Ljubljana po potresu: Delitev jedil na Križevniškem trgu. se celo nahaja kaka kitica in se dobi kaka misel, ki spada med najboljše naše pesniške plodove. V obliki je naš pesnik natančen in skrben, vendar ne prisiljeno; skrb in premišljenost se vidi v sestavi cele zbirke. Naš pesnik je lirik. Najrajši gleda v človeško življenje in o njem misli. Pa tudi za prirodo ni slep in gluh. Jako rad naredi z jedno, dvema besedama — dejal bi — prizorišče za svoje slike. Ni gostobeseden, ampak opisuje kratko, pa določno. Tudi v „pesmih za priliko" ponuja umnih in lepih mislij, kar ni lahko. Posebno to odobrujemo, da je naš pesnik izbiral in nam podal svoje najboljše pesmi. Tudi vsaki pesmi posebej se vidi, da je zanjo izbiral mislij, izbiral obliko. In to načelo se nam zdi pravo. Zato vlada v vsem tem svetu nekak blagodejen mir, čustva so čista, strast miruje. Razven v jedni pesmi ni tukaj onega zoprnega oziranja na strankarsko stališče, ki se je pri nas vgnezdilo kakor trtna uš tudi v leposlovje. Obzorje pesnikovo je bolj majhno. Njegovo srce se udano klanja božji previdnosti in zaupa Bogu v težavah: s tem premaguje tudi nekoliko sentimentalnost. Pesmi gospoda Funtka so vseskozi umetne; on nima daru, da bi zadel pravo struno narodnega pesništva. Zato tudi njegova pesem ne bo segla globoko med narod, omikancem pa je naša zbirka prav lepo pesniško darilo. Dr. Fr. L. Naše slike. Današnjo številko posvečujemo spominu, da je dne 7. vel. travna Ljubljano obiskal presvetli cesar, in podajemo v ta namen najprej sliko znamenitega umrlega člena naše cesarske hiše, za Štajerce in za nas vse Slovence znamenitega nadvojvode Ivana ž njegovim sinom Frančiškom. Živel je poslednjo svojo dobo v Gradcu; po njem ima veliki graški muzej s knjižnico ime „Joanneum". — „Campo vaccino", po naše: „Kravji travnik" — nekdanji rimski „forum": koliko spominov nam budi! Ta slika nam pa ne kaže njegove sedanje oblike; dandanes je forum mnogo bolj očiščen in ni nikakor več travnik za krave. — Obče priznavajo velike zasluge, katere si je pridobil sedanji kranjski deželni predsednik, gospod baron Hein, z neumornim delovanjem ob potresu za Ljubljano in Kranjsko. Zato objavljamo danes njegovo podobo. — Več o slikah še v prihodnjih številkah.