Naslov Posamezne StevHket N avadne Din —‘75, ob nedeljah Din 1*—w .TABOR* izhaja vaak u poznavalci razmer smejali. Reči moramo, da je Svetozar Pribičevič dobro pozimi svojega nekdanjega tovariša. Vedel je, da bodo nekega, dne počile vso strune na Stipičlni politični tamburici. Zato je šel dosledno po ravni liniji naprej. In glej: danes 'je Radič, ta strahoviti* Radič pravzaprav na isti politični poti kot Pribičevič. Angleški politik Llopd George pravi, da je »a politika izredno dobro, če ima humorisifčiio žilico. Balfour je pa mnenja, da mora hiti politik dober, treniran športnik, pripravljen vedino 'na nasprotnikov napad. Naš Radie je nedvomno dober humorist, tudi in zlasti takrat, kadar npčc biti. Knt demagogu mu ta lastnost lepo pristoja. Od športa pa si je izbral akrobatiko ali — če hočete — aviiatlko. Zmeraj lahko pričakujete kak skok, kako bravuro v preokretu. kako igro, kise ji niste nadejali. Trnu bogat repertoar im, mi vemo, da s potjo na dvor in v Beograd še ni bil iizčrpan. V Beogradu so_imeli veselje ž njim. Pa pustimo to i njemu i Beograjčanom1: redkokdaj namreč skrbe politiki za takšno neposredno zabavo. Poglejmo sn.nio Pašiča: ni ga bolj molčečega politika kot je naš Ba.ia, Bivši urednik »Times* Ste-ad pravi, da je Angleže jezil ali pa dolgočasil. Pomislite: Angleže dolgočasiti! Zato je bilo prav, da je Radič ob svojem poselu v . Beogradu pokazal toliko zgovornosti in dobre volje! Če bi bilo po njegovem', lil bil izpremlenll vso Jugoslavijo v paradiž, kjer bi ee samo «gr-lili in ljubili*, igrali na tamburice In jedli pod hrvatsiko zastavo purane, a streglo bi mami devojke v narodnih nošah. Sa. mo da bi ta paradiž kmalu minil, zakaj Radič bi mas bil med lom' poklonil Moskvi ali morda prerojenimi Kitnijceni, sam pa bi z največjo zgovornostjo poveličeval nov ('sporazum* in vpil kakor v cirkusu: «2ivio! Živio!* B. Dnevna kronika. — Himen. V Ptuju «e je v soboto poročil okrožni zdravnik g. dr. Matko Mrgole z gospodično Pavlo Senčar iz uglod.ne voletrftuvčeve oibitelji. Starešini sta bila nevestin svak g. dr. E. Lašič, odvetnik iz Maribora, in okrajni sodnik g. A. Mrevlje, zaročenec mlajše nevestine sestre. Obilo sreče! v- Beograjska anekdota a Radiču. Radič, ki je kratkoviden in ne spozna ljudi, se je. v Beogradu tako navadil stiskati roke, da je v kavarni »Pariš« natakarju, ki ga je vprašal, kaj želi. podal roko in jo krepko stisnili: »Živjeli! I vi MvjeJj!« — Radičev sin Vlatko čaka o-četa. Pride novinar in začne ž njim razgovor. — »No, kaj pa je govoril Stjepan Radič«, ga vpraša. — »Kaj govori tata, je težko reči. Bravo in — pika!« — Neki novinar sedi z Radičem v kavarni in aahtejia več sladkorja. Kava mu jo pre- Leto: VI. — Številka: 167. mialo sladkal 'Radiča, ki je vajen rakije to ne mara sladkobe, je to razvnelo to začne dolg govor proti sladkorju. To je b ur zon,.sik a navada — pravi — pri nas 'bo treba uvesti davek na sladkor! Ni' govoril dalje ko pol ure. Medtem je novinar stokrat obžaloval, da je naročji koc* ko sladkorja. Zakaj kava mu je bila kljub sladkorju grenka, ali pa so je vsalj obraz grenko skremžil. Radič p,a je govoril ... «No kiaj takega Radič g0 v Za-grebu ni_ doživel,» je reikel star Beograjčan, ki_ jo tudi z množico vred vzklikal spokorjenemu republikancu im, «pumtar-ju», Sediaji labko vidi, da nismo batinaši, tnarveč mirotvorci. — Drugi pa se je namrdnil, rekoč: «Lepo, lepo, zdaj smo navdušeni zanj. Toda maij se 'ta medved spot razdivja — težko njemu, če pride tedlaj na našo pivstolniško kaldt-mo!... — Polomija separatizma, kj je bil že pred enim letom' zaročen, še bolj pa samozavesten, jo taka. da noben nasprotnik ni pričakovat enake. Najglasnejši dokaz je podala včerajšnja skupščinska! scija, na kateri je govoril dr. Trumbič, Kakor sono že sporočili, je d!r. Trumbič vehementno udrihal po radiičevcih in ra-dičevci so ga. vztrajno odklanjali, češ, da ni upravičen govoriti v imenu Hrvaf-tov. Ta pi-izor je bil tako pikanten, da prekaša vse, kar j.ih je videla naša skupščina od ujedinjeinija sem1. Ko je bil dr. Trumibič več ko dve leti kr. zunanji minister in eden najodgovornejših činite-Ijev v naši državi, so miu raidičevci neprestano očitali, da nima hrvatske legitimacije in da ne sme govoriti v imenui Hrvatov. Ubogega Trumlbiča je to nazadnje spravilo iz ravnotežja in po dolgih ovinkih in po težkemi političnem saff-toniiortale je nazadnje srečno obtičal v, radieevskemi «marodnenj zastopstvu.-, Rodič je skesanca navdušeno sprejel to Truibič so mu je ponudil za zagovornika^ ko je Stipiea padiel iz Ženeve (t. j. mišjo luknjcL v zagrebški preiskovailnA z^pop. Sedaj pa taik preobrat! Trttimbič jo pa dolgi metamorfozi iz unitarista in monarhista postal1 radičovec. ra dlčevske bube pa so so ob istem času «sleklie» in na! jugoslovansiko soluco so prifrčali mla1-dj monarhisti in unitaristi! Trumhiču jia sedaj težko iti iz reipuMikainekega1 motui-Ija v monarhistična bubo im se pomladiti.« Prizor za bogove je, da ona. ista večina lvrvatskega naroda, ki jo je Trumil-bič poveličeval to radi katere je postal' republikanec, očita sedaj Trnmibiču, dal ni upravičen govoriti v imenu Hrvatov. Kot monarhist ni bik kot republikamed ni upravičen — »ledja, to je že za g. d r. Tmmblča preveč! Pa radičeve! imajo prav:^ Trumibič danes zastopa neznatno manjšino Hrvatov in samostojno demokratska tromba ima večjo pravico govoriti v imenu Hrvatov, nego Trumbič Bazala, Zainjč et consortes. — Iz Vnhrodn. Domače prost, gasilno društvo priredi dne 2. avgusta ob 3. uri popoldan na sndonosntkn g. Wi'd'moseja svojo vrtno veseljeo; »vira vojaška god-ba iz Maribora. Pose ti te prireditev našega obmejnega društva. — Velika neuria in nevihte v Avstriji. V četrtek se je nad Dunajem vtrgal o-bliajk. Strašni nalivi, ki so trajali do polnoči, so predrli strehe. Voda je drla V, kleti ter napravila vettfko škode. Požarna hramba je morala pomagati v 80 primerih. ge večjo škodo je napravil isto no« vihar na Gornjem' Avstrijskem, zlasti v okolici Ljuzai Vlsed strele je nastalo 12 požarov, ki so nniČiiH veliko gospodarskih poslopij. Visokost škod« so trpelo tud} električne in telefonske naprave. — Dežni plašč izgubil. Dne 24. t. W. je izgubil državni naskrvl.ienec na cesti od Sv, Vida do postaje Grobelno svoj dežni plašč. Pošten najdiatelj naj ga. odda proti primerni nagradi v restavracij Vuga, Grobelno. — Povodom otvoritve liške železnico in Jadranske izložbe so izšli današnji zagrebški 1 listi v povečanem obsegu in prinašajo zanimivo gradivo n pomenu te proge, zlasti' glede ožje zveze med našim' primorjem jn zaledjem. Splošno ugotavljajo, da je dftgotovifcev liške železnice volik uspeh naše državine ia posebej Že flii ' 111 *—■mmtmmšrnmmimm•■■' ni mmumatmm**—M prametoe poKžtSIke ta da' ž njo ne Ko pri-klobdil® eatmto DaJtmaciija, ampak tudi vsa ostala držarva. Otvoritev bo zelo slovesna ta jo bodo v Splitu proslavili kot velik narodni praznik. Kralj pri otvoritvi ne bo navzoč, kaikor se je poročalo prvotno. —■ Oddaja deL —. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 10. avgusta t1. ponudbe za oddajo: 1. pleskanja mostovne fconstrulkci je mostu če® Sa-jvo pri Črnučah; 2. poprave borovniškega viadukta in 3. voženj pri progovni sekciji Ljubljana gl pr. — Predmetni oglasi so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v, Ljubljani interesentom na vpogled. — Direktni vlaki ir Ljubljane v Split. Direkcija državnih železnic sporoča, da bo uveden na progi Ljiulbljianra—Split direktni vlak. Vlak odhaja iz Ljubljane ob 13.20 uri im pride v Split ob 8.45. Odhod iz Splita ob 19.40 uri, prihod v Ljubljano ob 14.40. Od Karlovca naprej jo ta vlak brzovlak. — Francoski nčenJakl proti opičjemu procesu. Francoski llist »Ouotidien« je priobčil protestno pismo francoskih inam(-stvarnikov, ki odločno protestirajo proti »opičjemu procesu* _v Daytonu. Ta proces smatrajo kot omejitev svobodnega mtišljenj®, do katere nima pravice nobena niti politična niti verska oblast. Izjavljajo, da je nauka o evoluciji danes že tako trdna, da mora z njo računati vsak znanstvenik. — Umetno gnojenje s pomočjo zrakoplovov. Ruska letalska družba Avio-chim: dela v moskovski guberniji poskuse., da bi z zrakoplovov gnojila njive.— Poskusi eo dobro uspeli. Pognojili so iz ozračja že okoli 2000 oralov z umetnimi gnojili. _ ■ , — 93 let dela v tovarni. V Kremcuki v Ukrajini so slavili delavci redki jubileja Delavec Ščenbin, ki je bil rojen L 1820’ dela v tovarni že celih 93 'let im če sedaj ne misli zapustiti tovarne. Preživel je 5 carjev in tri revolucije. — Novo mesto v Sibiriji. Na levem! Gregu Aldana eo zgradili Rusi novo mo-dlerno rusko mesto. Aldamsk. Prebivalstvo se stalno umaži. Oktobra. 1983 je bl-jlo 350 oseb/oktobra 1984 3.700. sedaj jih jjle že nad 18.000. PROTI ODEBELOSTI dolu je sko-1 ošabnim uspehom saimo »Vilfanov čaj«. Dobiva se v vseh lekarnah' in drogerijah. Proizvaja laboratorij D. Vilfan, Zagreb, Iliča št. 204. 1225 Društvo učiteljev glasbe v Ljubljani. Ustanovimo učiteljski pevski zbor! Modeme zborovske skladbe zahtevajo glasbeno naobraženih pevcev, ki se lahko ne glede na tehnične ta harmonične težkoče umotvorov poglobe v njihovo vsebino. Naj inteligentnejše in najboljše pevce mbratmO iskati med učiteljstvom’. Zato roOre biti »bor, ki bi mu tvorilo jedro učiteljstvo, gojiti moderno glasbo kar najuspešneje. Dokaz temu zbor učiteljev v Julijski Benečiji, ki se je v nekaj letih popolnoma uveljavil nele pri rojakih, temveč tudi pri Italijanih samih. Dejstvo, da je našla slovenska pesem vse priznanje pri naših narodnih sovražnikih, je izredno velik uspeh ne Spomini s pota. IV. V Narodnem divadlu. Na Karlovem mostu. Tu si torej pla-fal veliko svojo molčečnost afi preveliko dubezen do kraljice s smrtjo v valovih široke In globoke VI ta ve, sv. Janez Po-mucki! Ali pa si se mešal v politiko in spletkaril kot še danes tvoj naslednik in brat v gospodu Mannaggi in si s tem razsrdil mogočnega Vaclava? Kdo daje odgovor na ta vprašanja? Ne tablica, ki naznanja kraj, kjer so te vrgli v globino, ne valovi, ki se režejo in penijo db valolomih, ne zvezde, ki se igrajo na gladini. Tudi taJkrat so videli plavati zvezdice na vodi; aM je bil to res čudež?.., * •‘ev • Na bregu pa se širi med domovanji praških patricijev narodno gledališče, hram češke Talije, za Hradčami drugi ponos Pražanov. Pa so lahko ponosni na stavbo, zgrajeno z lastnim denarjem in žrtvama vdnttgič, ko je požar upepelil prvo njihovo svetišče. 2e nekaj večerovi vprizarJajo čudovito komedijo: Iz življenja žuželk. Avtora: brata Čapfca, režija: K. H. Hflar. Boem zaikle v tajfostveni svet žuželjk. Začudene ga vprašujejo: Kdo si? — Člo-OBcfe!— £towek?. Kaj je to? — Ne poznajo glede na to. dia nudi pesem pomoč tudi našimi zatiranim bratom. Kaj premore dobre organizira\t nčitel jsta zbor, priča tudi »bor moravskih učiteljev. Delov®-nije tega zbora je bilo tako uspešno, da je odločilno vplivalo na produktivno češko glasbeno umetnost Odprl je skladateljem nove perspektive in nastale so mogočne, širokopotezne zborovske skladbe z instrumentalno vpeljanimi glasovi, ki so v čast vsemu češkemu narodln. Ta zbor je bil tudi eden glavnih činiteljev, ki je pomagal dvigniti ugled češkega naroda na podiij svetovne kulture. . . Pri nas čaka nešteto krasnih^ skladb modeme koncepcije na izvajanje. Pretežke so za naše »bore, ne bi pa bile pretežke za zbor glasbeno naobraženih pevcev. Zato je dolžnost našega učiteljstva, da tu zastavi svoje moči in pomaga modemi slovenski pesmi na noge. Učiteljstvo je dosedaj mnogo storilo rši v nedeljo, dne 9. avgusta ob 12. uri, taiko da pridejo turisti, ki odhajajo s tu-dstovskim vlakom, ravno praiv! K otvoritvi. Iz postaje Škofja Loka bo ta dan od turistovskega vlaka vozil avtobus (za 25 oseb), ki pripelje izletnike iv dobri url do dolinskega izhodišča Češnjice; odtod le na vrh še 3 in pol ure. » /okolstvo. Članstvu mariborske sokolske župe. Bine 1. to 2. avgusta priredijo jiuigo-'■evaniske in češkoslovaške lige kot ma-nliestacjsJki zaključek proslav 75letaice P rezident a ČSIR Masarykai češko-jugo-slovanfike dneve v Rogaški Slatini. Pri ****!, Masarvkovih proslavah v mariborski ' oblasti so častno sodelovala tu-“i naša sokolska društva. Ker se vrši “Stačaisno v Rogaški Slatini tudi izlet oljskega sokolskega okrožja, poziva Predsedstvo MSŽ članstvo, da se udele-■3®. teh. slavmiosti, po možnosti v čim Lecjem številu. Odhod iz Maribora vne-jo 2. avg. ob 5.27 zjutraj. Polovična Vožnja tje in nazaj 50 Din. Banket v pravniškem' domu, za katerega se je prijaviti .'najkasneje do 29. t. m. g. urarji Burešu v Vetrinjski ulici, stane SO tan. Povratek z večernim vlakom'. Predsedstvo MS2. O telegrafičnem prenosu • slik. •***> od čitatel jev ni še govoril po tele-v m L066*50- je bila daleč od njega odd 'samem ali celo v kakem drugem “Jenem kraju? Po žici se prenese s tl ni električnega toka glas od kraja Žiim ??a' Toda tudi brez žičnih vezi sli-j, mo lahko glas iz najbolj oddaljenih , fajev na zemlji. Doma sediš v svoijiso-Pri radioaparatu in slediš govorniku ^ Londonu ali operi v Paritzni ali pevcu ? Milanu. Jn vse to s pomočjo onih maji1«. iškrateijokov - elektronov, ki razdajo po znanih steklenih ceveh, ki jih ^Penn jemo katodne ali elektronske ce-■1 in o katerih smo že pisali. M 61«. slišimo j® razdalje. Alt ne bi rno-i Prileti obraz osebe, s katero go-Y ^urinjem desetletju pred Vsj2° so se pričel? tozadevni poizkusi, ci ml^ toniočjo električnega toka po ži-»abo tvi navadnem' telefonu. Z upo-,Voj_. 2®riomea Nemec z besedo TOftstaipiter* pov« več in natančneje. Hr- Nikolaje^!0*0^ pisatelj dr. Mirko Kus-naiista dl torevel spis nemškega krimi-hohštamle^ WuHffena .Psihologija tvo» k**3* v knjižnici «DraŠ- Pri m, nektoi!al}lkci ta zanim*vi spis tudi Ni veliki mr medtem ko je - AS,,sLŽ>l'5teI>fe*? tWk * * veliko. Cesto SPOEoa šele pozmejp, ko Je to afli ono naključje razkrinkalo. Zankane je težko spoznati. Včasi so jim forn H^^roumnetfšl ljudje. Hohštap-ncdvcrTmo wMkl družabni škod-eHb ’ ^ i,m maramo pustiti čast, da so Q med hudodelci In zločinci. Za hoh- NoT vsaIk' tetooir ni Pesnika; do velja tudS zanj stari rek: »poeta i (pesnik se rodfi). tat ' ^'dffen nam je v omenjenem spi-San u Pbsežno in izčrpno rta vpra- fclek imLT®? hohštaplerji. Sleherni člo-i&e hi so mu potrebni, da ^obstoj- nagona se im^ ttKjl pogeben nagon samoofiraine. Ta naigon se deli v instinkt uničevanja* instinkt pridobivanja in instinkt priitajevamja. Slednji je zelo važen. Človek se pritaji, da koga zapelje v zmoto. Iz tega nagona Izvirajo predvsem laži, ki Jih smatramo za piškav said omike, ki pa so v resnici prirojene. Kaj je živalski mimikrija drugega kot laž, sredstvo, da se nasprotnika zmoti in o-pehari? Naravoslovci so opazili pri živalih tudi vse polno pojavov zavestnega varanja in laganja. Če proučujemo psihologijo otroka, se zlahka prepričamo, da je instinkt pritajevamja ali prikrivanja človeku prirojen, t. j., da ima laž naravno podlago. Odtod izvira tudi pojav, ki ga često opazimo zlasti pri slabo vzgojenih otrocih. Otrok se jame hvaliti in delati »velikega*. To je posebna vršita laži, ki jo večkrat vsade stairiši sami tako, kakor vzgojni ejo sitairiši sami otroke-lažnjivce, ker se lažejo in pretvarjajo pred otroci. 0-troška fantazija se kaj lahklo podvrže prijetnemu .vzgonu hvalenja in pretiravanja. Otroik v svojem naravnem nagonu uživa, če se mu posreči napraviti kak «kos», t. j. koga nalaigaiti ali opehariti — seveda v kakih malenkostnih rečeh. Vsi ti nagoni, ki jih ima — čeprav morda le v skriti obliki — vsak človek, so pri tipu ljudi, ki jih imenujejo Nemci «Hochsfap-leg, jake žgi ih razviti. Nagon satnoo- iamum hrane se v njih razvije v nagone pretvarjanja, varanja in Ivanja. Hohštapler se rad hvali; vsokdar pa rad pretirava. Kakor rečeno, imamo opravka s čisto Človeškimi lastnostmi. Dodentmo jih še nekaj: Vsi smo .več ali manj igralci. Že stari Epiktet je dejal, da človek ni nič drugega ko igralec na odru življenja. To ne velja samo s stališča smrti — večnega režiserja, ki načne im prekine našo živ-Ijensko vlogo, ampak tudi s stališča človeškega dušeslovja. Človek hoče biti pred drugim drugačen kot je pred samim seboj. Leipši, boljši .mogočnejši Itd. Kaj bi bilo z ženskami, če ne bi imele tega nagona? Žensko je priroda uprav obsodila k pritajevanju m pretvarjanju, kakor je dala cvetlicam lepše barve, da zvabijo k sebi žuželjke, ki stresejo prah vt plodnico. In ženske se znajo imenitno pretvarjati — včasih nezavedno, drugekrati pa zavedno. Tako je v .vsaki ženski nekaj izrazite «h'OhšapJeirije», ker sleherna na ta ali oni način, v kakršensibodii namen vara in moti moškega. Zato je tuidli vsaka količkaj inteligentna ženska relativno sposobnejša za odrsko igralko nego moški ha enaki stopnji. Pa tudi mo® neprestano »Igrajo* svojo vlogo in — lažejo. Poglejte kakega nadutega birokrata ali oficirja, kako se dela mogočnega, oblastnega in silne-£a* ko ima opraviti s človekom, ki mu je podrejen. In politiki, pa drugi mogotci! Komedija! Toda kaj bi ljudje brez tega začeli? Vrnimo se k Wulffenu. Pisec nas opozarja, da se vsak izmed nas oklepa teh ali onih iluzij, vsak rad sanjari, kako M bilo na pr. tako in tako, to se pravi, čiste drugače, kakor je v resnici. To so sanjarije, ki so dovoljene najspodobnejšemu in najbolj normalnemu človeku, če se mu že zahoče takega duševnega luksuza, in ne samo pesniku. Vsakega podi bodisi ambicija, bodisi interes kvišku ali naprej za smotrom, ki se mu zdi lep in blažen. Ta pa še ni hohštapler. Le korak dalje — pa smo že čez mejo. Treba je le, da en izmed teh nagonov pod tem ali onim vplivom naraste (hipertrofija, pravijo biologi), pa je že človek na potu ,da pride kot prevelik iluzijonist, preglasen lažnjivec, preneroden slepar navzkriž s kazenskim zakonom. Vplivi so različni: predvsem dedna obremenjenost, slaba .vzgoja, slaba družba itd. V veliki večini primerov ima sigurno vlogo dedna obremenjenost. Wulffen nam navaja celo vrsto prime rov iz življenja, ki pričajo, da je hohštapler uživa! v, lepem »kosu*, ki se mu je posrečil .Užival je na enak način kot uživa otrok, če lahko lokavo prevari očeta ali mater, ali kot uživa pesnik ali umetnik, ;ko mu famazija imenitna zasnuje kako nor THBOPt »X A'BDK* WčM$rTbdra,~?thS Jnlljai' 192fc lovnih moči nad 18. letom) 132.904, od 14 do 18 leta 15,694 in od 12 do 14 leta 1373; x E. R. Burroutis: Tarzanova mladost v džungli, roman 'V. del. Poslovenil —ž—. V Ljubljani 1925. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Strani 220. V seriji Zanimivih in privlačnih Tarzanovih povesti jo izšel kot V. del; »Tarzanova mladost v džungli«. Če so že bili prvi 4 romani po svoji originalnosti domislekov, po svo ji napetosti in_ čudovitem) milje ju, v katerem1 se gibljejo Tarzanovi doživljali vobče. presenetljivo, nadvse zanimivo in zabavno čtivo, ima pravkar izišli peti del svoij posebni pomeini in svojd Čisto posebno privlačnost. Kar so prejšnji deli pri razvijanju pestrega glavnega dejanja prezrli, namreč duševno stran človeškega bitja, to vsebuje v zabavni in mični obliki peti del: Tarza-novova mladost v džungli. Ves ta razvoj Tarzanov je prepleten z •mikavnimi pustolovščinami in žegavimi nagajivostmi, s katerimi se mladi Tarzan zabava v svojem Orjaškem prirodnem) gledališču In pokaziije kot, misleč človek svojo na.d-nloč nad surovimi silami pragozdnih živali in vražasto mentaliteto primitivnih zamorskih plemen. Če so vzbudili prejšnji deli Tarzanovih povesti tako veliko zanimanje im) pozornost čitateljev, bo peti del še nadlkrilil prejšnje knjige po svoji poglobitvi, po novih efektih in po šaljivi zabavni vsebini, ki. bo vzbujala zanimanje pri starih in mladih pri inte-ligentu in pri priprbstem) človeku. Hvaležna je knjiga tudi kot mladinsko čtivo. Oprema in cena sta enaka prejšnjim' delom;; oprema okusna, cena nizka. Ta obširen, zabaven roman se dobiva pri založnici' Zvezni knjigarni v Ljubljani id v vseh drugih slovenskih knjigarnah. i sluti žara iopMi solil Gospodarstvo. Statistika naše industrije in obrti. Centralna inšpekcija dela v ministrstvu za socialno politiko je izdala poročilo za 1. 1924, iz katerega posnemamo: Poročilo vsebuje 25 različnih indu-strtjiskih in obrtnih panog. V celoti je 'bilo v maši 'državi 8146 podjetij, od teh je bilo 6291 zavarovanih za slučaj nesreče. 1763 podjetij ima značaj tovarn, 2586 podjetij ima, pogon na motor, 5308 pa na ročno delo. V letu 1924 je bilo, prijavljenih novih podjetij 551 hiapram) 961 v letu 1923. Inšpekcija dela je intervenirala v 15.750 slučajih. Delo je bilo ustavljeno v 90 primerih radi denarnega pomanjkanja. V 1. 1924 je bilo 7297 slučajev nesreče, od teh 144 smrtnih. V 1. 1928 pa je bilo 6295 slučajev, nesreč, ed teh pa smrtnih 193, torej 49 več. Strajkov se je udeležilo• 5155 delavcev; pri tem1 je bilo izgubljenih 622.914 delovnih ur v vrednosti 3,860.929 Din, V teku lanskega leta je bilo zavarovanih 8146, podjetij z 175.607 delavci. Od (jenskih delovnih moči je bilo zavarovanih road 18. letom) 19.968. cd 14. do 18. leta vo delo. Mnogi hohštaiplarji so bili rojeni za čisto droge vloge: njihovi bolj prefinjeni nagoni bi se lahko pojavili v plemeniti obliki ,£e bi bili rojeni v ugodnejših socialnih razmerah in bi bili skrbneje vzgojeni. Marsikak hohštapler ima intuicijo in duhovitost umetnika, toda pod vplivom razmer je postali iz njega slepar in zločinec. Zato imamo hohštaplarje, ki so postali slavni, ker so imenitno rešili svojo vlogo .kakor vojskovodje, politiki in umetniki,. ki so bili mnogokrat takisto dedno obremenjeni, a so dobili drugačno vlogo. Svinčena krogla je ista, ni pa isto, Če nekdo s kroglo ubija in se nekdo s kroglo brani! Hohštapler ima torej silno razvita Instinkta pretvarjanja in pridobivanja. Manjka pa mu skrbna kontrola razuma, nedostaja mu moralnega čuta. Včasih ga instinkti nezavedno zvabijo v zločin in misli, da je na pravi poti. Vendar pa vob-če ni mogoče trditi, dla bi bil hohštapler tiepreračutnljiv in pravno neodgovoren. Nasprotno: hohštapler .večinoma vse skrbno premisli, pretuhta in prevdari, manjka pa mu sicer moralne sile, ne manjka mu pa Intelektualne. Vsi veliki hohštaplerji so bili stremunl, Častihlepni ljudje, ki so hoteli igrati vlogo. Propadli 'dijak sl je želel postati zdravnik ja ie čestp;,sap;ajril m krojaški. dej»y- 22 podjetij ima zaposlenih vsako čez 1600 delavcev, 37 s 500 do 1000. 120 s 200 do 500, 133 s 100 do 200, 218 s 50 do 100, 600 s 20 ido 50, 653 s 10 do 20, 7419 podjetij imia zaposlenih vsako manj kot 10 delavcev. Delavska brezposelnost je bila v 1. 1924. večja od one v 1. 1923. • Dostava železniških vozov za prevoz drv za kurjavo. Direkcija državnih železnic nas obvešča: Prometno ministrstvo je odredilo, da se mora prevoz drv za kurjavo v sedanji sezoni pospešiti in končati do pričetka izvozne sezlje, t. j. približno začetkom meseca oktobra. V času izvozne sezije se ne bodo nikomur dostavljali železniški vozovi za prevoz drv za kurjavo. Ta odredba velja za civilne, državne, in železniške pošiljke. Interesenti se opozarja da do pričetka izvozne sezije pospešijo nabavo in odpošiljanje drv. Dobave: Vršile se bodo naslednje o-fcrtalne licitacije. Dne 30. julija t. 1. v pisarni Stalne vojne bolnice v Ljubljani glede dobave svinjske masti, riža, zdroba in krompirja. Dne 1. avgusta t. I. pri direkciji državnih železni j v Subotici glede dobave cina. — Dne 4. avgusta t. 1. pri 40. pešpolku v Ljubljani glede dobave makaron, pšeničnega zdroba, ješprenjčka, fižola, riža, svinjske masti, olja in kisa. — Dne 10. avgusta 1.1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave telegraf-sko-telefonskega materijala. Dne 14. av- Praga, v juliju 1925. Nedaleč od Olomuca na Moravskem se nahaja vas. ki jo obiskujejo ljudje od blizu in daleč. Prihajajo celo tujci iz daljnih dežel, ki potujejo po Češkem, zakaj Čehi jih s ponosom) opozarjajo ma to vas, češ, oglejte si naše vzorno selo. Pravzaprav so češke v .vat na taki stopnji, da bi bile lahko marsikateri deželi vzor. Vendar pa vas Prikaz vse druge vasi prekaša in je lahko ideal vasem velikih in bogatejših narodov. Danes je še izjema; utegne pa se zgoditi, da bo spričo češke podjetnosti dobila še veliko sestra. Če se vozite iz Olomouca v Pfifeaz — pripo.veduje dopisnik CEPSA — menite, da vas vodi železna cesta kam' v pozabljene očetovske kraje,'zaostale, s kmečkimi ideali, kakor jih poznamo iz slik in romanov 18. stoletja. Proga je ozkotirna, vagoni majhni, lokomotiva pa vas spominja časov zaslužnega Georgom Stephensona. Upravičeno si mislite, da so kraji revni in prav radi tega zaostali. Ko izstopite v Prikazu, se preverite, da ta sklep ne velja vedno in povsod. Prikaz je moderna in bogata vas. Tu ni revežev; prebivalstvo pridno zasleduje tehnične izume im vaška občina se na vso moč briga, za dobrobit vasi. Vas ima samo eno ulico, ki pa je dolga cel kilometer. Z obeh strani ulice, ki je tlakovana solidneje nego v marsikaterem nici, kako bi bilo, če bi bil sefe) imeniten zdravnik. Dokler so to0sanjarije, je prav njemu in drugim. Če pa ima ta krojač tu-id druge lastnosti, ki pomagajo hohštapler-jem k uspehu (n. pr. lepo postavo, siguren nastop, dober jezik), se bo nekega lepega dime ejegantno oblekel in se v. tujem mesitu predsavil kaki možitve željni devici kot dr. med. X. Y. Devica mu bo verjela, maiti bo vihala nos in delala račune z bodočim zetom .navsezadnje pa bo «dr. med,* pod to ali ono pretvezo izvabil denar in izginil, Takih primerov je vse polno; marsikateri hohštapler si je ponaredil dokumente in so celo poročil. In niso se nasmolile zgolj meščanske hčerke, marveč tudi aristokratinje, ki same neprestano »igrajo vlogo» in se delajo lepe, vzvišene in fine, pa jih kak spreten partner iz hoh-štaplerskih vrst -tajko lepo pritegne v svojo igro, dla mu slede slepo in zanosno tja do nepričakovanega razkritja. Wulffen, ki je bil.izpočetka državni pravdnik in kot tak specijalist za sleparje, pripoveduje: Mnogi taki ptički ali ptičice so se tolikanj vživeli v svojo vlogo, da so bili sami thclrno prepričani, da jih je «usoda» nenadoma pretvorila v grofe, doktorje itd. Jokaje so pripovedovali, kako britko je bilo prebujenje v kriminalu! Verjamemo! Sanje so vsekdar lepe in včasi bi res bito dobro, bi nag kaka «usofe». pretvarjala gusta t, L pri direkciji državnih železnic v Suibotici, glede dobave mehaničnih in električnih strojev za električno centralo na postaji Subotica. Dne 17. avgusta t. 1. pri upravi državnih monopolov v Beogradu. glede dobave blaga. «amerikan»; pri direkciji državnih železnic v. Zagrebu glede dobave aparatov za brzojavne, telefonske in signalne naprave; pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave telefonskega orodja; pri Komandi vojnega okruga v Otočanu glede dobave mesa za garnicijo, Otočac; dne 18. avgusta t. I. pri Komandi mesta v Sisku glede dobave mesa za garnizijo SisaJk; dne 20. avgusta t. 1. pri intendatuiri Vrbasfce divizijske oblasti v Banjaluki glede dobave mesa za garnizijo Banjaluka. — Predmetni oglasi so v pisarni zbornice za trgovino, obrt im industrijo ,v Ljubljani interesentom na vpogled. Sedal je dobro! pravi mož, ko mu je njegova pametna žena hrbet In ude nadrgnila s EELLER- jevim Bolečine olatšajocim ELSAFLUIDOM. Imate oolečine v udih! Nahod? Glavobol? Zobobol? Grče. Trpite na slabosti? Slabem spanju? Nervoznosti? Poizkusite Fellorjev Elsa-fluid, kateri Vani bo v hudih dneh dober prijatelj. En zavoj s 6 dvoj nar,imi ali 2 specijalnima steklenicama z zr.vo.i-nino in1 poštnino za 62 dinarjev pri lekarnarju EUGEN V. FELLF.R v STU-BICI DONJI, Elsatrg 201, Hrvatska. haija velika električna žarnica, ki razsvetljuje ulico. Z obeh strani je zasajeno skrbno negovano drevje. Vfcs šteje 171 hiš in 1241 prebivalcev. Ker imajo Čehi velike vasi. je Prikaz pravzaprav manjša vas. Kmetje s® po vnamjosti ne razlikujejo od kmetov drugih čeških vasi. Njih obrazi so takisto ožgani od solnca in roke žulijave od dela. L® iz oči jim bliska redka bistroumnost in velika samozavest, nemara celo ponos. Zakaj tuidi nel Sloves njihove vasi^ je že zdavnaj prešel češke meje. V Prikaz prihajajo Romuni, Italijani, Nemci in celo Amerikam«!. Sredi vasi je spomenik Svobodi. Predstavlja mladega kmeta, ki zre ponosno čez vas. Osvobojen je je bilo krona osvobodilnemu delu. ki se je že zgodaj vršilo v tej va«i. Delu za ekonomsko osamosvojitev kmečkega ljudstva, brez katere ni trajne politične svobode. Vas Ptikaz je začela napredovati od leta 1876.. ko je bila v tej vasi na vzpodbudo nekega Vyslouri!a osnovana konzumna zadruga. Kasineje se je zgradila na zadružni podlagi velika mlekarna., leta 1919. pa tudi zadružna pekarna. Ta vaška podjetja so se kaj dobro obnesla. Delničarji so imeli lepe dolbičke. občina pa čedne dohodke. Veliko zaslug ima župan Vaca. Na njegovo vzpodbudo so zgradili vaščani Narodni dom z divno, povsem' meščansko restavracijo, gledališko dvorano in s čedno opremljenimi sobami za izletnike. Poleg Narodnega' doma stoji velika nova šola, poslopje, ki čisto nali- proti vsem družabnim pravilom iti običajem v najsrečnejše ljudi. Vsekakor pa je baŠ prevelika zaupljivost do sanjarij naj-bolestnejša stran hohštaplerije; zdrav človek, pa najsi je tudi sanjar, ve, da je za uspehe v. življenju treba energije, d'cla, sposobnosti in znamja ter da Je naj/jnes-Ijivejše to, kar si človek pridobi z delom in na soliden, pošten način. To so le nekatere strani «hohštaiplerske psihologije*, 'kakor nam jo je podal dr. Wulffen v omenjeni knjigi. Manjkajo pa številni primeri te življenja, ki jih je pisec zbral iz raznih časov, in narodov in ki jarko karakterizirajo ta tip družabnih škodljivcev. Menimo, da ni bilo napačno, da Je knjižnica «Društvo» izdala srbohr-vatski prevod Wu!ffenovega spisa. Zakaj naša družba je mlada, parvenijska; razni stremuni in voglarji so pri nas kaj pogosti, zato je dobro, če se natančneje seznanimo s psihologijo lažnjivcev in varljivcev, ki ne zapeljem samo ožjega kroga posameznikov, ampak vfiaisih oelč širšo družbo, če so primerno maskirani ter se pojavijo v času In na mestu, kjer je najmanj odpora. n B. B. A Doma utrnil! Cena Din 50’— kuje mestni gimnaziji. Dal je je zgrajeno lepo vaško kopališče, urejena .ie tudi kanalizacija, V sleherni hiši sveti električna luč. Vsa domača in poljedelska^opravila se izvršujejo s pomočjo strojev in motorjev. Vas ima veliko zadružno živi-, nore jo. ki slovi daleč naokoli. Samo ob sebi se ume, da v tej vasi mi človeka, 'ki ne bi znal citati in pisati, dalje, dla imajo veliko ljudsko knjižnico in stalen diletantski odei\ Včasih g°' stuje v njihovem Narodnem domu o!°: mušica opera. V mesecu maju se vrše 'v Prikazu razstave. Tako n. pr. razstava razstava pridelkov in izdelkov vaških zadrug, kmetijskih strojev itd. Ob h1']1 času prihajajo gostje od blizu in daleč. .Pokaže se stara, slovanska gostoljubnost: vsa vrata in vsa dvorišča so v času razstav gostom odprta. Vsak lahko stopi v, hiše in hleve, si ogleda vzorno gospodarstvo. sina.go in okusno opremo v hišam, racijonalno izrabo prostorov in pridelkov. Taka je vas Prikaz' na Moravskem-. Cehi žele, da bi bile vise češke vasi take-, bogate, napredne, zadovoljne. Tudi nu bi želeli, da bi vas Prikaz na. Moravskem postala vzor jugoslovanskim vasem. Prosvitljeni, načitainl in zadružn0, organizirani kmetje naj ‘bi bivali v zdravih, snažnih stanovanjih in izkop", Ščali vse pamente pridobitve' mio-der®0 tehnike. Veliko dela (bo treba, da dOHPc', mo vsaj malo dalje od. sedanjega stanji?' Treba pa je tudi duševne preorientaei.ie. ljudstva. Pri nas se vse preveč vzdržni0 in čisla kmečka starokopitnost. Toda' starokopitnež ne pride daleč. Mod6010' prosvitl jen o in zadružno vas bodo u-stvarili samo napredni kmetje, h' sposobni za samostojno mišljenje in prosti od predsodkov svojih očetov. Morilčev dnevnik. Ljubezen močna kakor smrt. »Lidovč Noviny« poročajo iz Olomou-ca: Minuli teden je v Šuimpeaiskem rodnem) domu delavec Jožef Slobodnik prerezal grlo služkinji Mariji P os Polovi in vrgel njeno truplo z drugega nadstropja, nato pa se je sam zarezal P1 skočili skozi okno. Imel pa je smolo: v naglici storjena rana ni bila n°' varna in tudi pri padc-u je imel več sre-če nego nesreče. Sedaj teži v jel/niški bolnici in je bil že zaslišan. Pravi, da se je se zna, nit s Pospešilovo 1. 1923 V Olomucu na neki plesni zabavi. Od tega časa je im-ol ž nujo ljubavno razmerje in je zahajal tudi v njeno stanovanje z vednostjo dekletovih «Lu-r«?v' y niso Imeli nič proti njunemu znaipfe' ' i zadnjem1 času pa je postala Pospišu0' hladnejša, medtem) ko jo Slobodnikov ljubezen še rnistla. Odšla je za služkim0 v šumperški Narodni dom, Slobodnik Tj je šol za njo in si v Šuimperku potekal delo. Najzanimvejše na toj Ijubavmi igri je to, da je delavec Slobodnik IT sal dnevnik kakor kak francoski marki in tako papirju zaupal svojo Ijubov*10 bolest, in njene uepriilike. Iz dnev'nijkai ki. so ga našli pri n jem'in ki je sedal/8® sodišča, jo videti, da je že v napili . " snoval umor svoje »ohlajene« ljubic®1 Tako pišo v lakoničnih stavkih: . . 4. julija. Taval sem ve« dan in 3° iskal. Ni je bilo. 5. j n 1 i j a. Kako pregnati slabe n*' sli! Šel sem) za njo z zavestjo, da jo najdem1. 6. j u 1 i j a. 'Provairila me jo z gol j11' fivo ljubeznijo. - 7. jul i tj) a. Zo zopet 6e bliža neviht®' 8. julija Zgodilo se je, česar senr* najbolj bal. Zopet mi' je nezvesta. Mol® ljubezen je preveč silna, toda ona je t*' ko hladna. Moraiml se ji maščevati, a“c se ne uda in se ne popravi. Žrtvoval bon1 svoje življenje in vzel njo s sabo. Dan°° je zoprn dan; ne vem1, koliko še ibo talcih! 12. j uili j'a- Mmaim) so miašeovatu Dvajset miesecev sem živel ž ujo, pa m® je varala: z drugimi!. Srce ml 'krvavi o,° 'bolesti, toda dalje se ue ipuoremi igra'*1 s sreeui1. t . Tu so jo 'dnevmilk zaključil, zaflea j P1?' šel je tisti zoprn dan. najigrši od ,vs®h' Pri Slobodniku so našli še, pismo s sl® dečo vsebino: . »Moja hisoda je kruta, tudi če.sem1 e1’' premožnejših atarišov. Orna u ib oži ca' ve, kaj jo čaka ; že poje si veselo, miedt®^ ko jaz že prežim1 na svoj plen. Je res * božica in zgodaj jo uhijaml. Promože"L 26.000 -R sem izgubil radi; m j e; ne morem ji oidlpustiti. a je tudlj ne moroml pr»T stitl drugim. Moja Ijjiuhczen^.ie tako ' čna, dla brez nje he mbremi živeti. ■moja jot »mirt obeK moja Ih njena. • anorom sl poaniočl. Z Rogom'. .Tekanja solz ni, vrag živj in ljudje umirajo-« Dnevnik da .pismo sta čisto človCt izpoved. Za morilca pa: bodo ti do.kniu j. ti vrlo oibtežilni. 'kor kažejo,- da Je pravljal umor po načrtu' in pri P duševni zaveetd. mestu (Beograd bi lahko zavidal moravski Prikaz) so zgrajene kmečke hiše. Po-5528, od 12. do 14. 1. 130; od moških de- »lopja so preprosta, a okusna in po ve- Ideal jugoslovanske vasi. Vas Prikaz na Moravskem. čini dvonadstropna. Na vsakem) se na- •"gg.' TliTiTrf.* SSmm^ssamm »T~STT% Xf «♦. ormsrae Romunska Tamara. t»o ljubavniti nočeh je usmrtila 32 lju bimcev in konzervirala njih trupla v svojem stanovanju. V Velikem Vatradiim se pripravlja Premiera strahotnega filma, ki je na-memjena clanomi tamošnjega sodišča. — Avtorica libreta je vdova romunskega trgovca gospa Ranici. Filmi prikazuje njene zločine tako kot jih ije sama pripovedovala. Gospa Renici je dosegla rekord v zločinstvu, zakaj priznala je, da je umorila dva svoja soproga, štiriletnega sina im (Dvaintrideset ljubimcev. Njenemiu priznanji! prvotno sploh ni nihče verjel, ker se je zdelo, da je vse skupaj izmislita bolna domišljija. Preiskava pa je dognala, da ni izmislila. V njenem stanovanju so razkrili strahotne reči. Tam1 so še ležala trupla skoraj vseh žrtev, konzervirana v posodah iz pločevine. Med umorjenimi so Romuni, Srbi in neki Norvež. Gospa. Remci je 6voje žrtve zastrup-Ijevala. Ker je imela veliko častilcev, ki so k nji prihajali na skrivaj, mii nihče nič opazil. Nekatere so pogrešali, vendar pa ni bilo mogoče najti slediu za njimi. Preiskovalnemu sodniku v Velikem Vara dimi je izpovedala hladno in mirno vse strahotne zločine, ki jih je bila sto-rila v svoji divji pohoti. Sodni zdravniki so spoznali, da je ta morilka osamel Patološki pojav. V preislkovalnem zaporu je spisala histerijo svojih zločinov v obliki filmskega libreta. Številni ameriški filmi so ponudili gospej Renici, da jo sprejmejo v svojo služilo: ji zasigarajo najvišjo Plačo, če bo oproščena. Zdi se pa, da je toka razsodba izključena in gospa Reni-®i bo morala pod vislice. Nehote se spominjamo rusko-t ata rake pravljice o kraljici Tamari, ki je živela na Kavkazu, vnibila k sebi ljubimce in jih po ljuibavni noči usmrtila. Pesnile Lermontov je pel o Tamari, da je bila: L »prekrasna kak angel j nebesni}, ■ kak demon kavama i zla.« r" Ali je romunska Tamara lepa kot angel j, tega nami naše poročilo iz Budimpešte ne pove. Sigurno pa je, da je hu-oobnejša od_ demona, 'Njena duševnost je strahotna!, brezdanja uganka. Kako nastajajo legende. V madžarski občini Szakacts, županija Gomogy, se je pripetil dogodek, ki je ®^io vznemiril tamošnje prebivalstvo. Dve kmečki deklici sta pasli pri vaškemi Potoku občinske gosi. Zdajci opazite prikazen. Ma/tere Božje in njenega sina Jezusa. Prikazen sta videli pod mostom. Brž sta pohiteli v vas in vest o čudežu se je bliskoma raznesla od hiše do hiše. Pričelo so je veliko romanje v kraj pod mostom: Kmalu pa so se božje prikazni »preselile« na neko akacijo. Ljudje so v trumah prihajali opazovat prikazen. Oblasti niso vedele, kaj naj storilo. Poslale so orožnike, da bi razgnali romarje. Tod« nebeške prikazni so zmogle tudi oči mož oborožene postave im ®o sami o tem poročali oblastem: Število romarjev je vedno bolj naraščalo, Kramarji in slični »pritiikovci« so izrabili to priliko in postavili šotore. Ljudstvo je pričelo zbirat denarne prispevke za gradnjo cerkve. Oblasti so ostale na-pram fanatični masi brez moči in so se tmiorale udatL Ljudstvo je še zelo primitivno in je brezdvoma ta slučaj le sad sugestije mas, ki je taimi, kjer je izobrazba nizka, še zelo miočna in vplivna. Ljubezenska zgodba L. N. Tolstoja. Lev Tolstoj je znan ruski pisatelj in verski mislec. O njem Še vedno izhajajo številne biografije in spomini, H razodevajo razne strani njegovega življenja. Ena izmted njegovih resničnih zgodb je tudi ta-le: Bile so tri sestre: Tamija, Liza in Sonja. Tanja je bila najstarejša; Liza je bila v mladosti zelo resna ter se ni nikoli igrala s sestrama in ostalo deco. Sonja je bila zdrava deklica s polnimi lici, velikimi temnimi očmi, nekoliko čustveno razpoložena. Pravila je, da je vedno v naprej zaslutila in občutila nesrečo. — Sonja ne bo nikdar srečna, je če-sto dejal njen oče. Mlad« leta so vse tri sestre preživele neskrbno Im srečno. Njihov oče je bil dvorni zdravnik Bera. Stanovali so v Kremlju. Ko so deklice odrastle, je bilo v stanovanju gospoda Bersa vsekdar jako živahno; prirejali so hišne zabave, čajanke, plese. Čestokrat je posetila te zabave tudi grofica Marija Tolstoj s svojimi otroci ter njen brat Lev Nikola jevič Tolstoj. Kjer je mladost, tam 'je ljubezen. — Tanjin ideal je bil mladi jurist Saša Kuzmimski. Sonji je ugajal mladi Poli-vanov. Samo Liza se je vživel« v samo sebe — ni še prišla rojena doba. Grof Lev Tolstoj je bil vedno, kadar je prišel v Moskvo, dobrodošel gost v Bersovi rodbini. Najčešče se je raztovarjal z resno Lizo o literaturi in umetnosti. Na njegov pritisk je spisala Liza dve povesti »Luter« in »Mohamed«. Vedno večje prijateljstvo grofa Tolstoja z Lizo ni ugajalo Lizini materi, ker so se pričele širiti v moskovskih krogih razne govorice. Tod« Lize ni to prav nič oviralo; postala je živa. vesela, čutila se je kakor prerojena. Videlo se je očitno, da je Liza doživel^ neko spremembo. Mala Sonja je čelo vprašala sestro Lizo. ali ljubi grofa. Liza je odvrnila kratko: »Ne vem«. Bersovi so prišli tudi na letovišče na Jasno Poljano, kjer jih je grof Tolstoj zelo pogosto obiskal. Končno pa se je videlo, da grof ni zaljubljen v Lizo, temveč v Sonjo. Na predvečer Sonjinega godu — bilo je meseca septembra leta 1802 — je prišel v goste grof Tolstoj: Bil je nenavadno razburjen, tako da ni mogel niti igrati na klavir. Na koncu je stopil k Sonji ter ji izročil pismo. Sonja, ki je bila takisto razburjena, ker je vedela, za kaj gre, je stopila v drugo sobo ter prečita!« grofovo pismo: Soroja Andrejevka! Meni ije neizrecno težko. Tri tedne je že, odkar neprestano govorimi sebi: danes ji moraš reči. — Vsako noč mislim na lepe minule dneve, ter si očitam, zakaj ji že nisem1 rekel 1 — Pismo Vam' izročim' le tedaj, če ne bom imel toliko moči in poguma, d« bi vam ustmeno povedal, kaj mislim! in čutiim. V Vaši rodbini menijo napačno, da jaz ljubim Lizo. Temu pa ni tako. Jaz ljubim1 Vas, Sonja, samo Vas. — Položite roko na srce im mi povejte odkrito, ko premislite, kakor mora premisliti poštena oseba, ali hočete postati moja žena? Če me res ljubite in alko čutite resnično ljubezen do mene, recite: Da. Ako dvomite, da bi me m,ogli svobodno ljubiti. recite brez bojazni: Ne. »Ne« ml bo težak, vendar pa sem dovolj trden, da prenesem to bolest. Pričakujem Vašega odgovora Lev N. Tolstoj. Med čitanjem1 je prihitela v sobo Liza, ki je preplašeno vprašala: ’—Kaj piše grof? Sonja je odgovorila: komaj slišno: — Razkril mi je ljubezen. — Odbij ga! je vzkliknila Liza, vsa besna in preplašena. Med tem je stal grof Lev v sprejemni sobi pri peči, bledel in napeto pričakoval odgovora. Vrata so se odprla, vstopila je Sonja ter mu rekla: »Da«. Čez 8 dni — 23. sept. 1862. — je bila gospodična Sonja Tolstojeva soproga. Prevratna Kitajska. Cesarski dvori propadajo, «soinčni car» odvisen od tuje milosti. Sijaj 6tarega Pekinga, tega »prepovedanega mesta», v katerem' so se kopičili vsi čudeži večtisočletnega kitajskega cesarstva, je obledel. Obsežne cesar- ske palače, ki so bile nekoč čudežni skrivnost, so danes zapuščene in opueto-šeme. Vsak potnik im« vstop vanje, če plača malenkostno vstopnino. Dragoceno dvorane so spremenjene v urade republikanskih uradnikov. Radovedneži se podijo po dvoriščih in ogledujejo zaprte dvorane. Odkar je zapustil palačo zadnji kitajski cesar Hsuan Tung s svojo mlado soprogo, razpada dvor. Rdečkasto obzidje, k#- je obdajalo »prepovedane mesto*, leži v razvalinah. Kamenje na tleh je še edini očividec onih skrivnosti v dvoru, ki jih je nekoč zapiralo pogledom tujcev. Mladega cesarja zasledujejo do skrajnosti vneti politični omladinci, ki se boje monarhističnega prevrata in bi eks-cesarja najrajši spravili s sveta. Cesar ska rodbina je vložil pri na j višjem1 SO' dišču v Pekingu tožbo, v kateri zahteva vrnitev premoženja, ki so ga ugrabile četo generala Fenga, ko je zasedal «za-bramjeno mesto*. Predsednik sodišča Wang-Ta-hsieh, ki je bil tudi ministrski predsednik v republiki, je odložil sodbo, češ. d« je vprašanje preobsežno in potrebuje več časa za preštudiran j e. Radi tega je cesarska rodbin« zašla .v veliko stisko in bedo. Namesto krasnih kraljevskih oblačil, ki so jih preje nosili, morajo sedaj člani cesarjeve družine nositi navadna delavska oblačila. Tz bede, mimo katere jim je grozila še smrtna roka revolucionarjev, jih je rešil neki dvorni služabnik, ki jim je prepustil svojo vilo v Tientsin. V tem kraju, ki je pod japonsko oblastjo, je cesarjeva rodbina varna vsaj pred preganjanjem Kitajcev. Trg. lokal se odd* v najem s prvim avgustom. Tesno it. 10. Maribor. 1626 Pleskarski pomočnik se sprej me. Nastop takoj. Naslov v upravi lista. 1536 Odda sa v nalom trgovina z meianim blagom. Oddaljena ed kolodvora i/l ure. Naslov v upiavi. 1536 Lekal za pisarno, skladišče, de' Ievnico ali stanovali e Dravska ulica 10, oddam takoj. Pojasnila istetam, I. nadstropje, vrata 11. 1537 Obrtnlikl pomočnik »e sprejme na stanovanje. Wild*nrai-neijeva 16 vrata 1. 1539 Vajenec z meilč. Solo se sprejme proti plači pri Vatra-aku-molator, Strossmaierjeva ul. 3. 1563 Valenec z ljudsko Solo se sprejme proti plači v kovinsko li-valnico „Rud*“, Fnnkovanova ulica 10. 1543 Dobroldeča gostilna se odda v najem oz. na račun. Potrebna kavcija Din 50.090. Vprašati oglasni zavod Kovačič. Slomškov trg 16. 1545 Spalnica, dobro ohranjena, se radi selitve ugodno proda. Kopali tka ulica 36. 1546 Mestna tehtnica v Betnavski cesti 1, je zopet v prometu. 1544 E 1171/25-7 Dražbem oklic. Dne 19. septembra 1925 ob 10. uri se bbtte vršila pri podpisanem sodišču, v sobi št, 27, dražba nepremičnin vi. št. 328, 329 in 339 d. o. Sv. Magdalena (Maribor), trinadstropna hiša, 10 njiv v skupni vrednosti 967.543 Din. Najmanjši ponudek Din 648.028*66. najmanjšim ponudkom se ne prodaja Vse drugo je razvidno iz dražbenega oklica na sodni deski. Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 23. junija 1925. 1547 1186/25-6 Dne 9. septembra 1925 ob 11. uri vršila se bode pri podpisanem sodišču, v sobi št. 27 dražba ene polovice nepremičnin vi. št. 105 d. o. Pobrežje, hiša, gospodarsko poslopje, svinjak, šupa, stav-bišče, rastlinjak, vodnjak, pašnik, vrt, njiva v cenilni vrednosti Din 40.259*20. Najmanjši ponudek znaša Din 21.947*32 Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja. Vse drugo je razvidno iz dražbenega oklica na sodni deski. Okrajno sodišče v Maribora, odd. IV dne 27. junija 1925. •» 1548 Prlma bohinjski sir, vsdno sveži in v vsakih množinah, po zelo ugodni ceni, nudi v v«aki množini prva slovenska mlekarna v Mariboru, Jankova ulica 6. Istotam vedno svete prlma kislo mleko. 1533 Pozori Motanj. v transformatorjih kakor dinamo in motorjih na vsako napetost in požganih strojev. Izdelovanje vseh repa-ratur. Vsako popravilo v elektrotehničnih strojih, aparatih in antomagnetih. Likalnike, ku-haine pleiče ete. Na novo predelovanje svetilnih aparatov. Strokovnjaško delovanje pod garancijo pe najnitjih dnevnih cenah. Velika zaloga v strojih in ves električni material, likalnike, kuhalne plošče, električne peči, svetilne aparate, kurilne aparate itd.po cenah izven vsake konkurence. Pohvalne priznanice.,DynameK. Maribor, Slovenska ul. 16. 1448 1533 » Letošnji Teran « m kateri je za slabokrvne pravo zdravilo, se začne točiti 26. julija v kavarni Jadran kjer se dobi tudi Črno pristno dalmatinsko vino z otoka Krke kakor tudi tukaj zelo priljubljeni ormožki „Riesling“ in domača gnjat. (2hG3T|2W2h».(ai^eru2hG ai .!j|a-vJCw MSJmCL Uvr JBg Odda se s 1. eveut. s 15. avga-stom 1925 lepo opravljena soba v podnajem in sicer v Cankarjevi ulici. Reflektira se le na solidne gospode. Naslov v upravi lista. 149>* Strojna platarna M. Vezjak, Vetrinjska ul. 17, izvrluje vsa v stroke spadajoča dela lx do-liečene volne, svile iu bombaža. Dalo: ruto (robci) 30-40 Din vejte 25-46Din, jopce 30-80Din iumper 20-40 Din, nogavice, nove 10 Din, podpletenje 7 Din. 1401 Profesor pripravlja sredivje-šelce za izpite, zlasti v jezikih. Ratlagova 16, pritlič;e. 1506 VELIM MVRRNH Pontoljik, dne 27. Sreda, dni Z9. Petek, dne 31. julija 1925 VELIK KONCERT z umetniškimi vložki. Sodelujoči: NIKOLA SINK0VSKY BELA LENARD ARANKA F0D0R PEP0 WINTERHALTER S 1426 KLUB-BAR Zadnji spored v sezoni Samo pri 3. Trpinu na Glavnem trga 17 se dob? 270 cm široko platno h Din 70*— Creppe de Chine od Din 68*— napref kakor tudi vse drugo blago po konkurenčnih cenah 153* !!Oglejte si pred nakupom!! Nogavice svilen! flor Din 22,-30, la svihn flor Din 36*—. Moške nogavice, otroške nogavice, otroške 1161 majce po najnižjih cenah pri tvrdki Anica Traun, Maribor, Grajski trg 1. za tu- in inozemske liste sprejema uprava Dobro po nizki ceni dobite le pri tvdki J. N. ŠOŠTARIČ Maribor, Aleksandrova cesta 13. Trgovina z modnim, manufak-turnim, suknenim in platnenim blagom, perilom, konfekcijo in pleteninami. Na debelo in drobno. 30. avgusta do 5. septembra Tehnički sejem: 30. avgusta do 5. septembra Tekstilni sejem: 30. avgusta do 3. septembra Največji in najstarejši mednarodni sejem sveta! Za razstavljalce iri kupce jednako važno! Prijave in pojasnila pri častnem zastopniku W. Strohbach, Maribor, Gosposka ulica 19 £ngjgg&, Glavni lA “ * ‘' 1 flThuTi