P osatnezne Številke* Navadne Din —*75, ob nedeljah Din 1'—»
.TABOR- izhaja vuk dan, raz ven nedelje in praznikov, ob 18. uri z datumom nafiiiednjeva dne ter stane mesečno pc. J ^	»	*a	ino-
zemstvo D tC*--, dostojen na dom D 11*-®» ibjji izkaznice D 10*— 9 po dogovoru.
Naroča ae pri upravi *TABORA“* MARIBOR Jurčičeva ulica štev. 4«
Poštnina pSafasia ^ gotovih?.
TAB
Cena danaShSa Stav-1 SMn
J| Bi1
H v
R
Posamezne Številka« Mava dne Din --7S
oa nedeljah Din
UREDNIŠTVO te puhaj« v Marf. boru, Jurcičav« ui. it. 4, I. etud* strop j e. Telefon interurb- iL 270« UPRAVA se nahaja v Jurčičev* ulici št- 4, pritličji desno. Tal©* (on at* 24. — SRirf postn oČwtwm»’ račun štev. 11.7S7.
Na naroči! a brez denarj« ae m oziru. — Knkopuo m m *«•&•{•»
Nasiov
Maribor, nedelja 15. marca 1925.
Ker je bila vsled železniške nezgode med Slav. Brodom i Siskom pretrgana telefonska zveza z Beogradom, nismo mogli dobiti o pravem času današnjih beograjskih vesti.
Tfežfei nezgoda lSublIai*sk688 brs©-
vSaka.
Med postajami Sibinj in Oraovac skočil s tira. — Več lahko ranjenih, težjih žrtev pa ni bilo. — Visoka materijalna škoda.
Med popotniki so bili med drugimi, šef ministrstva za narodno zdravje dr. Štampar, sin bivšega ministra dr. 1 e-leša in znani sokolski delavec Dušan Bogunovič. Tem se ni nič zgodilo.
Brzovlak je s triurno zamudo nadaljeval vožnjo proti Ljubljani, vendar pa še do tega trenutka m prispel v Ljubljano. Proga je kakih 100 m daleč popolnoma razdrta. Pretrgane so telefonske in brzojavne zveze med Bco-gradom—Ljubljano in Beogradom— Zagrebom, tako da niti nismo mogli dobiti poročila o seji verifikacijskega odbora. Materijalna škoda je razmeroma visoka.
ZAGREB, 14. marca. Davi ob 3. uri je na progi Slavonski Brod—Sisak skočil s tira ljubljanski brzovlak. ki odhaja iz Beograda ob 8. uri in privozi v Ljubljano ob pol 12. Nezgoda se je zgodila med postajama Sibinj in Oraovac v bližini vasi Radovanje. Nenadoma so vagoni skočili s tira in se prevrgli čez pobočje. Nekaj potnikov, večinoma Nemci in Romuni, je bilo lahko ranjenih. Med lahko ranjenimi je tudi poslanec samostojne demokratske stranke dr. Tadič.
Na lice mesta je takoj prihitelo vaško prebivalstvo, ki se je izkazalo zelo Pohvalno in je požrtvovalno nudilo prvo pomoč.
KRVAVO KOMUNISTIČNO ZBOROVANJE V NEMČIJI. Odmev komunističnih napadov na pokojnega prezidenta Eberta. — 8 mrtvih in 25 težko ranjenih.
HALLE NA ŠALI, 13. marca. Na mednarodnem kongresu komunistične stranke, ki se je vršil v Halle, je priš-l(j.c^r?v' do težkih spopadov med policijo in komunisti. Komunisti so na kongresu ostro napadali pokojnega prezidenta Eberta. Med drugimi sta posegla v debato neki angleški in neki francoski komunisti. Ko je hotel nemški sodrug prestaviti oba govora, se je oglasil navzoči policijski častnik in protestiral. Ker pa je to vzbudilo
O	pololalu.
Mariboru, 14. marca.
Vse politično zanimanje je posvečeno razpravam v verifikacijskem odboru. Tam se nadaljuje volilna bitka mod vlado ip opozicijo. Opozicija skuša potolči Nacionalni blok s tistima ainguimenti, s katerimi je krila in šo krije svojo povolilno blamažo, ko se je namreč proglasila za zmagovalko. Toda njeni argumenti! ne zažigajo več. Marsiknk dokaz o terorju sc je razblinil v nič. Koliko krika im vika je bilo o volilnih na-^jih v bregalniškem ckrcžj.i! Opozicija “e že mislila: tu je Ahilova peta, sem
atnierimo. Toda večina verifikacijskega Odbora jo predlagala, naj se skliče posebna anketa, ki bo objektivno preiska-a dogodke. Ta predlog je opozicijemalec člane osupnil. In da je bilo iznenade-vo^e’ 80 raidikaii predložili doma# ali	, (>kroži'w P°'
tere j« vrt S-H1 življi, zoper ka-oprode mwh,i! f lojalen državljan: pSlv”iav^3'HS5lh' - Včeraj so kazalo se bo, da nobeni ma!u!atL P°: bilo treba vzeli na<se miti moralnega mnčeništva, ko i! "vi stranko, katera je še danes ek »n -T U.te m.
lemi programu razkosanje naše drva,™,, celote. Vsi radičeve! so lahko volili no mili volji in zlati prostositii. Zato pa je bilo v radiičcv.-ikih vaseh gorje onnemu ki mi bi,] radi<jevec ali zajedničar. g su’ rovo sito ali pa z moralnim pritiskom so radi do vda agitatorji preprečili prosto samoodločbo tisočev hrvatskih vol.ilcev ki so že začeli odpirati oči in kazati ne-’ l o v °1 j« fcv ° fi po^erbino radidevsko po-
med zborovalci viharen odpor, je policijski častnik razpustil zborovanje in pozval navzoče, naj takoj zapuste dvorano. Nenadoma je nekdo iz občinstva ustrelil. Policija je takoj odgovorila s salvo. Nastal je strašen vrvež. Doslej so našteli 8 mrtvih. 25 težko ranjenih in 15 lahko -ranjenih.
Bolečine? V obrazu 1 V udih'? Poskusite pravi Peli orje v Elza f luki! Vise bodete čudili! Dobrodejen pri drgnemj,u celega telesa im kot kosroeti.kum za kožo, zobe in negovanje ust! Veliko močnejši in boljši kakor francosko žganje ter čez 25 let priljtubl jen! S pti kova njem in poštnino 6 dvojmate alf 2 Specijalne steklenice (52 dinarjev; razpošilja- lekarnar EUGEN V. FFT/LER STITBICA DONJA, Elzdtrg 201 Hrvatsko.
Pa najsi je bilo tako ali tako, državna ideja, ki ni program enega leta ali eneg.a parlamentarnega zasedanja, temveč za n e dogledno dobo zgrajeni temelj, ta državna ideja — narodno in državno jeddnstvo — je morala zmagati, Opozicija je že na poti, da tudi svoje najskrajnejše življe sprijazni z dejstvom, 'da se ne da v sami sestavi države nič več izpreuTinjati. da mora biti država enotna in močna na, znotraj im uu zunaj. Nič ne pomagajo sanjarije o miro-tvorni, čudotvorni in čovjočamski republiki, nič ne zaleže niti bav-bav s Ci-oerinom in Zinovjevim, kdor je zašel predaleč ali je hodil kriva pota, ta se mora vrniti na pot državnega im narodnega jedinstva. To je neizprosna zahteva ipo]iiitične©a_ življenja samega.
V tem pravem je situacija jasna. Vlada ima kompaktno večino iin vlada zastopa državno idejo, kakor je bila dana z aktom ujeditijcnja. Ni povoda in ne bi bilo koristno državnemu interesu, če bi popustila v poglavitnih Vračanjih, ki se tičejo države. Ni povoda, da bi se čez politično preteklost, radičevcev prcgrnil plašč pozabljenja, Rubikon je bil prekoračen in je treba iti naprej. Oo so radičevslci voditelji krivi, bodo morali vzeti nase posledice, niko ne. bodo dobili že s saimo oprostitvijo zadoščenje, šast let so lahko delali proti državi vse, kar so hoteli. Lahko so proglašali urbi et oirbi, da priznavajo^ sani o »medjuna-rodino priznalo področje«, ne pa kraljevino SHS. Hahko so klevetali državo na zunaj in z defetizmom podlkapnH njeno avtoriteto na znotraj.^ Zakaj bi ne bili sedaj odgovorni za dejanja, ki so v protislovju s pozitivnimi zakoni? Zakaj 'se no bi ekzpimipllnrično ugotovil1©, da so tudi v demokratični politiki moje dovoljenega in nedovoljenega, ki jih je radi-
čevsitvo že zdavnaj prekoračilo, pa najsi se tolikanj opravičuje z obrambo hrvat-etke individualnosti.
Nič ne pomaga, če so sedaj Savli postali Pavli im se izrekajo za skupno državo in za monarhijo angleškega tipa. Imeli so Hrvati čeden položaj v novi državi, imeli so svoje bane in samoupravo v historičnih mejah'. A kdo se je boril proti tej obliki, kdo je že leta 1919 proglašali nezavisno hrvatsko republiko1? Namesto da bi s trezno politiko ohranili to, kar so imeli, so s svojo velikbhrvabsko megalomanijo iskali sporazum s tujci, s sovražniki države, bodrili Habsburgove«, dajali moralno moč Italijanom in povsod, povsod slabili položaj naše države, ki je vendar zastopala tudi hrvatske interese.
Ta slepa, vseskozi demagoška politika. kakršna, jo mogoča, le v deželi političnih analfabetov in pod vplivom tako ekscentričnega voditelja kot je Radič, jih sedaj tolče po lastnih zobeh. Prav jim bodi A to še ne more biti povod, da bi politiki, k;i delajo take salto mor-tuile v državni in nacionalni politiki, prevzeli vodstvo državnih no-lov in preurejali državo po svojih zmedenih teorijah.
Jasna je situacija. Naj se zgodi karkoli, nihče ne bo mogel preprečiti državi. dia ne bi branila svojih temeljev, fie jih branijo radikali in sami demokrati je to zre,k. da so najbolj razumeli kaj je v se danil dobi potrebno in so svoj program najbolj nrilagodiU osnovni državni ideji, brez katere Jugoslavije ni in ne bo.
r?pft mm
— Smrtna kosa. V Mestinju prt Šmarju je umrl 12. trn. g-. Anton Sme h, trgovec, gostilničar in posestnik v 67. letu starosti po dolgi in mučni bolezni. Pokojnik je bil kot eigajneirbirt daleč naokoli znan in splošno priljubljen. — Stal je vedno odločno v naprednih vrstah. Blag mu spomin, njegovi rodbini iskreno sožalje!
— Radič še nadalje za republiko pod začasno krinko monarhije. Radie je dal v zaporu poslancu Hercogu zanimiv političen intervievv, v katerem pravi, da HRSS priznava monarhijo v toliko, da je voljna sodelovati v parlamentu in v vladi in. ko pride čas, izvesti s pomočjo parlamentarne večine svoj republikanski preigram, t. j. neodvisno hrvatsko republiko. Slutili smo, da bo radicevskl volk izpremenil dlako, a koža bo ostala taka kot je biila. No, sedaj je Radič to sam povedal in kdor se hoče oprijeti dlake, naj gre ž njim v monarhijo angleškega tipa.
Bz defifsokrgtsM® stranke«
Nova krajevna organizacija Demokratske stranke -se ustanovi v nedeljo 15. tun. za Sv. Emo, Pristavo in Ilogln-sko Gorco.
Občni zbor kraj. org. Demokratske stranke v Colju dne 11. ton. zvečer v mali dvorani Celjskega doma je pokazal, kako krasno se je razmahnila demokratska misel v Celju. Občni zbor je ob impozantni udeležbi otvoril in vodil predsednik dr. Kalam, ki je podal kratko sliko delovanja organizacije zlasti povodOm lanskih občinskih in letošnjih skupščinskih volitev. Tudi pridobitev Celjskega doma je v znatni meri uspeh Organizacije. Tedenski sestanki, katerih obisk-stalno raste, so lepa vez med vodstvom in članstvom. Na najdemo-kratičnejši način se na njih obravnavajo vso tekoče zadeve. Glede okolice je ftvcstinm. organizacija z ustanovit vo posebne okoliške organizacije razbremenjena, vendar pa zdržujeba obe organizaciji najtesnejše stike. Z laskavimi besedami se spomni predsednik ogromnega dela, ki ga je izvršil v minolem poslovnem letu tajnik Zorko, kateremu je občni zbor z burnim pritrjevanjem izrekel zahvalo. G. Zorko je poda.l nato svoje tajniško 'poročilo. Odbor Jp imel 02 soj.'število čl en st,« je v minolem leji” r^-Jbvuo naraslo. Za predsednika je
Leto: VI. — Številka: 61.
bil ob velikem pritrjevanju ponovno izvoljen dr. Kalan; y odboru so kot viri-listi vsi člani občinskega odbora, dalje pa gg. Zorko, Wudler, Smodiš, Dolžan, dr. Dereami, Drofenik, Radič, Bradač, Mastnak, Loibner, Mirnik, Gruden, Zon-tič, Šinkovec, Rade, Pajk in Voglar, preglednika Turnšek im Cvahte. — Pri slučajnostih sta še govorila: Prekoršek o organizaciji na zunaj, Lešničar in Zon-tdč o gospodarskih vprašanjih, Rajič o uradniškem vprašanju.
Občni zbor kraj. organizacije St. Šte-i fan pri Šmarju v nedeljo 8. tani..je kras-1 no uspel. Poročal je tajnik srezke organizacije g. Malgaj, ki je zlasti pojasiail, da je le v organiziranem delu jiredpo-goj za zboljšanje gospodarskih razmer. Izvoljen je bil sledeči odbor: za predsednika kmet Janko Kopriv c, za podpredsednika kmet Frane Jazbec; za tajnika in blagajnika kmet Martin Strašek, za odbornike kmet Anton-Slatenšek in zidar in pos. Jože Rih-ta r; za čuvarja Skrinjice Martin Stra-š e k, za namestnika kmet Ludvik Z r e-čko, kot delegat za s rezki odbor viničar Alojz Železnik. — Vodstvu stranke, poslancu dr. Pivku, predsedniku dr. Lipoldu in tajniku Špindlerju se je izreklo zaupanje in zahvala. Novi odbor nam je porok za uspešno delovanje organizacije.
Občni zbor kraj. org. demokratske stranke v Št. Janžu pri Zibiki se je vršil dne 8. tiru. popoldne. Organizacija obsega občine Zibika in Tinsko. Zbrali so se vrli, ZEivedni možje itn mladeniči, ki se tudii pri zadnjih volitvah niso ustraši
čevcev o f
ili raznih groženj klerikalcev in radi-. Tudi tu je poročal o položaju in 'letovanju stranke srezki tajnik Malgaj in je bil tudi tu z burnim pritrjevanjem sprejet predlog, da se izreče zaupnica posl. dr. Pivku in stranki nemira vodstvu. Zborovalci so tudi izrekli željo, da jih poslanec Pivko čim najipreje obišče. Izvoljen je bil sledeči odbor: preds. posestnik Ivan T o j n k o, namestnik poseistmilik Martin Novak, blagajnik pos. sin Ivain Ferme, tajnik ekonom Anton Malgaj, odborniki pos. sin Jakob F o r m e in pos. Martin G o-1 o b, za 'namestnika in računska pregledovalca pos. sin Ivan Nova k in pos. Flor. .Tezo v š e k. za čuvarja Skrinjic« v Sv. Erni Anton Šešerko in Anton Malgaj, v Loki Martin Novak. Delegat za obl. občni zbor je Anton Malgaj, za .srezki odbor Miha Žolgar. Oh koncu so se člani prisrčno poslovili od odhajajočega odbornika g. Martina Toinka ter mu želeli na novem domlu v Šmarju obilo sreče, obenem na. tudi isto delavnost ®8 narodnem političnem polju.
Občni zbor krajevne organizacije SDS za Obrež-flrabe se vrši v nedeljo, dne 15. tm. ob 5. uri popoldne v prostorih gostilne Rakuša v Obrežu. Na zboru poroča o pol. 'situaciji domačim g. dr. Franjo Šalamun! Vabimo vse pristaše in priijiaitelje naše Stranke, da se obe. zbora zanesljivo udeležijo! Zdravo!
M«r3bowke vesti.
Maribor 14. marca 18?5
m Družinski večer, Id ga priredi društvo Jadran v dvorani gostilne Jadran — Maglica, na Rotovškem trgu se vrši, v sredo dne 18. tm. in ne na praznik sv. Jožefa 19. tm. Z ozirom na koncert Jira-nek-a, ki se vrši isti večer, se naša prireditev začne toliko pozneje, da se člani lahko vdeležijo tudi iste. Prijatelji in znanci dobrodošli!
m Nocojšnji Masarykov večer se za-čne — kakor znano — ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma s predava-nj'Cim B. Borka o Masargku kot človeku, mislecu in politiku. Po Ma«sarykovem! večeru bo občni zbor »Slovanske čitalnice« in »Ljudske knjižnice«.
m Sok. društvo v Mariboru poziva ■svoje članstvo, da se mimogohroijno vde-leži nocoj (14. tm.) proslave Ma8«ryko-ve 75 letnice. — Odbor.
m Slovenski narodni napevi — predavanje in koncert v »Ljudski univerzi«. V pon del jek dne 16. .marca bo priredila, »Ljudska univerza« pviojeupm, občia-
Sfras %
♦TABO R«
V Mariboru, dne Ift. jii at.1025,
j,Continental• pisalni stroji dospeli! ANT. RUD. LEGAT & Co., Maribor, samo Slovenska ulica 7, telefon 100
sbvu večer, kakršnega po vsaj verjetnosti ni foillo nittd. v Ljubljani niti kje drugje v naši domovini. Glasbena Matica v Ljubljani je svoje cini pridno zbirala slovenske narodne napeve in zbrala s pomočjo agilnih učiteljev in drugih med ljudstvom živečih poznavalcev glasbe lepo zbirko ljudskih napevov. Ta zbirka leži še neobdelana in čaka strokovnjaka, ki nam bo pokazal izvirnost in bogastvo našega ljudskega petja. G. profesor Druzovič, ki je nedavno obdelal zgodovino slovenskega petja v Mariboru, je dobil na razpolago nekaj omenjenega gradiva ter je sestavil na tej podlagi, kakor tudi s pomočjo svojih lastnih zapiskov in izkušenj, predavanje o slovenskih narodnih napevih. Predavanje bo nesporno zanimalo vsakogar, kdor se pri nas količkaj bavi s glasbo, pa tudi vse one, ki jih zanima življenje slovenskega ljudstva samo na sebi. Saj je petje zelo karakteristično za ljudsko dušo. Preverjeni smo, da bo g. predavatelj rešil tudi to svojo nalogo temeljito in v zanimivi obliki. Da pa bo večer pestrejši in da bodo dobila nje-gOSEft izvajanja takoj konkretno obliko, ibcTTžnaui naš scliist g. Ž ' v k o zapel ob 'spremljanju g. prof. Brozoviča vrsto najznačilnejših slovenskih narodnih napevov. Nekatere pesmi pa bo pel oktet »Glasbene Matice«, tako da bo imel drugi del tega večera povsem koncertni Enačaj. Tako bo pondeljkova prireditev »Ljudske univerze« po svoji izvirnosti im, dobrih pripravah prav gotovo potekla v splošno zadovoljstvo občinstva. Začetek kakor običajno ob 19,45. Vstopnina je jako nizka.
m O arhitekturi, plastiki in slikarstvu na Slovenskem bo predaval dne 23. in dne 26. marca v »Ljudski univerzi« naš znani umetnostni zgodovinar konzervattor g. dr. Fran Stele. Predavanje bodo spremljale številne skioptične slike. Opozarjamo nanj že danes.
m Na Nošfčevem večeru, ki ga priredi Sokolsko društvo v Mariboru v nedeljo, dne 15. trni, z začetkom ob 20. uri v restavraciji Nar. doma, bo predaval i znani dobri predavatelj g. pnk. D. Petkovič o Nušiču, ki je slavil nedavno svojo 601efenico, ter o njega delu im snovanju. Preči tal o se bo tudi nekaj odlomkov iz njegovih spisov. Meri posa-i Snežnimi točkami in po izčrpanem spore-1‘du svira do 23. ure sokolski orkester. — 'Na večer opozarjajmo zlasti rojake Srbe Hm Hrvate, pa tudi Slovenci bodo radi kaj več izvedeli o piscu komedije »Navaden človek«, ki smo jo imeli priliko videti tudi že v mariborskem' gledališču.
m Kaj vse ljudje pozabijo. Ko «o snoči zapirali veletrgovino Pintar in Lenarrl na Aleksandrovi cesti, so našli kolo. ki ga je nekdo ondi pozabil. — [Raztreseni kolesar se je oglasil danes na poli,ciijii in ves srečen izvedel, da je kolo na varnem1. Lahko bi pač bilo tatovom koles, če bi biti vsi kolesarji Itako pozabljivi.
mi Obmejne službe. Na meji pri ?-t. lil ju je bil aretiran itn izročen raaribor-. skl policiji neki mladenič z italijanskimi dokumenti, donra iz okolice Zadra, Mladenič se je dolgo klatil po Jugoslaviji in se hotel podati tudi v Avstrijo, pa mu je obmejni orožnik preprečil na-jdaljnje avanture in mariborska' polici-, ja ga bo poslala muzaj v domovi,no.
m: Pevski zbor nar. žel. glasbenega .društva Drava priredi v soboto dne 4, arprila t. 1. v Mariboru v Golzovi dvo-rami koncert pod v^gdhlvom gosp. prof. 'Hl«dkyja. • Prijatelji petja se na koncert že danes opozarjajo.
m Državni vpoko.ienci — člani društva .iugoslov. državnih uslužbencev in jvpokojencev, ki so bili umdrovljeni pred povim zakonbm1, bodo na obe. zboru, ki pe vrši v torek 17. trn. ob 7.30 zvečer v dvorani Jadram — vhod iz Lekarniške ulice, — ponovno protestirali zoper ue-'čuvene krivice, ‘katerim so brez usmiljenja izročeni. Pridite vsi!
ani Frbtitnberkulozuj ligi v Mariboru Bo darovali nadalje: gg. zdravniki: dr. Blanke, Ptuj 200 D, dr. Chclewa. Brežice 100 D. dr. Laukner v Oplotnici 100 D, dr. Ta-enc 50 D, dr. Oražem, Celje 50 D, dr. Vilimek 25 D, dr. Maroki s 20 1), dr. [Lichternegger 20 D. ‘dr. Šerko 10 D, dir. W61f 10 I). Nadalje gg, notarji: dr. Senčar, Prevalje 50 D, dr. Sevnik v Rogatcu 50 D, Požuu, Gor. Radgona 100 D itn Košenina Gor. grad 100 D.
m Kolesarski klub »Perun« se zahvaljuje keglaškeimu klubu »Kapitan« za prispevek 250 Dim za klubov prapor, ko-jega razvitje bo 31. maja.
m1 Savez privatnih namještenika Jugoslavije, podružnica Maribor sklicuje za dne 17. marca 3925 ob L8. uri zvečer Jir gostilni Orovič v Mariboru, Vetrinj-teika ulica prijateljski sestanek- s sl e de-ačim! dnevnim! Tedom1: 1. Poročilo o dose-((«Janjeml delovanju podružnice. 2, Pro-1
spemlaci ! boo
ili sili il® J
modno perilo, samoveznice, klobuki itd.
Fr, Maslek9 <5lavni_trg.
gram o bodočem delovanju. 3. Razmere privatnih nameščencev in organizacij. Tom potom se vabijo vsi člani in nečlani, da se sefetanka sigurno udeleže, da vidijo, kako je organizacija vsakemu privatnemu nastavi j encu koristna.
m Novo mlekarsko podjetje v Mariboru. Kakor je videti iz oglasa v naši današnji številki, so gorenjske mlekarne Visoko in Zg. Brnik prevzele tukajšnjo mlekarno A. Kosa na Alesandrovi ceislti in v Jenkovi ulici. Novo podjetje, ki je narodno in bo skrbelo za brezhibno postrežbo, priporočamo najtopleje.
m Kavarna mestni park. Dnevno svira Mirko Hercer od 9.— L3. Nedeljo tudi popoldne od 16.30 do 18.30 ure. 604 m Modlstovski tečaj na zavodu »Vesna« se prične 18. trn. Informacije se dobe v pisarni vodstva.	116
m Približno 609 din. bo 'stala vožnja iz Ljubljane v Prago in nazaj za časa Praškega velesejma. Legitimacije se dobi v Mariboru pri: Mariborski tiskarni d. d. v Ljubljani pri Čeho,slovaškem konzulatu, Aloma Cotnpany in »Putni-ku«.
Narobno' gledaSSšfe
REPERTOAR.
Sobota, 34. marca. »Trubadur«. Ah A. Nedelja. 15. marca. »Vdova Rošlinka« kuponi, zadnjič v sezoni.
Zabavna Golarjeva komedija »Vdova Rošlinka« zadnjikrat v sezoni. V nedeljo, 15. marca se vprizori zadnjič v sezoni izredno zabavna umetniška veseloigra Cv. Golarja »Vdova Rošlinka«,
ki je vzbujala pri vseh dosedanjih vpri-zoritvah obilo smeha.
Strindbergov »Peterček« (Lykcpers resa) na mariborskem odru. V najkrajšem čaisu vprizori mariborska drama eno naijprivl ačne jših in 'najpopularnejših Strindbergovih oderskih del »Peterček išče sreče«. To pravljično igro je spisal Strindberg 1882,, krstna predstava te igre pa je bila 22. dec. 1883 v »Novem gledališču« v Stockholmu. Navdušenje je bilo nepopisno, uspeh izredno lep: »Peterček« je doživel brez oddiha 76 vprizoritev in je bil tudi pozneje, seveda v presledkih, stalno na repertoarju švedskega gledališča. — V poznejšem času so vprizorili »Peterčka« I. 1915 v Stockholmu in sicer v istem gledališču kot pred tridesetimi leti. Vse kritike so sprejele ponovno vprizoritev Strindbergove pravljične igre s pohvalo Aftoinbladet piše med drugim: »Naravnost občudovanju, vredno je. kako preveva vee delo poezijo, pomešano s satiro..« S venska Dagblat pravi: »Peterček spada med maloštvilne, res popularne Strindbergove drame. Podobno so se izražali tudi ostali švedski časopisi. Torej že delo sanno jamči za izreden u-meitmiški užitek. Pri nas so za to vpri-zorilev pod režijo ravnatelju dramile g. V. Bratine vse predpriprave v polnem teku. »Peterček«, ki je razdeljen na sedem sllik, lio v izvirni inscenaciji režiserja Bratine nudil vsem bogatoprav-ljične, čudovito lepe slike. 1 slika:	v
zvoniku, 2. slika: v gozdu. 3. slika:	v
palači bogataša, 4. slika: na trgu pred mestno hišo. 5. slika: Kalifova palača, 6. slika: na morskem obrežju, 7. slika: v vaški cerkvi. — Na,stopil bo ves dramski ensemble, dalje pevci, balet itd. — Pevske točke študira g. Rasborger, baletne pa g. Harastovič. Da bo vprizoritev čim dostojnejša in vredna velikega dramatika Strindberga, se je po režiserjevem načrtu nabavilo tudi nekaj novih kulten ib delov. Vsekakor bo vpri-zoritev »Peterčka« za naše gledališče lep in pomemben dogodek.
UfiC
m
Ku !iyra m iam
x Pred koncertom prof.
_ Eša J Iraneka
dne 18. marca ob 20. uri v veliki kazinski dvorani. — Slavni pianist, klavirski virtuoz Josip Jiiransk, 'kii priredi svoj koncert po lepih uspehih, ki jih je dosegel v Ljubljani, tudi pri nas v Mariboru je rodnim Čeh, rojem 1855 in ga prištevajo Čehi med svoje največje plami-stč, na glasu pa je tudi kot nedosežen interpret Smetanovih dol. Jiranek je bil učence slavnega Smetane, od leta 3865 daljo ter je živel tudi v rodbini velikega komponista celih »sedem let. Od leta 1877 do 1891 je bil Jiiramek profesor gl as-be vr Kurkovu m Ruskeiml, od tam pa se je vrnil v domovino in postal profesor klavirja na praškem konservatoriju. — Poovet.il se je tudi konce rt man ju ter izdal celo vrsto pedagoških del, ki so vpeljana na najrazličnejših konservatorijih. Nekaj čaša je Jiranek igral tudi s slaviulm1 Češkim komornim kvartetom. V lanskem: jul i te j nem letu pa sc jo posvetil propagandi Smetanovih skladb Na koncert, Ivi bo nudil izreden užitek, opozarjamo vse občinstvo. Vstopnice so v .predprodaji v trgovinah gon p e Zlate Briišni.kove in g. Hbferja.
x Golarjeva »Vdova Rošlinka« v Celjskem mestnem gledališču. V torek, dne 17. trn. se vrši v celjskem mestnem gledališču premiera Golarjeve kmečke komedijo »Vdove Rcšlinke«. Gostujeta člana ljubljanskega Narodnega gledališča, ga. Juvanova kot vdova Rošlinka in g. Cesar kot Rožmanov Janez. Od domačih igralcev nastopita senior celjiskih igralcev g. Rafko Salmič in ga. Vor-bach-Saderjeva.
x Nova Evropa. 8. številka »Nove. Evrope«, ki je izšla dne 11. trn., je v celoti posvečena vprašanju novega tiskovnega zakona. Uvodoma piše o tiskovni svobodi urednik 0., nato pa slede trije načelni članki: Načmt novega tiskovnega zakona s pravnega stališča (J. Poliiteo); Prepoved listov v pravni državi (M. Dolenc); O modernem tisku (K. Gjurič). Številko zaključuje besedilo sedanjega osnutka novega tiskovnega zakona. »Nova Evropa« izhaja. 3krat mesečno in se naroča v Zagrebu, Prerode vi če v trg br. 9.
x Adriaticus: Jadransko pitanje. (Kako jo i čiijoim krivioom propusten naj-iporvol.jiniji miom e n at za njegovo rešen je). Tak je naslov z 2 zemljevidoma opremljeni brošuri, ki je pred nekoliko tedni izšla v založniški knjigarni »Vreme« v Beogradu in ki kratko in jedrnato, zato pa tudi zelo zanimivo razpravlja o predmetu, ki ga naziva naslov. Pregledno podaja petek pogajanj za pravice našega naroda ob Adrijl na mirovni konferenci v Parizu in objavlja razne dokumente, ki jih ni priobčil prof. Ferdo Šišič v zbirki listin o jadranskem: vprašanju. Tz brošure razberemo, da je uso-diepolna ura bila dne 14. januarja 1920, ko so velesil© sklenilo podati delegaciji Jugoslavije ultimat, da,sprejme njihove ponudbe ali ne; v slednjem slučaju sta zapretiti Anglija in Francija — IVilson se je bil že povrnil v Ameriko, — da prepustita Jugoslavijo direktnim pogajanjem z Italijo, dečim somi izjavite svoj desiaitercsmau. Kar bi se bilo s sprejetjem tega ultimata pridobilo, bi bilo uničenje londonskega pakta ter pomeni približno 100.000 Jugoslovanov, |
ki so danes v zasedenem Primor ju, med večjimi kraji Idrijo, Postojno, Šentpc-ter na Krasu ter Ilirsko Bistrico, železnico, ki veže Šentpeter z Reko. iin pa o-kolščina, da bi bili mesti Reka in Zadar mezavisni, pod kontrolo Zveze narodov, ne ipa pod italijansko suvereni teto. Razen tega bi se pridobila ugodnejša meja tudi napram Albaniji, talko da bi bi.l naš Sfcader in vsa desna, a tudi nekaj leve obale Drina. Član jugoslov. delegacije Nikola Paši £ j® svetoval -sprejetje ultimata, a nje predsednik Dr. Trumbič jo vladi priporočaj! zavrnitev. Vlada, ki ji je stal tedaj na čelu Ljuba Davidovič. je odgovorila delegaciji izbegavajoče, a vendar tako, da ja Dr. Trumbič razumel, naj ultimat zavrite. In to je kljub ponovnim ugovorom! Pašidevim storil, -r Še dvakrat (ina sejah vrh. sveta, 20. jan. in 14. febr. 1920) je bila naši delegaciji dana prilika, d« svojo zavrnitev revidira, a zopet je bil Dr. Trumlbič slabi svelovavec, ki je povzročil, da so bila 2fi. febr. 1920 končana posredovanja Anglije in Francije med Jugoslavijo in Italijo mn osnovi ultimata z dne 14. jan. 1920. Tu tako je bila —' po Dr. Trunnbičevi zaslugi — prepuščena Jugoslavija svoji usodi in s tem zapečatena useda sto tisočev našega ju-goslov. naroda. — Komentarja k raznim dogodkom: v Nar. skupščini po gornjih izvajanjih ni več treba. M. K—č.
Šport.
: Prvenstvena tekma Svoboda—TSK Merkur. Ta tekma se bo igrala 15. trn-ob 15. uri popoldne na igrišču ISSK Maribor. Merkur nastopi v sledeči postavi:	Čerče,	Pesek.	Koron,	Imenšek,
Strauss, Grnjaik, Bauere, Mollimair, Loschnigg, A. Kristl in Kosol. Rezerva; Lunežnik in Jenko. V predigri nastopita kakor običajno rezervi obeh moštev-
SatolsSra.
o Za Masarykove proslave, ki jih je
naročil JS'S, sta društvom v področja naše župe na razpolago kot predavatelja, brata prof. Dr. Ant. Dolar in urednik B. Borko in sicer prvi od 21. tm., drugi pa cd 18. tm. naprej. Društva, ki reflektirajo na njih. naj sporočijo to pravočasno žrrp. ii>reids ccls t vn o^froma naj bratje deleggtje prinesejo tozadevne želje na župni obč. zbor. — Načelnik proisv. odseka Marih. Sok. župe.
o Mariborska Sokolska župa ima srvoj letošnji občni zl>or v četrtek., 19. trn., v restavraciji Nar. doma. Začetek ob 10. uri dopoldan.
zavijal® rasstšco.
(Odgovor na članek v „Naši Straži* z dne 25. febr., št. 4, pod naslovom: Prvi „uspehi“ Narodnega bloka.)
IL*)
O teh vlogah odnosno podlcgih borno še obširneje razpravljali, zato jih danes samo kratko omenjamo: predlog glede lomljenih tarifov, glede dovlačni-ne na stranski, progi Sikale—Pesje, glede izjemnih tarifov. glede večjega odjema velenjskega premoga s stran i železnice itd.
Iz navedenega je razvidno, da, jo vodstvo rudnika stavilo vse možne predloge, ki so za obstoj rudnika živi jenske važnosti, še pred prevzemom ministrstva za šume In rudnike po dr. Žerjavu.
Če se danes naglasa uspeh premogovnika za časa inž. Cihelke, je treba imeti v vidu, da. je takrat obstojal pri Pokrajinski upravi za Slovenijo oddelek za premog, ki je vezal dobavo Trbovljsike-ga premoga z onim iz Velenja. Tudi je v tistem času izbruhnilo, pri Trboveljski premioigokopni družbi v poletnem času dvomesečna splošna stavka rudarjev. Da se je pri takih razmerah lahko odprodal ves Velenjski premog, je evidentno. Takrat so tudi raisile razine industrije kakor gobe po dežju, potreba P® premogu jo bila precejšnja, dočiim je velik del teh po vojni ustanovljenih in-diusitrij v zadnjem času splošne gospodarske krize znatno reducira! oziroma v premnogih slučajih sploh ustavil o-bratovnuje. Sedaj pričenja na naših trgih tudi že konkurirati tuj — inozemski — premog, ki tee baje nudi že po 7 Din. a mq Inčo jama. Da vso te činjeniee ne morejo vesti, do ugodnih rezultatov o-brata, je jasno, kakor tudi, da na vodstvu rudnika, ne more ležati prav nobena krivda glede slabo odprodaje premoga, saj se isto poleg že navedenih moogobrojinih vlog im predstnvik tudi dnevno pismeno in osebno trudi za p1a" ciranje premoga^
*) Glteji »Tabor« t dne 10. trnL St. 5&
in-rca i*-
Cene Velenjsike@a premoga so v popolnem razmerja z onimi Trboveljskega ;pre’1 ega in so tudi že vpeljane od jaulija 1923. Pač pa niplivajo na cene neugodno že prej navedeni lomljeni tarifi in zaračunavanje pristojbine za do-vlačnimo, vsled česar postane efekt nizke prodajne cene pri vsakem daljšem transportu iiluzoričen. Železnica je v resnici reducirala s 1. marcem 1924 svoje dobave premoga pri rudniku Velenje, to pa ne radi cen. ampak radi kakovosti premoga in pa radi dejstva, da od takrat pod Ljubljansko žel. direkcijo ne spadajo več Zagreb in Sisalk, do-eini pa direkcija Zagreb kljub ponovnim vlogam in urgencam na pristojnem, brestu im naroča nobenega premoga. — Kar se tiče ostalih industrij, so iste znižale naročila premoga v toliko, v kolikor »o reducirale svoje obrate (tt. 'VVgscbuaigg, Westem, Cinkarna). Cene so poldrugo leto sem stalne.
Kar se tiče projekta velike električne centrale v Velenju, ki bi omogočila "spešen razvoj Velenjskega premogovnika, edinega večjega državnega pod-Sstj-a v Sloveniji, je isti baziral na reparacij sik ih dajatvah Nemčije in ne naravno zavisen od obnovitve istih.
Vesti o prodaji rudnika Angležem ali kakim drugim tvrdkam so brez podlage in tudi vodstvo rudnika tozadevno nima nobene ingerenee
Ttesnica pa je, da leži v ministrstvu lepo število vlog in spomenic vodstva rudnika, iste so pa. bile vložene deloma še mnogo preje, preduo je prevzel mi-n;i'Ster dr. Žerjav svoj resort. Vsled trajajoče industrijske krize bi bila katastrofa drž. premogovnika v Velenju brez odpomoči vrhovne drž. uprave v obrazloženih prave ih — neizogibna.
a) Glede lomljenih tarifov. Zaračunavanje istih od strani železnice je eden Klavnih vzrokov, ki ovira večjo oddajo Velenjskega premoga v bolj oddaljeno kraje, ker leži premogovnik ob stari državni progi Celje Dravograd in Preide prevoz na proge južne železnice, s čemur podražuje prevoznina premog iv tej izmeri, da sploh ne more konkurirati s Trboveljskim premogom. Tako n. pr. podraže lomljeni tarifi naš premog za odjemalce v Mariboru razven rednih direktnih prevoznih stroškov za Din 3.(10 a mq, kar pomeni 22% prodajne cone. Vsled tega je 'kljub za polovico nižji Prodajni oeni Velenjiskega premoga za od jemalce v Mari boru razmeroma ce-uejši Trboveljski premog, ker se zaračunava prevoz isltega v Maribor le po enotnem tanifn, medtem ko se zaračunava prevoz tuik. premoga iz Velenja Ido Maribora, po dvojnem tarjfu. Posebno značilen, je tudi primer, da. znaša to-Vornina 1 titanskega voza premoga iz Trbovelj v Prevalje (180 km) Din 45.— tmiamj nego ona iz Velenja v Prevalje (61 kim). Vsi koraki, da bi železnica vodarine za Velenjski premog ne zaračunavala po lomljeni, ampak po jediin-stveni tarifi, so bili dosedaj brezuspešni.
b) Dovoznima po stranski progi Skale *“~Pesje v iznosu cd Din. 85.— pro vagon se je od sirarni železnice jela zaračunavate s 1. februarjem 1923, diočim premo-Eovnik do tega časa iste sploh ni plače-|Y&lv Direkcija drž. železnic v Zagrebu jo torej šele z odlokom navedenega dne jela smatrati stransko progo Skale— ’Pe|sje za d o v 1 a č n i c o in zaračun avati neprimerno visoko dovlačnino. Di-Jekcija rudnika je sicer ugovarjala Proti tej klasifikaciji predmetnega ti-ra’ ker jfe f,a proga la$it železnice in ne tast stranke, ker se vlaki s praznimi
ozovi namenjeni za nakladanje prejeta, sestavljajo na postaji Velenje, s ^l^bnimii vožnjami postavijo v Škafe, tam zopet naloženi pripravijo za od-o-z detloma v Pesjem, deloma v Vele-^_iu, dalje, ker je dejanski stan. da je
to stranska proga in ne dovlačnica, razviden tudi iz železniških voznih seznamov. Ugovarjalo se j.e tudi proti višrai te pristojbine v primeru s podobnimi slučaji. Predlogu, da se ukine zaračunavanje do voznine po navedeni^ stranski progi, ki poviša prevozne stroške n. pr. do prve postaje v Šoštanju v razdalji 4 kan na Din 255.—, se do danes ni ugodilo.
e) Vodstvo rudnika je tudi podvzelo korake, da se za Velenjski, manj vredni lignit ioni premog uvedejo izjemni tarifi TI., po katerih se je toverniua že svoiječasno zaračunavala, in kakor-šne ugodnosti ima te vrste premog tudi v drugih državah.	^
d) Posredovalo se je o.petovano tudi zaradi večjega odjema Velenjskega pr e-moga po železnicah. Doeim no nami ec dobavljala južna železnica sama, dokler je bila v privatni lasti, redno 1.20 ton Velenjskega premoga, je Direkcija drž. železnic v Ljubljani znižala te dobave na 89 ton. Vsi napori vodstva rudnika, ki se od marca 1924 bori zato, da bi železnice naročale isto množino premoga kakor v letih 1922 im 1923. ko sta pod Ljubljansko železniško direkcijo še spadali por-,taji Zagreb in Sisaik, so osla li do danes brezuspešni.
PH0TB ©02BE1OSTI
deluje s kolosalnim uspehom samo
p?r „¥iifasi®w čali§-
Dobiva se v vseli lekarnah in drogerijah. Proiz vaja laboratorij M. D. Vilfan, Zagreb, Prnaz
17
Iz žlvllemlo tveta.
Knjigarnar, ki dela „čudeže“.
Praška senzacija.
Že nekaj dni ima Praga nevo senzacijo. Na Masarykovem obrežju se zbirajo celc fronte zdravih in bolnih ljudi da iščejo pomoči pri čudodelnem zdravniku. Čudodelec se je pojavil kur čez noč, d-asi živi v Pragi že cela desetletja in je znati kot ugleden knjigarnar iu izdajatelj.
Knjigarnar B. Koči, izdajatelj raznih popularno-znanstvenih spisov in drugih dobrih knjig, je nenadoma občutil v sebi zdravilno moč in je jel zdva-viti bolnike kakor kak srednjeveški svetnik. Bolniki prihajajo dan za dnem od blizu in daleč. Pripovedujejo o primerih, ki so sila. neverjetni in bi človek mislil, da gre za prosibo sleparijo. Toda B. Koči ni slepar, temveč znana in ugledna praška osebnost. Iti ima čedne zasluge za vzgojo širokih mas. Dokazano je, da se mu je posrečilo ozdraviti celo vrsto bolnikov na povsem neranljiv način. Koči namreč trdi. da ne zdravi niti s sugestijo uiti z magnetizmom iu spiritizmom, ampak z močjo vere na podlagi sv. pisma. S tein, da položi svoje dlani na bolnikovo roko, daje emrnaci-jo poselimo tople struje, katera vpliva ozdravi ju j oče. Vendar pa je poglavitni pogoj ta, da bolnik trdno veruje in da je dober.
Za zdravljenje ne zahteva Koči nobene nagrade, ker ga bojda vodi čista ljubezen do bližnjega. Ob sebi ,je umevno, da je stvar vzbudila ogromne senzacijo, zlasti v zdravniških krogih in v tisku.
Značilno jc, da nihče ne dvomi o poštenju in o uspehih novega čudotvorca. čeprav se — kakor po nay»d'i — nekoliko pretirava. Češki zdravniki manijo, da Koči zdravi z navadno ‘sugestijo kakor nekoč rimska cesarja Klavdij in Vespa-ziij-au ter v XVI. stoletju genijalni fantast Paracelsue. Razloček Jo v tem, da aplicira Koci svoje zdravljenje na širše mase; čeprav ne pozna teorije kot znanstveni krogi, pa ima v praksi znatno uspehe v zdravljenju s sugestijo
Xavier de Montepin:
Skrivnost rdeče hiše.
Koman iz francoskega življenja. 60
— Dragi poveljnik — sem dejal starcu, — prositi vas moram za neko uslugo. —
— Dobro veste, prijatelj, da vam ne moreni ničesar odreči.
— Saj res, ko sva v tako dobrih zvezah kot ribiča in šahista.
In še naju druži nos Ivana-Nikolaja-Koberta, — je pristavil starec veselo. — Kaj tedaj želite?
— Gre za najpreprostejšo reč nasvetu. Prinesel sem iz atenskih, carigrajskih in alžirskih vrtnarij nekaj semena, ki se da lahko gojiti tudi pod našim podnebjem, pa vas prosim dovoljenja, da ga smem pokloniti milostivi gospej grofici.
Marg-aretin obraz je kar zasijal.
— O, prijatelj — je rekla s prosečim glasom soprogu — pomisli, cvetlice iz Grčije in Turčije!
— Toda pomisli, drago dete, da bomo gospoda Varnera oglobili, če borno sprejeli njegovo ponudbo.
— Poveljnik, — sem rekel šaljivo — rotim vas s trnekom in šahovsko desko, da privolite!
Ali vam je toliko do tega?
— Več kot vam lahko povem.
— Včeraj vaše smodite, danes vaše semenje, mladi prijatelj, še uničite nas!
— Ničesar si ne želim bolj nego da :..re oglobite, kakor ste poprej rekli.
— Torej hodi, kakor si želite; zelo boste osrečili Msrgerito.
— O gospod. — je šepnilo to krasno dete. — kako naj se vam zahvalim?
—- Ni treba, gospa grofica.
Margerita je od samega veselja stisnila Gibbyja na prsi.
— Jutri vam tedaj prinesem, — sem rekel po kratki pavzi.
•— Ali menite, gospod, — je vprašala Margerita plaho — da bom lahko gojila ■cvetlice?
— Nedvommo. Bom tako prost, da vam prinesem tudi pismena navodila.
Tedaj sem se obrnil k poveljniku.
— In sedaj, poveljnik, imaim čast da vas pozdravim!
— Kako, mar že odhajate?	L
— Bojim se —
— l)a ms motite? Smešno! Ali vam srce ničesar ne veleva? Mar naj se ločiva, ne da bi se borila? Dolgujem vam revanch za vašo zadnjo partijo, menda niste tega pozabili?
— Mislil sem- na to, poveljnik, a se nisem drznil —
— Zares? Toda glejte, da si boste sedaj zapomnili tole: Varn sem vselt-dar na razpolago!
— Izvrstno. Ne bom pozabil,
— Margerita!
— Kaj želiš, prijatelj?
— Prosim, postavi šahovsko desko in potem napravi za naju grog!
— Da, prijatelj, — je odvrnila Margerita in odhitela v hišo.
Čez nelkaj časa sva sedela v dvorani in srebala gro^t, ki so ga priredile bele roke ljubljene žene.
— Dane« nimate sreče, prijatelj, —• je govoril in se glasno smejal poveljnik
Ko sem izgubil celo tretjo partijo, je izpregovoril poveljnik:
— Čujte. mladi prijatelj, doslej sem jaz ubogal vas, tokrat pa morate vi storiti, za kar vas bom prosil.
— Stori) bom vse. kar bo mogoče.
— Dobro. Če tedaj niste človek, ki se boji slabega kosila, nas počastite in pridite, da si ga delimo. Privolite?
— Vsekakor. Hvala vam za prijateljsko vabilo.	•
  ojjg ne bodeva predol go okoliša la
— po kosilu zapušiva smodilo na vrtu. potlej pa se lotiva saha. Sicer pa. ali hočete še jutri ribariti?
— Žal ne moreni, ker moram spisati
nekoliko pisem.
— Torej se vidiva pri kosilu.
Odšel sem. ne da bi videl Margerito,
Ker se je vse to zgodilo včeraj, bom jutri ob dveh popoldne sedel nasproti mu ki 'o obožujem'. Lahko me bos razumel, prileteli, če ti porečem da sem vzlvčen.
Pišem ti vse pogubno — nactoLma pisma slede.	Tvoj
H. V.
f® dobro l
pravi mož, ko mu je njegova pametna žena hrbet in ude nadrgnila s BEBLERJEVIM BOLEČINE OLA.1ŠAJOČHVI ELSAFLUIDOM. Imate bolečine v udih? Nahod? Glavobol? Zobobol? Grče. Trpite na slabosti? Slabem _ spanju? Nervoznosti? Poizkusite Fellerjev E fluid, kateri Vam bo v n udih ber prijatelj. En zavoj s 6
a-
Ineh do-Ivojnatimi -.VOJ-
STU-
ali 2 specijalnima steklenicama z za niuo in poštnino za 62 dinarjev pri lekarnarju EUGEN v. feller v
KONJI, Elsntrg 201. Hrvatska.
Lažnjivec je vsakdo, kdor trdi
BICI
prodaja premog iz 5 L® VEMSKSH PR EK O G© V MIKO V
vseli kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo Vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
ING3EMSECI PREM®® S N &©KS
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo kovaški premog, črni premog in brikete
Naslov	355
PROMETNI ZAVOD ZA PtSiHOG D.D.VUU&LJANI
Miklošičeva cesta 15/1.
da tvrdka	409
A. VICEL,
MARIBOR, Glavni trg 5
ni znižala za 20% cene, vse kuhinjske posode, kakor: emajlirane pločevinaste, težke znamke „Herkules“ ter lažje vrste, češkega proizvoda, lite. železne, posteklene in prvovrstne duplo težke aluminijeve posode iz prvovrstnih tovarn, k temu porcelanaste. kainenite in steklene robe itd. Toraj si lahko danes vsaka, tudi najrevnejša gospodinja nabavi to blago. Prej nego kupiš pri konkurenci, informiraj se pri tej tvrdki o cenah !
»wxim*r-e.'r:anini
večje
nego pravi zdravniki.
O EPS.
kose za-
jfiress
»amcen e
g*Siuge-Sack brane ter vse p o I l e-
d e 1 sko TELEF-282 orodie
veletrgovina t. &e«.exm»n©
cement traverze stavbeno kovanje j. t. d. :
1A OBROKE
MfBBra»E!i¥a85ta3Bgsga»^-zig.gaHeraccaasrTOraffi:fra««aaB5aBBB
Manufakturo in konfekcijo, obleke po meri zn
gospode in dame iz lastne prvovrstne krojačnice dobite proti ugodnemu odplačavanju na obr< k? le pri tvrdki	17
Joltan m
družba z o. z.
MARIBOR, Tattenbachova 2, pisarna Gregorčičeva 1.
«ua
PINTER & LENARD
MARIBOR BRZOJAV Pl N LEN
l'OSODE ro ze6lž
Zmerne cene!
Točna in solidna postrežba!
Čilski soliter dospel
„Floranid“ gnojite sočivju in cvetlicam samos priznano učinkovitimi mešanicami umetnih gnojil tvrdke	593
l. Taeelc, fflarihor, Blefeaiiarova 35.
Podpirajte slovenske tvrdke!
ibsot paMštvs jZttozm polln Tapsm. poMšira I Pisarn, pohištvo | Pastsljaa oprana Prem Zavese Biap za poilšlvol Posleidn pnle
J p« Izvfluredno nizkih CM
| nah T zalogi poMStva S
KarolPreis
Maribor
| Gosposka ulica it. »O j
| (Pkehznov* Ul«)
Svoboden Ogled Ceniki hrerplnino!
UIHIH ezilliil
PehIStvo
POZORI
Kolonija Tezno. Stavbišče ia 20-30 hiš blizu kolodvora u-godna lega. cene, plačilni pogoji. Na-lov : Kreditna in stavbena zadruga ,Mojmir“, Maribor.	594
TVRDKA
L UHLER
astiiih izdelkov za spalne tn jedilne sobe najceneje r zalogi
Šercer in drug, Maribor,
Vetrinjska ulica Štev. 2.	97
ISčelo se viničarji z 3 4 delavnimi moči posteni in pridni ljudje vešči v vino in sadjere i. Samo taki ki raipolagajo i do brimi spričevali, naj se javijo pri „Prosek dvor*, občina Bre-sternica pri Mariboru. 576
Majerji In hlapci, pridni in poštfni ljudje se sprejmejo. »Prosek dvor11, občina Brester-nica pr' Mariboru.	574
Stanovanje zamenjam,Slepe sobe s pritiklino, pritličje, nn periferiji mesta,''magdal. okraj), elektr. luč, zamenjam za enako ali vsaj dvosobno stanovanje bližje sredini mesta. Plačam event. selitvene stroike. Resne ponudbe z naslovom na npr. pod »Zamenjam*.	577
kepo opremljena soba z e-
lektrič. razsvetljavo, posebnim vbodom v sredini mesta se odda takoi ali 1. aprila. Naslov v upravi.	559
3000 Din posodim na en
mesec r.ajra.jSe posestniku če mi odda v najem vrt' ali malo njivo. Pismene ponudbe na upravo pod »Ugodna piilika*.
560
Mlada ločena gospa, Zagreb čanka. dobra trgovka, isče vsled pomanjkanja znania tem potom inteligentnega, do 35 letstarepagospoda radi resnega dopisovanja. Le resne ponudbe prosim na naslov:	Mici
Fčrster, poste restante, Zagreb, Glavna pošta I.	596
Strojepiska se sprejme. Ponudbe pod »Zanesljiva" na upra
delikatesna trgovina
GLMNI TBG
priporoča svojim cenjenim odjemalcem svoje prvovrstno blago po najnižjih cenah.
Kg trapistovskega sira (polnomasten) ia.Din 30' — Kg polementalskega sira .... Din 50'— Kg švicarskoemental-ski sir ... Din 80"— Kg italijanski parmesnn (3 leta star) la. Din 110 — Par domačih klobas (prekajene) . . Din 6'-— Kg domače gnjati (šunke) za Vel. noč Din 42'—, 44"— Kg salame (Gavrilovič)
Din 130'—
Preprodajalci dobe znaten 574	popust.
Lepo malo posestvo, dvojno poslopje, polje, sadni vrt, gozd vrt 3 oraii. po ceni za prodat..’ Zgornje Radvanje št. 39. 603
Dobro ohranjeno žensko kolo se po ceni proda. Po vprašati je med 12. in 13. uro. Naslov v upravi lista. 699
HiSa z 3. sobami 2. kuhinjami, vrtom, eno sobo in kuhin o e lahko takoj zasede, v bližini Maribora za 55.000 Din za prodati. Povpr. G. Besi Firm Maribor, Taltenbacliovb ul. 20.
597
Mmmomm teskarne d.d.v nmmou
kateri bo v četrtek, dne 2. aprila 192 5 ob,
11. uri dopoldne v ravnateljstvu tiskarne Maribor, Jurčičeva ulica 4, prvo nadstropje
DNEVNI RED: 1. Poročilo ravnateljstva in eksektitive o poslovanju za leto 1924 in predložitev bilance z zaključkom z dne 31. decembra 1924,
2. poročilo nadzorstvenega sveta,
3. odobritev bilance za leto 1924, razdelitev čistega dobička in absolutorij upravnega sveta,
4. volitev upravnih svetnikov namesto po § 10 d. p. izstopivših članov upravnega sveta,
5. volitev nadzorstvenega sveta,
6. sklepanje o eventuelnih pravočasno predloženih predlogih.
Upravni svet Mariborske tiskarne d. d., Maribor.
Kupi se železna blagajna.
Jo*. Reich, tvornica kem. izdelkov. Maribor Melje. Tratenja kova ul. 21	554
V najem se vzame vrt v bližini kolodvora- PonudbejcpoMat na kavarno Jadran.	547
60 vrtnih stolov in miz nn
prodaj v kavarni Jadran. 54fi
Leoo posestvo v Zeltvvegn (v Avstliji) ob državni cesti, hiša z 4 sobami, 4 kuhinjami, 3 kleti, elektr razsvetljava, vodnjak, velik vrt. stransko pnsloi-je pripravno za stanovanje ali vsako obrt. radi bolemi se takoj proda. Gena 10.000 A. Šilingov.Vprašati Anton Rupar, Zeltvveg 48. Austrija. 563
Izdelovanje in podpletenje nogavic po najnižji ceni dobro in varantirano delo prevzame strojna pletarna na Tržaški cesti št. 3.	555
Erfurtska semena zelenjadns
In cvetljična ter zgodnje sadike dobite v vrtnariji Ivan Jemec. Razlagova ul. 11.	503
Solnčne plahte za pred trgov, nudi ceno tvrdka Franc Mas-tek, Glavni trg 16.	501
Popravila ur in zlatnine pod
garanti jo hitro irj po ceni. Uradniki, želemičarji in vpo-kojenci znižane cene. M.Uger urar.	482
POZOR I
Po § 27 d p. imajo glasovalno pravico na občnem zboru orti delničarji, ki najkasneje 3 dni pred občnim zborom založijo delnice, kateie tvorijo podlago za njihovo glasovalno pravico, pri ravnateljstvu Mariborske tiskarne ali pri Slavenski banki d. d. podružnici v Mariboru.
§ 26. Vsakih 10 delnic daje. pravico za en glas. Glasovalno pravico na občnem zboru lahko vsak delničar izvršuje osebno ali pa po pooblaščencu.
SAMO NEKAJ DNI SE OSTANEJO v MARIBORU
univerzalni umetniki
THE TVLLIS Elly FREUDENBERG
ESTERRY MIMI DESTINV ROSA BAUER
I’	1	1" Primerni za Plsamo
fftlVMjlfl in niagacin se oddajo
ailli !P«li v nal’em- Na prodaj
JUmIlUMm so 4 dol3ri srednie
® težki konji z opremo in različni gospodarski vozovi. Delniška pivovarna Laško, Glavna zaloga Maribor, Aleksandrova cesta 14.	575
Etažera za knjige 60, kuhinj, kredenca 450, divan 550. '2 trdi polit, postelji z vložki 800 pisalna mi'.a 250, omare 170. mize. stolice radi selitve na prodaj. Rotovški trg 8, 1 nadstr levo.	600
Gospodičlna se sprejme na
stanovanja in hrano. Orožnova ul. 9/1.	601
VHSUSCU
in orientalske plesalke NINETTA DE LYS SONJA SOKOLOIVA EMY GHLAN
in vse vrste železnin po najnižjih cenah na debelo in drobno pri tvrdki
d©s©©s&a	_....
nudi z dostavitvijo na dom redno svtže špecerijsko in kolonialnS tdiigopoujrodnih cenah ter se ceni. občinstvu najnljudneje priporoča
Slavnemu občinstvu se uljudno naznanja, da so prevzele
mlekarne Visok© in Zg. Brnik iz Gorenjskega MLEKARNO A. KOS, Aleksandrova cesta 25 in Jenkova ulica 6
Novo podjetje bo imelo vsak dan sveže in garantirano polno pasterizirano mleko v vsaki množini. Dalje ima vedno v zalogi več vrst gjoSleiiMesiidolsSiaga sira po zelo znižanih cenah, po možnosti tudi surovo maslo. Otvorjena je tudi
mlečna zajtrkovalnica v Jenkova ulici štev. 6
Vedno bo v zalogi kuhano toplo mleko i. dr. Abonenti za večje in manjše množine se sprejemajo. Večje množine se dostavljajo na dom. Za obilen obisk se priporoča
PRVA SLOVENSKA MLEKARNA v MARIBORU
VELIKA ZALOCs£9
trgovina z železnino
MARIBOR
vseh vrst čevljev za štrapaco, lov in promenado
Aleksandrova c. 42, Meljska cesta št. 1.
la. zbiti sandali
(popravilo .j, kakor Čevlji)
lamo Maribor, KoroSka	IS
lastne delavnice, najboljše ročno delo.	35
la. gojzerci
(htibovski
čevlji)
Pristopajte k Jugoslovenski
Matici,
Klobuke, dežne plašče,
čepice, perilo, čevlje itd. kupite solidno pri
JakobM, Maribor,
Hladili ir g 2
POMLADANSKI
VELESEJM V PRAGI
22.-29. MARCA 1925.
Blago in Industrijski izdelki razdeljeni v 22 skupin. Nad 2000 razstavi j alee v.
Najugodnejša prilika za nakup svetovnoznanih češkoslovaških proizvodov.
50% znižana vožnja v Češkoslovaški,
Brezplačen vizum za potne liste.
Pojasnila in legitimacije dajeta v Ljubljani: Ceškosloveški konzulat	Aloma	Compauy
na Bregu	Kongresni trg 3
Za Maribor:
Mariborska tiskarna d. d.
oddelek za inžencije in strokovne delovodje za splošno in poljedeljsko strojništvo, elektrotehniko, letalsko tehniko in visoko železarsko stavben ištvo.	447
B. Veselinovič &	Maribor
Gosposka ulica 28.
Da bi cenj. občinstvo spoznalo naše dobro blago, katero prodajamo po stalno solidnih cenah, vpeljali smo v naši trgovini »Brezplačno loterijo", potom katere je mogoče, da dobi kupec lepo darilo, ne da bi kaj žrtvoval. Kdor torej kupi na enkrat ali v presledkih blaga ra Din 250-—, dobi brezblačno po 1 srečke, s katero Ima pravico igrati na tej loteriji pri zgoraj označeni tvrdki, kakor hitro je prodanega blaga za omenjeno število srečk.
Ta loterija lana 1(500 s reši k z 720 dobitki.
Dam sreikanja se pravočasno objavi, 150 Žrebanje: pod kontrolo d . V. Pfcifer-ja! Najkasneje julija 1325. Dobilki: 1 kompletna spalna soba, S dobi.ka po 1 otoman, 2 dobitka po 3 m volnenega blaga. 10 dobitkov alum. posode in še 750 raznih drugih dobitkov.
ff lor nogavice
3ŠT—
Gralskl trg« H
letnik io izdajatelj: Koanorcijijabor«. Glavni in odgovocai urednik; Vekoslav S pip ’
arihorska tiskarna d. d.