju: Neža Sredovnik, Uršula Bučar roj. Zupanc in Marija Piano, vse iz Celja; dalje so umrli: Ivan Srničnik iz. Ločice pri Vranskem. Malija Kregar iz Ojstrižje vasi. Amalija Mihelak iz Konjic in Gregor Zahojnik iz Prekope pri Vranskem. Poročiti so se v Celjn: Rudolf Vengust iz Marija Rečnik, Maks Jovan in Angela Toj»olšak, Franc Inkret in Ana Belšak, vsi iz Celja; Franc Kajtnar iz Celja iu Matilda Bračun iz Raštanja, okraj Brežice. Športne vosti Tudi v nogometni skupini Donau-Alpen- landa niso preteklo nedeljo počivali z žogo. Izidi so bili naslednji: Austria—Admira 2:2, Rapid — VVac-ker 4:1, WAC—Sturm (Gradcc) 2:0, Vienna—FAC 8:6, Sportklub—Reichsbahn 5:1. Nedeljsko mednarodno nogometno tekni? med Švico in Švedsko v Curihu je sodil-neijišU. sodnik dr. Bamvens- Tekma je morala bitFpre-cej ostra, saj je moral jiroti obema moštvoma dosoditi celo po eno enajstmetrovko. Obe sta seveda obsedeli. Med zagrebškimi nogometnimi dogodki naj omenimo tistega med Gradjanskim in Železničarjem. Zmagal je z ue preveliko težavo Grad-janski i 0:3. Lepe jesenske gobe zveza. kupuje Gospodarska Ponoči je naletaval prvi sneg Ljubljana, 17. novembra. Že nekaj dni sem so ljudje modrovali o snegu in govorili, da »že po 6negu smrdi«, ker se je dobrih devet dni vleklo nad našimi kraji čudno čemerno in hladno vreme. Vendar smo dolgo vlekli in odlašali s prihodom snega. Letošnji november je bil vremensko v prvi polovici kaj nenavaden in čuden. Due 6. novembra smo imeli podnevi še pravcati temperaturni rekord, ko. je bil dosežen maksimum -f‘20.0° C, toda od tega dne se je polagoma dnevna temperatura manjšala in se je zadnje dneve gibala med + 4" do + 5° C. Torej v dobrih desetih dneh velikanski padec dnevne temperature! Zadnje dni ni bilo megle, toda nebo je bilo ves čas popolnoma zastrto s sivkastimi oblaki, tako da ni mogel skoznje prodreti niti en sani topel sončni žarek. Zjutraj je bilo eplošno hladno in vedno nizka temperatura. Hud boj se je razvijal med severom in jugom. Na drugi 6trani je bil zračni tlak zelo visok, saj je v nedeljo dosegel rekordno višino 775-.1 mm, kar je redko v naših krajih. Od ponedeljka na torek pa 6e je ponoči razvil v zrač; nih plasteh velik vremenski prevrat. Okoli polij«*1 in še proti jutru je začelo na lahno naletavati. _ Prve snežinke — oglednice, še mokre in juane, so se pojavile, kakor da bi hotele pregledati pokrajino, da li je primerna za snežno odejo. Sneg je naletavat. Proti jutru je lahno rosilo in bilo je precej južno Po mnogih strehah, posebno na grajskem visokem poslopju so ljudje zgodaj ob jutranjem svitanju lahko zapazili prvo snežno odejo. Tudi po Golovcu je bilo po mriogib krajih nekaj snega. Očak Krim z drugimi vršaci je pobeljen. Snežno odejo pa je imel Krim že od zadnjega deževja. Letos smo dobili prvi sneg še nekam pozno, šele v drugi polovici novembra. Lani je zapadel prvi 6neg že 23. oktobra. In takrat je sneg obležal. Posebno mnogo 6nega je lani padlo zadnje dni oktobra. Ponekod ga je naneslo do en meter visoko, tako v ribniških in kočevskih gozdovih. Davi je bilo drugače milejše vreme. Jutranja temperatura je znašala do 4- 3° C. Barometer pada. S. S. VAN DINE: tekač -Biiiffirm. zrnoma ...3**^'.-. ‘ ‘' -i ' ath. "'“iiiii ■“i-lililit'«.. 19 Komaj je Pardee odšel, že so se vrata na stežaj odprla in vstopili so trije moški. Dva sta bila očitno jx>-licista, tretji, ki sta ga ta dva krepko držala za roke. pa je bil civilist, star kakšnih trideset let, visok in gibčen. »Tu je zdaj, gospod narednik.« je spregovoril eden policistov z izrazom vidnega zadovoljstva. »Odtod je šel naravnost domov in se je pravkar pripravljal, da odpotuje, ko smo padli nanj.« Sperling (bil je to vprav on) se je nrejilašeno in nemirno ozrl okrog sebe. licath, k: se je trdno postavil predenj. ga je nekaj ča*a zmagoslavno ogledoval, »Kaj, mladenič,« je dejal »mislih ite. da nam jo boste popihali, kaj. Sperling je za trenutek zardel, a ni spregovoril nobene besede. Le zobe je krčevito stiskal. »Nimate ničesar pripomniti, kaj?« je nadaljeval Ileath zadirčno. »Kakor se vidi. ste zelo molčeč človek. A mi «as bomo že naučili govoriti, bo- Kriminalni roman dite prepričani.« Marklnima pa je vprašal: »Knj naj z njim storimo? Ali nuj ga odvedemo na policijo?« »Morda gospodu Sperlingu ne bo preveč težko kar til odgovoriti na nekatera naša vprašanja,« je dejal Mark-ham mirno. Sperling je osupljeno pogledal okrožnega upravnika. »Naj kaj naj vam odgovorim?« je pregovoril in se skušal obvladati. Pravkar seni pripravljal kovčege, da odpotujem na deželo, ko so tile tolo-\aji vdrli v mojo sobo ter me privedli sem, ne da bi mi količkaj pojasnili, za kaj i?re, in ne da bi mi dali vsaj toliko časa, da bi govoril z domačimi.« Pri tem je srdito posedal Heatha in nadaljeval: Le dajte, le odvedite me na policijo, jvoteni lx>»ite šli vsi skujiaj k vragu!« »Kdaj «te šli danes dopoldne od tod?« je vprašal ljube/njivo Vanče. »Približno četrt na dvanaist. Hotel sem vjeti vlak, ki vozi z glavne postaje v Scarsdale.c iln gospod Robin?«_ »Ne vem, kam je šel. Preden sem odšel, mi je dejal, da bi počakal na Bello, go.s|>odično Dillardovo. Pusti1! sem ga na shajališču.« »Ste morda videli gospoda Drucker-ja?« »Da, samo za trenutek, ker je tukoj odšel.« »Ali je šel skozi železn« vrata na cesto?« »Se ne spominjam... Nisem se dosti brigal. Toda zakaj me vendar vse to sprašujete?« »Zato,'ker je bil gospod Robin danes dopoldne umorjen, da veste.« Sperlingovo začudenje je bilo tolikšno, da se je zdelo, kakor bi mu hotele oči skočiti iz očesnih duplin. Robin umorjen?... Kdo... kdo ga je?« »Še ne vemo,« je odvrnil Vanče. »Puščica ga je zadela v srce.« Sperling je bil kakor onesveščen. Z roko, ki se mu je vsa tresla, se je otipava.l |>o žepih in iskal cigareto, obenem pa se oziral naokrog, kakor da ne bi nikogar več poznal. Ileath je s stisnjenimi zobmi stopil bližje k njemu. šNaam zdaj lahko poveste, kdo ga je ubil, z lnh-om in puieicoU | »Pa kako... zakaj... mislite, da : jaz o tem ka j vem?« je jecljal Sperling ves nesrečen. ( »Vam bom pa jaz povedal,« je sik- nil vanj narednik, ne da bi kazal količkaj sočutja do njega. »Bili ste nevoščljiv Hobinu. ne? In danes doj>oldne j ste se z njim prepirali, vprav ta. Ni res?« j»ri tem je priprl oči in pomolil spodnjo čeljust naprej kakor kakšen ovčarski pes. »Le pljunite ven, le. Nihče drug ni mogel biti kot vprav vi. Vsi vemo, da ste se prepirali z Robinom zaradi dekleta in da ste bili v: zadnji, ki so ga videli v njegovi družbi. iii to le nekaj minul,- preden je bil umorjen, kdo mora biti morilec, če ne vi? Niste zastonj odličen strelec, e? Torej, lc / besedo uft dan. lo bo samo vam koristilo.« Sperlingu so se oči nenadno nekam čudno zasvetile. »Povejte mi prej nekaj,« je vprašal z nekoliko hripavim glasom. »Ste . morda kje našlj lok.« J »Poslušaj, vrli dečko!« se je zbad- j ljivo zasmejal Ileatth. »lo se razume, J da smo ga našli. Bil je na strelišču, 1 vprav tam, kjer ste ga bili pustili...« i »Pa kakšen lok je bil to*« Sperling ! je gledal, kakor tla bi se bil zamannil nekam v daljavo. ».Kakšen lok?« je ponovil Ileath. »Naj 1)0 kakršen koli.. .« Vanče, ki je ves čas zelo pozorno opazoval Sperlinga. je nenadno posegel, v besedo in dejal: i »Nfislim, da je bilo vprašanje čisto . razumljivo, gospod narednik. Bil jeto| ženski lok, gospod Sperling. Dolg pri- bližno meter osemdeset in preccj bek.« Sperling je kratko in globoko vdihnil sapo kakor navadno tisti, ki sč pripravlja na končno odločitev. Nato pa so se mu ustnice razgibale v medel, trpek smehljaj. »Čemu naj bi tajil?« je vprašal s tihim glasom. »Mislil sem pravočasno zbežati... Da, vprav jaz sem bil tisti, ki je umoril Robina.« Ileath je kar zarigal od sameg« zadovoljstva. »Bolj zdravega razuma ste, kakor pa sem si mislil,« je dejal z glasom, k* je nenadno postal nekam očetovski-»Odvedite ga, fantje,« je nato za|X>ve-dal svojim policistom. »Poslužite se mojega avtomobila, ki stoji tu zunaj-za|>riie možakarja na stražniki in g» ne preiskujte. To bom že sam opravil, ko se vrnem v urad.« »Z nami!« je ukazal eden policistov in se obrnil proti vratom. A Sperling se ni takoj pokoril. Ponižno pro.seče se je ozrl na Vanceja jiomrmral: »Ali bi smeil videti...?« Vanče je zmajal z glavo in dejal: »Ne. gospod Sperling. Bolje je, i* ne vidite gospodične Dillardove. N*> umestno, da bi jo spravljali v še večjo žalost, vprav zdaj... Le korajžo!« Nesrečnik se je obrnil brez Ueseds in odšel med policistoma skozi vrat«* Na obisku pri ljubljanskem antikvaristu H. Sevarju 30 let že zbira znani ljubitelj zanimivih starih knjig dragoceno zgodovinsko in slovstveno literaturo Ljubljana, 16. novembra., Povsod skriva življenje svoje skrivnosti, tako 6rno dejali v zadnji reportaži i obiskov v ljubljanskih starinarnah ob Ljubljanici. Obisk pri naših starinarjih nam je odkril marsikaj, kar je mnogim prikrito. Če bi obiskali kake druge ljubljanske trgovine ali obrtne lokale, bi težko tako globoko pogledali v razmere in prilike posameznih 6lojev, kakor smo to lahko videli ravno v starinarnah. O obisku po starinarnah smo že pisali, tokrat pa bomo posvetili malo več prostora razgovoru, ki ga je imel naš reporter z načelnikom vseh ljubljanskih starinarjev, lastnikom 6tare knjigarne ali bukvarne in antikvariata na Starem trgu. 30 let že dela v tem lokalu znani antikvarist Sevar Hinko. 30 let prebira stare in pomembne zgodovinske knjige, zato bo ta razgovor zanimal marsikoga, posebno pa tiste, ki se zanimajo za našo literaturo. Gospod Sevar. že prileten, pa še vedno tako čil in krepak, me je ljubeznivo sprejel. Ko sem mu izrekel željo, da bi imel z njim razgovor, ki naj bi bil tudi za javnost, je dolgo časa okleval, predno je začel pripovedovati. Po ljubeznivem pogovoru pa 6e je razvnel in začel z V60 živahnostjo: »Naj bo! Po časnikarski navadi ste me ujeli, naj vam kaj povem iz mojega življenja. Človeku je Več ali manj vse sojeno. Ko sem zapustil v Kranju leta 1S81. v nižji gimnaziji šolske klopi. 6ein s 14 leti vstopil v Ljubljani pri Giontiniju kot knjigarski vajenec. Obveznost 2» fl mesečno je bila za mojega očeta, ki je imel za menoj skrbeti še za 5 mladoletnih sinov, skozi triletno učno dobo preveč Oče mi 'je zato |x>skrbel me6to vajenca v drugi trgovini, kjer sem lahko zobal fige, rožiče; sladkorčke in mandeljne ter imel bezplačno vso oskrbo. Po končani učni dobi sem f>osta! pomočnik in 6voj gospiod. Vsak presežek zaslužka sem jx>rabil z največjim veseljem, da 6em 6i kupil kako novo knjigo. Tako sem si že takrat začel ustvarjati lastno knjižnico. Veselje do branja pa mi je vzbudila v zagorski ljudski šoli moja čez 80 let stara teta Marija Ra-bavsova. Bral sem ji iz 6tarih nabožnih knjig. Teta me je učila tudi peti pesmi s starinskimi nabožnimi napevi, ki sva jih prepevala z neko drugo 6taro ženico Bognarco iz Črnega grabna. Katnor koli me je nato povedla služba, povsod 6em 6e zanimal za knjige. Po prihodu iz Kranja v Ljubljano, nato v Celje, Maribor in Celovec ter Gradec sem dobil še večje veselje do zbiranja knjig. V Metliki in v Zagrebu sem prišel v stik s Hrvati ter s Srbi in tako 6em se že zgodaj privadil cirilice in hrvaškega jezika. Kasneje sem se začel iz lastnega nagiba učiti še ruščine, To sem že toliko obvladal, da sem bil med vojno že inštruktor v podčastniški šoli za ruščino ter učil v tečajih tudi cirilico. Pred vojno in med vojno ni bilo nikjer kaj prida javnih čitalniških knjižnic. Zato sem 6; nakupil lepo slovensko, srbohrvatsko in nemško knjižnico, ki je narasla do svetov.ne vojne 1. 1914. na 25 velikih zabojev, polnih knjig Ob izbruhu vojne sem tudi jaz moral v vojaško suknjo. Svojo knjižnico 6em spravil pri slugi mestnega stavbnega urada Suhadolniku. Med vojno sem se 6kušal izmuzniti fronti, s tem da 6em postal ..Vpjpi, dobavitelj za 6tavbni les. Na stotine vagonov lesa 'setn dobavil iz, Loškega potoka če z Bloke na Rakek in tudi iz Ortneka pri Ribnici. Ta kupčija mi je vrgla že prvo leto 80.000 zlatih kron dobička ki sem jih pa naslednje leto zaradi rastoče draginje prav tako hitro zgubil. Spet 6em moral v vojaško 6uknjo, katere sem 6e tako pretkano rešil. Po jx>Iomu Avstrije, katero smo takrat \6i skupno razdirali, (sem imel nekoč izredno priliko, da sem rešil s svojim bivšim pokojnim- tovarišem Carlom de jGregorio glavnega urednika lieta Pic-colo iz Trie6teja. Bil je to neki doktor, katerega ime pa sem že j>ozabi!. Pred vojnim sodiščem sem ga ščitil, da ni bil obsojen na smrt. Po vojni sem se zaradi razmer mora! lotiti zadnje svoje rezerve knjig. Dobil sem koncesijo za knjigarno in antikvariat in kmalu sem pripeljal iz Rotovža vseh 25 zabojev knjig. Ker me je 6tarinarstvo zelo zanimalo, sem Hotel videti tudi svetovne evropske antikvariate. S 6vojim tovarišem Kozinotn Petrom sva se podala na oglede na Koroško, v Monakovo, dalje na Lipsko do Hamburga ter na Dunaj in skozi Gradec domov. Mahnil 6em jo tudi v Italijo in na Madžarsko ter si ogledal antikvariate v Budimpešti. Mnogo sem videl, žal le, da sem imel vedno premalo sredstev, da bi ustanovil knjižni antikvariat za znamenite zgodovinske in druge slovstvene knjige. Kljub temu da smo imeli v Ljubljani vseučilišče, ta stroka ni tako uspevala pri nas, kakor je to mogoče pri drugih velikih narodih. Večkrat pa se mi je posrečilo dobiti kakšno boljšo in redkejšo knjigo. Tako sem leta 1919 dobil od nekega italijanskega mornariškega častnika jx> posredovalcu lepe, v bel pergament vezane 4 knjige, prve izdaje Valvazorja iz leta 1689. Ta knjiga je imela žig K. u. K. Marine —Casino in Pola. Tega sem prodal 6vojemu pokojnemu prijatelju Petru Kozin u za 8.500 dinarjev. Sedaj ima to knjigo bržkone neki ljubljanski odvetnik. Zbiral 6em tudi avtografe in včasih 6em dobil iz starejših patricijskih hiš v Ljubljani ali pa tudi iz plemiških gradov starejše francoske knjige. V neki dolenjski graščini sem dobil »Dalmatinovo biblijo« Tudi to 6em prodal svojemu tovarišu pok. Nande Maroltu. V roke mi je prišel tudi Trubar. Tega sem prodal velikemu zbiratelju knjig in antikva-ristv lekarnarju Bojeslavu Lavički v Tržiču na Gorenjskem. Njemu sem prodal tudi Kraljevo »Postila« iz leta 1567 in še marsikatero lepo in zanimivo staro knjigo. Iz zapuščine prof. Levčeve sem dobil tudi nekaj Prešernovih in jih dal svojemu prijatelju Franzlu. Trubarjev katekizem iz leta 1575 6etn prodal trgovcu Magdiču. Rad bi vse te knjige obdržal. pa nisem mogel, ker 6em potreboval denar za življenje. Za take književne redkosti je potrebno mnogo denarja, seveda pa še več ljubezni do lepe stare fcnjige.- Antikvariati lahko 6icer us(>evajo samo tam, kjer je dovolj denarja in pa tudi zanimanj? za starine. V6e drugače je bilo n, pr. pred leti, ko sem imel srečo s posredovanjem nekega višjega cerkvenega dostojanstvenika dobaviti v Celovcu pojsol-noma izvirno Dalmatinovo biblijo (1584) Kniiga je ostala na Štajerskem in srečen bi bil, če bi jo lahko dobil še kdaj v svoje roke. Za Dalmatina so zahtevali -stotisoč šilingov, saj so se zanimali zanj celo v Ameriki. Po vzoru svetovnih antikvariatov bi bilo potrebno izdajati kataloge. Tega pri nas ni bilo mogoče, ker je bil tisk predrag, poleg pa zanje premalo zanimanja. Pred leti sem pošiljal po deželi litografska književna poročila, vendar ni bilo Zahvala Ob priliki smrti naše predrage mame, stare mame in prababice, eospe Ane Javornik roj. Zutz izrekamo tem potom naiiskreneišo zahvalo vsem. ki so sočustvovali z nami ali na kateri koli način počastili spomin umrle. Prav posebno zahvalo ua izrekamo: C. dr. Fedranu za njegovo dolcoletno požrtvovalno zdravljenje, g. dr. Horvatovi za nieno ljubeznivo in skrbno nego. preč. duhovščini v Žalni in Grosupliem za tolažbo v bolezni in za poslednje spremstvo, spoštovanemu učiteljskemu zboru in šolski mladini v Žalni, nrav tako domačim pevcem. Nadalje se iskreno zahvaljujemo sovaščanom in vsem iz Grosuplia. ki so se tako lepo poslovili od naše predrage mame. Vsem darovalcem prekrasnih vencev in lepega cvetja, vsem darovalcem v dobre namene naša naiiskreneiša zahvala. Žalna. 16. nov. 1942. Žalujoči ostali mnogo odziva, zato ni b:lo mogoče misliti na izdajo periodičnih tiskanih katalogov. Mnoge zanimive knjige pa sem obdržal tudi zase, ker 6e nisem mogel ločiti od njih. Zaradi tega sem se seveda mnogim zameril, da so me gledali jx> strani. Pa bodi pravici zadoščeno; imel pa sem včasih tudi veliko čast in srečo, da so me obiskali razni visoki gospodje vseh stanov, med njimi ugledni vseučiliški profesorji iz Ljubljane in tudi iz tujine. Obiskali so me med drugim tudi dvorski dostojanstveniki. med njimi bivši kraljevi namestnik knez Pavle in tudi drugi.« Ko sem se zanimal, kdaj je imel največ knjižnega prometa, mi je takoj odgovoril, da po svetovni vojni. Takrat je bilo po knjigah posebno živahno povpraševanje. Gospod Sevar ima knjižnico urejeno po svojem sistemu brez posebnega kataloga. Knjig, ima porazdeljene po policah, kjer> leže leta in leta. Zato ne dovoli, da 'bi kuj>ovaki sami brskali jx policrh, kjer ima gospod Sevar v svoji »nevednosti«- morda le zakopane kakšne knjižne redkosti, ki 60 le zanj. Zadnja leta, ko so ustanovili v Ljubljani celo vreto knjižnic in knjižnih zalog, dajo ta stroka malo zaslužka. Ljudje se res zanimajo za Valvazorju, Trubarja, Dalmatina ali dr. Štreklja, j>ov-prašujejo tudi jx> Dunajskem ali Ljubljanskem zvonu ali Domu in 6vetu ter po starejših letnikih, ki pa so tako redki in jih nihče ne proda. Zaradi tega je tudi ta zaslužek tako skromen. Upanje, da bi človek obogatel v tej stroki, je zelo goljufivo »Vesel in zadovoljen sem le zaradi tega, ker dobim vendarle v roke kako zanimivo knjigo, ki jo lahko preštudiram,« tako je zadovoljno zaključeval gospod najin razgovor. To je bržkone tudi krepilo gospoda Sevarja, da je ostal tako krepak. Ob koncu je potožil, da mu je žal le, da tako hitro mineva čas in da svoje nabrane duševne zaklade ne more pustiti drugim, ampak le kup zanimivih starih knjig, »Človekova usoda je pač taka: vse je minljivo, 6amo veselje do dela in ljubezen do življenja in do svojega bližnjega nam lajša 6rce.« I ako mi je govoril naš pHznani ljubljanski antikvarist, kateremu ob 30 letnici dela v tej stroki iskreno čestitamo! Vestnik Prosvetne zveze Izšle 60 zadnje številke Vestnika P. Z. in 6 tem je zaključen XXI. letnik. Ce pogledamo vsebino, moramo pripoznati, da je Vestnik v letu 1942 nudil lejx) vrsto predavanj, ki so primerna prav za to dobo, a imajo trajno vrednost za našo folkloro in narodno vzgojo. Le poglejmo naslove teh predavanj: 1. »Temelji pravičnega miru in reda«. 2. Dr. T. Debeljak; »Sveta si zemlja«. To predavanje opisuje v besedi in sliki lepoto slovenske zemlje. • 3. »Čuvajmo naše šege in običaje«. Tudi to predavanje bo služilo tako šoli, kakor društvom, da se dalje ohranijo lepe slovenske navade. Isti pisatelj je napisal prav potrebno predavanje 4 »Negujmo narodno pesem«, zopet tako porabna tvarina za šole in društva. Končno nam 'je v petem članku jjokazal člankar na naše narodne zaklade: 1. »Ohranimo narodno nošo«. Nevarnost je, da prav v tem času izgine ta ali oni del starodavne narodne noše, v kateri 6e tako le[x> zrcali smisel našega ženskega sveta .za' umetnost. V 2 članku 6[x>znamo našo Ljudsko umetnost. Kako lepa je slovenska hiša jx> svoji zunanjosti in lepi domači opremi. Drugače je urejena Gorenjska, drugače Dolenjska in Notranjska. In kako gine kos za kosom iz naših hiš ter roma v razne trgovine 6 starinami ali pa v mestne hiše. Zanimiva 60 naša znamenja ob poteh, vrtovih in njivah. Koliko ljudske umetnosti je ohranjene v naših cerkvah? Freske, leseni stropi in oltarji pričajo o tem. Zanimivo razpravlja člankar o končnicah panjev, ki je prava galerija naše ljudske umetnosti. Semkaj spadajo hišni oltarji, 6like preslice na kolovratih, pipe, žličniki, mali kruhek in pisanice. Vse to obsega to predavanje. Vsa zgoraj imenovana predavanja so opremljena s skioptičnimi slikami, katerih število je nad 300. Koliko dela je bilo potrebnega za res lepo narodno zbirko, mimo katere ne bo mogel iti noben vzgojitelj slovenske mladine. Zadnje predavanje ima naslov: »Negujmo narodne pravljice in pripovedke«. V teh narodnih zakladih se hrani narodno blago za fiesnike. pisatelje, slikarje in skladatelje. Prav letošnji Vestnik P. Z., ki ga izdaja že 21 let Prosvetna Zveza v Ljubljani, je pokazal od kod naj zajema naša Prosveta 6vojo tvarino, da bo našemu ljudstvu v pravo izobrazbo, narodu pa v ponos. Vestnik P. Z. ima lepo prilogo: »Prosveni oder«, ki s to številko zaključuje svoj drugi letnik. Tudi ta priloga prinaša pvoedine članke, ki so namenjeni podeželskim režiserjem in igralcem na Ljudskih odrih. Le poglejmo nekaj člankov, ki imajo stalno vrednost: 1. Načela sodobne scenske grad- Ljubljana Koledar Torek, 1". novembra: Gregor Čudodelnik, škof; Viktorija, mučenica; Hugon, škof; Evgenij, spoznavalec. 4Pbt'f**tila LEKARNE. Nočno službo iinajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva I; mr, Bahovec, Kongresni trg t2: mr. Komotar, Vič, Tržaška 48. Svojcem internirancev in vojnim ujetnikom. Mestni urad za popis vojnih ujetnikov in internirancev v kresiji soba 44 vhod z Lingarjeve ul. 1, prosi svojce prijavljenih internirancev in vojnih ujetnikov, ki so se prijav,li zc podporo pri mestnem socialnem političnem uradu, naj takoj sporoče j>ovratek interniranca i/ internacije ali vojnega ujetnika iz ujetništva, prav tako pa tudi V6e druge morebitne spremembe. Ljnhljanaho (jledališče DRAMA: Torek. 17. novembra ob 16.30: »Večno mlada Saloma«. Red A. Sreda, 18. novembra ob.lG.30: »Deseti brat«. Red B. Četrtek. 19. novembra ob 16..30: »Gradbenik Solnesc.' Red Četrtek. OPERA: Torek, 17. novembra: Zaprto. Sreda, 18. novembra ob 16 »Gasparone«. Red Sreda. Četrtek, 19. novembra ob 16: »Don Pasquale<. Red A. Petek, 20. novembra: Zaprto. (Generalka.) Sobota, 21. novembra ob 16: »Slepa miš*. Premiera. Red Premierski. Dram«: Torek, 17. novembra ob 16.^0: Večno mlada Saloma Red A. — Sreda, IS. novembra ob 16.30: Deseti brat. Red B. — Četrtek, 19. novembra ob 16.’0: Gradbenik Solnem. Red četrtek. — Pelek, 20. novembra ob 15: Kralj na Betajnovi. Izven Zelo zni/ane cene od 10 lir navzdol. — Sobota, 21 novembra ob 16: Hamlet. Izven. Opera: Torek, 17. novembra zaprto. — Sreda, 18. novembra ob 16: Gasparone. Opereta. Red sreda. — Četrtek, 19. novembra ob 16: Don Pascjuale Rod A. — Petek, 20. novembra zaprto (Generalka). — Sobota, 21. novembra ob 16: Maček v Žaklju. Opereta Krstna predstava. Red premierski. SGARAVATTI SEMENU I.PJIOOV« Sementi di Ortaggi, Foraggi cce. Semena za zelenjavo, krmila itd. Chiedere offerta. — Zahtevajte ponudbe. Dram«. Cezar Meano: »Večno mlada Saloma«. Komedija v treh dejanjih, \ristobul, armenski kralj — Cesar, Saloma, njegova žena — NabJocka, Delila — šarieeva, T'ulij Kasij, rimski general — Drenovec, .Manioke j. minister — Gorinšek, Abimelek — VI. Skrbinšek. Gaj Lutecij, senator — Peček. Jerubbal — Potokar, Judita — Sancinova, Lia — Remčeva, meščan —• Brezigar, rimski vojak — Raztresen, služkinje: Rakarjeva, Starčeva. J. Boltarjeva. Režiser: prof. O. Sest, >censka glasba: prof. 1’’ Šturm, koreografija: Maria Pavlinova. ROKODELSKI ODER Prihodnjo nedeljo ob pol > popoldne boste za dve urici pozabili svoje skrbi, ko vu> bodo igralke in igralci Rokodelskega odra prestavili v svet. kjer še vedno zmagujeta pravica in dobrota. A ta boj nam ne izsiljuje solz, dviga in vedri nas z veselimi jireokreti in bistrimi domislicami. — Vstopnice za predstavo Con-nersove komedije »Roksk dobite v predprodaji v nedeljo od 10—12 in dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrurkova ul. 12, I. nadstropje. nje. 2. Gledališče — umetnost. 3. Katoliško gledališče srednjega veka. 4. Poglavje iz dramatike. 5. Osnovne naturalistične drame, 6. Naloga in značaj ljudskega igralca. 7. Vrednotenje umetnine. S. Odnos stila do ljudske umetnosti. 9. Kultura in gledališče. Ze ti naslovi pričajo o važni nalogi, ki jo je vršil Prosvetni oder. Ker znaša celotna naročnina na leto 10 lir in prinaša tako aktualno vsebino, »zato list najtopleje priporočamo. Naroča se: Prosvetna Zveza v Ljubljani, Miklošičeva cesta 9. N»rnčaite Slovenski dom! Širite najboljši slovenski A n*ENNF.RY: DVE SIROTI H Ze je prispela v bližnjo ulico, ko je nenadoma zaslišala, da jo nekdo kliče. Ustavila se je in tisti, ki jo je bil klical, je bil Jakob Frochard. Siroti sta slišali klic in videli žensko, kako se je ustavila. Stisnili 6ta se druga k drugi in prosili Boga, naj bi dal moč ženski, da bi premagala to skušnjavo. Jakob se je približal. »Zakaj bežiš tako naglo? Se ti tako mudi? Kam pa misliš?« Marijana ga je srepo jjogledala v oči, da bi se prepričala, ali 6e mu 6tne upirati, potem pa je rekla z glasom, Id je kazal, da ie premagala 6vojo ljubezen: »bežim od tebe stran!« »Ali si znorela? Stran od mene? Zakaj? Mar nisem tvoj Jakob?« Nasilnež je nameraval 6 sladkim glasom preiskati vse dekletove zle misli, toda dekle se mu je jiostavilo v bran. Medtem ko je govoril, je Marijana obračala oči proti klopi, kjer sta sedeli 6iroti, kakor da bi hotela ob poglcrlu na njiju črpati novih moči. »Lahko me ubiješ na mestu... jaz ti ne bom sledila in te ne bom ubogala, pa mi ukaži kar koli hočeš.« Frochard jo je prijel za roko in jo stisnil, da bi ji pokazal svojo moč, toda ženska ni dala od 6ebe nobenega glasu. Tedaj je zlobnež doumil, da je bila tisti Trenutek 'Marijana močnejša kakor on. ' »Boš že videl, da sem sfjosobna in | i možna piobegniti izpod tvojega gospod-6tva! Glej!« Po ce6ti je prikorakalo nekaj vojakov. Mladenka se je postavila med nje in rekla naredniku: I »Narednik, jaz sem tatica! Pred nekaj urami se mi je posrečilo uiti stražam, sedaj pa se udani. Popeljite me v i zapor.« | Narednik jo je zijal izbuljenih oči. Ali je zblaznela? I Ko pa je videl, da je ženska odločena, jo je jKivprašal po imenu. Zapisal si ga je v beležnico, ki jo je potegnil iz žepa, jx>tem pa ukazal vojakom, naj jo odpeljejo na stražnico. I Marijana je zmagala! Ko je 6topala mimo kraja, koder je stal Frochard, mu je vrgla pogled, poln prezira in zmagoslavja istočasno. Njuna 6prava se je začela. Jakob je nekaj minut stal presenečen 6pričo prizora, ki ga ie bil videl. Ker pa ni bit človek, ki bi izgubljal čas s premišljevanjem, je pokimal z glavo, potem pa se vrnil v krčmo. Razvnetost veseljakov je bila na višku. Stara Frochardova, ki je bila pijana do nezavesti in bila 6trašna na pogled, je pela neko kvantarsko pesem, zraven pa besede spremljala z odvratnimi kretnjami, dočim so ostali, ki 60 6edeli okrog mize, metali po mizi kozarce in nože in s tem povečevali splošni hrušč. XIV. Siroti sta gledali prizor na cesti. Stisnili sta se druga k drugi in 6e zahvaljevali Bogu, da je dal revici odporno moč. Nastopila je noč. Ko je Marijana odšla, je Luizo že utrudilo dolgo čakanje in začel se jo je lotevati strah. Kakor vsi 6lepci, tudi ona ni nehala vpraševati: >Kako je, sestrica?« »Nič, draga moja.« »Torej, čakajva!« Sedeli 6ta naprej in se še vedno tesno tiščali druga druge. Aledtein je Lalheeur počakal, da 60 se vojaki oddaljili in odpeljali s seboj žensko, potem pa se je prikazal iz svojega skrivališča. Ko je ugotovil, da ni nikogar v bližini, je stopil proti kraju, kjer je pustil svoje pomagače in jim dal zadnja navodila. »Prišla bo kočija. Priporočam vam tisto, večjo. Pustite, da jo bom v kočijo povedel jaz Ce bi se pa upirala .. .* Eden od pomagačev je jx>kazal žepni rotiec, zvit v obliko poveze. Dobro, počakajte!« »ločinec je nameril korak proti klopi in 6e nejtrestuno oziral naokrog. Bil je nezaupljiv spričo vsega hrušča, ki je bil malo poprej. Možno je tudi bilo, da se je stari Martin že prebudil. Henrika, ki je s tolažilnimi besedami mirila 6vojo vznemirjeno sestro, je nenadoma zaslišala korake. Pogledala je tja in zagledala nekega moškega, ki je stopal proti njima. »Sestrica, najbrže bo g06pod Martin!« »Bogu bodi hvala!« Toda moški ni stopil naravnost proti njima. Ustavil 6e je. Zdelo 6e je, da okleva. Zakaj? To pa je Lafleur dobro vedel. Ko se je prepričal, da je varen, je naredil korak naprej. »Dragi moji gospodični,* ali sta prišli iz Evreuxa?« . »Ste morebiti gospod Martin?* »Da, toda opravičiti se moram, da sem se zakasnil. Stanujem namreč na drugem koncu Pariza ...« »Kako?« je vprašala Luiza, »mar niste napisali v vašem pismu, da stanujete v bližini Novega mo6tu?« »Smola!« je zagodrnjal Lafleur. potem pa se je spet zavedel svoje vloge in si začel meti roke, ko je govoril: »Da ... 6tanoval sem ... toda včeraj sem spremenil stanovanje.« »Včeraj!« Henriko je spreletel občutek strahu, ko je videla moža v zadregi. Mesto da bi sprejela roko, katero ji je bil ponudil sluga, medtem ko je z drugo pobiral zavoj 6 stvarmi obeli deklet, se je zdrznila. Luiza, ki je zaznala negotovost v glasu došleca, se je 6tisniia k sesiri. Lalleur se je začel opravičevati, da je bil zunaj na ce6ti. jx>tem pa je omenil nekatere zaupne stvari, ki -ih je izblebetal pravi go€f>od Martin, prevzet vinskega duha. »Čemu. gospodična Henrika? Nikar ti e dvomite!« Ko je zaslišala, da jo je poklical po imenu, je Henrika jjostala zaupljivejša. Zlobnež je sklenil kovati železo, dokler je bilo še vroče. Začel je prepovedovati o življenju obeh deklic v Evreuxu, o prijateljstvu gespe Mariinove, povedal ie tudi, kako je gespod Gerard našel malo Luizo... Te besede so podrle zadnje ovire in dvome, ki so se pojavili v glavah deklic. Obe sta bili takoj pripravljeni slediti možu, za katerega sta bili Drepri-čam da je gospod Martin. Toda dvomi so znova vzplamteli, ko ie Lalleur, čim so prispeli do kočije, ob kateri sta se pojavila dva neznanca, hotel prijeti Henriko za roko, pa je to storil tak i surovo, da je dekle začelo takoj sumiti »Dajmo! je tedaj rekel sluga s spremenjenim glasom in dal z očmi onima dvema nek znak. »Nikar se preveč ne obotavljajta!« Luiza je kriknila in se hotela pritisniti k sesiri, loda eden od moških ii e to preprečil. Lalleur je poskušal proti vozu (»tegniti Henriko, toda u|)irala se ie molče, da ne bi vznemirila sestre. Cončno pa je morala odnehati pred silo tega malopridneža, kateremu se je posrečilo s pomočjo pomagačev spraviti jo v voz. Ko je uvidela, da ne bo mogla več uiti, je revica na vse grlo zakričala. »Luiza... k meni!« 0 vatikanski knjižnici Začetki te ustanove segajo v 4. stoletje — V pravo veliko knjižnico ima dostop le knjižničar Vatikanska knjižnica je bila ustanovljena od papeža Nikolaja V. leta 1450.. od Siksta IV. leta 1475. na novo urejena i* Kikst V. ji je leta 1588. sezidal sedanje poslopje. Začetki vatikanske knjižnice pa segajo dejansko mnogo dalje, ko že iz četrtega stoletja dalje hranijo bogate zbirke dragocenih rokopisov. Ta knjižnica ic njene lepe galerije z znamenitimi slikami ki so delo raznih italijanskih slikarjev, so vedno dostopne javnosti in si jih vsak lahko ogleda. Razen omenjene Vatikanske knjižnice, ki je po bogastvu knjig in redkosti književnih izdaj, ki jih hrani, prva v Evropi, pa so še posebni prostori, kamor je mogoč dostop te s posebnim dovoljenjem kardinala bibliotekarja, ki je zdaj kardinal Gio-vanni Mercati. Z njegovim dovoljenjem si je mogoče ogledati tudi te posebne prostore, zlasti dvorano, v kateri imajo znanstveniki dostop s kardinalovim dovoljenjem, da študirajo. To je Biblio-teca delle Consultazio^ii, rekli bi priročna knjižnica, v kateri znanstvenik dobi kar najpopolnejši izbor splošnih virov, ki so mu pri pisanju kakega znanstvenega dela potrebni. Je to najpopolnejša tovrstna knjižnica v Rimu. V te) knjfžnici najdemo predvsem velika dela v vseh jezikih o najržznovrst-nejših predmetih in iz vseh delov kulturnega sveta. Seveda imajo tudi nekaloliška dela. Imajo tudi srbsko-hrvatsko^lovensko enciklopedijo. Potem so tudi slovarji iz vseh jezikov. Ne manjka niti \Vol-fov nemško-slovenski slovar ali Adrovičev slovar italijansko-slovenskega jezika. Nepregledna je zbirka najraznovrstnejših znanstvenih revij, ki imajo vse lepo vezane. Opazil sem pa. da znanstvenih revij v slovenskem jeziku nimajo skoraj nič. ker se naše založbe ne brigajo, da bi pošiljale svoje publikacije tudi Vatikanski knjižnici. Pač pa so med drugimi močno zastopan’ Poljaki, posebno pa Rusi. V vatikanski knjižnici imajo največjo zbirko ruskih knjig v Italiji. V dvorani priročne knjižnice so nameščeni tudi pulti, da je mogoče udobno študirati. Zraven je potem še druga večja knjižnica, kjer so knjige^ urejene po državah Je tudi to del priročne knjižnice, le da je večji in je srednji del dvorane izpolnjen 6 katalogi. V6e police in vsa oprema v dvorani je. ali iz jekla, železa ali marmorja, da so tako dragocene knjige čimbolj zavarovane pred ognjem. Prijazni knjižničar je opozoril tudi na nekatere slovenske knjige, v tem delu knjižnice na primer: Kovačič, Zgodovina lavantinske škofije; Kos, Gradivo za zgodovino Slovencev; časopis za zgodovino in narodopisje, ki je izhajal v Mariboru. Potem so tri Miklošičeva dela. V Vatikansko knjižnico sicer ne uvrste vsake knjige, ki jo kdo pošlje, toda ko bi 6e bolj brigali, bi marsikatera slovenska knjiga mogla cisto dostojno predstavljati našo znanost Kot zanimivost omenMn le še, da imajo Janez Burgarjevo »Otročjo Biblijo«, tiskano 1566 v Augsburgu. To je protestantovsko delo, ki je tedaj izšlo v slovenskem (kranjskem), hrvatskem, nemškem, italijanskem in latinskem jeziku. Priročno knjižnico je dal urediti prejšnji kardinal knjižničar jezuit dr. Ehrle, knjižnica je okrašena z lepimi freskami in slikami cele vrste kardinalov. ki so oskrbovali knjižnico. K temu delu knjižnice spada tudi Biblioteca Bai berinijev, ki je nameščena v posebni dvorani in zaključena, to se pravi, da ne dodajajo nobenih novih knjig. Posebno zanimiva je dvorana, kjer znanstveniki študirajo na podlagi rokopisov. V to dvorano le prenesejo rokopise, ki jih znanstveniki želijo proučevati. Drugače pa so rokopisi v posebnem arhivu, ki obsega nad 50.000 tisoč ekseniplarjev. Zraven arhiva je potem tudi prava knjižnica, ki obsega nad pol milijona knjig in je nameščena v šestih nadstropjih, dolgih po 120 metrov. Knjižnica Je urejena deloma po državah, deloma po snovi. V tem smislu je tudi katalogizirana Tudi tu je vse samo železo, jeklo in kamen, nikjer nič lesa, da bi bila nevarnost požara čimbolj omejena. V knjižnici je več knjižničarjev, ki so strokovnjaki za razne znanstvene panoge, ki knjige urejujejo, katalogizirajo in dajejo onim, ki iščejo virov, koristnih nasvetov. V pravo veliko knjižnico razen knjižničarja nima nihče dostopa. Podmorniške naselbine ob Atlantskem morju Nekaj prepotrebnega, novega udobja za podmorniške posadke, ki se po napornih vožnjah povrnejo v oporišča HENRIK SIENKIEW1CZ ROMAN V SLIKAH V oddaljenem zalivu se počasi premikajo podmornice, ki preskušajo plovbne aparate in delajo vaje za potapljanje. To so podmornice, ki so se povrnile iz tujih voda in se sedaj pripravljajo na novo vožnjo. Njihovo pristajal išče je mesto zase. Tu niso samo pomoli, kjer se podmornice privežejo za časa postanka, temveč »o tudi delavnice, doki. kjer se podmornice popravljajo in čistijo, ter barake in skladišča, kjer dobivajo vse potrebne stvari za podmorniško moštvo. Za nemške vojake je vedno vse tako preskrbljeno, da jim nikdar nič ne manjka in da se vedno dobro počutijo. Posebno mornarji s podmornic so potrebni take nege. Po tedne dolgo se nahajajo v tečajnih ali v vročih južnih vodah in so vsako minuto v smrtni nevarnosti ter morajo biti vedno pripravljeni na boj. Razen tega pa so na odprtem morju prepuščeni sami sebi. Kaj se pravi biti na ozkem prostoru, si lahko predstavljamo samo takrat, če smo se plazili po prostorih podmornice, ko je pripravljena za odhod na morje. V notranjosti so torpeda, municija in hrana za več tednov in za precejšnje število posadke. Samo v enem delu podmornice lahko po konci stojimo; to je centrala. V vseh drugih pa se moramo skloniti in pri vsem tem dobro pazili, da si glave ne razbijemo. V teh prostorih niso samo cevi ali druge priprave, ki se jih je treba izogniti. Tu vise v zraku tudi klobase in posušeno nv»so. ki drugod nima prostora. Tudi za spanje ni nobenih sob in postelj, temveč je treba (»rabiti vsak kotiček bodisi na tleh ali v visečih mornarskih posteljah. To vse pa še ne bi delalo takih preglavic, če ne bi bilo zagrizenega mraza in pa po daljši vožnji pod morjem pokvarjenega zraka. Potem pa še stalna nevarnost, ki jo prinašajo: sovražne nadvodne vojne edinice. letala in mine. Posadka podmornice, bodisi častniki ali mornarji, «o povečini mladi ljudje, ki so se dolgo učno dobo vežbali, kajti vsak mož na podmornici je posebno izurjen za svojo stroko bodisi pri strojih ali p^ pri orožju. Učna doba traja več mesecev, šele potem se taka posadka lahko poda v sovražno vodovje. Šele potem,< ko se naučijo vsega, kar je potrebno vedeti na podmornici. se smejo podati na odprto morje. Njihovo pristajališče nekje ob Atlantiku ali Kje v norveškem fjordu je njihova druga domovina. Tu je Podmorniško mesto«, kjer je vsakdo preskrbljen. Šele v zadnjih letih je izdal Hitler nalog, da so tam sezidali stanovanjske hiše, zbirališča s skupnimi prostori, hišo poveljstva, bolnišnico in gospodarska poslopja. Tudi na to so računali, da je podmorniška posadka neločljiv del podmornice in ima zato vsaka podmornica' rfvoj lastni dom. V hiši podmornice »XY« se lahko poveljnik kakor moštvo na široko raztegne po svoji lastni postelji. Prostori so opravljeni zelo udobno. Nikjer ne manjka radijskega aparata. čitalnica ima udobne stole in prostori za spanje so tako narejeni, da spt v vsakem le nekaj mož. Kako mora biti močna nemška podmornica sila. se nehote sprašujemo, če smo preživeli le en dan v takem podmorniškem mestu. Doki so do zadnjega mesta napolnjeni s podmornicami, na pomolih in v zalivu pa so druge podmornice, ki se urijo ali pa so privezane in se pripravljajo za odhod. Koliko pa jih je na odprtem morju'? — Kakšen vtis naredi na nas. če pogledamo v torpedne prostore, ki so globoko pod skalami in betonom. Tu je ogromno število eksplozivnih delov in torpednih trupov. V delavnicah pa, kjer se nahajajo torpedi, je polno strokovnjakov, ki preiskujejo vsak torpedo, preden ga vkrcajo na podmornico. To poveljstvo z vsem svojim rao-štvom, s stanovanjskimi hišami in delavnicami pa je v tem ozkem zalivu spet mesto zase. 12 letni deček ukrotil tatu Nevsakdanja zgodba se je oni dan pripetila sredi Milana, tudi tam se najdejo takšni nepridipravi, ki radi poškilijo po tujem kolesu. Tako si je nek neznanec na cesti Premuda preveč sumljivo ogledoval neko kolo, ki ga je nepazljivi lastnik prislonil ob steno, potem pa stopil * 1 ?jvr ujjir 99. Šel j6 k Petroniju šele, ko Je ta poslal pbnj z nosilnico Ko je stopil v triklinjj, je Pe-tronij vstal, ga pozdravil, ga pazljivo ogledoval, potem pa mu razgrnil s prsti lase za ušesom rekoč: »Ali veš, da imaš na senčili nekaj sivih las?« »Morda,<> je odvrnil Vini-cij. »Me bo čudno, če mi sčasoma osive vsi.« • In tačel je prijatelju pripovedovati, kako je izgubil srčni mir, kako ga je prijel Kristusov nauk, kako je pripravljen, p.ridružiti se mu, če bi dobil Ligijo. Petronij, ki je veliko premišljal o človeku in je stal sedaj pred uganko, katere si ni znal razložiti. Dejal je, da «« kristjani Vinicija urekli ICO. »Otresi s sebe žafost1’ In užij življenje,« je govoril Petronij. Ko je videl, da je Vi-nicij samo zmajal z glavo, je nadaljeval: »Ravnaj se po meni, ki polnim svoje življenje s srečo, dokler mi ne omahne roka. Kaj bo potem, me ne skrbi. V tem je vsa moja tolažba Glej!« Pri teh besedaft Je poklical Euniko, ki je prišla takoj v beli obleki, zlatolasa, ne več sužnja, lemveč kakor boginja sreče in ljubezni. Stegnil je roke proti njej, rekoč: »Pridi I« /. ( m »i v bližnjo hišo po opravkih. Neznanec je urno skočil na kolo in jo potegnil iz kraja zločina. Toda tedaj se je kot junak pojavil 12 letni Mario Alberici, ki se je pripeljal mimo s svojim kolesom. Deček je zdrvel za tatom in vpil na ves glas: »Primite tatu!« Tatinski kolesar je napel vse sile in pritiskal na pedale, da je kar škripalo. Ljudje so osupli opazovali nevsakdanjo dirko in že izražali dvome, ali se bo malemu Davidu posrečilo »nadreti« Goljata In zgodilo se je, česar očividci niso pričakovali. Ko je tatič uvidel, da ga bo vsak hip deček pocukal za suknjič, je stopil s kolesa in se postavil v bojno pozo. Deček pa se je glavo naprej zaletel vanj in ga dregnil pod brado. Preden se je mogel Goljat otresti napadalca, so mu bili na vratu že drugi ljudje. S povešeno glavo je moral na po-.licijo, deček pa je požel odobravanje vseh, ki so prizor videli in se njegovemu pogumu in prisebnosti čudili. Po milijon globe je v Sofiji dobilo 46 Judov, ki so se' pregrešili zoper določila finančnega zakona. Globe bodo dali na razpolag0 blagajni za socialno pomoč. Angleški odbor za vojne izdatke je ugotovil, da niti eno od 28 vojaških letališč, ki bi jih morali narediti na angleškem otočju, ni bilo dodelano v določenem času. Skr?wno»tna Kitajska Prav.ca in krivica lu cev Tsingtau. Na Kitajskem so morali že zaradi same fzgovarjave besede »exteritorialnost« misliti na to, kako bi jo odpravili. Ne poznam besede, ki bi zvenela približno tako zoperno. Amerikanci so si seveda pomagali s tem, da rečejo samo »extrality«. Toda ravno ta praktičen narod se bo tem pravicam preje odpovedal, kakor samo-pašni in starokopitni Angleži, ki še vedno pravijo »extrateritoriali-ty<. Človek bi si pri tem zlomil jezik Toda proti temu ne govore samo razlogi izgovarjave, proti temu govore tudi nravni in gospodarski razlogi. Ti so mnogo važuejši. Exteritorialnost je bila sprva namenjena samo za varstvo tujcev pred nepristojnimi sodišči slare Kitajske. Toda kasneje se je exteritorialnost vedno jasnejše razvijala v korisl tujcev. Iz tujske pravice je nastala tujska krivica. Pri tem predpostavljam, da je sploh »pravo« to, kar utesnjuje kitajske postave v njih lastni deželi. Takoj skraja bi se namreč že dalo ugovarjati exteritorijalnosti, s katero se trgovec, ali raziskovalec, ali misijonar, ali kdorkoli, ki nastopa v tuji deželi, odteguje postavam, ki veljajo v tej deželi. Stvarno se morajo skoraj povsod podvreči tujci postavam kraja, kjer živijo. Pravosodstvo in kaznovanje v marsikateri južnoameriški republiki bi mnogo bolj opravičevalo varstvo za tujce. Toda to so samo teoretična razmotrivanja, vprašanje extorilo-rijalnosti ni vprašanje prava, ampak vprašnje moči. Z angleškimi topovi, ki so leta 1842. izsilili j>ogodbo v Nankingu in s Perryjevo ekspedicijo v naslednjih letih ima kitajsko državno pravo prav tako malo zveze, kakor vedno denarja )>otrebna dinastija Mandžujev proti podkupovanju zapada. Predaleč bi vodilo zogdovinsko razložiti, kako se je varstvo tujcev na Kitajskem v teku desetletij v senci bajonetov, groženj, posojil in pregovarjanj razvilo v gospodstvo tujcev nad Kitajsko. Zadostuje ugotoviti, da govore Kitajci resnico, kadar imenujejo pogodbe s tujci »neprostovoljne«, »prisiljene«, »enostranske« in »nepravične«. Da bi se lahko zamisilili v položaj Kitajske, bi si morali predstavljati, da bi Hamburg pripadal Francozom, Bremen Angležem in Stettin Italijanom, da bi Japonci ribarili na naših obalah, da bi Charlottenburg služil Belgijcem kakor naselbina, da bi bili na obrežju Elbe v Dresdenu Portugalci in v Mtinchenu Japonci (vedno v najbolj zdravih in najlepše ležečih mestnih četrtih). Toda mi moramo to svojo groteskno domnevo razširiti tako, da bi dali Belgijci v Charlottenburgu podreti sosednje stanovanjske hiše zato, da bi imeli njihovi topovi prosto polje za streljauje (kakor je poslaniška četrt v Pekingu stvarno napravila s kitajsko četrtjo). Nadalje bi si morali še predstavljati, da bi Angieži v mestnem parku Bremena obesili napis: >Psom in Nemcem vstop prepovedan.« (.-Dogs and Chinamen no adinission«, je še pred nedavnim stalo zapisano ob vhodu v javni park v Šanghaju.) To razveseljivo sliko bi morali zaključiti z ugotovljenim dejstvom, da delajo tuji trgovci našim trgovcem konkurenco, ne da bi zato plačali ne plenig davka. Tako smo si na jasnem — brez pretiravanja. Kaj pomeni »ex-teritorijalnostc tujcev za Kitajsko: izgubo najdragocenejših pristanišč, naselbine tujih držav sredi domačih mest in zaradi davčne prostosti dušečo konkurenco inozemstva. To torej ni pravo tujcev, ampak brezpravnost domačinov.« Razumljivo je, da si tujci na Kitajskem goreče prizadevajo obdržati svoj položaj. Manj opravičljiva pa so seveda sredstva, ki jih pri tem uporabljajo. Zato neprestano pretiravajo nevarnost kitajskih zločinov, čeprav so zločini v resnici mnogo bolj pogosti v »belih« naselbinah, kakor pa v kitajskih gorah Tudi neprestane klice na pomoč kitajskega nacionalizma je treba sprejeti s primerno previdnostjo. Ta nacionalizem je namreč dobil svoj vzmet in silo zaradi tujega gospodstva. Če je kitajski del mesta Šanghaja z železnimi vrati — liki proti Židom — zaprt proti »Settlement«, se pač ni treba čuditi, da si je izbral »nacionalističnega« župana. Saino manjšina tujcev pretirano govori in se neupravičeno pritožuje. Toda, ker tudi tukaj kričače bolj poslušajo, kakor pa one, ki taktno molče, ogrožajo prvi vsako razpoloženje za mirno pogajanje in vsiljujejo Kitajcem borbeni duh, ki ne prija temu mirnemu narodu kmetov n obrtnikov. Priporočljivo je pri pritožbah teh kričačev odbiti petdeset odstotkov kot neresnico, pri ostalih petdesetih odstotkih pa pomisliti, kako zelo dobro se je doslej godilo tujcem na Kitajskem. Če Amerikanci slučajno pravijo, da so »Settlement« potrebni zato, ker je tujcem prepovedano naseliti se v notranjosti dežele, tako jim lahko tudi manj izobražen Kitajec odgovori, da je Amerika prepovedala Kitajcem vsako naseljevanje v notranjosti Združenih držav, kakor tudi v njenih pristaniščih. Amerika je namreč izključila slednjega Kitajca za naseljevanje. Po zgoraj povedanem je razumljivo, da ima sedanja kitajska vlada v svojem boju proti exteritorijalnosfi za seboj vso Kitajsko (tudi one pokrajine, ki jo sicer samo obotavljaje' in nezanesljivo priznavajo). S tem se pa tudi pojasnjuje, zakaj imajo diplomati tujih velesil zelo težko stališče zagovarjati tako očividno krivico. Njihova prizadevanja so zaradi tega tudi vedno opaznejše usmerjena v to, da priporočajo svojim državljanom zmernost in jim svetujejo, naj vsaj zgine,jo napisi »Dogs and Ciina menn«, Tudi zlorabljanje konzularnega sodstva opazno popušča. Te zlorabe povsem odpraviti je zelo težko. 'Vedeli je namreč treba, da prihajajo veliki dohodki tujcev iz poslov, ki so Kitajcem po zakonu prej>ovedaui, medtem ko jih konzularna sodišča oproščajo (ali vsaj dobrohotno spregledajo). Trgovina z opijem, tihotapstvo orožja in hazard exteritorijal-nih tujcev je odtegnjeno kitajskemu sodstvu. Konzularna sodišča in varstveni organi »Settlementsa« pa nastopijo samo pod pritiskoir.. Ko sem bil pred kratkim v Šanghaju, so mi povedali, da je ruletna igralnica nekega gospoda Garcia najmodernejša igralnica. Tam, da se sestaja najboljša družba iz Šanghaja. Toda jaz ga nisem videl, kajti ravno na dan, ko sem hotel iti tja, ga je odpeljala policija. Čemu? Ker je bil Garcia meksikanski državljan, in se je Mehika pred kratkim odpovedala exteritorijalnosti, ne da bi o tem obvestila gospoda Garcio. Tako je Garcia brez tujskega prava izgubil ne samo svoj cvetoč način pridobivanja, ampak se je moral zagovarjati tudi pred kitajskimi sodišči. Kitajske postave (kakor naše) prepovedujejo hazardne igre; zato ga je kitajski sodnik Dr. Vu obsodil na eno leto zapora. Takoj se je zavzel za hazarderja ves tuj tisk v Šanghaju in pisal »k temu pripelje, če bodo beli izročeni divjemu kitajskemu sodstvu k Za Ljudsko tiskarno « Ljubljani: Jože Kramarič - Izdajatelj: tnl Sodja - Urednik: Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo - »Slovenski dom« Uhaja ob delavnikih ob 12 - Mesečna naročnina 11 Ur, za inozemstvo 13 lir — Uredniitvos Kopitarjeva nlica 6/111 — Uprava; Kopitarjeva niiea 6, Ljubljana — Telefon ite*. ŠL 40-01 do 40-05 — Podružnica: Novo metlo