Poštnina plačana v gotovini, teto XVI,, št. 261 Ljubljana, nedelja io, novembra 1935 Cena ? Din _t>iiiVLLL6lVOi MjUOlJaJla. K n«t|jaya Ulica — telefon St. 3122, 3123 3124. 3125, 8120. ' mseratnj jdaeieK.; L.jubijana, Selen* ourgova ui. 6. — Tet 8492, 2492. podružnica Maribor: Gosposka ulica eu 11. — Telefon ŠL 2455 poaružmca Celje: Kocenova ulica S t. 1 — Teieton St. 19a i-lačunl pri pošt. ček. zavodih: Ljub* liana št. 11.842, Praga Clslo 78.180, vVipn 5t 105 241 Položaj v Narodni v* U« • Jutri prične Narodno predstavništvo svoje redno jesensko zasedanje, ki bo v smislu ustavnega predpisa otvorjeno s čitanjem ukaza kraljevih namestnikov. Glavna naloga vsakoletnega rednega zasedanja je odobritev državnega proračuna in ustava predpisuje, da se ^ .sedanje ne more niti zaključiti niti odložiti, dokler ta posel ni opravljen. Glede proračuna samega določa ustava, <.::■! mora biti predložen najkasneje do 20. novembra. Kakor vsak zakonski ; redlog, tako gre tudi proračunski pred-og najprej v pripravljalni študij pristojnemu parlamentarnemu odboru, to finančnemu. Finančni, administrativ-:■;, imunitetni in peticijski odbor so stal-r.. odbori, ki se volijo vedno na pričetku vsakega rednega jesenskega zasedanja. Ker mora proračunski predlog čim je predložen Narodni skupščini, takoj v odbor, je 20. november skrajni termin ga izvolitev finančnega in s tem tudi . -talih stalnih odborov v Narodni skupščini. Po dosedanji praksi se volitve stalnih odborov vršijo na seji, ki neposredno edi službeni otvoritvi zasedanja. Ako i se sedaj te prakse ne držali, bi mogel nastopiti nov odmor v parlamentarnem delu, vendar ne bi mcgel biti daljši ko deset dni Volitev stalnih parlamentarnih odborov ima letos poseben političen pomen. Pokazala bo namreč, ali je Narodna ruipščina očuvala politično konstelacijo, kakršna se je pokazala pri njenem konstituiranju dne 20. oktobra. Razmere v Narodni skupščini so se od takrat razvijale v smislu nekega ustaljenja odri oš a je v med posameznimi političnimi tendencami. Na strani vladine večine je ta razjasnitev dovedla do ustanovitve poslanskega kluba JRZ, v katerega se je vpisala pretežna večina dotedanjih članov vladinega kluba. Ta klub šteje po eni verziji 128, po drugi 132 poslancev, ki so se s svojim vstopom odkrito izjavili za politiko nove stranke in njene vlade. Formiranje poslanskega kluba JR3 je brez dvoma zdrav pojav že zaradi s -a, ker je prejšnji večinski klub bi! jako nezanesljivo orodje vladne politike . od ni skupščini ter je z 20. okto-■ • ■ : stvarno izgubil upravičenost svo-. imena. Vendar ta klub formalno : še danes obstoji in ie sestavljen iz h delov, iz povezane edinice poslan-■ kluba JRZ in iz nekaj poslancev, i niso hoteli vstopiti v JRZ, a se na ■ :<•.:■ i strani tudi niso odločili, da bi si klai kako drugo grupacijo. Koliko - število teh poslancev, se ne da točno ugotoviti. Še v drugem oz;ru je ustanovitev poslanskega kluba JRZ važen pojav. Z njim dobiva nova radikalska stranka svoje formalno parlamentarno zastopstvo in prevzema polno odgovornost za njegovo delo. Nič več se v bodoče ne bo dalo reči, da se dogodki in delo v Narodni skupščini Radikalne zajednice ne tičejo. Programsko protiutež proti klubu JRZ v Narodni skupščini tvori Neodvisni klub jugoslovenskih nacionalnih poslancev. V tem klubu so združeni poslanci iz vseh krajev naše države na osnovi realnega jugoslovenskega programa, obrazloženega v pohorski deklaraciji in na dosedanjih sestankih tega pokreta. Njegova osnova je šestoiamiarsko načelo, da je služba ideja narodnega in državnega edinstva dolžnost, ki gre pred vsako drugo. Poskusi, proglasiti ta pokret kot neko akcijo nepomirljivosti in mo-nopoliziranja jugoslovenstva s fašističnimi namerami so klavrno propadli. Ravno glede najtežjega državnega vprašanja, hrvatskega problema, kaže program realno širokogrudnost, ki postavlja rešitvi tega našega notranjepolitičnega problema en sam cilj in eno samo mejo: življenjski interes narodne in državne celote. V Neodvisnem klubu se marljivo dela in konkretizirajo se enotni pogledi na vsa pereča vprašanja našega narodnega življenja, zlasti tudi na gospodarska in socialna v smislu modernega gledanja na vlogo države v današnjih časih. Klub se tudi skrbno ogiba vsake demagogije in je zaradi tega, ako-ravno po številu ni najmočnejši, mora-lično in politično izredno pomemben v novi Narodni skupščini. V klubu je danes vpisanih 50 narodnih poslancev. Med klubom JRZ in Neodvisnim klubom stoji po svojem številu Jugoslovanski klub g. Jevtica. Načelno je ta skupina usmerjena jugoslovensko, vendar pa je programsko še zelo neuravnotežena. V njem so zastopniki raznih gospodarskih in političnih doktrin in zvezo med njimi tvori prav za prav le oseba g. Jevtica, kateremu ie ostal zvest en del onih, ki so mu bili za časa njegovega režima in zlasti ob volitvah ožji sodelavci. Mnogi drugi so ga, kakor znano, jadrno zapustili, ko je zgubil oblast. Posebna formacija, ki dokazuje, koliko so petomajske volitve poslale politične neodrejenosti v Narodno skupščino, je tako zvani Narodni delovni "ilub. On prav za prav ni enoten klub, Naročnina znaša mesečne Din 25.— Za inozemstvo Dm 40.— Uredništvo: Ljubljana, KJaanjeva uuca 5. TeiefoD 3122, 3123. 3124. 3125. 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmaverjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi ae ne vračajo. — Oglasi po tarif L* latadiaMasaaatat NAPOVEDUJEJO ODLOcILf Italijanske čete se v proti zapa&u — Po i niso ustavile vesteh bo ? temveč prodirajo naprej prsti jugu in v kratkem prišlo do odločilnega spopada Addis Abeba, 9. novembra, g. Iz abe-sinskih vladnih krogov se doznava, da je abesinpki voj'ni svet izdelal nov vojni načrt, ki predvideva odločilno bitko proti Italijanom na ozemlju pri Makalu in sicer pri Antalu iin Kvorarnu. približno 20 km južno od Makale. Tam gre za teren, ki je, obdan od 3000 metrov visokega gorovja. Na obeh straneh teče tamkaj glavna karavanska cesta v De-sie. kjer je abesinski glavni stan. Tudi na levem krilu Italijanov bodo na vzhodu abesinske čete pričele ofenzivo proti Italijanom. Novi vojni načrt temelji na tem, da bodo italijanske čete, ki so sedaj prodrle v Makalo v treh ločenih kolonah, predirale sedaj zaradi tesne ceste in nepre-hodnositi visokega gorovja v eni sami skupni koloni. Abesinske čete, ki so določene za odločilno bitko, so pod poveljstvom vojnega ministra Mulugete. Negus se bo s sveto zastavo in s svojo najožjo okolico udeležil te odločilne bitke. Rim, 9. novembra, d. Vojaške operacije na severni abesinski fronta prehajajo v novo fazo. S prekoračenjem reke Setit na skrajnem severozahodu Abesinije po novi armadii pod poveljstvom generala Cuturija je nastal nov preokret v položaju. Reka Setit predstavlja staro mejo med Eritrejo in Abesinijo v dolžini približno 100 km. Ta obmejni odisek je bil edini, kjer so že ob poeetku sovražnosti zavzeli Abesinci agresivno stališče. Italijani so bila do zadnjega ča&a na tem mestu defenzivni. Kmalu Po italijanskem pohodni v Adtuo in Adi-grat so izvedli Abesinci prve napade preko reke Setit z očividmim namenom, da bi oslabili italijanske sile ter razbremenil: abesinsko obrambo pred Aksumom, Adno in Adigratom. Italijanom pa se je posrečilo odbiti t-o nevarnost na svojem desnem krilu ter so Aibesince pognali preko Selita nazaj. Tisdl f t&lijam hočejo izsiliti odločilen spopad .'•vim, 9. novembra. aA, italijanska agencija Štefani poroča, da Makala ni bila cilj sedanje italijanske ofenzive. Druga divizija askarov pod poveljstvom generala VacaJueisa že prodira dalje proti juigu. Askari bodo skušali prodreti do jezera Ašangija. Pričakovati je, da se bo ta faza italijanske ofenzive razvi\jala vse bolj naglo in da bo nasprotnik končno prisiljen sprejeti bitko, ki mora postati odločilnega pc-mena za vojno v vzhodna Afriki. Operacije, ki se bodo sedaj pričele, bodo največjega pomena. Posebno misijo iim.a tudi general Maravigna, ki operira s svojim armitjskim zborom na skrajnem desnem krilu. Tretja etapa Italijanske ofenzive Rim, 9. novembra, o. Ko Lodo Italijani zavarovali ozemlJe. ki so ga'doslej zasedli, nameravajo takoj pričeti s tretjo ofenzivo, ki bo imela vse bolj važne cilJe kakor prva in druga ofenziva. Cilj nove ofenzive bo Desie z vso gorato deželo, kjer je sedaj koncentrirana abesinska voJska z generalnim štabom abesinskega prestolonaslednika na čelu. V tej novi ofenzivi bo igral važno vlogo armadni zbor generala Maravigne, ki bo imel nalogo braniti italijansko prodiranje ob desnem boku proti vsem nenadnim abesinskim napadom. Kolona generala Birolija l i morala zasesti pokrajino okrog jezera Ašamri. To bi bjla končna faza tretje italijanske ofenzive. Podrobnosti tega načrta čuvajo v najstrožji tajnosti, prav tako na skrivajo tudi vse podrobnosti o končnem cilju danakilske armade. ter armade generala Grazianija na Jugu. Pariz, 9. novembra o. Agencija »Radio« objavlja iz Asmare vest, da prodirajo Italijani dalje proti jugu- Zatrjuje se. da nameravajo prodreti proti Amba Alagi kjer je zbranih več vel'k:li oddelkov abesinskega vojaštva. Po informacijah poročevalca agencije »United Press« nameravajo Italijani prodreti do velike avtomobilske ceste, ki so jo v poslednjih dveh letih zgradili iz Addis Abcbe proti Tigri. Italijanski delav. ci so /e pričeli graditi novo cesto proti Ma-kali. Ko bodo prodrli do abesinske avtomobilske ceste, nameravajo v zaščiti tankov in lejal prodirati naravnost proti Addis Abcbi. Italijani upajo, da bodo lahko po tej cesti prodirali vse hitreje kakor doslej. Glavno vlogo v tretji ofenzivi pa bo imel armadni zbor generala Mar-avigne. ki bo moral varovati desni bok italijanske vojske. Cilj italijanske tretje ofenzive bo Desie- Italijansko vojno poročilo Rim, 9- novembra. AA. Ministrstvo za tisk in propagando je izdalo naslednji komunike št. 41: General de Bcno javlja, da so izvidni od. delki drugega armadnega zbora prisilili med Aksumom in reko Takazo oborožene skupine Abesincev k umiku. Fitaorari Gabrenen-di se je danes predal vojaškim oblastem. Tudi cerkveni poglavarji v pokrajini Adieti so se vdali. V Danakilu se naše prodiranje nadaljuje in so n<<še čete prispele do Damleja. Čete generala Grazianija so zavzele Gorahejo, kjer je sovražnik pustil mnogo pušk, stroj, nic, tepov in streliva. Letalci nadaljujejo svoje strateške izvide. V Makali so se že dve uri po zavzetju mesta mogla naša leta. !a spustiti na zemljo -r sc naše delavske kolone pripravile teren za pristajanje. Za Makalo so bili hudi boji -m London, 9. novembra, d. Pred zasedbo Makale po italijanskih četah je prišlo v zadnjih dneh do srditih bojev, v katerih se je sreča menjavala za Italijane in Abe-since. Dva italijanska napada na Makalo sta bila krvavo odbita. Abesinci so junaško branili gore v okolici mesta ter se jim je celo posrečilo zopet osvojiti nekaj gorskih utrb, ki so jih zavzeli askari. Italijansko vojno poveljstvo ni pustilo Mikale bombardirati z bombami ali pa obstreljevati s težkim topništvom, ker je rezidenca rasa Gukše, čegar mater in sestro so Abesinci pridržali kot talca. Pariz, 9. novembra- o. Po podatkih, ki so jih zbrali francoski poročevalci na fronti, je pri včerajšnjih borbah za Makalo padlo 1.000 Italijanov in 2.500 Abesincev. Potrtost med Abesinci Addis Abeba, 9. novembra, o. V vladnih krogih so precej potrti zaradi nepričakovanega prodiranja Italijanov proti jugu. Iz SMcmla naj bi se skupna pogodba vseh držav ob Sredozemskem morja — Ako se to ne posreči, naj se sklepajo dvostranski pakti Pariz, 9. novembra, o. »Oeuve< poroča: da se je v angleško francoskih pogajanjih zaradii Sredozemskega morja pojavil predlog, po katerem naj bi se sklenila sredozemska konvencija med vsemi državami ob Jadranskem in Sredozemskem morju. Ba,je sta o tej konvenciji govorila tudi že Muissolini in Drummond. Poleg Francije, Anglije in Italije naj bi konvencijo podpisale Španija, Grčija, Tu.rčija in Jugoslavija. Vlade poslednjih štirih držav pa glede te konvencije še niso zavzele svojega stališča. Anglija zahteva v tej konvenciji vse garancije za prosto Pot v Indijo. Italijanska vlada bi v načeLu pristala na tako konvenenjo. V primeru, da bi pogajanja za to konvencijo končala brez uspeha, namerava angleški ad.m.iira.lski svet dati in-ciaitivo za sklenitev dvostranskih sredozemskih konvencij. Rim, 9. novembra, o. Diplomatski razgovori med Parizom, Rimom in Londonom še niso toliko napredovali, ta bi se lahko govorilo o kakem načrtu za ureditev sredozemskega spora. Sedaj se še ved. no pogajajo le o modalitetah za. izvedbo angleške zahteve, po kateri n;,j bi se iz Libije umaknili še ena divizija vojaštva in oddelek motorizirane vojske. Poleg tega pa bi morala v Italiji popolnoma prenehati radijska in tiskovna kampanja proti Angliji. Pogajanja pa so v zastoju, ker so Italijani zahtevali, da Angleži umaknejo večji del svojega brodovja s Sredo, zemskega morja. Angleži so pripravljeni ugoditi tej italijanski zahtevi, vztrajajo pa j pri tem. da Italijani prej ugode omenjenim ansrleškim zahtevam. marveč nekak klub klubov. V njem so menda združeni štirje klubi v nekako federacijo: klub slovenskih poslancev, ki so izstopili iz prejšnjega večinskega kluba, klub sedmih vojvodinskih poslancev pod vodstvom posl. Kosiča in dve mali skupini hrvatskih poslancev, grupa bivšega ministra Preke in skupina osješkega župana dr. Pinteroviča. Klub ima okrog 30 odposlancev in je danes opozicijsko razpoložen. Toda ker programatične enotnosti ni in ker za vsako skupino tega kluba veljajo drugi razlogi pri političnih opredelitvah, mu bo težko očuvati enotnost taktike. Rezervoar neopredeljenih poslancev znaša torej še okrog 40. Koliko jih je od teh ostalo v bivšem večinskem klubu, je, kakor smo rekli, še neznano. Vsekakor je ta »skupina« danes najbolj zanimiva. Iz nje skuša na eni strani JRZ, na drugi strani opozicija dobiti za zmago «>ri volitvah v skupščinske odbore potrebno število glasov. V senatu je položaj mnogo bolj enostaven. Tam je velika večina senatorjev združena v klubu JNS, katerega kandidatne liste bodo s tem tudi obvladale pri volitvah v odbore. Ni še znano, ali bodo postavljene tudi kake druge liste. Kakor je iz vsega tega videti, pričenja tudi jutri teden zanimivih in važnih parlamentarnih dogodkov. Addis Abcbe so takoj odposlali več ukazov poveljnikom posameznih abesinskih oddelkov in zahtevali od njih, da za vsako ceno preprečijo nadaljnje prodiranje italijanske vojske, ker bi italijanski uspehi katastrofalno vplivali na moralo abesinskega vojaštva, ki komaj čaka, da se spopade s sovražnikom. Cesar bo že zaradi tega kmalu odpotoval na fronto, da napravi red med posameznimi rasi, ki očividno iz osebnih razlogov nočejo vzajemno sodelovati, nego operirajo vsak na svojo roko. Neodločnost cesarja Haile Selasija Addis Abeba, 9. novembra, d. Vojaški svetovalci svetujejo cesarju Haile Se'asi. ju, naj čimprej prične ofenzivo proti pro-dirajočim Italijanom, da bi ohranil boje. vitost svojih čet in ugodil nestrpnim plemenskim poglavarjem, ki silijo k večji aktivnosti. Ljudje stare šole za.htevajo( naj bi se cesar boril na čelu svojih čet, do. čim bi moderno onentirani Abesinci rajši videli, če bi ostal v glavnem mestu ter od tu vodil nadaljnje dogodke. Cesar bo bržkone poiskal izhod na ta način, da bo skušal odgoditi odločilno bitko, sam pa bo posetil nekaj odsekov na fronti. Japonsko orožje za Abesinse Džibuti, 9. novembra. AA. V Džibuti je prispel večji transport vojnega materijala za Abesinijo. Pripeljali so 12 tovornih avtomobilov, 250 zabojev po 26 pušk, štiri protiletalske topove in tri letala. Rim, 9. novembra. AA. »Popolo di Roma« priobčuje vest, o prihodu nove velike pošiljatve vojnega gradiva v Džibuti. List navaja, da so protiletalski topovi, ki se nahajajo v tej posiljatvi japonskega porekla. Vse to gradivo je namenjeno četam ra^a Nasiba na južnem bojišču. Neugoden položaj za Abesinee na jugu Rim, 9. novembra. AA. O zavzetju Gora-heje poročajo, da je prvi vdrl v mesto v noči na 6. t. m. oddelek tankov, za katerimi so vkorakali v mesto italijanski pešci in askari, zasedli glavne točke mesta, nato pa začeli preganjati sovražnika. Addis Abeba, 9. novembra. AA. Z bojišč prihajajo še vedno zelo redka poročila. Abesinsko vrhovno poveljstvo še ni izdalo uradnega seznama izgub zadnjih dni. Neuradno izjavljajo, da je pri zavzetju Gora-heje padlo samo 12 Abesincev, 60 pa jih je ranjenih. Italijanske i/guibe so pa mnoi vse francosko blago. Ta okolnost daje francoskim listom povod za pritožbe o italijanskem nerazumevanju francoskih miroljubnih teženj. ,Tour-nak na pr. se pritožuje, da Italija v svojem ogorčenju zaradi sankoijj v ničemer ne razJikuje odredih, ki so jih izdale nekatere države, od odredb, ki jih je bila pri- siljena izdati tudi Fra.nci.ia. Maligni mo-r.-jo \ pošte vat i. da si Francija prizadeva posredovati med Rimom in Londonom. Vsekakor bi bila franc; ska posredovalna akcija brez pomena, če bi se pričela italijanska javnost ščuvati proti Franciji. Obložbe Francozov bi bile- ne samo nepravične, nego tuidi škodljive z-a Italijo selila. Italija v zadnjem času po svetu nima mnogo prijateljev in si ne more privoščiti d'1'a.-e šale, da, bi na lepem zavrnila še Francijo, k-itere prijateljstvo ji mora biti vsekakor dragoceno. ;-B\Celsiory pra.vi, da se zadnje čase opaža v italijanskem tisku neko nerazpo-loženje do Francije, ki se je kot članica Društva narodov morala pridružiti sankcijam, če.praiv bodo povzročile mnogo škode francoski trgovini. Obžalovati je treba, da Italija ni v svoji kritiki ne kažejo dovolj razumevanja za prijateljsko razpoloženje Francije do Italije, ki :e baš v sedanjem času za Italijo t a k o dragocena. strlfe? SI IH Poljaki odklanjajo sporazum s pomoč!© razsodišča Praška vlada si je zaradi tega pridržala proste roke Praga, 9. novembra. w. Ceškoslova. ški tiskovni urad objavlja danes informacijo iz zunanjega ministrstva, ki na-javlja odločilen korak v sporu s Poljsko. V tem sporočilu se pritožujejo, da je Poljska kljub pozivom iz Ženeve odklonila, da bi se sporazumno rešila še nerešena vprašanja na podlagi med obema državama leta 1925 sklenjene razsodiščne pogodbe. Praško zunanje ministrstvo meni, da je vzrok za od- klonitev Poljske ta, da bi Poljska v takem postopanju bila poražena. Ker so tedaj vsi poizkusi češkoslovaške vlade, da bi se vsa sporna vprašanja sporazumno predložila mednarod. nemu forumu, o-tali brez uspeha, bo sedaj praška vlada skušala enostransko doseči meddržavno rešitev teh vprašanj- Sporočilo češkoslovaškega ministrstva ne navaja, ali misli na DX ali pa na mednarodno razsodišče v Haagu. Državne tajnosti v angleški volilni borbi London, 9. novembra. AA. Zadnje dni so začeli pristaši delavske stranke sistematično ovirati shode vladne koalicije. Tako je snoči minister vojske lord Helsham v \Valthanpstonu le s težko muko prišel do besede. Pristaši delavske stranke so delali neprestano medklice. Pri tem so jih podpirali skrajni levičarski elementi. V Ilfordu je snoči govoril prvi lord admi-ralitete sir Bolton Evres MonseM, ki je v svojem ' govoru ostro napadal delavsko stranko. Dejal je med drugim, da je g. Ale-xander, ki je bil prvi lord admiralitete v delavski vladi, pred dnevi na nekem shodu izdal državne tajnosti, za katere je izvedel za časa svojega ministrovanja. S tem je povzročil veliko škodo, ki bo zadela interese angleške mornarice in angleške držav-ne obrambe splch. Vse kaže, da je s tem mislil na govor g. Ale.\andra, ki ga je imel nedavno v Datleju. G. Alexander je v tem svojem govoru dejal, da razpolaga Velika Britanija v nasprotju s trditvami sedanje vlade še vedno z najmočnejšo in z najboljšo opremljeno vojno mornarico na svetu. G. Ale.vander je govoril tudi o nekih novih in modernih protiletalskih topih, ki jih imajo angleške vojne ladje. Hitlerjevci časte žrtve svojega pokreta Monakovo. 9- novembra A A. Včera j so se vršile v Monakovem velike svečanosti v počastitev spomina na narodno socialistične žrtve, ki so padle 9. novembra 1923. leta. Impozantno je bilo zborovanje hitlerjev-ke mladine, ki se je vršilo pod vodstvom Bal-durja Schiracha. Zvečer sO se v mestni dvorani zbrali najstarejši borci na-odno socia. listične stranke. Kancelar Hitler ie i^el kratek govor, nakar je vsem stisnil roko. Na ulicah so mase ljudstva priredile Hit- leriu mnoge ovacije. Danes predpoldne ob 10. se je začelo ae-filiranje po monako'vsk'h ulicah. Goste množice prebivalstva so izkazale čast nacionalno socialističnim žrtvam, ki so padle pred 12 leti- Na čelu velikanskega sprevoda so stopah voditelji raiha g Hitler, njegov na. mestmk g. Hess propagandni minister dr. Gobbels. g. Streicber. župan Monakovega, in mnogo drugih uglednih osebnosti. Dalekosežni načrti v socialnem zavarovanju Minister socialne politike pripravlja uvedbo splošnega brezposelnega in posebnega nameščenskega bolniškega zavarovanja ter razširjenje nameščenskega pokojninskega zavarovanja na vso državo Beograd, 9. novembra. AA. V zvezi z resolucijo, sprejeto 3. t. m. v Beogradu na anketi skupnega odbora Zveze zasebnih nameščencev Jugoslavije, Zveze bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov Jugoslavije in Zveze lekarniških so-trudnikov Jugoslavije je minister za socialno politiko in narodno zdravje poslal Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev poziv, naj takoj prouči vprašanje o sprejetju zakona o obveznem zavarovanju delavcev proti brezposelnosti , Trav tako je g. minister pozval SUZOE, naj prouči vprašanje sestave posebnih krajevnih organov SUZORA za izvedbo bolniškega zavarovanja zasebnih nameščencev. V zvezi z zahtevo navedene resolucije, naj se pokojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev, ki velja za zdaj samo za nameščence v Sloveniji in Dalmaciji, razširi na vso državo, je g. minister na podlagi pooblastila finančnega zakona za 1934/35 in 1935/36 pozval Pokojninski zavod za nameščence v Liubljani, naj sestavi načrt uredbe o razširitvi pokojninskega zavarovanja na nameščene: vse države in naj zbere v to svrho potrebne statistične podatke. Neprostovoljna manifestacija mačkovcev za Jugoslovensko edinstvo V Lesičnem, prijazni vasici v kozjanskem okraju, bo danes ted?n vzida.i spominsko p!cščo na rojstni hiši pokojnega inž. Janeza Mačka. Svečanost je pripravil in vo. dil poseben odbor, ki je to redko počastitev utemeljil s tem, da je bil inž. Maček vse življenje zaveden Slovenec in da je dal političnega voditelja Hrvatom. Slovenci imamo, kakor je to usoda vsakega m:;-ega in dolga stoletja nesvobod-nega naroda, mnogo ljudi svojega rodu, ki £o zaradi svoje bi se to le kje zgodilo, bi mogla biti taka slovesnost le dvoje: ali sramotno hlapčevstvo ali pa izzivanje onega tujega naroda, ki štsje sina ali vnuka sedaj med svoje voditelje, ker bi za tega voditelja predstavljala cčitek odpadništva. Ob slavnosti v Lesiinem ni?mo Imeli občutka takega nesoglasja Najbrž tudi dr. Maček in njegovi prijatelji ne. saj jih je prišlo iz Zagreba več sto k svečanosti. Niso smatrali za izzivanje, da Slovenci postavlja jo spomenik slovenskemu očetu hrvatskega voditelja. In vendar so po nau- kih. ki jih uči dr. Maček. Slovenci in Hr. vati dva posebna, drug od drugega popolnoma ločena naroda, kakor n. pr. Slovenci in Nemci ali Hrvati in Madžari. S tega stališča bi bilo težko najti razliko med slavnostjo v Lesičnem in med svečanostjo. pri kateri bi postavljali spomenik zavednemu slovenskemu . ali hrvatskemu očetu kakega današnjega nemškega, ma. džarskega ali italijanskega političnega voditelja. Mačkovci so torej skrajno nedosledni, če jih celo veseli, da se proslavlja slovensko poreklo njihovega voditelja. Kajti po njihovi ideologiji bi bilo treba dr. Mačka samega in z njim še neštete druge Hrvate označiti za narodne odpadnike. Ako tega občutka nimajo, je to pač dokaz, da sami ne verujejo v svoj nauk o treh posebnih slovanskih narodih v naši državi, ampak da tudi oni vsaj podzavestno čutijo, da smo Jugosloveni en narod, kj&r ni mogoče govoriti o odpadništvu- Svečanost v Lesičnem je bila v teh okolnostih — proti volji priredite^ev seveda _ po svojem bistvu le manifestacija za narodno edinstvo in učinkovita de. monstrucija proti separatističnim naukom. _ _ & •% tj 'M." _ 'Hftljl podkupnine za koncesije igralnic — Maščevanje razočaranega mehiškega Žida — Politične posledice Madrid, 4. novembra. Spanja ima tudi svojo »afero Sta viski«, sicer v nekoi.xu manjšem obsegu od francoske, toda s piecej sličnimi političnimi posledicami. Diktator Primo de Riviera je svoj čas zaprl igralnice, ki so bile v Španiji zelo številne, in neki podjetni Meksičan, Straus po imenu, sicer pa židovskega porekla, je prišel na idejo, da bi pod republikansko vlado mogoče lahko dosegel preklic te odredbe in na ta način prišel do denarja. kakor je podoba, stvar ni šla lahko izpod rok in iznajdljivi Žid je moral izdatno »mazati« na vseh koncih, preden si je izpcsloval potrebno dovoljenje. Toda ruleta je tekla v San S.bastijanu samo pol ure, ko so se pojavili kriminalni uradniki ter jo zapečatili. Enako neugodno izkušnjo je doživel Straus na otoku Malorki, kjer je njegovo podjetje obratovalo samo teden dni. Opeharjeni žid je napisa! po letu piemiš-ljevanja predsedniku republike z dokaznimi listinami .podkrepljeno pismo, v katerem se mu je pritožil nad »nečuvenim postopanjem« notranjega miidstra ter pristavil, da bi bil pripravljen iti molče preko zadeve, če se mu povrnejo stroški, ki jih je taksiral na pol milijona pezet. Predsednik republike je pismo predal vladi, ki ga je izročila sodišču. Med tem se je pa za zadevo tudi že zvedelo v javnosti in opozicija jo je pograbila kot zaželjeno kost za napad v parlamentu. Parlament je imenoval tedaj odbor dva-najstorice, ki naj bi ugotovil dejanski stan. Res so prišle na dan prav nečedne stvari. Pokazalo se je. da je zapletenih v podkup-ninsko afe.o več vodilnih politikov vladne radikalne stranke, med njimi bivši notranji minister, zlasti pa posinovljenec večletnega ministrskega predsednika in voditelja radikalne stranke Aleksandra Lerrouxa. Očitki, ki so že dalje časa padali na račun radikalne stranke, da ima v svojih vrstah mnogo koristolovcev, ki iščejo v politiki le svoje osebne koristi, so se izkazali za resnične Ln stranka sama je močno kompromitirana. Predsednik vlade Chapaprieta je začutil odpor v javnosti in v parlamentu in je za to podal ostavko celokupne vlade. Kriza pa je bila kmalu rešena s tem, da sta bila izkrcana iz vlade dva ministra Lerroux in Roch, ki sicer v aferi nista bila osebno prizadeti, bila sta pa posredno le v njo zapletena. S tem naj bi bila neprijetna stvar likvidirana, toda zadeva očividno !e ni tako enostavna, že na d dve leti vlada v Španiji koaiicija klerikalcev in radikalov, čudna zveza desnica in levice, zasti še, ker so radikali ves čas svojega obstoja bili protiklerikalna stranka in so se še le pred kratkim prelevili v zmerne republikance, čim se je zvedelo za škandal, se je splošno pričakovalo, da se bo koalicija razšla. Verjetno bi se to tudi zgodilo, če ne bi politične posledice za obe stranki grozile postati naravnost katastrofalne. Navzlic temu je veljalo precej truda, da se je preprečil razpad vladnega bloka, in podkup- ninska afera je delovala kot klin, ki se je globoko zaril v današnjo vladno koalicijo, tako da bo zelo težko znova trajno zazidati razpoko. Sicer pa sta obe vladni stranki že davno utrpeli velike izgube med množicami Preveč obljub je ostalo neizpolnjenih. Brezposelnost ni padla, položaj kmeta se je celo poslabšal. In tako se množice obračajo k novim bogovom, največ zopet k levičarskim skupinam, ki so jih volitve pred dvema letoma izrinile iz politične arene in oblasti. Toda že lansko jesen kmalu potem, ko je bil zatrt krvavi upor v oktobru, so se revolucionarni začeli znova zbirati, kar je bilo tem lažje, ker vlada iz nerazumljivih vzrokov ni znala izrabiti zmage nad revolucijo- Podlegli uporniki so uvideli samo to, da jim ne bo mogoče s si-o vreči vojske in policije. Tako so se podali znova na pot zakonitosti, kar je le nova taktika, ki jih vodi k istemu cilju, osvojitvi oblasti in — maščevanju. Vodja združene revolucionarne fronte je bivši ministrski predsednik Azana, voditelj republikanskih levičarjev. Pri zadnjih volitvah njegova stranka ni mogla zbrati niti toliko glasov, da bi si vsaj rešil svoj mandat. Minulo leto je bil zaprt pod sumnjo, da je bil zapleten v separatistično zaroto v Kataloniji. Pred kratkim pa je zbral v Madridu že zopet ogromno množico ljudi na svojem shodu. Pri prihodnjih volitvah bo ta enotna revolucionarna fronta lahko zeilo nevarna, škandal, ki razburja v teh dneh špansko javnost ji prihaja kot nadvse usodno agi-tacijsko sredstvo. Nov češkoslovaški kmetijski minister Praga. 9. novembra b. Ko je novi ministrski predsednik dr. Hodža prevzel svoje funkcije, je obdržal tudi svoj dosedanji portfelj, poljedelsko ministrstvo. Pa že takrat se je vedelo, da bo v kratkem predlagal predsedniku republike imenovanje novega poljedelskega ministra. To se je sedaj tudi zgodilo. Predsednik republike je danes imenoval svetnika deželnega kulturnega sveta dr. Josipa Zadino za poljedelskega ministra. S tem je po smrti predsednika poslanske zbornice povzročena rekonstrukcija vlade zaključena. Nov letalski rekord London, y. novembra. AA. V Port Dar-win je prispel avstralski letalec Broai Beot, ki je 2. novembra startal z londonskega letališča, da bi postavil na progi London _ Avstralija nov svetovni rekord. Polet je dovršil v šestih drneh. 21 urah in 19 minutah S tem je dosegel rekord, ki je za 7 ur in 28 minut boljši od prejšnjega. ki ga je postavil letalec Kingsiford Smith. Današnja številka ima 375 malih oglasov Beležke *r Pohorska nevarnost Ničesar se nasprotniki realne jugosloven-ske politike bolj ne bojijo kakor pohorcev in njihovega pokreta. To velja za gospode na desni in na levi. Če čitaš naše slovensko radikalsko glasilo, misliš, da ni večje državne brige od pohorske akcije. Ako greš v Zagreb, vidiš, da pohorci zlasti glavnemu organu Mačkove inteligence, starini »Ob-zoru« ne dajo spati. Tudi srbijanska udru. žena opozicija se sredi svojih demagoških fantazij mnogokrat nenadno spomni na pohorsko opasnost in bi najraje kar porpria vlado, ako bi dobila zagotovilo, da bodo vsi pohorci postreljeni. Te dni so poslanci in senatorji, pristaši pohorskega pokreta sklenili, da bodo v Srbiji sklicali vrsto konferenc. Zagrebški »Obzor« je zaradi tega ves iz sebe. Takoj se je oblekel v uniformo ata žužemaže in trobi alarm. Za božjo voljo, kaj pa bo. če bodo sedaj pohurci še Srbijo pokvarili? Ali ni že dovolj škode, ki jo delajo v pre-čanskih krajih vsem spoštovanim špekulantom na račun jugoslovenske misli. »Obzor« kar najresneje a armira združeno opozicijo v Srbiji in zahteva' da mobilizira vse svoje brizgalne proti pohodu nesrečnih »po-gorelcev«. Takole Iamentira: >Klub prote Božiča, torej eksponent pohorske akcije v skupščini, je sk.enil. da prične s propagandno akcijo tudi v Srbiji. Akcija je zanršljena na širokem temelju in ima očividno za cilj. da izzove tudi v srbijanski javnosti zanimanje za pohorsko resolucijo. Kdor pozna pohorce. ve. s kak. odbori JRZ. še ta mesec se bo vrSfla ba_ novinska skupščina stranke, na kateri bo izvoljen banovinski odbor. Višje cerkvene oblasti v dravski bano. vina so dovolile, da se duhovniki smejo vpisati v organizacijo JRZ i11 prevzemati funkcije. Cerkvene oblasti stoje na stališču, da načela Katoliške akcije v ničemer ne nasprotujejo programu JRZ. Ta ugoto. vitev je imela za posledico, da je že mnogo župnikov in kaplanov vstopilo v krajevne in sreske odbore JRZ.« Cenjene čitatelje opozarjamo, da smo z današnjo številko pričeli objavljati izvirni slovenski roman JANKA KAČA »MOLOH«. Nadaljevanje tega romana bomo objavljali v nedeljskih številkah »Jutra«. PRISPELI SO NAJNOVEJŠI MODELI RADIOAPARATOV svetovnoznanih najboljših znamk. PRODAJA TUDI NA OBROKE. »TEHNIK" J. B A N J A I, LJUBLJANA — MIKLOŠIČEVA C. 20 Telefon: 34-19. Zaprtje, nenormalno razpadanje in gniloba v črevesju poneha po uporabi naravne FRANZ-JOSEFOVE grenčice. šnimi gesli bodo agitirali po Srbiji. Nadejati se je, da srbijanska javnost ne bo nasedla pohorcem. Vsekakor pa bi bilo potrebno, da srbijanska izvenparlamentarna opozicija priredi čim več zborovanj v Srbiji ter tako že v početku . aduši propagando pohorcev. Zaradi tega mora vodstvo srbi-janskeaa dela. združene opozicije preklicati svoj sklep o odgoditvi političnih zborov v Srbiji.« Po tem apelu »Obzora« je samo še pri. čakovati, da bo čez nekaj dni pozval kar samo policijo na pomoč proti tem preklica, nim pohorcem in jo naprosil, naj zastraži ceste, da pohorci ne bodo mogli »vdreti< v Šumadijo. Klub skupščinske večine Snoči je bila skupna seja novega poslanskega kluba JRZ in prejšnjega kluba skupščinske večine. Seji je prisostvovalo tudi več ministrov s predsednikom dr. Stojadino-vičem na čelu. Objavljen je bil komunike, ki med drugim pravi, da je v klubu JRZ 137, v skupnem klujpu skupščinske večine, pa 174 poslancev. Pi.hodnja seja bo danes popoldne. Duhovščina in JEZ Sinočni »Obzor« poroča iz Ljubljane: »■Organizacija JRZ v dravski banovini je v glavnem dokončana- V 23 od 25 sre. zov v banovini so že ustanovljeni sreski Ameriški izseljenci v počastitev spomina blagopokojnega kralja Uedimfelja Beograd. 9. novembra. AA. Jugoslovensko prosvetno in kulturno društvo v Buenos Airesu je poslalo pred nekaj dnevi preko poslaništvo v Buenos Airesu v srebru in zlatu umetniško izdelan venec s prošnjo, da ga polože na grob blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. S tem dejanjem se hočejo naši izseljenci vsaj malo oddolžiti spominu nesmrtnega vladarja. Venec so kupili s prostovoljnimi prispevki izseljencev, po večini delavcev, ki so jih naši siromašni izseljenci z ljubeznijo zbrali, »obžalujoč samo, da niso mogli poslati na grob ljubljenega vladarja ve-ncc od suhega zlata.« Sredi venca je plaketa s posvetilom: »Aleksandru Uedinitelju: Tvoj svetli um. tvoje toplo srce, tvoja jeklena volja, tvoja krepka desnica so ustvarili Jugoslavijo. S tvojo mučeniško krvjo je posvečena. Tvoj prezgodnji £rob je njen oltar, nad katerim bo večno gorela luč vse narodne hvaležnosti. Pred tem oltarjem se ti zaklinjamo. da bomo izpolnili Tvojo sveto volilo: ohranili bomo Jugoslavijo! — Jugoslovensko prosvetno in kulturno druš-tvo Buenos Aires 1935.« Poslaništvo v Buenos Airesu je poslalo venec preko našega kon-zulata v Trstu na zunanje ministrstvo v Beograd Omenjamo društvo je zoprosilo v pismu ministra Kom-nenoviča. da naj skupaj s senatorjema dr. Petrom Zecom in dr. Grgo Andjelinovioem položi ta venec na grob blagopokojnega kralja in obenem sporoči prisego jugoslovenske nacionalne kolonije v Argentini, da bo kolonija čuvala valilo viteškega kralja. Minister Mirko Komnenovič bo po dogovoru z omenjenima gospodoma položil te dni venec na gTob pokojnega kralja Aleksandra na Oplencu. Kraljeviča TomifSav in Andrej v Rumuniji Beograd, 9. novembra. AA. Nj. \ is. kra. ljeviča Tomislav in Andrej sta odpotovala danes ob 18 30 v Rumunijo. Nj. Vek kraljica se je pripeljala v pristanišče z Nj. Vis-knezom namestnikom Pavlom. Pršli so tudi kraljeva namestnika dr. Radenko Stankovih in dr. Ivo Perovič, predsednik vlade dr. Stojadinovič. dvome dame ter civilni in vojaški dom Nj. Vel. kralja. Kongres ljudskih univerz Beograd. 9. novembra, p. Na Kolarčevi univerzi se je pričel danes popoldne kongres ljudskih univerz. Maloštevilne delegate je pozdravil univerzitetni profesor dr. Aleksander Belič, ki J6 orisa 1 veliko vlogo ljudskih univerz v ljudski prosveti. Bivši prosvetni minister dr. Milan (irol je v svojem govoru omenjal zadužbino Kolarči'\^ univerze in orisal njeno zgodovino in njen razvoj. Nato so sledila poročila posameznih delegatov o delovanju pokrajinskih ljud-kih univerz v preteklem poslovnem letu. Kongres se ho jutri nadaljeval. INSERIRAJTE V ..JUTRU" Aijehln vodi Amsterdam, 9. novembra, g. V tekmi za šahovsko prvenstvo je v prekinjeni 16. partiji danes zmagal dr. Aljehin nad Euvvejem. Srtanje ie sedaj naslednje: dr. Aljehin 6. Euwe 5, neodločenih iger 5. Uspeh BSK v Parizu Pariz, 9. novembra, d. Naš državni prvak BSK. je po svoji tekmi v Edinbourghu odpotoval v Pariz, kjer je danes nastopil proti Racing Clubu. Po lepi igri je zasluženo zmagal s 3 : 2 (1 : 2). Beograjčani so bili zlasti v drugem polčasu v premoči. Vremensko poročilo Novo^adska vremenska napoi'sd za nede-deljo: Zjasnitev na vzhod«. Zagre-bška vremenska napoved za dan^s: Pretežno oblačno, nestalno z lokalnimi nevihtami. Sprva še toplo, pozneje hladna jše. Dunajska vremenska napove^ za nedeljo: Nobene bistvene izpremembe deževne, ga vremena. Severno abesinsko bojišče o At>! A&UNA ČADA UALAKA T V 263?*^ qA&ADZA,v\ kasavaaska POT zavzeti kjucji Črno označeni kraji so bili že pred petkom v italijanskih rokah. V petek so se jim pridružili še Ma-kala, Hazemeo, Majmakden -in Dota- ^SJasi Davorin Jenko, ki se je pred sto leti rodil v Dvorjah pri Cerkljah na Gorenjskem, je značilna osebnost iz dobe našega narodnega prebujenja. Ko smo Slovenci prihajali k zavesti svoje samostojnosti 'n pravice do polnovrednega življenja, smo morali po neki dušeslovni |>oirebi iskati moralnega oporišča, kajti čakala nas ie boiba z velikim in močnhn nasprotnikom. Pred tako silo se narod ne sni; zavedati svoje majhnosti. Oporišče so našli na5i preporo-ditelji in budi tel ji v slovanski misli Zato vidimo pri večini naših osebnosti izza te dote živo zanimanje za Slovane in slo-vanstvo. Tudi Davorin Jenko je bil med njimi. 5'.alo je z veseljem obrnil, kakor bj- rekli v tistih časih, čolnič svojega življenja na slovanski jug. Postal je pionir glasbenega življenja v Srbiji. Na njegovih temeljih so pozneje gradili Mokranjac in vsi dmgi srbski glasbeniki. Jenko je že za časa svojih dunajskih študij uglasbil več srbskih pesmi, izmed katerih je na pr. »što čutiš, Srbine tužni dosegla izredno popularnost in sodi med ponarodele popevke. Jenko je uglasbil Slovencem narodno Himno Naprej zastava s! v o:. najboljšo našo budnico, ki ie šla d".i r po svetu; ob njenih zvokih so 1. 1SG6. - e čete vkorakale na Češko, njen "bod-ritem je vlival pogum ruskim vojakom, - zavzemali Plevno. Jenko je tudi uglas-i besedilo svojega šefa v beograjskem lališču Ojordjeviea srbsko kraljevsko h 11(i.:o Bože pravde :. Ko sta se jk> 1. 1918. • - i in slovenska himna zlili s hrvaško, -'a bili dve tretjini jugoslovenske himne Jenkovi: njegovo ime in pesem simbolično vezeta Srbe in Slovence. Dva Slovenca sta imela velik vpliv na srbsko kulturo: Jernej Kopitar je bil mentor \"uka Karadžiča, njeyov svetovalec v zmagoviti jezikovni reformi, ki je ustvarila jezikovno podlago edinstva Srbov in Hrvatov. Davorin Jenko pa je utemeljil in razširil srbsko glasbeno kulturo in posebej še gledališko glasi o v Beogradu. To so Jenkove, lahko bi rekli, kulturno-politične zasluge, ki izhajajo iz njegove izrazito buditeljske in v slovansko širino usmerjene osebnosti- Davorin Jenko je umrl štiri leta prezgodaj: tako ni doživel dogodkov, ki bi ga obsinili z radostjo starca Simeona: Sedaj odpusti svojega slugo. Gospod. ker so moje oči videle prihod svobode. Ni učakal dne. ki je potrdil njegovo živ-ljensko pot, katera je vodila mladega (io-renjca tja, kamor teče Sava in kaže zemljepisno in politično gravitacijo slovenske zemlje. Skladatelj pesmi o tužneni, molčečem Srbu je umrl v dneh, ko so biie srbske nsine najlM>lj stisnjene in srca najbolj ogorčena — takrat, ko so avstrijske čete besno napadale Beograd. Tudi Jenkov Beograd. Zakaj ta v|>okojeni srbski kraljevski kapelnik je pustil v tem mestu okro^r 50 najlepših let svojega dolgega in plodovi tega življenja. Di.vorin Jenko ^e je rodil 10. novembra 1S:;5 ( po Premrlu v Slov. l.iogr. leksikonu tega dne, po M. .Vlahkotovi v pravkar izšli jubilejni brošuri pa dan prej) v vasici Dvor-je v cerkljanski fari. Krvavec je bU nema priča njegovih otroških let; v tej krasni podalpski pokrajini se je ob počitnicah — prav kakor Simon iz Pod reč — navduševal za slovensko zemljo, sem je rad prihajal iz Daljnega Beograda. V cerkljanski šoii so mu dali poduhati prvo učenost, potem se je šolal v Kranju in v Ljubljani; tu se je likal vso nižjo gimnazijo in lu sta mu dva častitljiva pionirja slovenske glasbe — Gaspar Mašek in Gregor Rihar — vlivala v glavo prve i>ojnie o kraljestvu zvokov. Višjo gimnazijo je Jenko dovršil v Trstu, kjer sta ga v glasbi poučevala Ricci in Sinic. L. 1859. se je vpisal na .dunajsko pravno fakulteto, vendar je rajši posedal nad instrumenti in notami, kakor pa nad suhoparnimi paragrafi. V Slovenskem pevskem društvu, ki so ga tvorili Slovenci, Hrvatje. Srbi. Bolgari in Čehi, je postal pevovodja; organiziral je takrat običajne »Besede« in se navduševal za široko slovansko misel. V tem času je uglasbil vrsto KINO UNION ™ TEL. 22—21. Danes ob 10.30 — Jutri ob 14. uri MLADINSKA MATINEJA s pravljičnim filmom Janko in Metka Film za Vaše otroke in za Vas. — Vsi sedeži so spet po 4.50 Din. rofsfva vodna Janka budnic in v dunajska leta pada tudi nastanek himne Naprej zastava slave«., čije 75 letnica je potekla letos. Po dovršenih pravnih in glasbenih študijah na Dunaju se je vrnil v domovino. L. 1862. ga je srbski skladatelj Kornelije Stankovie pridobil za pevovodjo srbskega cerkvenega pevskega zbora v Pančevu. Odšel ie tja in ostal do I. 18B5. Tu je globoko prodrl ne le v vzhodno liturgično glasl>o, marveč tudi v srbsko narodno meiodiko in se tako pripravil za velike naloge, ki so ga čakale v Beogradu. Ko je I. 1.SG5. prevzel v prestolnici Srbije mesto pevovodje »Prvega beogradskega pevafkoga društva , je bil že na glasu kot glasbenik velikega lormata. Ta zbor je vod'1 do 1. 187U. lega .'• ..;in»inik pravkar otvorjeneua »Narodnega pozorišta'<. Pomemben datum v Jenkovem življenju. Odprlo se mu je novo polje. .Marsikje je bilo treba orati ledino in vrli Gorenjec se ni ustrašil dela. Predelava! je tuja dela za okus gledališko mlade srbske publike, pisal glasbene vložke za domače spevoigre, bil na razpolago za vse, kar je moglo koristiti gledališču: večno razgiban, neumorno delaven. Spisal je celo domačo opereto »Vračara iii Baba Mrka«, ki so jo slovesno uprizorili 1. 1882. ob proglasitvi Srbije za kraljevino. V gledališču ie deloval lenko polnih 32 let, do vpokojitve 1. 1903. V praških . Nar. Listih « so pravkar izšli spomni i na Jenka in Velo Nigrinovo iz peresa inž. J. Zd. Kau-šarja, ki je v osemdesetih letih deloval kot kemik v Srbiji. Inž. Raušar pripoveduje, kako močan vtisk so zapustile v njem slovenske popevke, zlasti še budnica 'Naprej zastava slave;.. Nato pravi: »V Beogradu me je navdalo veliko veselje, ko sem lahko osebno spoznal Davorina Jenka ln bil navzoč pri njegovem dirigiranju v Narodnem gledališču. Bil je namreč kapelnik beograjskega odra in sem ga zelo pogosto srečaval v gledališču, na koncertu, na sprehodil in drugod. Kajpak, takrat je bil že star, ven- dar še dovolj čil, da je lahko še dalje opravljal svojo funkcijo. Kolikor se spominjam, je b'l srednje postave in okroglo obličje so mu krasili kotletki«. Hodil je počasi, kakor je navada pri starih gospodih?. Inž. Raušar, ki je služboval tudi v Pančevu. omenja Jenkovo tamošnje delovanje, ki .je Bilo prebivalstvu še takrat v dobrem spominu. |>o vpokojitvi je Jenko ostal v Beogradu, vendar je v poletja vedno prihajal na domača tla. Ko se mu je približal pozni večer življenja, se ie nastanil v Ljubljani in tu 25. novembra 1914 izdihnil svojo dušo. Pokopan je pri Sv. Križu. Davorin Jenko je bil ustanovitelj in pravi član Srbske kraljevske akademije, častni član številnih društev, med njimi Ljubljanske Glasbene Matice. Ljubljanski spomenik hvaležnosti v Matičnem parku bo danes izpopolnil spominski steber, ki ga odkrije mestna občina pred Jenkovo smrtno hišo. Davorin Jenko ostane trajno v naši kulturni zgodovini: kakor da je videl prihajati bodočo tesno skupnost, je ustvarjal za Slovence iiv za Srbe in lo, kar je ostalo za njim, bodo skupno varovali vsi Jugosloveni. Bil je za svojo dol o samonikel in močan glasbenik, velik glasbeni pionir, zaslužen organizator. Pripravljal je kot neumoren orač tla za one. ki so lažje sejali in želi na njivi narodne glasbene kulture. KINO UNION THefon 22-21 Film prelestne lepote — čudovitih igralcev — lihn globokih človeških čustev je: „Tako fe kosačaia ljubezen.. Nedosegljiva Paula \Vessely kot princesa Marija Luiza. — Mojstrski Gustav Grundgens kot knez Metter-nich. — Možat YVilly Forst kot vojvoda Modenski. — Zagonetna Erna Morena kot cesarica Jozefina. REZERVIRAJTE VSTOPNICE od 11—12.30 in od 15. ure dalje. Danes ob 15., 17., 19., 21. uri Novi tsspehi Slovenskega vokalnega kvinteta novembra. v Brnu se je Pardubice, 7 Po dobro presta n eni krstu odpeljaJ Slovenski vokalni kvintet 5. t.m. v Pardubice ob Labi in Chrudiiuki. V Pa-rdu* bičali so nas pričakovali že pn prihodu br-zeg.a vlaka, mi pa smo se zaradi neljube zapreke prigugaii šele z osebnim vlakom sredii popoldneva, podpredsednik pardubi-ške ČJ lige g- Krouižel s tajnico go. Mi-keševo in z nekaterimi člani domačega okteta nas je prisrčno sprejet in takoj po sprejemu smo z avtobusom odpotovali Po lep,h cestah v bogato industrijsko mesto. Pred Grand hotelom nas je ljubeznivo pozdravil 75-letni predsednik čJ lige, pesnik m pisatelj inž. Jos. Raušar, ki je dolgo živet v predvojni Srbiji, kjer je imel znanstvo s skladateljem Mokranjcem, pes. n ikoni Jovauovičem-Zmajern in raznimi drugimi našimi odličiiiki. Na kolodvor ljubeznivi starček ni inogei priti, ker je še-je prejšnji dan vstal iz bolniške postelje. Ker nismo čutili utrujenosti, smo se radi odzvali povabilu ljubeznivih gostiteljev ter se v udobnih vozilih odpeljala v 8 km oddaljeni Kunjeticki grad na gori istega lmenia. Med potjo smo občudovali lepe stavbe v mestu, številne tovarne za sladkor, pivo, cikorijo, poljedelske stroje, pecivo in smodnik. Mestu bi pr »sodni, da ima preko 40.000 prebivalcev pa jih ni toliko. V nekaj minutah smo se po asfaltirani cesti vzpeli do razpadajočega grad«, ki ga hočejo sedaj oteti pred razpadam. Strelio so že uredili, sedaj pa obnavljajo stolpe in notranje prostore, iz katerih je ('/.ven pogled na jug proti Chru.dimu in železnim goram ter na vso bogato, ueko-1 i ko valovito ravnino- V gradu je že urejen bogat muizej raznih zgodovinskih spomenikov in arheoloških dragocenosti. Tam imajo spravljeno tudi dragoceno žaro 6 pepe'om pisateljice Božene Vikove-Kunje- Prl slabem teku, zagatenju črevesja, poživlja ena čaša naravne FRANZ-JOSEFOVE grenčice — pokvarjeno prebavo in očisti črevesni kanal. obiskovalcev že beleži i a ter i smo k n ga, v o \ ekovečili. Po obisku nazaj v mesto iu v lepi z bor- ili ticke. Nad 47.000 spominska grajiska se seveda tudi mi gradu smo hitel, dvorani muzeja obrtno-industnijske niče po'©g Grand hotela »nio drugič stopili na koncertni oder pred silno hvaležno občinstvo, ki je kljub predstavi v gledališču napolnilo prostorno dvorano. Naša pesem je tu še bolj učinkovala, kakor v razvajenem veiikc®ie®tnem Brnu. Liga je tudi t.n poklonila veaec s krasilo slovensko trobojnico. Venec nam je čila ligina tn, n'ea ga. Mdkeševa, naša ja rojakinja i n i4 i r) . »^ t J r\ .. o 1 o .1« nam ;o-iiZlo-ož- kli-k0- ., - . ------ , -- - te, svatovski poti, nima niti dosti pos.la, da jo spravi pravočasno v postel-.je, ker se čuti vsak član skrajno odgovornega za celoto in je ves njen uspeh odvisen od popolnoma zdravega grla vsakega posameznika. Približali smo 6e že tretji točki — malemu Turnovu sredi takozvanega »češke ga rajaš, ob reki Jizeri, od koder j> le še 40 km v Nemčiro- CJ liga. ki je billa ustanovljena šele letošnjo pomlad, nas je po svojemu predsedniku g. V. Pečini, tajniku Formaneku, blagajniku Volancku in soprogi svetnika 'uat.zelevi nad vse prijazno sprejela ter na.s odvedlla v liotel ^Slavijo« Z ljubeznivimi gostitelji smo napravili avtomobilski izlet v kopališče Sedmibor-sky, k t se naha ja že sredi romantičnega -.češkega raja« v Lizerskili gorah. Kopališče seveda sed^j sameva, Turnovci p^ še radi zahajajo tja na dobro belo kavo, s katero so tudi nas pogostili. Napravili smo še kratek izprehod skozi divje šume mimo izgiloda.nili, v nebo štrlečih skal pod divni grad »Hruba skala«, lastnino bivšega avstrijskega zunanjega ministra Ehrentliala. potem pa smo se morali vr niti nazaj v mesto- Predsednik lige g. Pe- Za čiščenje Plsmnka" - čaJ »t MR. BAHOVEC. Paket Din 20 — v lekarnah. T?,-otrel>ne obleke in obutve. Starši ne morejo kupiii otrokom niti najnujnejših reči za šolo. dokler ne prodajo svojega vina. Vedno je pesem ista: »Samo da bi prodali vino«. Kako naj plača naš kmet v redu davke, če nima denarja niti za življenje! Obupno je njegovo stanje. Vsekako bi bilo potrebno, da bi naša oblast zainteresirala veletrgovce in druge interesente za naše vino. Glas gre od ust do ust: »Dvignite cene pridelkom, privedite kupce za vino, pa bomo radi poravnali svoje obveznosti . Naš človek rad plača davek, k°r se zaveda, da v tem tiči tudi njegov obstoj, pri sedanjem stanju pa mu je to skoro onemogočeno. Pri tej hudi stiski pa nas obiskujejo še druge nadloge. Mrzlo in deževno vreme je prineslo v naše kraje davico, ki se je razširila že daleč naokoli. Mnogo hiš je že kontuniaciranih. Pričakovati je. da se bo šola v Hunui zdaj. zdaj zaprla. Delavcu Ma-gašu Jožefu sta v razdobju treh dni umrla o i. a otroka, učenca narodne šole na Humu pri Ormožu. Nova „AIda" V operi so v polnem teku temeljite priprave za čim dostojnejšo izvedbo Verdijeve nesmrtne Aide. Dirigent dr. Svara me je o|KJzoril na to in povabil k eni zadnjih skušenj. Rad sem se odzval, predvsem zavoljo Olge Oljdekopove, ki mi je inii>onira-la kot Leonora v Troubadourju; v Aidi |xije naslovno vlogo. Imam v dveh in }>ol letnikih glasbene revije iZvuk« vsa poročila beograjske opere in iz beograjskih koncertnih dvoran in pred.no sem šel k skušnji. sein si orebral ocene o njej. ker se mi zdi vredno 0|>ozoriti našo operno publiko na to, da smo dobili z Oljdekopovo operno solistko velikega formata, krasneg3 glasu, visoke pevske kulture in prvovrstno igralko. Rojena je Rusinja, obvlada per-fektno srbohrvaščino in je na najboljši poti. da bo kmalu tudi slovenščino. Aido lx> pela že v slovenščini. V Beogradu, kjer ;e bila doslej angažirana, je kreirala poleg Leonore (v Troubadourju) Amelijo (Ples v maskah), Elizabeto (TannhiUiser). Jaro-slavno (Knez Igor) in Loto (\Verther). Pole«: opere se je v Beogradu živo udejstvo-vaila na koncertnem odru in v radi«, priredila je z velikim uspehom svoj lastni so-lopevski koncert. Vse beograjske ocene o njej so |H>lne hvale, dr. Milojevič mi Je oi) priliki svojega bivanja v Ljubljani ao-voril o Oljdekopovi v superlalivili in je obžaloval. da je Beograd izgubil tako umetnico. Sedaj študira tudi že glavno vlogo kraljice v Wagner- Reg£nyjevem »Kraljičinem ljubimcu-; (Mairia Tudor), n^to bo Pa za<"ela Dim. gostakovičevo »Ladv Maebeth* (Katerina Izmajlova). Po vs»j priliki bo letos sodelovala Se v »Pikovi dami« in v »Plesu v maskah«. Vse te vloge bo pela v slovenščini. Slavko Os.terc. Zmagovalci nevarnega razbojnika Uu^Vam, — nova Elida Ideal-krema. Ona je „i d e a I" izbirčnih žen . . . jim pomaga, da so zmeraj lepe, vedno negovane, kakor je treba. Zakaj to je novo na njej: izboljšana kakovost požlahtnjen vonj povečana tuba popoln učinek Ona se vleze takoj v kožo — odpravi, ker ima v sebi „h a m a m eI i s v i r g i n i c a" majhne poškodbe na polti, nečistoto in velike kožne znoj-nice. Ona je idealna podlaga za puder — varuje pred prahom, vetrom in slabim vremenom — napravi polt medlo in enakomerno lepo. NOVA IDEAL nik g. Franc Župane, ki je zadel razbojnika v desno roko, tretji pa orožnik g-Danilo Čuk- Kakor smo že poročali, si razbojnik ni sam vzel življenja, temveč je bil smrtno zadet od strela iz orožni-ške puške. Ko ga je ranil orožnik Žu- ———h mmmm KINO SLOGA Ljubljanski Dvor Telef. 2730 Premiera IJfine razkošne operete OSREČI ME! Harald Paulsen, Else Elster, Sand-rock PwOmanovsky in R. A. Roberts Najnovejši Foxov zvočni tednik, danes ob 15., 17., 19. in 21. uri. Predstave: Dop. ob 10.30 matineja z enotnimi cenami Din 4.50 na poljubnem sedežu Dr. Franckova zimskošportna šala bele opojnosti LJUBEZEN V SNEGU. Walter Rimi In Guzzi Lantschner v glavnih vlogah. Smučarji! Ne zamudite tega filma! panc, je sicesr naperi/l samokres proti sebi, v istem trenutku pa ga je pogodil tudi strel iz orožniške puške. Kroglo iz puške so pri obdukciji našli v njegovi glavi. Orožniki postaje Dobrne so bili že nekajkrat pohvaljeni zaradi požrtvo- Nevarnega zločinca Franceta Omereo * so, kakor znano, zalotili orožniki posta je Dobrne. Te vzorne organe javne var- nosti vidimo na slikah. Prvi je poveljnik postaje g. Franc Stepančič, dirugi orož- valnega izvrševanja varnostne službe, z izsleditvijo in premagam jem nevarnega razbojnika pa bodo gotovo še deležni posebnega zasluženega priznanja. Pet knjig za 20 Din vam da edino Vodnikova družba - - »JU X AV« AR* rTCedeTJsf. I®- 2CI- 1935. NOVUST v prehrani naše dobe je: v »NAŠ C A J«, mešanica domačih čajnih rastlin NAJBOLJŠI NADOMESTEK za INOZEMSKE ČAJE Po odobrenju min. soc. pol. in nar. zdravja od 11. maja 1935. leta. S. br. 14.004. STAVLJA V PROMET: KMETIJSKA DRUŽBA r. z. z o. z. V LJUBLJANI MAŠ ČAJ j-NAŠ ČAJ« za vse: ženske in moške, za odraslo dcco in majhne otroke. Je pravi družinski čaj iz naših domačih čajnih zelišč. Pijte ga zjutraj in zvečer, dopoldne in popoldne in ob vsaki drugi priliki. Vsi so zadovoljni, vsi ga hvalijo! »NAŠ ČAJ« zahtevajte v vseh prodajalnah. Gospodarstvo Moderne oblike javnega kredita Nastopno predavanje priv. doc. dr. VI. Murka Danes opoldne je imel v zbornični dvorani nastopno predavanje novi priv. docent Aleksandrove univerze g. dr. Vladimir Murko, ki se je v inozemstvu specializiral za finančno pravo. Kakor pred dnevi nastopno predavanje priv. doc. dr. Stojana Raji-ča, je bilo tudi to izborno obiskano. Navzoči so bili skoraj vsi profesorji pravne fakultete z dekanom dr. Dolencem na čelu, prav tako tudi številni profesorji in docenti ostalih fakultet. Iz Prage je prispel na prvo vseučiliščno predavanje svojega sina univ. prof. dr. M. Murko, predsednik Slovanskega instituta, prisoten je bil p od ban v p dr. O. Pirkmajer, mestni predsednik dr. Ravnihar, češkoslovaški konzul Min-kovskv, dalje številni predstavitelji gospodarskih krogov, odborniki Geškoslov. — ju-goslov. lige s predsednikom dir. E. Staretom na čelu in številni drugi intelektualci; posebno lepo je bila zastopana tudi akademska mladina. Predavanje mladega docenta ie otvoril s pozdravnim nagovorom dekan juridične fakultete dr. iur. et h. c. Metod Dolenc, ki je izrazil veselje, da dobiva fakulteta čedalje več znanstvenega naraščaja. Preda vatel jeva skrfbno zasnovana in gladko podana izvajanja so obravnavala probleme javnega kredita. Predavatelj, ki je že z dosedanjimi spisi pokazal prodoren pogled v sodobno finančno vedo. je v uvodu poudarjal, da se današnja finančna politika držav vedno bolj oddaljorje pojmovanju finančne vede 19. stoletja, ki ie smatrala javne kredite za javno zlo. Obveljajo je kompromisno mnenje Lerova Reamlieua, da je javni dolg koristen, ako se uporabijo koristna sredstva, ki so bila ž njim pridobljena. Pravilo, da je najemanje posojila za redne potrelb-^čine im izdatke nedopustno. je finančni teoriji in praksi takisto podvrženo kompromisnim rešitvam in države se v svoji povojni fimaiični politiki pogosto za.tekai-o k javnim kreditom. Ta praksa se je udomačila tudi v drugih javnih korporacijaih. zlasti pri občinah. Ml^di znanstvenik ie nato podrobno razčlenil sam problem kreditnega gospodar- stva držav in občin predvsem v zvezi z investicijsko politiko in posebej še v zvezi z brezposelnostjo, s sanacijskimi posegi v povojno bančništvo i t. d Nedvomno ima sedanja gospodarska kriza velik vpliv na državno finančno politiko, saj morajo države osobito z investicijskimi deli omejevati njene pogubne posledice in tako preko omiljeva.nja brezposelnosti povečavati celoten obtok gospodarskega živlienja. Predavatelj je prikazal s finančno - znanstvenega vidika problem kratkoročnega, srednjeročnega in dolgoročnega posojila in njih funkcijo v budžetni politiki sodobne države. Bavil se je z vprašanjem letečih dolgov, naložbe rezerv delniških družb v državne papirje, komunalnih obligacij, menične zadolžitve države in občin i. t. d. Posebej ie prikazoval najnovejše finančno - politične ukrepe Nemčije, kjer sedanji režim samo nadaljuje poskuse preišnjih vlad, da z javnimi deli pobijajo brezposelnost. Prav tako je govoril načelno o potrebah in sredstvih bančnih sanacij z uporabo javnega kredita in sploh v vseh ostalih načinih javnega zadolževanja. Povečanje državnih nalog in nalog javnih korporacij — je zaključi! predavatelj — je povzročijo potrebo, da se na čim manj občutljiv način preskrbi kritje na novo povzročenih izdatkov. Večja potreba je zahtevala, da se viri javnega kredita izrabijo v mnogo večji meri kakor pred vojno, in pri tem so segle javne korporacije po oblikah, ki so bile v finančni zgodovini delno že pozabljene, delno pa predstavljajo nove možnosti. Tudi Jugoslaviji še ostaja odprta marsikatera pot za pridobivanje sredstev, ki so potrebna za to. da se prebrede sedanja kriza. Uporaba dolgoročnega javnega kredita za izboljšanje go-sipodarskega položaja je v zvezi s pametno investicijsko politiko vsekako najidealnej-ša natloga vsake vlade. Predavanje je bilo sprejeto s splošnim odobravanjem in nešteti znanci so priv. doc. dr. Miurku s priznanjem in čestitkami stiskali roko, želeč mu trajnih uspehov na srečno započeti poti vseučiliščne karijere. Mestna fiskalna bremena V »Beograjskih opštmskih novinah« objavlja šef proračunskega odseka mestnega poglavarstva v Beogradu dr. Aranito-vič obširno razpravo o proračunih mestnih občin, ki je posebno zanimava v drugem delu, ki obravnava dohodke mestnih občin in obremenitev občanov zaradi občinskih fiskalnih bremen. Pisec objavlja zanimiv taelaričen pregled fiskalne obremenitve mestnega prebivalstva po proračunih za loto 1935/36. ki navaja višino fiskalnih bremen (doklada, trošarine in takse) in obremenitev s temi davki, ki odpadejo na posameznega prebivalca, kakor ^ledi: Fiskalno povprečno breme na preb. Ljubljana 34.5 mil. Din 577.60 Din Beograd 118.1 » « 494.50 » Zagreb 88.1 » « 474.50 » Csijek 18.4 » « 456.00 » Maribor 14.3 » « 431.90 » Eubrovnik 7.4 > « 895.10 » Split 15.9 > € 363.10 » Sarajevo 22.8 > « 291.90 » Banja Inka 5.3 » « 237.50 » Subotica 23-8 » « 237.40 » Skopi je 15.6 » « 227,67 » Niš 5.5 » « 155.50 » Bitolj 4.6 » < 137.80 » Kakor nam kaže gornja tabela, je ljubljansko prebivalstvo v primeri s prebival, stvom ostalih večjih mest v naši državi z občinskimi fiskalnimi dajatvami najbolj obremenjeno, kajti na posameznika v Ljubljane odpade povprečno 577.60 Din fiskalnega bremena na leto. Z} Ljubljano sledi Beograd z nekaj manj nego 500 Din, vendar je tu treba upoštevati, da Beograd nima banovinskih fiskalnih bremen, ker je področje mesta Beograd izvem banovin in gre prav za prav pri gornji številki za obremenitev .ki bi pri nss ustrezala skupni obremenitvi od strani občine in banovine. Zato so avtonomna (občinska in bano. vinska) fiskalna bremena v Beogradu mnogo manjša nego v večini mest v naši državi. Na tretjem mestu je Zagreb, kjer znaša povprečna obremenitev z občinskimi fiskalnimi bremeni že za preko 100 Eta manj nego v Ljubljani. Na četrto mesto pride Osijek. na peto pa Maribor. V vseh ostalih mestih pa je občinsko fiskalno bremen izpod 400 Din in celo izpod 300 odnosno 200 Din. Avtor primerja tudi številke glede zneska, ki odpade na posameznega prebivalstva od vseh občinskih dohodkov, torej fiskalnih in nefiskalnih. Tu pridejo vpoštev predvsem tudi dohodki mestnih podjetij. V tej primerjavi pride na prvo mesto Maribor, na drugo Beograd, na tretje Ljubljana, in na četrto Zagreb. Maribor ima na,mreč relativno najbolj razvita mestna podjetja .saj odpade tam od skup. nih dohodkov le 30.3% na fiskalna bremena, vse ostalo pa na dohodlke mestnih podjetij in ostale dohodke, ki jih na smatrati za fiskalna bremena, t.j. na dohodike kjer občan dobi za plačani denarni znesek ne- ke vrste protiuslugo. V Beogradu odpade na fiskalne dohodke 38% vsega proračuna, v Zagrebu 42.5«/o. v Ljubljani 47%, v Osijeku 56.90/a, v Subotici 71.7% itd. Doklade na neposredne davke predstavlja v Beogradu le 4.1% vseh dohodkov (fiskalnih in nefiskalnih). v Mariboru 6.3«/o, v Ljubljani 9%. v Zagrebu 16%, v Sarajevu 14«/o, v Subotici 34% itd. Tr°šarine igrajo največjo vlogo v večini mestnih proračunov. V Bitolju predstavljajo 53% vseh dohodkov, v Sarajevu 45°,'o, v Ljubljani 26%, v Zagrebu 21%, v Beogradu 24o/o, v Mariboru pa le nekaj manj nego 8%. Največji čisti dohodek ob občinskih podjetij ima Zagreb ker znašajo čisti dohodki mestnih podjetij po proračunu 17.4 milijona Din, Mariborska mestna podjetja dajejo po proračunu 7.2 milijona Din, ljubljanska 6.1 milijona Din in beograjska 5-8 milijona Din. Največji dohodek od ljubljanskih mestnih podjetjih ima vodovod, ki daje po proračunu 3.2 milijona Din čistega dohodka. Tu pa je treba pripomniti, da predstavljajo dohodki ljubljanskega vodovoda v pretežni večini fiskalno breme v obliki visoke voda rine. Zaore*>ška občina ima od vodovoda le 150.000 Din dohodkov, beograjska pa celo izgubo 5-8 milijona Din. Dr. Aranitovič ugotavlja, cta je v naših mestih občinsko fiskalno breme mnogo večje nego fiskalno breme države. Dočim država povprečno obremenjuje vsakega prebivalca s 357 Din fiskalnih bremen na leto, se v največjih naših mestih občinsko fiskalno breme, ki odpade povprečno na prebivalca, znatno dviga preko tega zneska. K tej ugotovitvi pa je treba pripomniti, da- je seveda državno fiskalno breme, ki ga nosi prebivalstvo v mestih, neprimerno večje, nego znaša povprečje za vso državo Pritrditi pa moramo piscu, da bi bila potrebna večja javna in zakonska kontrola finančnega gospodarstva mestnih občin, ker gre vendar za znatna bremena, ki jih mestne občane naJagajo svojim občanom. Tretji del razprave je posvečen izdatkom mestnih občin, kjer loči avtor predvsem osebne izdatke od materialnih izdatkov. Iz številk, ki jih navaja v tabelaričnem pregledu glede osebnih izdatkov za splošno občinsko upravo v posameznih mestih, je razvidno (če te številke primer, jamo s številom prebivalstva), da odpade povprečno na enega prebivalca v Ljubljani 268 Din za osebne izdatke splošne mestne uprave, v Osijeiku 247 Din, v Beogradu 179 Din, v Zagrebu 168 v Splitu 129 Din, v Mariboru 120 Din. v Sarajevu 122 Din in v Skopi ju 77 Din. Osebni izdatki za splošno občinsko upravo so torej v Ljubljani relativno najvišji, seveda pa zaradi nepreglednosti mestnih proračunov,' kjer so pogosto med materialnimi izdatki prikriti osebni izdatki, ni mogoče ^"»la točno ugotoviti resnično stanje. Zopet povečanje klirinškega salda z Nemčijo Iz najnovejšega izkaza Narodne banke o stanju aktivnih kliringov je razvidno, da se je v preteklem tednu znova povečal saldo naših klirinških terjatev v Nemčiji, kar je očitno v zvezi s povečanim izvozom glede na jesensko izvozno sezono. Dne 7. t.m. je znašal neizravnanj saldo v kliringu z Nemčijo 331.5 milijona Din nasproti 322 milijonov pred enim tednom in 317 milijonom pred 14 dnevi. Naši izvozniki morajo na izplačilo čakati po 6 mesecev. V kliringu z Italijo se je italijanski klirinški dolg za malenkost dvignil, in sicer na 171 milijonov Din nasproti 170 milijonom pred enim tednom in 175 milijonom pred 14 dnevi. Kakor poročajo iz Beograda odklanja Narodna banka vplačilo na klirinški račun v Rimu za vse zneske, kjer gre za predplačila, ker bi taka predplačila le povzročila povečanje salda. Glede na sklepe sankcijskega odbora v ženevi je posta, lo vprašanje kliringa z Italijo posebno aktualno- Predvsem gre za vprašanje, kako likvidirati narasli saldo. Po najnovejših vesteh iz ženeve je pričakovati, da bomo dobili garancije za to, da naše terjatve ne bodo izgubile na vrednosti. V kliringu z Italijo morajo sedaj naši izvozniki čakati 96 dni. V kliringu z Bolgarijo znaša naša terjatev 0.63 milijona Din (kakor prejšnji teden), in je treba čakati 72 dni. V kliringu s Turčijo znaša saildo 314.000 franco. ških frankov, doba čakanja pa 33 dni. Klirinški saldo z Romunijo je sedaj docela izravnan, in sicer na ta način, da so romunske petrolejske tvrdke na prizadevanje Narodne banke izvozile večje količine mineralnega olja v našo državo. Gospodarske vesti = Kranjska industrijska družba na Jcse-nicah je imela včeraj svoj 66. redni o£>čni zbor, ki je soglasno odobril predložene letne račune in sklenil povišati delniško 2lav-nico od 45,000.000 Din na 90-000.0)0 Din. Občni zbor je določil od čistega dobička znesek 1-500.000 Din kot osnovo za sta rostni podporni fond. Sklad za investicije je občni zbor dotiral z vsoto 5 000.000 Din. Po sklepu občnega zbora se tudi za preteklo poslovno leto ne izplača nikaka di-videnda. = Prijava terjatev v Madžarski. Da se prouči način, kako bi se izterjale zamrznjene terjatve naših izvoznikov na Madžarskem, je Narodna banka izdala več ukrepov in poslala poziv vsem izvoznikom, da ji prijavijo svoje terjatve na Madžarskem. V prijavi, ki se nanaša za vsako leto posebej, je treba navesti ime in naslov jugoslovenskega upnika, višino terjatve deponirane v pengih, nadalje pri katerem madžarskem zavodu je denar deponiran in kdaj, ime madžarskega dolžnika., ki je penge deponiral. Prijavo je treba po. sla ti po možnosti do 17. novembra preko pooblaščenega zavoda, s katerim izvoznik dela, ali pa neposredno Narodni banki. — Volitve v beograjsko trgovinsko zbornico. Kakor je ».hitro« že poročalo, ie trgovinski minister že razpisal volitve za zagrebško Zbornico za TI. in sicer za IG februar prihodnjega leta. Kakor poročajo beograjske »Trgovačke Novinec, glasilo Save-za trgovskih združenj, bo trgovinski minister te dni razpisal volitve v beograjsko Trgovinsko zbornico, ki se bodo vršile 23. februarja prihodnjega leta. V ods^k uvozne in notranje trgovine, bodo volili 33 članov. v odsek izvoznikov in komisijonarjev 5 članov, v odsek za bančništvo in zavarovanje 5 članov, v odsek prevoznikov in carinskih posrednikov 5 članov ter v gostinski in turistični odsek 7 članov. = Krošnjarji in volilna pravica v Zbor. niče. Trgovinske, industrijske in obrtne zbornice so postavile vprašanje ali imajo lastniki obrti brez stalnega poslovnega kraja volilno pravico v zbornicah, če se njihova dovoljenja po § 184. obrtnega zakona glase samo za eno leto- Ministrstvo za trgovino in industrijo je izdal sklep, da lastniki takih obrti (krošnjarji) nimajo volilne pravice v zbornicah. = Izdaja dovolila za avtobusno zvezo Ljubljana—Sušak. Kar poteče aprila me. seca 1936., avtoprometni družbi Pečnikar v Sv. Jakobu ob Savi izdano dovolilo za izvrševanje obrti rednega prevažanja oseb z motornimi vozili na progi Ljubljana — Sušak, vabi banska uprava vse interesente za enako dovolilo, da vlože do 20. t. m. prošnje v smislu § 95. obrtnega zakona pri pristojnem občnem upravnem oblast/vu prve stopnje in zaradi uujnosti o tem neposredno obvestijo kr. bansko upra-vo, oddelek VIH. v Ljubljani. = Znižanje stanovanjskih najemnin in zgradaršna. Fin. min. Dušan Leti ca je izdal sklep, naj se pri odmeri zgradarine za 1. 1936 upoštevajo tudi pogodbe o izpre. menjenih najemninah do vključno 1. no. vembra. S tem sklepom finančnega ministra je ustreženo upravičenim zahtevam hišnih lastnikov, k: navajajo dejstvo, da se zakupne cene stanovanj in lokalov v mnogih primerih izpromenjene med 16. oktobrom, kot dnem objave poziva k predložitvi prijave za zgradarino, do vključno 1. novembra t. 1. Zaradi tega smejo davčne uprave pri odmeri zgradarine za leto 1936 upoštevati tudi nove pogodbe in določiti davčno osnovo po najemninski vrednosti stanovanj in lokalov na dan 1. no. vembra t. 1.. če se je med tem časom v resnici izvršila izprememba. = Seja centralnega predstavništva Save z a trgovskih ^cdruženj bo 16. in 17. novembra v Sarajevu. Na tej seji bo določen NAS NOVI ROMAN Zane Grey: Teksaški jezdec. Napeta, sijajno pripovedovana zgodba iz stare Amerike, Povest o bojih in nevarnostih, o begu za živjenje, v časih, ko je vladal na južni meji USA zakon smodnika in svinca... Berite, kakšna usoda je povzdignila Bučka Duanea iz preganjanca in izobčenca v narodnega junaka in moža lepe Ray! Pozor na začetek: V nedeljo, dne 17* novembra ! dnevni red kongresa, in bodo razdeljeni referati za kongres. Nadalje so na dnevnem redu vprašanje socialnega zavarovanja, vprašanja kreditiranja trgovcev na osnovi samopomoči, vprašanje zborničnih volitev in vprašanje uredbe o zaščiti kmeta. Borze Na ljubljanski borzi je bil pretekli teden devizni promet znatnejši in je znašal 7.72 milijona Din nasproti 1.40. 3.34, 2.73 in 5.14 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Kakor smo že prošnji teden p°ro«ali so tečaji svobodnih deviz po prejšnjem znatnem dvigu zopet nekoliko popustili. V preteklem tednu ni bilo vafjili sprememb in so se svobodne tuje devize trgovale na bazi 15.90 do 16.00 Din za 'švicarski frank. Pri kompenzacijskih lirah opažamo nadalje precejšnje fluktuacije. Ob koncu oktobra so italijanske kompenzacijske lire padle na 278 Din. potem pa so se v začetku novembra dvignile na okrog :J08 Din. V poče-tku preteklega tedna smo opažali zopet popuščanje, tako da je tečaj ,^nova -,drknil navzdol izpod 300, v četrtek na oKrog 299, v petek pa je bil v Zagreba zaključek po 298, dočim je bil v Beogradu tečaj še vprodrla«. Odlična pevka .je doma iz Idrije in je bilo gledališče že v r >ii mladosti njen ideal. Svojo gledališko kari-.'o je začela v Maribora, od tam pa jo je želja Po šolanju po vedla v Zagreb, kjer je bila učenka profesorice Nade Kder-lJertičeve. član -ca ljubi jamskega gledališča je že od leta 1929. Njen prvi na-top na koncertnem odru je bil v Mariboru, ko so proslavljali poroko pokojnega kralja Aleksandra. F< v. sko kariero ji je odprj bivši mariborski direktor opere g. Mitrovič. Kritika jo je vedno hvalila. Zelo laskavo oceno ji je dal tudi strogi zagrebški kritik prof. šafra-nek-Kavčič, ko je prvič nastopila v Zagrebu. [Ji<>iga, v kateri nastopi v torek, je bila nema želja, odkar se je posvetila gle da 1 i -š k i ume t n < ».-t i. §t©take m tisočake Is fssiiarelal Juršincd,- 9. novembra. V Savščini pri Juršincih živijo miroljubni ljudje. ljudstvo tudi ne trpi take siromaščine kakor v Halozah, a vendar se je v tej prijazni vasic-i našel mož, ki je hotel na sleparski način obogateli. Nabavil si je popolnoma primitivne pripomočke in kemični papir, s pomočjo katerega je kopiral bankovce. Da bi čim prej obogatel, se je spravil kar na tisočake in ste-take. Je to že!ar V. V. Ko so te dni pri njem prekrivali slamnato streho, je krovec našel na podstrešju šop skritih bankovcev. Ko je natančneje pregledal, je opazil, da so bankovci ponarejeni. Zadevo je ovadil orožnikom v Juršincih, ki so želar;a aretirali, ponarejene bankovce na zaplenili. Našli so dva že popolnoma izdelana bankovca po 1.000 dinarjev in 16 napol izdelanih bankovcev Po 100 dinarjev. Aretiranec je bil oddan v sodne zapore. Zanika pa odločno, da bi on denar ponarejal, in trdi. da mu je moral nekdo ponarejene bankovce podtakniti. Odkod pa mu kemični papir, ne ve povedati. V zadevi teče najstrožja preiskava. Vsak starožnllc zavarovan za lo.ooo Din Svetovna vojna .sc jc nagibala k svo« jemu koncu. Na pomlad leta 1918 so avstrijski Nemci prav živo občutili, kako velika nevarnost jim preti. Žc davno tleča nezadovoljnost slovenskega na« roda nad absolutističnim režimom je prišla v raznih oblikah do energičnega izraza. In to že poprej s krepkim po« udarkom majniške deklaracije, ki jc usodno izpodrezala imperialistične na« mene in težnje vladajočih krogov, poleg tega pa so se pojavili tudi že drugi znaki skorajšnjega konca — razkroj armade. Kapelica vojnih žrtev Daleč za strelskimi jarki so nastali povsem nova gesla, njim na čelu samo« odločba narodov, narodna in socialna pravičnost, čut človečanstva. Nad vsem tem, kot pojav osvobodilnega pokreta ter izraz dolgoletnega trpljenja, brez« mejno hrepeneneje po trajnem miru. Avstrijska vlada se je dobro zavedala, kako se ji izpodmikajo tla. Toda še ni hotela priznati svojega poraza. Še je podal kabinet Seidler izjavo, da utegne nastati nova državna oblika s Ilrvati in Srbi, toda brez Slovencev, zakaj pot do Jadrana so hoteli imeti Nemci zase od« prto. K tem duševnim mukam in trpljenju se je pridružila seveda tudi fizična iz« črpan ost in telesna onemoglost zaradi strašnega stradanja tako med vojašt« vom kakor tudi med civilnim prebival« s t vem. Nikjer ni bilo videti zdravega lica. vse je bilo do skrajnosti izčrpano. A kljub vsemu je pošiljalo višje ar« madno poveljstvo še vedno nove marš« bataljone na fronto. In baš to leto in to dobo hrani naš narod v najsvetlejšem spominu. Takrat namreč je izbruhnil upor »kranjskih Ja« nezov« v Judenburgu na Zgornjem Šta« jerskem, kjer je imel slovenski 17. peš« polk svoj nadomestni bataljon. Bil jc ta upor proti krivicam ie pomanjkanju, živ protest proti vojni ter odločna zahteva po miru in svobodi. In da je upor iz= bruhnil baš v »železnem regimentu«, v tem tiči veliki pomen tega dogodka. Mar se je takrat podzavestno, atavistič« no zganila naša kri iz dobe »stare prav« de«? Vsekakor je objel naše Janeze »puntarski duh« im jim dal krepkega izraza. Že vso pomlad leta 1018 je dolgo tle« lo in se pripravljalo. Pojavljali so se sem in tja majhni, a značilni znaki ne« zadovoljstva in upornosti; nihče ni ve« del, kje in od kod. ozadju pa je bil načrt narejen, vse je bilo točno dogo« vorjeno. Baš se je v Judenburgu pri« pravljal 41. maršbataljon, da odpotuje na italijansko fronto. In na predvečer v nedeljo 12. maja je izbruhnilo. Ob 10. zvečer so padli prvi streli. Trobentač jc zatrobil: alarm! Začelo se je tekanje moštva in častnikov z nabitimi puškami in samokresi, prigovarjanje moštvu, naj postavijo »rnašince«. Z viharnimi klici »Živijo! Z nami za svobodo!« so upor« niki zasedli vojašnico. Do skrajnosti iz« stradani vojaki so napadli in razbili ba« rake, skladišča in kantino. Nobena sila jih ni mogla več zadržati. Glavni vodja upornikov je bil korporal Anton Hat« ner, ki je ukazal zasesti mesto na raznih točkah, saj so morali računati na proti« napad. Njihov namen je bil, da bi ko« rakali na Koroško in Spodnje štajersko, kjer bi se združili z ostalimi slovenski« mi polki in napravili konec strašnemu klanju. Vojaška oblast pa jc s takimi upori računala in .je imela za podobne primere pripravljene polke, ki se je na« nje lahko zanesla. Nekaterim častni« kom se je posrečilo pravočasno pobeg« niti v okolico. Ti so brzojavno obve« stili vojno ministrstvo o uporu in za« prosili za pomoč. Že naslednji dan je prišlo madžarsko vojaštvo iz Brucka, nemško pa iz Celovca in Celja. Premoč je bila več nego trikratna. Takoj po zasedbi je bil proglašen preki sod. Vsa garnizija več tisoč mož, je bila kasar« nirana. V torek 14. maja je prispelo izjemno vojaško sodišče iz Gradca. Za« čelo se je strašno in mučno zasliševanje in preiskavanje. Vojaštvo so gonili ka« kor divjo zver. Upor je bil zadušen in začela se je krvava sodba. Kot kolo« vodje so bili obsojeni na smrt: Anton Hafner, Karol Možina, Joso Davtovič in Alojzij Štefanovič. Dne 16. maja ob 2. popoldne se je izvršila sodba. Obsojeni so se moško in nad vse pogumno vedli. Na poti pred ustreljen jem so še klicali domovini. Streljali so Madžari, a tako slabo, da je Hafner umrl šele po šestem strelu. Nje« mu so morali s silo zavezati oči. Pred smrtjo je še dvignil roke in zaklical: »Zbogom fantje! Živela domovina! Ži« vi j o Jugoslavija!« Vse je jokalo, tudi civilno nemško prebivalstvo. Ponoči so jih na tihem pokopali. A že prihodnji dan je bil njihov skrit grob s cvetjem okrašen. Dva dni nato. na binkoštno soboto, sta bila ustreljena še četovodja Rogelj in Grahovina. Več upornikov je bilo obsojenih na ječo, iz katere jih je rešil konec svetovne vojne. Istočasno z judenburškimi vojaki se je uprl sosed« nji slovenski 7. lovski bataljon v Mu« rau, kjer so ustrelili kot kolovodje Bo« štjana Olipa, ki tudi žc počiva v domači zemlji. Za njimi se je uprl 97. pešpolk v Radgoni, kjer je izgubilo življenje de« vet Slovcnccv. Pred dvanajstimi leti je sprejela do« movina v svoje naročje judenburške žrtve. Dne 2. junija 1923 so jih pripelja« li v Ljubljano, kjer so jih prihodnji dan položili pri Sv. Križu k večnemu počit« ku. Pogreb se je razvil v triumfalno pot PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo _ Franz Josefove ^ Registrirano od ministrstva za soc. politflto ln nar. zdravje S. br. 15.485 od 2S. V. 1935. Jvevmatične (tOCcČtflC odstranijo tablete Mr. Bahovec. V lekarna-h 20 tabl. Din 30.— ali 40 tabl. Din 34.— z napisom proizvajalca: Apoteka Mr. L. Rrhovec. Ljubljana Reg S. br. 1(7816/21. VI. 19J5 —i H— — »N I B 0 L« SMUČARJE NA KONGRESNI TRG 4 i IN VSE NAŠE CENJENE ODJEMALCE OBVEŠČAMO, DA SMO SE PRESELILI 1 šV LEPŠE PROSTORE — BIVŠE PROSTORE OBRTNE BANKE V GERBERJEVI HIŠI K O L B & PREDALIČ — LJUBLJANA Domače vesti Predavanja ZKD iz Ljubljane. Na- roana odbrana v Domžalah priredi danes ob 11. dopoldne predavanje o koroškem plebiscitu in o Rapallu. Predaval bo predavatelj ZKD g. dr. Fellacher- Skioptične slike. — Meddruštveni odbor v Kočevj-u priredi danes ob 11. v novem kinu predavanje o naših kulturnih prilikah. Predaval bo predavatelj ZKD g dir. čermelj Lavo. — Sokol v Novem mestu priredi v ponedeljek ob 20. predavanje o snovi: Svetovna vojna in mi. Predaval bo profesor g. Ko. la.r, predavatelj ZKD- — Sokol v škofji Loki bo imel 13. t. m. ob 20. predavanje o osnovi: S »Kraljico Marijo« po Grčiji in Egiptu. Predaval bo predavatelj ZKD g. Viktor Pirnat. Skioptične slike. MIKLAVŽEVA PREDPRODAJA MA-NIKIR do 25. t. m. s popustom. Krasna i/bera. »VENUS« nasproti glavne pošte. HSHBOISeKHi^aHHDeBiaMBHBHBaagatMBaEHKB * Jubilej varaždinskega učiteljskega društva. Sreska učiteljska organizacija v Vara-ždinu se je, kakor znano, pripravljala na proslavo tiOletnice svoiega delovanja. Po dosedanjih načrtih je bila ta proslava na- | povedana za sobolo 16. t. in., sedaj pa je i bilo na seji društva sklenjeno, da se bo proslava vršila šele enkrat v decembru. Proslava je bila odgodcna zaradi tega, ker je zbolel predsednik zaslužne učiteljske organizacije, ki je vodil vse priprave. Dan proslave bodo določili še tekom tega meseca. * Razne ugodnosti pri potovanjih v Švico. Švicarska centrala za tujski promet organizira za zimo v sodelovanju z največjimi potniškimi uradi inozemstva cenena pavšalna potovanja. Cene bodo tako nizke, da bo mogel vsak preživeti svoje zimske počitnice v najlepšem zimskem športnem raju sve-ta. Po sklepu švicarskega zveznega sveta se je prodajal inozemskim avtoturistom. ki so se lelos [>oleti mudili v Švici najmanj tri dni. bencin po znižani ceni in je ta uredba veljala do konca oktobra. Rok pocenitve je sedaj podaljšan do konca februarja 1936. švicarske železnice nudijo tudi v zimski sezoni od 15. decembra do 30. aprila prihodnjega leta obiskovalcem iz inozemstva 30 do 45 odstotni popust pod pogojem, da ostanejo izletniki v Švici najmanj 6 dni. FO ZELO NIZKIH CENAH 1? iste mmme s\ LASTNEGA IZDELKA — PRIPOROČA A, KUN€, Gosposka ulica * Jugoslovenske ženske zveze, sekcije za dravsko banovino, prvi redni občni zbor se bo vršil v nedeljo 17. t. m. ob 10. dop. v Celju. Dnevni red običajen. Popoldne nadaljevanje s predavanji A. Vodelove: Žena v poklicih, — Cirile Štebi: Državljanska vzgoja žene in mirovna manifestacija Koia ju^oslovenskih sester Ceije. Obilna udeležba dobrodošla. * Tečaj bolgarskega jezika. Kakor lani, namerava Jugoslovensko - bolgarka liga tudi letos poskrbeti za pouk bolgarskega jezika. Poučeval to kakor lani učitelj, ki je rojen Bolgar. Tečaj bolgarskega jezika se otvo-ri seveda samo. ako se priglasi zadostno število poseluikov. Priglasitve sprejema predednik JBL Kasto Pustoslemšek, Knaf-1 jeva ulira 5 11. do 20- t. m. vsak dan razen nedelj od 17. do 18. Tu se sprejemajo tudi prijave za vstop v ligo. Občni zbor JBL se bo vršil začetkoma meseca decembra. MSt od najcenejših luksuznih izdelkov in blaga do preprostih so najugodnejše v izberi pri tvraki F B, L U K I Č Staitarjeva tslica * Iz državne službe. Za uradniškega pn-praviiika v državni tekstilni šoli v Kranju je imenovan Črtornir-Ciril Zoreč: v višjo skupino sta pomaknjeni sestri pomočnici pri Zdravstvenem domu v Mariboru Pavla Jaz-binšek in Ana Kurent por. Lenger. * Hišni posestniki se vnovič opozarjajo, da morajo vložiti prijave dohodkov od zgTadb za davčno leto 1936- najkasneje do 14. t. m sicer se jim mora predpisati davčna kazen po členu 137. za.kona o neposrednih davkih. * Avtobusni izlet v Trst in Gorico 17. in 18. t. m. priredi »Putnik« v Ljubljani. Prijave do 12. t. m. * K včerajšnjemu kulturnemu pregledu je pod člankom »Nov pogled na svet«, ki izraža referentovo osebno stališče, izostala po krivdi tiskarskega škrata šifra —o. SITAR & SVETEK — štampilje - Etikete Graverstvo — sedaj na Marijinem trgu 8. * Iz banorinske službe. Za primarija ba-novinske bolnice v Celju je imenovan asistent državne bolnice za ženske bolezni v Ljubljana dr Pavel Peham; premeščeni so: na lastno prošnjo banovmski uradniški pripravnik pri sreskem načelstvu v Dolnji Lendavi Ivan Gerčar k sreskemu načelstvu v Ljubljani m ekonom javne bolnice V Murski Soboti Josip Susteršič v javno bolnico v Celju, po potrebi službe pa zdravnik združene zdravstvene občine v Št. IIju v Slovenskih goricah dr Just Bačar v združeno zdravstveno občino Stari trg pri Črno-nomlju in upravno pisarniški uradnik pri sreskam načelstvu v Gornjem gradu Josip Vokal k sreskemu načelstvu v Dolnji Lendavi. * Iz »Službenega lista«. »Službeni list« kr. banske uprave dravsike banovine št. CX) z dne 9. t m. objavlja pravila o opravljanju tečaja za dečje negovalke »Doma mate-rinskog udruženja« v Beogradu. Odločbo glede proizvodov zavoda »Obiličevo« s priloženim cenovnikom. pristop teritorija pod mandatom Jugozapadne Afrike h konvenciji o avtomobilnem prometu, pristop Rumu-nije h konvencija o fiskalnem režimu tujih avtomobilnih vozil, priobčilo francoskega ministrstva za zunanje posle o črtanju besed »Saarsko ozemlje »A. S.« v prilogi C mednarodne konvencije o avtomobilnem prometu, objave o raznih drugih mednarodnih konvencijah, objavo o sestavi oddelkov državnega sveta, in razne objave iz »Službenih Novim«. * Vneli so se vagoni bencina. V Capragu sta se na še nepojasnjen način vnela dva vagona, ki sta bila napol polna bencina. Bencin je bil last Anglo-jugoslovenskega pe. trolejskega društva in v neposredni bližini vagonov so bila velika skladišča. Zaradi tega je bil požar še posebno nevaren in so imeli gasilci mnogo truda pri lokalizaeiji ognja. Pri gašenju je pomagalo tudi prebivalstvo, ki je bilo zaradi nevarne nesreče silno razburjeno. * Strašen zločin blazneža. V Kovinu ob Dunavu, nedaleč od Zemuna so odkrili strašen zločin. Na periferiji je živela v mali hišici SOletna Persa Severjeva, vdova železniškega uslužbenca, s svojim 451etnim sinom. Starka je bila hudo lK>lna in že precej časa ni mogla več iz hiše. Njen sin je bil splošno znan zaradi svoje slaboumnosti. Te dni, ko so postali sosedje že pozorni, ker ni bilo nikogar iz hiše, je policija sina zajela, ko se je potepal po okolici. Ko so ga vprašali, kaj je z njegovo materjo, je odgovoril, da sta se skregala in da je mater spe-kel in pojedel. Sprva niso policijski organi pripovedovanju nerazsodnega človeka posvečali prave pozornosti, pozneje pa so ugotovili. da starke ni nikjer in da jo je blaznež menda res sežgal. MED. UNIV. Dr. E. Hammerscfimidt specialist za kožne in spolne bolezni ORDINIRA OD lO-V-,1 in od 2—l pop. LJUBLJANA — TVRŠEVA CESTA 1 (palača Ljubljanske kreditne banke) Telefon št. 36G3 * Nesreča nemške letalke. Pri mednarodnem letalskem kongresu v Dubrovniku je letos sodelovala odlična in simpatična nemška letalka '251etna Louisa Hofniannova. Pred kongresom je v Zagrebu izvajala drzne zra-koplovne akrobacije, ko pa je bil kongres zaključen, je izjavila, da se bo v najkrajšem času spet vrnila k nam. Pred kakimi 10 dnevi je s svojim športnim letalom odletela v Ankaro in na povratku se je ustavila v Zemuna. Tam Je v družbi naših letalcev ostala nekaj časa in, ko je hotela odleteti v Budimpešto, so ji naši letalci še svetovali, naj bi zaradi slabega vremena še nekaj dni počakala. Iz Budimpešte je Hofniannova srečno prispela na Dunaj, od tam pa je spei v najslabšem vremenu odletela proti Beilinu. Ker njen aparat nima radio-tele-grafičnih naprav, je zašla v megli in zadela v neko goro. Pri tem je bil aparat uničen, Hofniannova pa hudo poškodovana. * Blaznikova »Velika Pratika« za leto, 1936 je izšla ki se dobiva pri založniku, tiskarni J. Blasnika nasl. v Ljubljani, Breg 10. in v vseh večjih trgovinah. Ta naš najstarejši slovenski ljudski koledar je res zanimiv in praktičen. Zato ga hoče imeti le. to za letom vsaka slovenska družina. Letos mu je dodana še večbarvna reprodukcija lepe slike »Paklon modrih«. Negujte svoje zobe ELITNI KINO MATICA TELEFON 21-24 Danes ob 3., 5., 7.15 in 9.15 uri PREMIERA največje glasbene veseloigre SEZONE LISZTOVE RAPSODIJE VSE RADI MUZIKE Friedrich VViihrer, slavni nemški klavirski virtuoz predvaja n. in VI. RAPSODIJO. Pavel Horbiger, Karin Hardt, Ida Wiist. Film godbe, petja, humorja m zabave. Predprodaja od 11—y213. REZERVIRAJTE VSTOPNICE PREMIERNI KINO s pasto, m Je na višku najpopolnejših sredstev za nego zob ln ust, z »Rieviero« zobno pasto. Zahtevajte jo Izrecno. * Odvetniški izpit pri apelacijskem sodišču v Ljubljani je napravil odvetniški pripravnik dr. Viktor Draksler iz Ljubljane. * Darujte podpornemu društvu slepih v Ljubljani Pod trančo 2/HI. * Samo polovično korist imate od radia, če nimate radijske revije. Vaše glasilo je prvi naš tednik za radiofonijo »Radio Ljubljana«, katerega 25. številka je pravkar izšla, številka preseneča spričo svoje sodobne ureditve in velike pestrosti. V njej imate rubrike za kritiko, film. kulturo, tehniko in zabavo poleg strokovnih člankov in številnih sliik k oddaja.m v domačem sporedu. Prinaša tudii izčrpne sporede vseh slišnih evropskih postaj v slovenščini in obsega dvajset strani. Revija Vam pa poleg aktualne^ štiva za ves teden nudi še zavarovance za primer smrtne nezgode in Vas zavaruje zoper defekt v Vašem aparatu. Tega Vam ne nudi nobena dntea slovenska revija! Zato postanite naročnik. Mesečna naročnina 12 Din Pišite nemudo.ma upravi: Tednik >Radio Ljubljana«, Miklošičeva c. 7, Ljubljana. Volitve jeseni ^ --^ Lutz Cenik: Tovarna Lutz peči, Ljubljana VII. * Ovomaltina v kavarnah. V kavarni »Evropi« se lahko redno dobi skodelica izvrstne ovomaltine. Osebe, ki so zaposlene z napornim delom, zlasti one, ki pri delu živčno trpe. bodo znale uvaževati to dejstvo. zakaj ovomaltina je znano okrepčilo, ki je prijetnega okusa, je redilno, a poleg tega pomirjuje živce in jih krepi. Osebe, ki imajo zvečer kake sestanke ali gredo v gledališče, pa zaradi tega komaj u-tegnejo v naglici zaužiti kakšno lahko jed. store prav, če zaužijejo skodelico okusne ovomaltine, ki ima veliko hranilno vrednost in je lahko prebavljiva. Ovomaltina je kakor nalašč za take primere. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI _TELEFON 33-87 Liane Haid in Adolf Wohlbriick v ljubki opereti Ne ho) se ljubezni Za kratek čas in smeh skrbita Theo Lingen in B. A. Roberts V dopolnilo Paramountov zvočni tednik. Predstave v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. v ponedeljek ob 7. in 9. V nedeljo ob 11. uri dopoldne za ceno Din 3.—. za otroke Din 2.50 film »Milijonarjeva prijateljica« Pride opereta: ŽENA, KI VE KAJ HOČE * Ni mogoče eporekati. Ako je ob prilikah, ko proslavljamo godove, rojstne dneve, jubileje, srebrne in zlate poroke ali kakršnekoli slovesnosti družinskega značaja, ia razpolago gostom izvrstno namizno vino, po katerem z veseljem segajo, zavlada šele ono prijetno razpoložen je, ki ostane vsem gostom še dolgo, dolgo v prijetnem speminu. Poznavalci vin se navdušujejo za Bouvierjeva namizna vina v buteljkah. ki pač glede fine kakovosti nimajo konkurence, zato jih ne manjka tam, kjer hočejo gostom res dobro postreei. Največjo izbero Bouvierjevih vin v buteljkah in šampanjec nudi delikatesa V. Janeš, na Aleksandrovi cesti, pri operi, telefon 34-55, ki je pravkar izložila vina te znamke v svoji izložbi- * »LUX« pasto za čevlje poizkusite tu di Vi danes. * Eno srce — ena radenska! * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. * Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice. Kdor hoče vedno dobre volje biti, mora Petanjsko Slatino z vinom piti! Iz Lpblfane u— Kip blagopokojne9a kralja Aleksandra, odlično de'-o akademskega kiparja Ni. ka Pirnata, je kupola bam&ka upra.va dravske banovine in ga dala na razpolago l;ub-ljanskii univerzi. ki je postavila podobo svojega visokega p rc lektorja v avio — zaenkrat le na provizoren podčrta vek. Ko bo stai'a prekrasna umetnina na definitiv-nem podistavku, bo seveda prišla njena lepota še mnogo bolj do veljave. Posebej je treba poudariti, da je kip vlal v bron naš domači livar France Mostar v Galje-vici; s tem doslej menda največjim delom je dokazali, d« je kos tudi najtežjim nalogam. Kip je torej popolnoma naše domače dielo. u_ Ljudska univerza prične s svojimi rednimi predavanji 11. t. m. Prvi bo predaval univ. prof. ing. arh. Vuroik Ivan o sodobnih težnjah v arhitekturi s posebnim ozirom na Ljubljano. Že lani je ta predavatelj s svojim predavanjem privabil zelo mnogo občinstva v Delavsko zbornico na Miklošičevi cesti, kjer se bodo tudi letos vršila predavanja. Ta predavanja se bodo vedno pričenjala ob 20. uri. so brezplačna in vsakomur dostopna. Učni tečaj nemškega jezika se prične na Ljudski univerzi v torek, 12. t. m. Prijavljenci naj se zbero ta dan ob 20. na drž. trgovski akademiji. Blei-weisova cesta. Prijave za učne tečaje italijanskega in francoskega jezika sprejema Ljudska univerza. Gosposka ulica 15, do vključno 14. t. m. u— Dve predavanji o Abesiniji. O tem danes tako zanimivem predmetu ie predaval v petek večer v Ljubljanskem klubu prof. dr. Blaž Svetel. Ljubljanski klub. ki mu predseduje dr. Fran Windiseher. bo tudi letošnjo sezono priredili serijo predavanj, ki mu pridobivajo večino novih prijateljev. — V sredo je o istem predmetu govoril na rotarskem 6e»tanku v Uni- u— Konzulat Češkoslovaške republike v Lubljani opozarja češkoslovaške državljane na področju dravske banovine na pravilnik za izvajanje uredbe o zaposlovanju tujih državljanov (Službeni list z dne 16 oktobra) in poziva vse čsl. državljane, stalno ali začasno tukaj zappsljene, naj se ravnajo po tem pravilniku in takoj (najkasneje do konca 1. 1935) storijo vse potrebno zaradi zamenjave dosedanjega dovoljenja za zaposlitev za novo predpisano »izkaznico o poklicu«. Potrebni formula r-ji in navodila se dobe pri občnem upravnem obiastvu prve stopnje. ^ Zvočni kino Ideal M PREMIERNI KINO Danes smeh, zabava in veselje WEIS FERDL slavni komik kot knez in postrešček v sijajni komediji N]. Vis. postrešček Predstave ob 3., 5., 7. in 9*4 uri. Matineja ob l/2ll. uri. u— Mladinski koncerti. Gias-bena Matica je sklenila, da začne v letošnji sezoni serijo mla-dlinskiih koncertov po inciativi pr0f. Jeraja. prvi letošroji mladinski koncert bo v nedeljo 17. t-m. dopoldne ob 11. v Fillharmonični dvorani. Celotni spor»< bo izvajala odlična naša Pevka- primado-na ljubljanske opere Zlata Gjungjenac Ga-vetLova, spremljaj jo bo kapetaik šfcritof, uvo-too besedo bo govoril skladatelj Emi' Adamič. Vstop v Filhanmonično dvorano bo dovoljen z nakupom sporeda, ki se bo dobiti od srede dalje Po 3 Din v Matrični knjigarni. u— Pri Prijatelju v Mostah se toči novo vino. Lasten pridelek. u— Tečaj za posladkorjeno sadje bo 15. t.m. ob 15. Prispevek 6 Din. Kaj pravi gospo Ivanka k temu? Hrav res je nespametno kaznovati takega revčka, če se zamaže. Zakaj pa imamo terpentinovo milo Zlatorog? Njegova obilna, gesta in bela pena odpravi prav hitro vsako ponesnaženje. In perilo je zopet kakor novo. snežno belo in duhteče. U— Najpomembnejša prireditev letošnje sezone bo slavnostni akademski ples. ki ga priredi ob priliki 50 letnice Ciril-Metodove družbe njena akademska podružnica. Ofi-cielni del večera bo uvodni koncert, pri katerem bo sodelovala elita naših pevskih um -trnkov. Zalem pa se I o sporedno z velikim plesom razvil spominski družabni večer, ki se sa bodo udeležili vsi nekdanji in sedanji člani in prijatelji CMD, borci za narodne ideale Slovencev in Jugoslove-nov. Na ta večer naj v prijateljski, neprisiljeni družabnosti zažive spomini na one čase borb za narodno svobodo — spomini, ki so danes še toliko lepši v svobodi — in volja k novemu narodno - obrambnemu delu. Prireditev bo pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vis. Andreja, častnega predsedstva in damskega komiteja v oboto 16. t. m. na Talioru. Reklamacije vabil na vod-tvo CMD- Beethovnova 2. Telefon 3037. u_ Jaaven Martinov večer radijske postaje. Vesel Martinov večer, ki ima na sporedu Radiolfonska oddajna postaja za danes ob 20- 15. bo dostopen tudi javnosti. ^Vršil se bo v Trgovskem domu v Gregorčičevi ulici. Sodelovali bodo radijski orkester, kmečki trio, kvartet »Hmtadra«, pevski kvartet > Fantje na vasi«. Danilo Bučar in ko konferencier Viktor Pirnat. ki bo slikal šege, običaje in življenje naših Dolenjcev na Martinovo nedeljo. Vstopnice se bodo dobile istega večera od 19. dalje pred dvorano v Trgovskem domu; sedeži po 6 Din stojišča po 3 Din. Ker bo začetek točen in bi prejx>zno dohajanje v dvorano motilo oddajo, se bodo vrata v dvorano ob 8.12 brezpogojno zaprla, tsko da 'bo zamudnikom vstop nemogoč. KAVA-MOTOH dnevno sveže pražena, Ljubljana — Vodnikov trg 5. □□□□□□□□□□□□□□□□•-J!_iL;UL_iUUUUUDO u— Mirovna manifestacija Jugoslovenske ženske zveze v ponedeljek zvečer je po odloku banske uprave odpovedana. Zborovanje Jugoslovenske ženske zveze, najavljeno za ponedeljek oH ?0 na magistratu, se ne bo vršilo. ■h Kino „ADRIAN" št. Vid nad Ljubljano Danca vesela vojaška komedija V gl. vlogah sloviti komik VLASTA BURI AN Lažni feldmaršal Predstave: ob 4., 6. in 8. uri Cene: 3.—, 5.—, 7.-—, 9.— Din u— Ljubljanski komorni kvartet se je po dveletnem pieslediku nanovo sestal. V tem časai je študiral njegov primarijj gospod Pfeiifer Leon na mojstrski šoli z.a violino na prašnem koinservatoriju. V današnji sestavi komornega kvarteta je nov' še čelist Gu.-,tav MiiKer. Pmi konce-rt Jjuibljain komornega kvarteta bo v ponedeljek IS. t.m. v Filharmonični dvoraiiL u— Intimni koncert Glasbene Marice. Prihodnji koncert v H^ba -lovi pevski dvorani v tem okviru bo ve"er za čoio (čelest šedlibauer m pianist šivic). Sedeži v kn*i-g-rni Glasbesne Matice po 10 Din. stojišča Po 5 Din. u— Danes ob 11. dopoldne bo predvajala ZKD veselo filmsko opereto j.Pripoveci-ke o pomladi«, v kateri poje slavna kolo. ratumna pevka »Claire Fuehsovac. Sodelujeta 'Liivio Pavanelll ta Ida Wustova. Vstopnina 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50 Din. USNJE in vse čevljarske potrebščine, dalje veliko izbero kruponov, laka, ševro, boksa, kroma, pitlinga, kravine, teletine i. t. d. Kopita po 10 in 15 Din par (500 parov za 5000 Din). Rišpeti 80 Din par. — Cene gorensko konkurenčne FRANC JENKO, trgovec usnja in sedlar MEDVODE u— Ekskuzija zveze gospodinj. Agilno društvo Zveze gosjiodinj priredi v četrtek, 14. t. m. za članice ekskurzijo v perutninsko pitališee Kuielij^e družbe v Ljubljani v Poljanah pri Št. Vidu nad Ljubljano. Zbirališče točno ob pol 15. pri tvormci Stori pri Dravljah. Udeleženke se pripeljejo s tramvajem, ki vozi v št. Vid, do tvor-inice, kjer bo čakal družbeni zastopnik. u_ Zveza gospodinj priredi v novembru naslednje tečaje za jabolčne jedi 15. t- m.; medeno pecivo 18. t. m.; vlečeno testo 19. t. m.; Miklavževo pecivo 22. t. m- Prispevek za vsak tečaj 12 Din. Tečaji se začno vedno ob 15. uri. Prijave dnevno od 16. do 17. na Bregu 8- Večerni kuharski tečaj pod vodstvom gdč. Kataieve se je začel. Sprejmemo še nekaj udeleženk. Ukovina 330 Din, plačljivih v 3 obrokih. u— Angleško društvo v Ljubljani priredi v ponedeljek 11. t. m. v društveni knjižnici, \Volfova 1, ob 17. slovesnost v sipomin na one Angleže in Američane, ki so med svetovno vojno padili za osvoboditev naše domovine. O bojih na solunski froti in o delovanju angleških žena kot bolničark v Srbiji bo predavaj!a ga. Fannv Copelandova, lektorica angleščine na ljubljanski univerzi. u— Danes težko pričakovani velefilm »Lisztova rapsodija: Vse zarasli muizlke Vse kilav i reke točke v filmu izvaja slavni virtuioz Friedrdcih Wuhrer. Za zabavo skrbita Paul Horbiger ta Karin Har^tova. Predstave danes ob 3., 5., 7.1-5 in 9.16 r Eltonem kinu Matici, u— V šentjakobskem el"nališču ponovo drevi ob 20.15 izvrstno Hopwoodovo veseloigro »Škandal pii Bartlettovih« (Vzorni soprog). Ker je za predstavo veliko zanimanje, naj občinstvo kupi vstopnice 1-e v naprej, to je od 10. do 12. in cd 15. do 17. in 1 uro pred predstavo. u— »Mojstrov Kozel« se ponovi dan-e> ob Yi 16. v lutkovnem gledališču Sokola I. na Tatboru. u— Vsi, ki žele obiskovati dramski tečaj ZlvD, imajo zdaj priložnost, da se vpi"e.io 15. t. m. se zia-čne tečaj v prostorih ZKD v Kazini. Trajal bo 5 mesecev. Vpisnina 10 Din, mesečni prispevek pa 20 Din. Vabljeni vsi interesenti! u— V ortopedskem zavodu »Aten?« se zdravijo otroci in odrasli, ki imajo zakrivljene hrbtenice, okrogle hrbte, udrta in izbočena prša. visoka ramena, ploske noge in druge napake, pod strokovnim nadzorstvom specialista za oriopedijo primarija g. rir. Minara dnevno od 3. do 6. Informacije in vpisovanje v zavodu >Ateni«, Šubi-čeva ul. Mladika. u— Velikodušen dar. Industrijalec in tvorničar firneža g. Jakob Hrovat in njegova žena Josipina st poklonil Srbskemu pevskemu in cerkvenemu društvu v Pančo-vu 5(00 Din o priliki proslave 100 letnice rojstva skladatelja Davorina Jenka. Za dar se društvo dobrotnikoma najiskreneje zahvaljuje. u_ Dvoje tramvajskih nesreč. Na notico pod tem nasilovom nam je posula Splošna maloželesniška družba tole poiaisnilo: »Ko je pripeljal naš vo&nik zjutraj ob 6.10 v smeri od kavarne »Evrope« do glavne postaje, je zar&di teme opazil šeLe tik pred seboj, da je preko tračnic položena vodovodna cev. Takoj je zavrl voz in ga ustavil skoro na mesfu, tako da je zadel vodovodno cev samo z varnostno napravo, ki je cev prijela in jo nekoliko naftrgaJa. Pri vodovodni cev« ni bilo nobenega., delavca in ga torej tudi naš voz ni mogel zadeti in poškodovati. Pač pa je takoj i onu prof. dir. šarabon. DUNAJSKI NAJBOLJE PRIPOROČENI DEKLIŠKI PENZIJONATI z vsemi šolskimi tipi, kuharsko in gospodinjsko šolo, šport, priključen dom za odrasla dekleta. B. FREYLER-jev naslednik A. METZGEF Wien XIII. Maxinggasse 6 - telefon R 35-2-75 CAROLA v. K A S T A L Y Wien VIII. Lanjregasse 65. telefon A 27-4-22 NAJBOLJŠA PRIPOROČILA POLETI IN POZIMI FANGO-RADIUM REVMA 5ANATORIUM SAMO 3DDNO ZDRAVILNO KOPALiŠČC NOViSAD Strokovno zdravljenje — prei kušen us >eh. Prvovf stna postrežba — zmerne cene. 50"/0 ni popust na železnicah. aa to. ko je voz zadel v vodovodno cev. pritekel mestni deiavec, ki je do u .-J stal pni postajni zgradbi, in cev, oaistran da je tram v a, ski voz mogel nadaljevani vožnjo. Kakor je iz tega razvidno, ne zadane našega voznika nobena krivda na poškodbi cevi, medtem ko je poškodba mestnega delavca •>_ Nezgoda Te- rezije Dacarj^ve. Ko je pripefj ,ad naš voznik ob 13.3.7 v smeri od kavarne »Zvezde? proti Gradišču do nunske cerkve,je prišla nasproti p o hodniku neka starejša ženska. Ko se je pripeljal! tramvajski voz ■skoro že do nje, je tik pred tramvajem ■stopila na progo, tako da je "bilo popolnoma izključeno nesrečo preprečiti. Voznik je sicer voz takoj zavrl, vendar zaradi kratke razdalje dveh korakov nezgode ra mogel preprečiti. Tramvajski voz je žen-isko zadel z oglom in jo podrl na tla. kjer je obležala s poškodovano glavo- Z rešilnim vozom so jo na' o odpeljali v bolnišnico. Kakor je iz tega razvidno, tudi pri tej nesreči ne zadene našega voznika ni-kaka krivda.; Svojim cenjor-im odjemalcem vljudno naznanjam, da sem svojo kemično parno pralnico in barvarno »IDEAL«, KONGRESNI TRG 3 Z današnjim dnem opustil ter izročil vsa še neprevzeta naročila tvrdki FRANC ŠIMENC t mfTTTri higijenična pralnica in svetlolikalnica ter kemična čistilnica, Ljubljana, Kolodvorska, ulica 8. Vsa nepievzeta naročila se dobijo V sprejemališču F K A N C Š 1 M E N C v Knafijevi ulici št. 2, nasproti Narodne tiskarne. Zahvaljujoč se svojim cenjenim odjemalcem za izkazano mi zaupanje, priporočam vsem najtopleje solidno tvrdko F R A N C ŠIMENC Z odličnim spoštovanjem M A K S N E D O G u_ Veronal je pil. Reševa.lni onganti so biSi včeraj poklicani v Slomškovo ul. 12.. kjer so našli na tleh nezavestnega bančnega uradnika Franc,a Tratnika, sina znanega Pokojnega restavraterja na Sv. Petra cesfi. Ugotovili so, da je v samomorilnem namenu izpii precejšnjo količino ve-:■'■]>,>]?. Neniudino so ga odpeljali v botaiš-. kjer so mu izpraznili želodec. Kaj - letnega Tratnika gnalo k dejanju, še b: ugotovljeno. Najbrže je vzrok dejstvo, se ni mogel vživeti v položaj brezposelnega. Njegovo stanje je resno- 14. novembra ZOPET REDNO ORDINIRA. u— »MELA«, Tjrševa 20. Vam nudi pletenine cenenih in na jodličmejših kakovosti. u— Tretji »Putnikov« izlet na Dunaj s posebnim vlakom od 14. do 18. decembra. Cena vožnje Ljubljana—Dunaj in obratno v HI. 280 Din, v II. razredu 380 Din; cena aranžmaja, to je prevoz s postaje v hotel in obratno, ogled Dunaja, prehrana in prenočišče po izbiri hotela je 330 do 590 Din. u— Po pet Din kg dobite sladiko s.ms-derevsko grozdje samo v VVolfovi ul. 10. MED. I XIV. DR. J E M EC ZOPET REDNO ORDINIRA Tržaška cesta 1, tel. 34-94 Stanovanje: Tobačna ul. 6 — tel. 30-14 u— Vsako r.edljo od 4. do 8. popoldanski ples s poukom v Jenkovi šoli v ni. Novi začetniki dame in gospodje, se sprejemajo vsak ponedeljek ob 20. pri posebnem začetniškem tečaju. Vsak torek in četrtek nadaljevalni tečaj. Posebne plesne ure in informacije vsak da*- Iz Celja e— Ljudsko vseučilišče. V risalnici de-ke meščanske šole bo predaval jutri ob 20. profesor dr. Pavel Breznik o švicarskih Alpah. Nad 100 skioptičnih slik. e— Redni članski sestanek JNS za Celje in okolico bo v sredo 13. t. m. ob 30. v Celjskem domu. e— Obsodba sleparja. Pred malim senatom je dobil 27-letni brezposelni delavec Ignac Rojs zaradi tatvime, sleparstva ii ogrožanja javne varnosti eno leto in pet mesecev robije. Razen tega mora plačati 600 Din povpreonine in izgube častne pravice za pet let. e— Kino Union. Danes ob 10.30 matineja ob 16.15. 18.30 in 20.45 velefilm »Zlati otok« in zvočni tednik. Jutri ob 16.30 in 20.30 »Gospod brez stanovanja« in zvočni tednik. a— Edina vojna tovariša krulia Uedini-telja v Mariboru. Ta mesec poteče 20 let heroičnega prehoda srbske vojske preko albanskih gora. Tudi v Mariboru imamo dva meščana, ki se smeta p<> dekretu pokojnega kralja ledinitelja naznati vojna druga kralja Aleksandra 1 Sta to mariborski veletrgovec in zaslužni nacionalni delavec Rado Lenari in popularni dimnikarski mojster Ljudevit Pucelj. Skritima si a vi jen-cema ob 20-1'etnici junaškega , prehoda in vojnega tovarištva z Ma-gopokojnirn kraljem L ediniteljem iskrene čestitke! a— Mariborski odbor za postavitev spomenika kralju Uedinitelju ima pisarno na rotovžu. 6 a. ZIMA, DEŽ, MRAZ... U OBLEKE, PLAŠČE A.&E.SKABERNE a— Ko so pred 17 leti prvič zaplapolale na Jadranu Jugoslovenske zastave. V spomin na ta pomembni dogodek so priredili mariborski mornarji člani JS. v tukajšnji Kazini sinoči lepo uspeli tovariš,ki večer z izbranim in slikovitim sporedom. Poleg številnega občinstva so posetili prireditev tudi odlični zastopniki našega javnega življenja. a— O stvarjanju naše glasbene kulture bo predaval jutri zvečer v Ljudski univerza odlični hrvatski skladatelj in glasbeni pedagog zagrebškega konservatorija g. Anton Dobronič. a— Hotel OREL. Vsako soboto, nedeljo in praznik koncert. Priznano dobra kuhinja, specialni meniji, mesnate in ribje spe-cialitete, domače prekajene klobase, izbor, na jeruzalemska in dalmatinska vina. V dvorani točilne cene. a— Krvav spopad na ulici. Danes okrog 12. se je odigral na Vodnikovem trgu razburljiv dogodek zaradi ljulosumnosti. Step. la sta se dva moška in drug drugega obde-lavala s palicami, med tem ko je neka ženska glasno klicala na pomoč. Morala ju je ločiti policija. Eden izmed obeh je obležal z ranami na glavi, a drugi je dobil le lažje poškodbe. Napadalca je policija anulirala. poškodovanca so |>a prepeljali v tiol-nišnico. Napadalec je Ivan Draž.baher. .">4 letni zidar, stanujoč v Meleljkovi ulici 7. 7.p od ranega jutra je zasledoval ženo in io naaposled zalotil v gostilni pri Pozi;; na Koroški cesti v družbi s "jO letnim zidarjem Alojzijem Radovičem. Policija je Draž-baherja po zaslišanju spet izpustila. Salon „MODA" ' LJUBLJANA — PRAŽAKOVA UL. 15 j izdeluje damske obleke, kostume in plašče po najnovejši modi. Cene nizke. Izdelava prvovrstna. ! a— Velike ugodnosti vam nudijo mesečne 1 legitimacije avtobusnega prometa mestnih I podjetij. Ni vam potrebno trgati dragih ; čevljev, gaziti blata in snega, očuvate se ! prehlada in prištedite na času in denarju, j Cena: za vse mestne proge 100 Din. za po-' samezme proge 75 Din, dijaške 50 Din. Toč-nejše informacije in izdaja legitimacij pri vodstvu avtobusnega prometa M. P., Maribor, Glavni trg 26. Telefon 22—75. Iz škofje Loke šl— Nesreča. Zastopnik Čadeževe trgovino s knjigami g. Keržič je prodajal knjige po Skofji Loki. Prišel je tudi v Ogorev-čevo hišo, kjer pa še nimajo zadelane odprtine v novo napravljeni veži. Keržič je skozi to luknjo padel v klet in se hudo pobil. Prepeljali so ga z reševalnim avtom v Ljubljano. Z Jesenic s— Kino Radio bo predvajal danes ob 15. in 20. krasno fi msko dramo »Jennie Gerhardt« po romanu Th. Dre;serja. Med j dodatki tudi glasbeni film »Kontrasti«. — I Slede »Sinovi pustinje«. Iz Kamnika | ka_ Zvočni kino Kamnik bo predvajal j danes in ponedeljek veselo filmsko opere-j to »Melodijo srca' z Jeanetto Macdonaldo-' vo in Ramonom Novarom. Lepi in zdravi zobje najdragocenejši nakit Negujte jih s ZOBNO KREMO. a— Zamenjava vojašnic in nova carinarnica v Mariboru. V obeh imenovanih zadevah se je mudil te dni v Beogradu mestni predsednik dr. Juvan pri raznih ministrstvih. Članu uredništva naših listov je včeraj ob svoji vrnitvi v Maribor pojasnil g. mestni predsednik, da se bo v najkrajšem času ponovno vršila komisija, na kateri se bo sklenil dokončen sporazum med erarjem in mestno občino mariborsko v zadevi zamenjave vojašnic in nove carinarnice. a— Shod stanovanjskih najemnikov bo v nedeljo 10 t. m. ob pol 11. na verandi hotela »UNION«. Vsi stanovanjski najem, niki vabljeni! a— Daleč je Gornja Radgona od Maribora. G. Josip Čufar, zdaj sodni uradnik v Mariboru. je prejel predvčerajšnjim iz Gornje Radgone, kjer je svojčas služboval, čestitko za god, ki je bila oddana tamkaj 18. marca 1. 1934. Potemtakem se je vozila karta iz Gornje Radgone v Maribor 1 leto in 8 mesecev. a— Ceneno meso. V ponedeljek se bo prodajalo od 8. zjutraj dalje na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici 180 kg govejega mesa po 3 Din, in sicer za osebo do 2 kg. a— Zanimiva razprava. V ponedeljek bo nadaljevanje razprave v zadevi tožbe 25 železničarjev proti železniškemu uradniku Tumpeju, Prevolšku in Tušku zaradi ža-ljenja časti. Pri zadnji razpravi je bilo toliko ljudi, da je bila raz,pravna dvorana št. 15. premajhna . Zato bo na posebno prošnjo tožnikov ponedeljska obravnava v veliki razpravni dvorani št. 84. Iz P taja Žrebanje v drž. razr. loteriji Žrebanje 5. in 6. novembra 1935. TVn 600.— št.: 5.801, 5.817. 5.837. 5.846. 5.857, 5.882, 15.797, 17.424. 24.888, 24.899, 33.024, 33.036, 33.092, 62.031, 62.051, 62.062, 89.885, 95.709, 95.722, 95.730, 95.731. ZADRUŽNA HRANILNICA r. z. z o. z. — LJUBLJANA sv. Petra cesta 19* j— Pogreša se 23-letni trgovski pomočnik šile Vilko iz Ptuja, šile se je odpeljal po naročilu šefa S- Milka Šenčarja, veletrgovca v Ptuju, s kolesom že v četrtek dopoldne po opravkih v Orano ž, kjer bi naj uredil neko zadevo v zemiljiški knji-gii tannošnjega sodišča, nazaj grede Pa bi na j opravil! še službeni i posel pri Veliki Nedelji. š.vlc pa se do danes še ni vrnil 111 kolikor so dognale poizvedbe, ni dospel na svoj cilj ne v Ormož in ne k Veliki Nedelji. Ker je za tvrdko že dolgo let opravljal razne zaupne posile in bil zelo vesten in marljiv, se domneva, da se mu :e pripetila kjka nezgoda. Ni pa tudi izključeno, da se je vršil nanj napad. j_ Neprekinjene uradne ure so uvedene trudi pri tukajšnjem sreskeni sodišču od 11. t.m. dalie, in sicer od pol 8. do 14. Vložišče je vas čas med uradnimi urami odprto. Ako Tvoj nogometni klub prav v zadnji minuti izgubi igro..... ne razburjaj se Je) ... bonbon PROIZVOD: UNION, ZAGREB Iz Novega mesta ii— Huda nesreča na llmelniku. Na gradu Hmelniku, lasti barona \\ ambolda. je bil uslu/ben kot hišni sluga 22-letni Zaje Anton, ki je postal žrtev nenvadne nesreče. Pri gospodarskih objektih so delavci žagali na cirkularki drva. Ko je bilo postavljeno neko grčavo poleno na žago, se je cirkukarka naenkrat razletela in nekaj teh drobcev je zletelo v Zajca. Eden izmed drobcev ga je smrtno nevarno zadel na glavo. Poškodovanca je prepeljal z avtomobilom v bolnišnico usmiljenih bratov sam g. \Vambold. Iz Murske Sobote ms— Nov sreski cestni odbor v Murski Soboti. Dosedanji člani s,reske.-a Cestnega odbora v Murski Soboti Cvetko Ludvik, pertot Kristijan, Titan Janez, Kuhar Štefan. Kuhar Ivan, Car šandor. Kovač Jožef, Fartek Janez, Marši,k Franc. Kerčmar Aleksander, Zižko Janez in Kučan Peter so bili z odlokom banske uprave razrešeni Novoimenovani člani so: namestnik načelnika Celeč Ferdo. predsednik občine Murske Sobote Okolice; odborniki: Bajlec Fi •anc, odvetniški koneipient iiz Murske Sobote; Kerec Frane, šef borze dela iz Murske Sobote; Vukan Jožef, posestnik iz Tišine; Džuban Josip, šolski upravitelj iz Križevcev; Vaš Karal, posestnik iz Se-la; Sinic Štefan iz Kupšincev; Palatin Aleksander. poscstnik iz Pečarovcev; šte-vanec Franc, gostilničar iz šaJovcev; Kočar Ma.tija, posestnik iz Skakovcev; I vaza r Štefan, posestnik iz St^njevcev: Ca-sar Emerik, posestnik iz Markovcev; Me-kiš Franc, gostilničar iz Nuskove; '^ove-njak Avgust, posesitnik iz Cankove; Gom-boši Karol. posestnik iz ša,lamencev; dosedanja odborniik Sla vič Štefan, posesitnik iz Martjancev, in Smodiš Jožef, posestnik iz Gornjih Pet-rovcev, ostaneta še nadalje v svoji funkciji. Načelnik sreskega cestnega odbora ostane še nadaJje, kakor je po zakonu določeno, predsednik občine Murske Sobote Hartner Ferdinand. Iz življenja na dežel" VRHNIKA. Sokolski izvočni kino. Na današnjem sporedu bo >Rasputin<. Ta/.n-s t veno življenje najzagonetnejše zgodovinske osebnosti. V glavni vlogi Conrad Veidt-Obilen dopolnilni program. BIBNICA. Sokolski zvočni kino bo predvajal danes ob 15.15 in 20. fi:;m »Carica vseh Rusov«. za dodatek nov Paramoun-tov zvočni tednik. Za prihodnji program pride »Casanovat. o k o Prosvetno delovanje Jeseniškega Sokola Jesenice, 8. novembra Naš Sokol je imel v zadnjem času vrsto predavanj z zvezi z družabnimi in debat-ni»:ni večeri članstva in naraščaja. Vsa dosedanja predavanja so bila odlično obiskana, zlasti od delavstva m sokolske mladine. Na prvem predavanju je župni starešina br. Špicar obdelal snov Sokolstvo in politika, na drugem večeru je predaval br. dr. Vrčon o Abesiniji. na tretjem so bile med članstvom zanimive debate, kako poživiti delo v društvu, na četrtem je predaval dr, Stane Rape o jugoslovenstvu, na petem pa' br. dr. Branko Premrov o ilirizmu. Prihodnjo sredo bo predaval br. Budav nod naslovom: »Kako je lep vojaški stan«- Predavanje bodo spremljale skioptične slike, ki jih je predavatelj sam posnel na našem Jadranu in v raznih krajih na jugu države. Dne 20. t. m. pa bo predaval br. dr. Branko Alujevič o Jadranu. \"a sporedu za to sezono bo še vrsta predavanj, gledaliških predstav, akademij in drugih prireditev. Pred vsakim predavanjem poroča društveni starešina br. dr. Obersnel o aktuahvh društvenih zadevah, o važnejšh sklepih društvene uprave in o društvenem programu za prihodnje tedne-. O vseh njegovih poročilih se vrše stvarne debate, v katere posega zmerom večja vrsta članstva, ki stavlja razne predloge in nasvete in kritizira tudi delo. Z uvedbo predavanj in družabnih in de-batnih večerov je društvena uprava dala članstvu priložnost, da se medsebojno spoznava. Postopno se bodo posamezniki iz vrst m'«dine lahko s;.mi uveljavili kot predavatelji. f r^^1 Me enostavne žarnice smo doslej žarele povsod. Rabile smo mnogo toka, dajale pa ie malo svetlobe, - kdo ie to opazil? Sedaj prihaja nova 1 TUNGSRAM ŽARNICA z nitko v dvojni vijačnici s svojo neprimerno boljšo svetlobo. Tem žarnicam se moramo umakniti, ker sc res mnogo boljše! Sodobna žarnica TUNGSRAM z nitko v dvojni vljačnici Iz poljskega Sokolstva Zvezno predsedništvo Zvionska poljskih sokolov je sklicalo k šestemu rednemu zasedanju odbor Zveze prve dni januarja prihodnjega leta v Varšavi. Odtor se 1m> pečal tudi s prireditvijo VIII. vsepol.jskeira zleta 1936. v Varšavi. V nedeljo 10. novembra bodo v Varšavi prve telovadne tekme za poljsko prvenstvo-Udeležila se jih bo tudi zvezna vrsta poljskega Sokola, sestavljena jo večini iz i>or-cev. ki se pripravljajo za berlinsko olin» piado. Naše gledališče DRAMA Nedelja 10. novembra: Ob 15. u.ri: Frak ali »Od krojača do ministra*. Izven. Znižane cene. Ob 20: uri: Bratomor na M »Kav i. Izvem. Znižane cene. PonedeJijek 11. novembra: Zaprto. Najboljša veseloigra letošnje dramske sezone je prav gotovo »Frak« ali kakor se še imenuje »Od krojačka do ministra«. Poleg ostalih članov, ki nastopajo v tej drami, je nedosežna trojica nosilcev glavnih vlog g. Nablocke, ter gg. Dame-ša in Cesarja. OPERA Nedelja 10. novembra: Ob 15. uri: Hoff-mannove pripovedke. Gostuje Marjan Rus. Izven. Znižane cene. Ob 20. u>ri: Mamzelle Nitouche. Izven. Znižane cene. Ponedeljek 11. novembra: Zaprto. Torek 12. novembra: Aida. Red C. Basist Marjan Rus gostuje v »Hoffmanno-vih pripovedkah«. Poleg njega nastopijo ga Gjiungjenac, gg. Gost i,č, Pečok, ga Golobo-va, gg. Franci. Zupan. Janko, J. Rus. Seku-la in Peršo. Glas matere je ga Španova. Opero dirigira in rezka kapelnik Neffat. Pri uprizoritvi operete »Mamzelle Nitouche« poje vlogo Denize gdčna SmenkoJjeva. 0'stala zasedba običajna. »Aida« v operi. Z vso vneimo se vrše v operi priiprave za vprizoritev najznamenitejše opere j A ida -. Zasedba posameznih vlog ie naslednja: Aido poje gdč. Oljde-kop, Amneris — ga. Koeejeva, Radamesa — g. Marčec. Amonaet.ra — g. Primožič, Ramfisa. velikega duhovnika — g. Betet-to. krailja — g. Zn.pan in sla — g. J- Rus. V polni meri je skrbljeno za velike dostojne ansambelske nastope posebno v 4 sliki. Vaižno vlogo ima tudi baletni zbor pod vodstvom g. Golo vi na. Šentjakobski gledališki oder Začetek ob 20.15 Nedelja, 10.: Škandal pri Bartlettovih (Vzorni soprog). Mariborsko gledališče Nedelja. 10. novembra ob 20. Beneška noč. Smuči, smučarske potrebščine, drsalke. PRODAJA SAMO NA VELIKO ! Zahtevajte naš novi ilustrovani katalog in cenik. PIRA D. D. ZAGREB, BRAMMIROVA 37 1 kg Din 6.50 in 8.— Kemično čiščeno perje i Kg Din 16.— in 20.—. čohano gosje perje 1 Kg Din 36.—. polovične puhaste pernice Din 100.—. sive puhaste pernice Din 80.—. bele puhaste pernice Din 150.— polnjene blazine 60x80 cm od Din 22.—. polnjene pernate odeje od Din 87.—. Inletl. platno in poplini. Vzorci brezplačno pri: „POSTELJINA", ZAGREB, I L 1 C A 76 f V globoki žalosti naznanjamo, da nas je za vedno zapustila po večletni in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, naša predobra soproga, mamica in babica, gospa Marija Krajnih dne 9. novembra v 62. letu starosti. Pogreb nepozabne pokojnice bo 11. novembra ob 15. iz hiše žalosti, Rajčeva ulica 1, na okoliško pokopališče Sv. Petra in Pavla. Sv. maša zadušnica se bo brala v minoritski cerkvi 12. novembra ob 7. zjutraj. V PTUJU, dne 9. novembra 1935. Valentin, učitelj v pokoju — soprog; Terezija Bezjak — sestra: Zdravko, Marica, Srečko in Stanko — otroci; Radovan — vnuk in ostalo sorodstvo. Pred zborom Delavske zbornice Nekaj podatkov iz tajniškega poročila Ljubljana, 9. novembra Jutri se bo vršila skupščina Delavske zbornice v Ljubljani, ki bo pokazala letno bilanco te veievazue institucije. Izmed poročil uprave prinašamo v izvlečku poročilo tajnika Uratnika. V poročilu Je posebno važno poglavje, ki obsega pregled trenotnega gospodarskega položaja. Ze lani se je opazilo, da se je propadanje svetovnega ^ospoilarslva ustavilo iu da se skoro po vseli državah opažajo znaki izboljšanja. Tudi v Jugoslaviji je začeio š lev no delavstva počasi naraščati. Pojav bi bil razveseljivejsi. ako bi v enaki meri naraščale tudi zavarovalne mezde, kar se pa ni zgodiio, temveč so še dalje padale. Razvoj v teku zadnjega poldrugega leta se ne uiore imenovati napredovanje, temveč vztrajanje na nizkem depresijskem nivoju. V tem razdobju se je n. pr. napreuovanje tekstilne industrije ustavilo. l'rav tako se vse stroke, ki »o v zvezi z gradbeno delavnostjo, gibljejo še vedno na depresijski črti, ki je za skoro i>olovico nižja, kakor pred pricetkom velike krize. Nase rudarstvo trpi na eni strani pod naravnimi posledicami krize, na drugi pa pod umetnim prenašanjem državnih liarocii ua rudnike ua jugu, kar je povzročilo, da je produkcija naših premogovnikov paula na polovico prejšnjega obsega. V pogledu mezd, ki padaJo še dalje, obstoja upanje, da se bo-pauanje v doglednem času ustavilo, ker so letne razlike vedno manjše. Kriza nam je našo denarno in kreditno organizacijo popolnou« desorganizirala, kar je edeu glavnih vzrokov, da se naše narodno gospod a rs Ivo le počasi popravlja. Država bi morala napeti vse sile, da se denarna kreditna organizacija ozdravi. Posledice slabega gospouarskega stanja se kažejo zlasti v socialnopolitičnem pogledu. Vsako leto nam dorasča skoro 10 iXX) mladih ljudi, ki bi jim bilo treba dati kruha in eksistence. Isto velja za naše rudarske revirje. lii zavzema brezposelnost posebno v poletnih mesecih take oblike, da zahtevana s večjo cuječnost državne politike in nikakor ue gre, da bi se to stanje še poslabšalo. Delavska zbornica posveča veliko skrb brezposelnim. Prišel Je čas, ko je tudi pri nas postalo nujno, da se v državnem t>u-džetu določi vsaj majhna vsota za podpiranje nezaposlenih industrijskih delavcev. Nedavno je bil v Beogradu veliki svet lije-dinjenega sindikalnega saveza, kjer so označili" znesek 1:0 milijonov Din za minimalen, ki bi se moral v to svrho staviti v buužet. Kongres delavskih zbornic v Januarju uo to zahtevo iniiiifestativno podprl. Ta denar, kakor Ludi zneski, ki se ste kajo v banovinski btdnostni fond, bi se morali v celoti delili preko Javnih borz dela in bratovskih skiadnic, to pa zato, ker se sicer na inuuslrijsko - obrtno delavstvo rado pozabi in ker igrajo pii delitvi podpor odločilno vlogo izključno politični momenti. Na našem področju je 1 G/o vseh v naši državi pii SbZOK-ju in Bratovskdi skladnicah zavarovanih delavcev. Ce ti šteli še brezposelne, bi se odstotek še povečal — ua približno 20"/o. Pri lem položaju se deie Krediti za brezposelne iz državnih sredstev tako, da odpade na naš teritorij po par odstotkov. Državna subvencija za podpiranje brezposelnih je vsekakor premajhna. V svriio omiljenia brezposelnosti se priporoča tudi skrajšano delo. Ministrstvo za socialno politiko včasih dostavi kako vpra-šalno polo Mednarodnega urada dela, na podlagi katere naj bi se izjavili o obveznem skrajšanju delovnega časa na 42 ur. Odgovarjamo- da še osemurtiika nimamo in da dela jjolovico naše tekstilne industrije po l(j in celo 12 ur. Najprej bi bilo treba tu napraviti red. Pomagati je težko. Industrija pritiska z nizkimi akorduimi postavkami na delavstvo, ki se, računajoč s 5uJ* pribitkom in večjim zaslužkom, samo izjavlja za podaljšanje delovnega časa. Pri. merjava zaslužkov v tovarnah z osemurmrn delovnikoin iti onih z deseturnim pokaže, da so zaslužki enaki, čeprav se v poslednjih piačuje 50"" doplačilo. Ogromna večina je pri nas za to, da naj se brezijoselnost potija z javnimi deli. Treba je poudariti, da javna dela ne morejo biti edini lek proti posledicam brezposelnosti, ker se ne dajo izvajati povsod in v vsakem času. Jako važno bi bilo, če bi se možnosti novih zaposlitev iz mrtvo ležečih kapitalov temeljito proučile in bi se za možna javna dela izdelali konkretni načrti. Morda bi bilo priporočljivo, da bi se razpisala nagrada za najboljše delo, ki bi se pečalo s tem problemom. Pri nas se je spoznalo, da je treta najti možnost tesnega sodelovanja med poe-nimi gospodarskimi edinicami, katerih delo naj bi biio usmerjeno po enotnem gospodarskem načrtu, kjer bi bili varovani interesi, živlienJa in eksistence vseh državljanov. v tem pogledu je velepomembna publikacija Trgovske industrijske zbornice v Zagrebu »Anketa o radničkim nadniea-ma4 s predgovorom predsednika Vladimir-ja Arka. Predgovor je prav za prav gospodarski program, ki zahteva: 1. ukinitev vsake zaposlitve dece. 2. omejitev parazit-nib industrij z zastarelimi napravami, ki morejo živet" le z indirektno subvencijo od strani poljedelstva. 3, določitev minimalnih mezd, ki se naj merijo po fizičnem eksistenčnem minimu. G. Arko izvaja nadalje, da morata biti pravilna gospodarska in pravilna socialna politika prav za prav ena in ista stvar iu zagovarja povezanost po^lo-davskih in delavskih zbornic v skupno zbornico, v kateri bi tvorili predstavniki delavstva, podjetij in države vsak po eno tretjino. V teh izvajanjih je mnogo pravilnih misli, z vsemi pa se ne moremo strinjati. Organizacijski povezanosti zbornic ti delavstvo gotovo ugovarjalo, čeprav bi bila kooperacija med zbornicami zaželjena tam, kjer se bodo proučevali gospodarski problemi, ki so s socialnimi vedno v naiožJi zvezi pod vidikom splošnih koristi družabne zajednice. Tajniško poročilo se bavi končno s starostnim zavarovanjem, ki je pri nas še ne-izgrajeno in mu bo treba posvetiti največjo pažnjo. Hrvatski mornar pri abesinskem cesarju Vojna med Italijo in Abesinijo je popularizirala skromnega zagorskega viničar ja Potreba delavskega doma v Murski Soboti M turška Sobota, 8. novembra. Ze večkrat smo pisali o potrebi Delavskega duma v Murski Soboti, ki bi bil potreben za sezonsko delavstvo, ki se vse leto zbira pred borzo dela iskajoč za6luž ka. Prošnje in posredovanja se vr«te, a končne rešitve ni. Načrti so gotovi, prostor je izbran, celo ime so že doiočilli, sa: bi bul ta dom najlepši spomenik biagopo-Kojneimu kialju Aieksad.ru 1. Odobreni so tudi Že nekateri krediti, a do realizacije ne pride. Ali je na odločilnih mestih res tako maio razumevanja za take potrebe. Zgraditev Delavskega doma v Murski Soboti ni vprašanje od daaies. že od leta 1929. dalje se sezonski trpini Prekmurja bore za primeren dom, ki bi jim nudil potrebno zavetišče. 10.000 delavcev jv vendar znatno število- Ti težaki prinašajo ob povratku iz tujine svoj težko za^uize-ni denar kot izdaten delež celotnemu na šumu gospodarstvu. Vsa ta množica delavcev, ki se steka i iz vsega Prekmurja, ima pred odhodom na sezonsko delo opravke pri borzi diela v Murski Soboti, ki je posredovalni oi'San med delavci in delodajalci do,ma in v tujimi. Na stotine delavcev itn delavk prihiti takrat v Soboto. In borza dela? Urad s tako veliko frekvenco je nameščen v čisto tesnih prostorih, ki so komaj za uirad-ništvo, delavci pa se morajo gnesti na ulici, pa naj bo sončna pripeka ali na jslabše vreme. Tam stoje in čakajo ure in ure da pridejo na vrsto. V blatu in premočeni tresoč se od mraza zastavljajo promet na cesti v slabih oblekah in gladni. Koliko delavcev si je že pokvarilo zdravje s tem čakanjem. Delavci, ki ne pridejo na vrsto, se ne vračajo v svoje oddaljene domove. V mestu ostanejo do prihodnjega jutra. Ker niti za najpotrebnejše nimajo denarja, si no morejo privoščiti plačamih prenočišč. Po skednijih, hlevih in po parkih pologa-vajo in čakajo jutra Ur hi k o je uejstvo, da morajo vsi delavci plačevati visoko glavarino v izseljenski sklad. Iu ko je biLa ta ustanova napro-šena, da bi vsaj nekaj prispevala za zgia-i-bo Delavskega doma, ni bilo odgovora. V teku zadnjih sedmih let je naš delavski živel j prispeval v ta sklad že nad 870.0UU dinarjev. Kakšne koristi ima od tega? Že doligo je od tega, kar j« bilo sklenjeno, da Delavski dom zgradi soboška občina, ki bi ga vzdrževala v lastni režiji. Krajevni činitelji so s tem doprinesli svoj delež in 6 tem dovolj krepko naglasjli, da jo ta stavba za tukajšnje razmere prepo-tnebma. Načrti, izdelani po zamisli arhitekta g. Novaka, določajo k-Pe čakalnice in agrevalnice za oba spola, potem spalnice in primerne prostore za borzo dela. Don^r za izvršitev teh načrtov bi dala borza dela, in sicer 700.000 Dim kot 25-letno brezobrestno posojilo. Ker pa ta znesek ne bi zadostoval za zgradbo, ustre-zajočo razmeram in potreba,m, sta se občina Murska Sobota in nadizorni odbor borze dela ob mi Ha na izseljenski komisa-riat za potrebno subvencijo. S tem ni nič bilo, pač pa se je obljubilo posojilo. Soboška občina je slednjič pristala še na to žrtev. Kakor se zatrjuje, je zadevno posojilo že odobreno tudi pri glavni kontroli, toda uradne rešitve še ni. Borza dela bo dala takoj 700.000 Din na razpolago, ko bo rešeno vprašanje glede ostadih 400.000 Din. Končna rešitev tega vprašainja je nujna, čakanja je bilo že dovolj, in dovolj trpljenja sezonskih delavcev in delavk, živimo ob meji, kjer se taki pereči socialni problemi smejo še manj zavlačevati. F. M. Lepo učiteljsko zborovanje Ljubljana, 9. novembra Učiteljstvo iz litijskega sreza, ki je razdeljen na zasavski in višnjegorski predel, se je zbralo danes v svojem naravnem središču v Ljubljani. Zborovanju je prisostvovalo nad 80 članov, ki jih je pozdravil uvodoma predsednik Jože Župančič. V imenu društva je iskreno čestital tovari-šici gdč. Benedičičevi k poroki z dr. Močnikom. Imenoma pa je pozdravil 15 novih članic in članov, ki so pristopili te dni v JUU in so se to pot prvič udeležili zborovanja. V pietetnih besedah se je spomnil najstarejšega učitelja v dravski banovini Ivana Lobeta, ki so ga nedavno pokopali na Krki na Dolenjskem. Zbor je stoje počastil spomin svojega najstarejšega stanovskega tovariša. Izčrpno situa.cijsko poročilo je podal predsednik JUU g. Dimnik iz Beograda Prikazal je probleme, ki interesirajo učiteljske vrste. Disciplinski postopek je nujno potreben remedure po principih modernega sodstva. Učni načrti se naj še kako leto preizkušajo, vsaj toliko časa, da dobimo tudi potrebne učne knjige. Nadalje je še razpravljal o mnogih učnih in vzgojnih problemih, ki zadevajo našo prosveto. Tajnica učiteljica Klovarjeva iz Litije je podala pregled odborovega dela in sklepe društvenih sej. V blagajniških zadevah pa je referira! zagorski učitelj Kopriva-Pod vplivom predloga iz sreskega društva Kozje in od drugih sreski h edinic je bil obravnavan predlog o znižanju članarine. Mnoga društva JUU so se namreč zaradi reduciranih prejemkov državnih uradnikov izrekla za uikinjenje pedagoškega glasila »Popotnika«, razpusta Učiteljskega pevskega zbora, ukinitve »Prosvete«, uki. njenja prispevkov za učiteljski naraščaj, pravnega referenta in drugo. Razprava o tem predlogu je dokazala visoko pojmovanje litijskega učiteljstva o nalogah organizacije. Soglasno se je izreklo učitelj-stvo proti znižanju članarine in s tem ukinitvi navedenih prosvetnih pripomočkov, in so siklenifli soglasno, naj ima orga_ nizacija tudi v bodoče vse navedene liste in odseke. Nato so razpravljali še o važnih stanovskih zadevah. Učiteljstvo bo na domačih konferencah razpravljalo o novih čitankah, ki se pripravljajo za H, HI. in IV. razred nižje narodne šole. Odbor pa je bil pooblaščen, da porazdeli ves srez na okrožja, ki se bodo sestajala in reševala nujne zadeve, kadar bo to potrebno. Zagorski učitelj g. Kolen c je razpravljal o Učiteljski tiskarni, važni gospodarski instituciji. Nujno potrebno bi bilo, da postane vsak učitelj član Učiteljske tiskarne. Ko so podali nekateri člani še razne na._ svete, drugi pa dobili na stavljena vprašanja zaželjene odgovore se je lepo zborovanje zaključilo. Gospodu Jožku v spomin Ljubljana, 9. novembra Včeraj so položili k večnemu počitku na prelepem kamniškem pokopališču na Žalah g. Jožka Steleta, vpokojenega občinskega tajnika. Še v avgustu letos nas je vodil po narodopisni razstavi, ki jo je sam uredil v okviru kamniškega tedna. Poznala se mu je sicer peza visokih let, toda še vedno so mu bile pri srcu narodopisne iu zgodovinske starine, ki Je bil zanje »gospod Jožko« gotovo eden najboljših poznavalcev in strokovnjakov ter veren tolmač naše narodne samobitnosti. Bil je takrat že močno Varaždin, 9. novembra. Preden se je na svetovnem pozorišču pojavilo abesinsko vprašanje, se m nihče zmenil za siromašnega viničarja Nikolo Mrakoviča, ki je potem postal naenkrat popularna osebnost. Ves okoliš govori zdaj o njem, ker je bil pred 30 leti gost abesinskega vladarja Menelika. Mrakovič je skromen viničar, star okrog 54 let, doma je iz Krka in videti je, da mu ni niti všeč, ker ga ves okoliš imenuje za »Abe_ sinca.« Mož je služil vojake pri mornarici. Leta 1904 so odkrili v Abesiniji rudnik zlata in je abesinski cesar Meneldk nekaj zlate rude poslal v poklon avstrijskemu cesarju Francu Jožefu. Avstrijski cesar je abesin. skemu ccsarju v povračilo poslal najnovejšo strojno puško in za izročitev svojega daru je odredil delegacijo treh mornariških častnikov, dveh podčastnikov in 5 mornarjev. Med temi mornarji je bil tudi Mrakovič. Delegacija jc v božičnih praznikih 1904 krenila iz Trsta ter s par-nikom prispela do Džibutija v treh tednih. Potem so potovali z železnico do naselbine Dircdau, dalje pa peš skozi prave pr,i. gozde. Na tej poti so dclegacizo napadale razne zverine in za obrambo je morala, stopiti v akcijo abesinskemu cesarju namenjena strojna puška. Pot od zadnje železniške postaje do Addis Abebe je trajal 48 dni. Odpravi je že zdavnaj zmanjkalo provianita in njem člani so se morali preživljati s tem, kar so med potjo ustrelili od velike množice najrazličnejše divjadi. Tudi vremenske razmere so jim povzročile hude težave in vsa odprava je na neki planoti morala počivati teden dni. Sprejem v Addis Abebi je bdi skavesen. Cesarju Meneliku je bila strojnica silno všeč. Ko mu je delegacija razložila, kako se z njo ravna, je takoj z velikim veseljem pognal v najbližji hrib ceio serijo stre. .lov_ Magazin podarjene avstrijske strojnice je imel 100 nabojev. Za abesinske vojake je bila strojnica nekaj čudovitega. Člani delegacije so se udejstvovaJi kot inštruktorji in nekaj dni so med splošnim navdušenjem pokali streli »mašiniske« puške. Cesar Menelik je delegacijo odlično pogostil, za stanovanje pa ji je odredil eno od svojih hiš. Ko se je avstrijsko odposlanstvo vračajo, je ccsar določil spremstvo. ki je goste po dosti krajši pota varno odpremilo do železniške postaje. Jožko tako kmalu na zadnjo pot na romantične Zale. Razstava, ki jo je takrat vodil in ured'l pokojni gosjx>d Stole, je bj]a tako zanimiva in bogato založena, da bi se brez sramu in s ponosom lahko pokazala tudi v največjih mestih in pred še tako razvajenim občinstvom. Na razstavi so vzbujale veliko pozornost prekrasne avbe, izmed katerih so mnoge po svoji dragocenosti predstavljale že lepo premoženje. Videli smo tudi velike zbirke rut in robcev v najrazličnejših barvah in sestavah. Ogromna Je bila garderoba narodnih noš, oblek, predpasnikov, ženskih oprsnjkov, ošpetljev, srebrnih in pozlačenih ženskih pasov, klobukov in nešteto ostalih predmetov. Rajnki g. Štele nam je zanimivo pripovedoval o rokovnjačih, ki so pred dobrimi sto leti strašili po kranjski deželi, zlasti pa po kamniški okolici. Da, prav do mesta se je upala ta rokovnjaška nadloga. Tudi ta doba je bila zastopana na razstavi s čevljarskim stolom in kladivom mojstra Boj-ca, znanega rokovniača v bližnjih Radomljah. Tam so bile tudi grajske verige, sramotna krinka, stiskalnica, krvniški meč in ostalo mučilno orodje. Na razstavi so bila najstarejša pravila kamniške kovaške in nožarske zadruge iz 15. stoletja ter razne zanimivosti kamniških obrtnih bratovščin. Veliko pozornost je zbujal razstavljeni kovinast kozarec v obliki naprstnika. S seboj ga je nosil in iz njega pil neznani krojač v začetku 18. stoletja. Mera je bila polliterska. Da je dobri krojaček pridno uporabljal svoj »naprstnikc, dokazuje napis: >Sa shivat prevelik — sa piti pa prau — po svetu ga nosu — ga vedno shtemou.«: Kamničani so celo izračunali, da bi bil krojač, ki bi ta naprstnik uporabljal res za šivanje, visok najmanj osem metrov in 350 kg težak. Folklorna razstava je bila v veliko čast njenemu prireditelju g. Jožku Steletu in Kamniku. Z g. Steletom, najboljšim strokovnjakom in poznavalcem slovenske folklore, izgine značilna, prav nenavadna osebnost, ki jo bo le težko nadomestiti. Njegovo ime pa bo ostalo trajno zapisano v zgodovini naše folklore. bolehen, a ves se je ogrel in razvnel ob razlagi razstavljenih predmetov. Takrat pač še nismo slutili, da bo moral dobri gospod bo na tej podlagi sporazum mogoč, zlasti Stavka v „šeširju" se nadaljuje Škof ja Loka. 9. novembra. Pričakovanja, da se delavstvo tvornice »Sešira« te dni vrne na delo, se niso uresničila, Tako gre v peti teden, odkar jc 160 ljudi brez dela in zaslužka. Delavske straže, ki vodijo podnevi in ponoči evidenco o gibanju v okolišu tvornice, vrše natančno zadano jim nalago. Mir in red se ne kalita, čeprav ne moremo tajiti, da prehaja stavka v zelo resno faszo. Delavstvo, ki je organizirano v Strokovni skupini oblačilnih delavcev, se redno sestaja. Na nedeljskem sestanku je delavstvo v svojih težnjah znatno popustilo in je formuliralo svoje zahteve v treh točkah: da se ne bodo proti nikomur izvajale konsekven-ce, da naj se izvede kategoriziran je v sporazumu z delavstvom in podjetjem in da naj se izenači zaslužek pri enaki važnosti in teži dela. Prevladovalo je nabiranje, da še, ker bi bil finančni efekt izenačenja prejemkov okrog 50.0. Skoro vsi večji narodi so zastopani. Posebno uvaževani sta francoska in nemška kolonija, prva zaradi upravljanja železnice, druga zaradi kupčije. Nadalje je bilo do pričetka vojne lepo število Italijanov, ki so vsa zadnja leta kazali-mnogo zanimanja za gospodarske in za vse druge razmere v Abesiniji. Tudi znatno število ruskih emigrantov biva v Abesiniji. Marsikdo, ki ma kaj izobrazbe in se je voljan vdinjati v službo, lahko dobro napreduje. Kot vojaški inštruktorji so zlasti na glasu Belgijci, bilo pa je tudi že precej Švicarjev, ki so jih znali abesinski gardni oficirji s spletkami onemogočiti. Belgijci so vsekakor odločnejši in tudi Švedi se znajo abesinskim intri-gantom odločno postaviti po robu. V Addis Abebi je tudi več misijonov; vzdržujejo evropske šole, ki jih poleg otrok iz kolonij obiskuje tudi abesinska gosposka mladež. Zlasti številno so v Addis Abebi med belci zastopani Grki in Armenci. V njihovih rokah je pretežni del obrlnije in trgovine. Skromni in marljivi si znajo nagrmaditi lepa bogastva. Cela vrsta najvažnejših poslovalnic je v njihovih rokah. Nadalje so Indci sila spretni trgovci. Ti zalagajo zlasti siromašnejše domače prebivalstvo z najrazličnejšo drobnjadjo. Največja trgovina v državi, last Mohameda Ali ia, je čisto indi jsko podjetje. Poleg centrale v prestolnici ima celo vrsto podružnic v vseh večjih pokrajinskih mestih. Lastnik tvrdke je eden najuglednejših in najvplivnejših mož. On kupuje in prodaja vse, to je pravi klasični tip afriškega velepodjetnika. Ponekod mu izkazujejo pravcate kraljevske časti. V poslovnem življenju lahko v Addis Abebi izhajaš najbolje s francoščino, če ne znaš ondotnih domačih jezikov. Francoščina ti služi tudi v uradih in je občevalni jezik med evropskimi kolonijami. Nemščine ne razume ne Grk ne Abesinec. Po naših pojmih živijo Evropci večinoma prav udobno. Tudi pri skromnejših dohodkih si lahko vzdržujejo jahalnega^ konja ali mezga. Nikakor jim ni treba štediti pri služinčadi, ker ji ni treba skrbeli za prehrano. Mesečna plača je pa dovolj nizka. Dobremu slugi plačaš 12 do 15 tolarjev mesečno, kar je v našem denarju okrog 150 Din. Evropske družine z lastnim gospodinjstvom imajo precej služinčadi, ki pa stanuje v sosednih hišah. Da se zavarujejo pred tatvinami in poškodbami, zahtevajo od vsakega služabnika, preden ga sprejmejo v službo, da jim dovede premožnejšega znanca, ki jamči, da je sluga pošten. To je v Abesiniji povsem običajno. V kolikor se Evropci zadovoljujejo z abe-sinskimi pridelki, jim je življenje ceneno. Zelo pa se podraži, če si poželijo evropskih živil, še zlasti konzerv. Kolikor je hotelov, je v njih drago življenje in grška kuhinja ni vsakomur všeč. Za srednjeevropca ie najbolj priporočljivo, da gre na hrano h kakšni nemški družini, ki gosta rada sprejme za primerno odškodnino. Kdor se hoče napiti, si lahko tudi v Addis Abebi privošči opojne pijače, počenši od preprostega žganja in piva do šampanjca. Posebno so razširjena francoska in italijanska vina. Najbolj se pije Beckovo pivo iz Bremena, ki je nalašč preparirano za tropske kraje in ga cenijo tudi premožnejši Abesinci. Zadnje leto pa je začela v Addis Abebi obratovati nemška pivovarna, pivo je zlasti okusno in seveda tudi cenejše kakor ono iz Bremena. Steklenica stane pol tolarja ali pet dinarjev, a to je za preprostega Abesinca še vedno zelo mnogo, preveč. Zabavišč v evropskem smislu v Addis Abebi ni. Preprosti ljudje obiskujejo svoje beznice tala iri teč, kjer pijejo žganje in se po mili volji zabavajo z veselimi ženskami. Za bogate Abesince in Evropce je uredil neki Armenec svojevrsten kabaret, ki ga je krstil z imenom kralja kraljev: »Kazina Haile Selassie«. Tu je nastopala skupina madžarskih girlsov. Podjetne Madžarice so žele velikanske uspehe, naposled pa so se abesinske plemenite dame »vojceru« pritožile pri cesarju. Da. pritožile so se, toda ne zaradi nezvestobe svojih dragih možic-kov, marveč zaradi njihove zapravljivosti. Madžarice so jim namreč noč za nočjo praznile težke mošnjičke. Posledica je bila, da . ie vsa trupa čez noč izginila ne samo iz Addis Abebe. marveč iz Abesinije vobče, preselila se je v Džibuti, kjer menda še danes zabava dobro plačane francoske ko-lonijalne uradnike. V pomanjkanju restavracij in drugih spodobnih sestajališč gojijo evropske kolonije družabnost s pogostimi hišnimi sestanki in medsebojnimi povabili. Kvartajo, zlasti radi igrajo bridge. Značilna za evropsko družbo v Addis Abebi je navezanost na veliko toaleto. Vsak najmanjši povod — in že moraš obleči smoking. A odlični Abesinci ki se družijo z Evropci, se oblačijo v slikovite narodne noše. Posebno priljubljene so vojaške parade, h katerim navadno vselej pride tudi cesar Haile Selassie. Res zanimivo je ogledovati njegovo spremstvo, veli-kaše v lišpu in bujnih oblačilih, potem pa vsiljivo ljudstvo, ki daje duška razpoloženju in pomaga tuliti oddelkom pol divjih voj-ščakov, ki sredi parade evropsko uniformiranih čet uprizarjajo svoje bojne plese. Največji praznik v Abesiniji je »maskak v septembru, ko s cerkvenimi svečanostmi praznujejo konec letne deževne dobe. Velikanske procesije molijo in pojo, nato se vrši veličastna parada. Cesar, velikaši in povabljeni gostje so zbrani na častni tribuni. Ob tej priložnosti lahko posamezni vojščaki izročajo cesarju svoje prošnje, ki jih sprejema cesarjev posebni tajnik. Kdor je kdaj prisostvoval abesinski paradi, mu ito vedno ostala v spominu po raznolikosti, po vpitju in po nenavadni zmesi ljudskih tipov, uniform in narodnih oblačil. Ali zadnji čas se je primerilo tudi marsikaj, kar ni za evropske živce. Ko so prispeli divji puščavski vojščaki Danakili v Addis Abebo in jih je cesar pogostil, so v pijanosti upri. zarjali bojne igre in se tako razgreli, dj jih ie precejšnje števil obležalo v Wr«i Kraljestvo mode Moda za vas, gospodje! Io vendar — pa čeprav bodo nekateri med vami prezirljivo skomignili z rameni _ in vendar je moda sila, ki v nekem ©žiru druži ves civilizirani svet, sila, ki jo morale upoštevati tudi vi, gospodje, če nočete imeti preveč neuspehov v tej veliki sajedniri, ki ji pravimo človeška družba. Ni dano vsakemu, da bi s klobukom iz leta trideset kljuboval zasmehljivnn obrazom, nima vsakdo poguma, da bi kazal svoje noge v preozkih hlačah, če nosi ves svet široko ukrojene. . . Šele vpričo argumenta pomanjkanja utihnejo vsi modni predpisi, kajti bolj kakor vsega drugega človek našega časa boji tega, da ne bi učinkoval smešno. Na zunanji svet pa deluje prevelika malomarnost v modnih rečeh prav t;iko smešno, kakor [>retiravanje elegance. Nekega dne si je princ VValeški pozabil zapeti najvišji gumb na suknjiču. Pri jutranjem sprehoda ga je zasačila fotografska kamera. Drugi fian so gledali Angleži sliko svojega ljubljenca v časopisih. In posledica? Nova moda; London, Pariz in ves kontinent: na novih moških suknjičih ne zapenjamo zgornjega gumba. Potem ko novost že tu, se nihče več ne vprašuje, kako je ta moda nastala, slučajno, iz praktičnih razlogov ali zavoljo tako človeške želje po izpremembi? Velika skupina ljudi ne zapenja zgornjega gumba pri suknjiču. To zadostuje. Odpnimo ga še mi! Tu pa pride do besede krojaška umetnost: novi suknjiči morajo biti tako ukrojeni, da dotič-.?-,*ga gumba sploh ne to mogoče zapeti. . . Toda moda pri vsem tem nikdar ne pozabi, da vi, gospodje, niste voljni prenašati vsake njene domislice, da ste mnogo bolj previdni in konservativni, kakor vaše boljše polovice, ki si bodo pokrile glavo tudi s košaro, če moda to zahteva. Samo malenkosti so, ki si jih upa pri vas doseči, počasi, skoraj neopazno vas pripravlja na vSa. ko izpremembo Kakor letos- Obleke: Ravni suknjiči obdržijo brez pretiravanja poudarjena ramena, tretji, zgornji gumb je odpet in se večinoma skrije pod reverjem, srednji gumb je točno v pasu, spodnji pa v višini žepov. Reverji: rahlo navzgor koničasti, le pri izrazito športnih oblekah so obrnjeni navzdol (3. skica). Prekrižane, takozvane >dvorerlne« suknjiče zapenjamo na tri ali dva gumba. V oteh primerih je zgornji gumb odpet. Moderen je prekrižan telovnik (zadnja skica). Mož je toliko star, kakor se počuti, žena je tako stara kakor se kaže. i Lep, mladosten in svež izraz napravi ženo j inlajšo. Lahko je to predno.st uživati, če privoš- I cimo koži dobro dejstvo masaže s kremo Leodor. i Ta povsem svileno mehka krema vsebuje hraniva i:a kožo, ki jo oživljajo in pomlajajo, koža postane nežna in prožna. Nega kože s kremo Leodor je tajnost uspeha mnogih žena. Kako enostavno in poceni. Tube po Din 14.50 in Din 10.— se dobe v vseh prodajalnah Chlorodonta. Blaga: siva z barvastimi črticami, modra in v zadnjem času mnogo kostanjevo rjavih. Plašči: nekoliko krajši, pri 1-75 m visokem gospodu se ustavijo v višini 3S cm od tal. Žepi: večinoma poševni, ker so najbolj praktični. V obeh vrstah šest ali celo osem gumbov. Enobarvno vzorčasto, temno blago v sivem ali modrem (1. skica). Pri črnih plaščih ne nosimo več žamet as lega ovratnika. Reverji so precej dolgi, ker zapenjamo tak plašč samo na dva gumba (2. skica). Športne plašče zapenjamo s pasom in so najbolj moderni v barvi velblodje dlake. Kombiniramo jih z živo karirasto ovratno ruto. Mnogo ovratnih rut in sicer barvastih, kajti telo nosimo le še zvečer. Barve sestavlja moda po receptu jesenske narave: siva, zelena, rjava in že vinsko rdeča so moderne. Kravate so še vedno pikčaste In vzorčaste. Perilo svetlo, s temnimi, ozkimi progami, beli ali vzorčasti ovratniki srednje dolgih konic. V splošnem pa: živobarvni poudarki pri športnem oblačilu, vse diskretno, le z rahlim barvastim poudarkom eez dan, zvečer pa kolikor mogoče temno z belini! Tudi tu veljajo jesenske barve in zato so novi klobuki sivi, zeleni ali rjavi- Imajo precej močno oglavje in približno 5 cm široke, navzdol ali navzgor privihane okraj-ce. Kot posebnost prinaša moda trd. črn klobuk, ki ga nosimo k promenadneinii in črnemu plašču. Klobuk ima široko oghvje in precej ozke krajevce. Modele, ki jih vidite na naši skici, ima v zalogi tvrdka Kette, Ljubljana, Aleksandrova cesta. Zdravniška posvetovalnica s-Pomirjenje«. To. kar otipljete, so lojnice in korenske las, torej popolnoma normalne tvorbe. Senzacije, ki jih imate, izvirajo iz nezadostne nege. Potrebno je cesto umivanje s toplo vodo in mel.kim milom, nato si pa poštupajle prizadeta mesta. »P. C. B.« Bolezen je ozdravljiva. Ni nujno, da je recidiviralo prvotno obolenje; možno je tudi. da je to kataralni pojav, ker ostane sluznica občutljiva za daijšo doto. Ponoviti se more, {»osebno ob večjem konsumu alkohola in ostrih jedi ter začimb. Potrebna je predvsem polena vzdržnost za daljšo dobo. prepoved alkoholi in diažečih snovi. Vam se ni treba žrtvovali, vzdržnost ]»a je potrebna- »M. M. M.« S kopelmi kar nadaljujte. Nevarnosti ni niti v primeru, če se pojavi menstruacija. Dotična o^eba. ki je umrla, ni umrla za tem. l>a je bolezen nalezljiva, je zelo verjetno. Poskusite tudi z Neotropin tabletami 3 krat dnevno po eno. Pazite na redno stolico. Hrana bodi lahka brez ostrili začimb. Predvsem je prejiovedan alkohol. Pazite tudi na čistočo (nego telesa). »Sor-« Vzroki te bolezni s0 najrazličnejši od navadne infekcije (n. pr. angine) pa tja do težjih obolenj kot je tuberkuloza in drugo. Na tem mestu vseh ne moremo našteti in o njih razpravljati. Posledice tega obolenja so istoiako različne, odgovarjajoča poreklu, vendar lažja olx>lenja ne zapuščajo večjih trajnih okvar, ali tudi to je različno. Omenjeni način zdravljenja je popolnoma primeren. »V. R. M.< Te gliste se drže le v spodnjem delu širokega črevesa in dan ki. Ce prilezejo slučajno tudi drugam, se tamkaj ne drže. Vendar se to prepreči s vestno nego. Nevarnost v takem primeru niti ne vpliva na potek raznih funkcij. Odprava te nadloge zahteva mnogo potrpljenja, vztrajnosti in skrajne čistoče. Predvsem in najbolj koristni so sledeči klistiri: 1 glavico češnja skuhajte v vodi (okrog 300—400 gramov vode) in precedite (glavico stisnite v tekočino). Temu dodajte malo kuhinjske soli in pol žlice glicerina. To spustite v črevo (mlačno!) To delajte enkrat do dvakrat dnevno. Za notranjo uporabo vam najbolj priporočamo allisatinove tablote, po katerih zapuste gliste črevo v masah. Poleg tega je priporočljiv odvajalni čaj odnosno odvajalno sredstvo. Ker pa se utegnete zopet sami okužiti, je jiotrebno, da pazite na skrajno čistočo rok (posebno pred obedi) predelov okoli danke in perila. Često umivanje rok. okolice danke — često menjavanje telesnega perila je nujna zahteva. Poskusite! »D. H.« Ker prihaja v poštev več bolezni Vam žal ne moremo ustreči Tu je potreben pregled, da se ugotovi bolezen in odredi primerno zdravljenje Vprašajte šolskega zdravnika, odn. banovinskega. ki vrši to dolžnost na Vaši šoli. To je edin primeren nasvet. »J. J. Gorenjsko«. To' ni tako redek pojav. Najenostavnejši način zdravljenja je ta, da se vzdrži telečjega in prašičjega mesa, pa da vživa le govedino, ki mu očividno ne škoduje. Čemu se siliti k stvari, ki škoduje? Ta preobčutljivost se sicer da odpraviti, traja pa dolgo časa in zahteva ve like denarne žrtve. Doma, brez zdravniškega posvetovanja se pa sploh ne da odpraviti. V matebu za svetovno prvenstvo med Alje-lrnom in Euvvejem, ki ga šahisti po vsem svetu z vedno večjim zanimanjem zasledujejo. je nepričakovano nastal čristo nov nolo-w\. Ko je kljub začetno neugodnim progno-zam Aljehin dobval igro za igro in po 9. partji vodil s tremi točkami naskoka, ie izgledalo. da bo borba hitro odločena n'emu v prid Kar nenadoma pa ie prišel preobrat-V k-atkem razdobiu od 10. do 14. partije je Euwe stanje izenačil! Dobil je vse tri •lartije z betfmi s črnimi pa obe realiziral. Jasno se je zopet pokazala v teh partiiah s'aba Aljehinova teoret:čna pripra^-a. V 12. in 14. partija se ie k^t črni zortekel od dvomljive variante slovanske obrambe. Id io je igral v nekaterih preišniih partijah, zopet, k>3>kor na začetku mateha. k Griinfeldori obrambi Euwp pa mu ie otvoritev obakrat s par energičnimi potezemi ovrgel ;n razmeroma lahko zmagal Pa še celo kot beli si Aljehin za enkrat ne zna več pomaga H Ko mu v 11 partiji damski gambit ni prinesel prednosti ie r 13 zopert otvoril s kraljevim kmetom. Euwe pa nri več igral francoske obrambe, ki mu je bila prinesla tri poraze tri za katero edino se je Aljehin doslej pokazal pripravljenega, temveč se je spustil! v odprto, špansko partijo. In res je Aljehin igral otvoritev tako slabo, da b: bil Euwe najmanj na treh mestih lahko iobil. L veliko srečo ie slednjič Aljehin le rešil remis. — Slaba teoretična pr prava na vsekakor ni edini vzrok za Aljehinovo slabo igro zadnjih dni.- Za svetovnega prvaka je pač nenavadno. da stoji v skoro vsaki partiji že po 10 po tezah popolnoma izgubljen. Kritike soglasno ugotavljajo, da v zadnjih partijah ni pokazal Aljehin niti navadne mojsVske moči kaj Sele gre. ki bi bila vredna svetovnega pfveka in podobna njegovi siiajn-i igri iz preišniih let. Temu mora biti kriva pač hudo imdispozici ja. Vprašanie je sedaj le. koliko c^sa bo ta ind;«r>ozicrja traiala in ali je prehodnega aH cloblieira značaja. Če se je Aliehin prav h^tro ne otrese, ima sedaj pač Euvp sigurne izglede, d« «i v preostalih 116 partijah zagotovi zmaero Pn tudi če si Aljehin zopet opomore, bo imel t*>žje delo nerjo preje. Euvve irrrn namreč od p"riiie dn rvvitije Vguirnei*1 Forsira mimo pozi-ci-isko ic»ro in se riskantnih Aljebinovih eksperimentov vrv]no manj nl-aši. Vsekakor je vprašanje izida mi^eha zaenkrat /ioppt popolnoma odn.rto. — Prednost b»»l;h firur no-staia v nvtehu še vedno boli očitna. Do8. 25) Sf6:. Th4:, 26) Sr8-F in Th4: s figuro več za belega. 25) Sb7 : f6 Kg7 : f6 Th4—b7 Lc8- e6 27) Thl—h6! Grozi Tg6:+ s hitro odločujočim napadom. 27) ... Le6—f7 Ni šlo d4, 28) T~H:+!!, Kg6:. 29) Dli5 4-, Kf6. 30) f*!! z neubranlji^m matom ali izgubo dame. Na r»r. Drl + , 31) IA1, Le4 4-. 32"» Kel. Ke« ršs enostavne ie je De3 + . 33"> Kh2 3?.l Df4 4-, Kd6. 34) Dr7 + , Kd5, 35) Dc5 + , Kc7, "*) Tbfi+ itd. 28) Kfl—gl 29) g3—g4! Napad zopet oživi. 29) 30) e4 : fS 31) Tli6 : h 7 32) La4—b3 Preprečuje Tsr8. nakar bi sedaj sledilo 33> Tf7:+ in Dd5:+. 32) ... Dc3—e5 33) Ddl—f3 Kljub reduciran emu materialu mora beli napad še prodreti. Grozi sedaj Dh3. 33) ... Ta«—c* Ni šlo Det4?, 34) Tf7: + , Kf7:, 35) Ld5:+. Bolje pa je bilo D^l + in zopet De5 + , da bi beli moral i italijanske čete na abesinskih frontah preskrbeli z vodo. V Eritreji kopljejo aepre-stano vodnjake, ki naj bi rabili v ta namen, pa so se z ozironi na velikost armade, ki vod-' potrebuje, izkazali za nezadostne. Organizirali so zato z velikimi denarnimi žrtvami prevoz pitne vode < posebnimi ladjami celo iz Italije skozi Sueški prekop j 11 iideče morje v Massauo. italijanski ti ~ k je gotovo upravičeno |x>nos<*n z izvedbo te or^anizaciie. ['©edinemu vojščaku ie /.ago tovljen dnevni obrok 2 I vode, pišejo rimski časnikarji z zadovoljstvom, malo skopo je sicer to. priznavajo, a vendar. . . Ali Evropa se menda n«-1 zavedamo, koliko požrtvovalnosti in sHinopremagovama je treba da vztraja človek s tako pičlo merico vode v teh krajih. Sonce se dviga čedalje vi*>»». Že od treh zjutraj je kolona na pohodu, da bi izkoristila jutran.ji hlad. Vsak vojak ima ob bok u dve steklenici po en liter vode. »Vodopiv-ri< so že davno izpraznili vsebino ene steklenice — a ura je šele deset! Som-e «e dviga, paii čedalje huje in se zdi, kakor da bi se hotelo v zenitu razta-liti in v kapljah pasti na tla. Ustnice so večini mož že razpokale in jezik jim leži v ustih kakor košček usnja- ki se je posušil nad ognjem Prah iz solnih step lega v grlo kakor sini rek. Ne beseda ne pesem ne vstaja iz ust Nad obzorjem se vrtinčijo ogromni peščeni smrki, veter, ki je vroč. kakor da veje iz peči, jih žose!lno mero. Četrt litra je za iuho. četrt litra za zelenjavo. četrt za meso in omako, četrt pa za kavo. ki se ji noče odpovedati noben kolonialni vojak- Če se že odpov.-, se odpove rajši jedi. oVodopiver« v koloni se je ob rezervni steklenici odpovedal njjprvo zelenjavi, potem mesu in onnki, končno, ko hoče okusiti tretji požirek. opazi z grozo- da jo ie že skoraj pooolnom% 'spraznil. Podčastnik pa stoji pri improviziran, kuhinji, opazuje strogo, kako izlivajo možie določene količine vode iz rezervne steklenice v vedra, ki so pripravljena za kuho. in si zapomni s snirtno sigurnostjo vsakega, ki v to a'i Zakurjene srajce, eksplodirajoča blagajna, ceste, ki vlssejo r^ase nevihte in streljajoči šimpanz Inženier Bertoldsen iz Osla si je daj patentirati postopek, Po katerem je mogoče kuriti srajce. Tkivo »rajce je prevlečeno e mrežo tenkih, skrbno izoliranih žic. skozi kaitore teče električni tok. Ta tok daje majhen dina-mo, ki s=e pritrdi k obuvalu in ga žene hoja saraa. Ker se žice nikoiS De segrejejo preko 35 stopinj, je izključeno, dia bi se srajca zavoljo nagle hoje meilia. (pt Neka londonska tovarna namerava •praviti v bližnjem času na trg novo vrsito blagajn, ki se jih ne bo lotil pač noben vioniJec. Oklepne stene te blagajne »kriv.ijo nami cč v določeni globini hudo eksplozivno mešanico, ki se brezpogojno vname, čim *>i nekdo poskusil stene razreza ti. Viden napis na blagajni opozarja vlomile^, naj se v svojo korist nikar ne loti svojega dela. Denar in druge vrednote se hranijo v notranjosti blagajne tako, da jim eksplozij^ ne škodi. V aačetku tega leta. so pri Lyonu tlakovali 8 km dolgo CeSito na nov način in sicer z jekleno mrežo, ki ®o j« luknje polnili s cementom. Tako tlakovana cesta je izborno obnesla, toda okoličani trdi- jo, da iima novi postopek velik nedostatek in sicer ta, da priteguje nevihte. V resnici ni biHo v t®m ozemlju še nobeno le>to toliko neviht kakor letos. Da-li gre za slučajen pojav, ali pa so nevihte res v zvezi z jekleno cestno mrežo, dos.tej še ni&o mogli ugotoviti. 0 V nekem varieteju v Oslu nastopa šim-panz, ki ga je njegov lastnik izvežbaj za izvrstnega strelca. Na sedem metrov daljave zadene žival vsako krat v sredino tarče. Pri tem drži puško z vsemi štirimi. že prihaja — Ko boste izbirali oblačila za jesen, vedite, da boste kupili plašče, suknjiče, površnike, hubertus plašče, dalje obleke in blago za obleke kakor tudi obleke za šolarje najcenejše pri DRAGOSCHWAB LJUBLJANA Pogled m svetovno skakalnico ono vedro ni vlil ničesar. Pri delitvi me-naže stoje jedilne posode v vrsti po tleh in nekatere, ki pripadajo možem, ki so rezervno vodo popili, ostanejo prazne, to je: napolnijo jih z nekuhanim fižolom, z zrni kave... kajti vsak vojak dobj to- kar mu gre, toda če ni oddal vode, dobi svoj obrok pač in natura. Kolonialna vojna je trda in brutalna. Podčastnik ne more ravnati drugače. Ljudje se morajo za vsako ceno privaditi, da vztraja io s količino vode, ki jim je odmerjena. Nihče ne more zahtevati, da bi vsi drugi trpeli in žvečili košček lesa zavoljo nekaterih. ki ne morejo vzdržati. Vojak, ki je navajen tropskih krajev, zna žejo seveda prenašati kakor velblod- Vode sploh ne pije. temveč si privošči od časa do časa po-žiiek. si ponlakne grlo in izpljune potem vodo v pesek. Kolonialec ve, da se tisti, ki mnogo pijejo, mnogo potijo, potenje pa človeka slabi in mu razjeda kožo. Tako mu utegne ostali malenkost vode, čeprav samo pol kozarca, ki jo tovariško nameni »vodopivcem«. Pa ker so ti za kolonialne razmere nenasitni, jim niti ta tovariška nesebičnost ne pomaga mnogo. Vsak mora postati trd. to je načelo, ki mora vladati v tropskih krajih. Na kartah so seveda tudi ozemlja, ki obetajo z modrimi črtami rek in potokov mnogo vode. Toda kdor se zanese nato, se lahko krvavo zmoti. V večini primerov gre namreč za izsušene struge, ki se v njih pretakajo deroče vode samo v določenem letnem času. Takrat se vse ozemlje spremeni v morje, ki pa v nekoMko dneh usahne in ostavi za seboj le kakšno mlako- v kateri se redi zalega moskitov. Abesinski jezdec na kameli je res originalna prikazen, mogoča samo v afriški vojni Dva brata po istem .očetu in materi: pa kaka razlika med njima!! Na svetu je okoli 20.000 mineralnih vrelcev, pa niti dva nista enaka ! ! ZAPOMNITE SI, DA JE ONA S SRCEM SAMO ENA! Slovita smučarska skakalnica za 4. zimske olimpijske igre v Garmiseh-Parten-liirchnu 1936. je pravkar dovršena in čaka prvega snega, da bodo imeli smučarji z njo tudi dejansko veselje Divje gosi ob Niagarskem slapu Trop takšnih 80C0 divjih gosi. ki so bile od daljne poti iz Arktide popolnoma 'zčr-pane, se je ustavil naj niagarskim slapom. Ker ptice niso bile sposobne, da bj letele naprej, je obstojala nevarnost, da jih bo divja voda potegnila v svojo prepadno globino. Graničarji oh slapu so zato delali v=:o noč hrup z raketami in pištolami ter so svetili z žarometi, da bi ptice prepodili s tega nevarnega kraja. Vse pa je bilo zaman. šele zjutraj so našli pravi pripomoček, potem ko je že velik del ptic padel v slap. Dvignilo se je namreč vojaško letalo in ie s svojimi motorji nekoliko metrov nad vodo napravilo takšen hrup. da so se pre-ostale ptice vendarle dvignile in izginile. Poročna darila za lady Scottovo T.adv Alice Scott. ki se je v Londonu omožila s tretjim sinom angleškega kralja-vojvodo Gloucesterskim, je dobila kakšnih tisoč poročnih daril. Kralj in kraljica sia ji darovala garnituro demantov in biserov: dve ogrlici in dve zapestnici, brošo iz smaragdov, velikih kakor golobja jajca ter dolgo biserno verižico. Kraljica je jwleg lega poklonila novi snahi nakit iz turkizov. Od svoje matere je prejela ladv Scott same prakti čne predmete, rjuhe, odeje, necess-air iz zlata in podobno V kratkem izide v slovenskem prevodu EPOHALNA KNJIGA ABESINIJA Nerešeni problem Afrike. Cena broš. Din 30.—; vez. Din 40.—. Naroča se pri založbi »Dom«. Ljubljana. V New Vorku imajo v neki cerkvi telefon za spovedovanje. Spovednik in >po-\edanec ali spovedanka si po tem potu sporočata grehe, nalagata pokoro in dajeta odvezo napa Impregnirano bago, ki ne prepušča gorelšaega plina Eden najhujših, če ne najhujši izmed vujinih plinov je, kaikor znano, gorčični plin. Proti vsem drugim se lahko zavaruješ s primerno masko, proti temu pa ti sama maska nič ne koristi, ker vdira skozi obleko do kože in jo, sprva neopazno, tako strašno poškoduje, da mora na. padianec od tega umreti. Toda kemiji je uspelo poleg nepropustnih plaščev zoper gorčični plin izumiti sedaj snov, s katero je mogoče prepojiti vsako blago, da postane za ta plin nepropustno. Ta izuim je napravil kemik dr. Hack-man iz Amsterdama.. Iz česa sestoji njegova zaščitna snov. še ni povedal, pravi pa, da jo je pred dvema letoma odkril popolnoma slučajno, že takrat je deloval j kot eksperimentator v amsterdamskem topniškem laboratoriju. Vojaške obaisti so postale na njegovo delo pozorne in so mu dale na razpolago vsa sredstva, da je mogel svoja raziskovanja zaključiti s polnim uskpehom. Prvi plašč, ki ga je prepojil s svojo snovjo, se je obnesel tako dobro, da «o vojaške oblasti sklenile napraviti nove poskuse v velikem obsegu, če bodo tudi ti uspeli, tedaj bodo uvedli obvezno ionp resni ran je lioiandskih vojaških uniform s to snovjo. Kakor poročajo, vzdrži tako preparirano oblačilo v gor-čičnem plinu štiri t od ne. ne da bi mogel plin skoznjo, po tem času se obleka de-sinfecira z apnenim kloridom, na kar jo je mogoče znova impregnirati. že zgodjilo, da so italijanska, bombna in izvidina letala k roži;', a cele ure nad kakšni™ ozemljem in niso opazila nič sumljivega-<5iim pa so ogromne ptice izginile, je v grmovju in za skalami oživeflo in tisoči Abesincev so oadaljevaffi nemoteno svoj pohodi. A E K D 0 T A Zračna vojna nad abeslns Ena sama bomba je več vredna nego cela abesinska vas Umetniki v skrivanju Tuji vojaški opazovalci na aibesinskih frontah vedo povedati zanimive stvari o uspehih zračne vojtne v teh krajih. Z največjim zanimanjem so opazovali spočetka posebno vtis, ki so ga delala ita.lijanska letala na abesimsike vojšč.jke. Ti vojščaki pred izbruhom sovražnosrt-i zračnega orožja niso pozna.li, v pretežni večini niso še nikoli videli letala in so bi,!i povsem nepripravljeni na napade iz zraka Med tujimi vojaškimi zastopniki, ki so med njimi izvrstni poznavalci dežele in ljudstva-, prevladuje čeda.lje bolj vtis, da se strah pred italijanskimi zračnimi napadi med Abesinci bolj in b"JJ Polega- Vojaki in civilisti ob fronti se znajo že izvrstno skrivati pred letalci. Uporaba ogromnih jeklenih ptic z ita.lijam.ske strani je postala že z golega finančnega stališča skoraj odvcč. Visok abesiimski poveljnik v najvišjem ne. guševem arma-dmem vodstvu je jizjavil: Italijanska letalska bomba velike teže stane več nego cela abestaska vats. - To n' čudino, kajti te vasi sestoje iz primitivnih koč iz blata inii! cev, kar naj bi olajšalo znanstveno delo v polarnih krajih in omogočilo nj.h dejansko osvojitev. Po vzorcu zna.nesa ledolomilca iKrasina« so začeli graditi v I^eningradu idi v Nikolajevu štiri lekilomilee, ki pa bodo v svoji konstrukciji imeli marsikaj noveaa. kar se :e izkazalo za potrebno po izkušnjah Zadnjih let.. Vsak izmed teh le-dolomilcev bo imel tri parne stroje s skupno zmogljivostjo 1,0.000 k. s., kakor tudi prostor in katapultno napravo za tri letala. Notranja oprema predvideva največjo udobnost za jvosadko in znanstvene eks-pedieije. Razen treh brodov zgradijo Rusi še dva moderna ledolonrilca z Dieselovimi motorji. Ponašala se bosta z zmogljivost;" po 12.000 k. s. Vseh šest ladij nameravajo dograditi do leta 19*37. Prodajalka: Ta klobuk se Vam izborno prilega, poleg tega pa ne nosi takšnega nobena dama v našem mestu, zato Vam ga priporočam.« Prodajalec: ^Priporočam Vam, da kupite ta klobuk, ker nosijo takšne zdaj vsi mladi ljudje v našem mestu c (»Tidens Tegn<) H. E. Weruer; 2J Hlr.Thorsten hoče hm! »Tega se ne branim,« je obotavljaje se pokimal tajnik. »Najbolje bo, da vam opišem vse dogodke predvčerajšnjega popoldneva.« » Prosim!« »Začelo se je s tem, da je Mr. Buzz obrnil moj sum na doktorja Kammlerja m njegovo zaročenko- Od teh dveh smo zvedeli, da je bila Glona Garronova zapletena v spletko zoper Mr- Thorstena. Ker takrat še nisem slutil, da je bil Mr- Thorsten oa varnem, sem moral sklepati, da Mi«? Garronova pozna njegovo skrivališče. Obiskal sem jo in jo pozval na odgovor. Izprva je ogorčeno tajila vsako udeležbo pri zločinu — ko ~em ji pa nato zagrozil s policijo in ji v oči povedal, da jo obremenjuje dopisovanje z Jaffejem, je Odvrgla krinko- Trdila je, da je Mr. Thorsten v rokah svojih nasprotnikov in da se bo moral pokoriti za vsak ukrep, ki bi zadel njeno osebo. Ne razumem, zakaj me je v tem ozdru nalagala, kajti Mr. Thorsten je bil takrat že na varnem kraju!« »Trenutek!« Zdaj je bil Buzz tisti, ki se je razburjen polastil besede. »Gospod komisar, saj se spominjate, da sem vam predvčerajšnjim pravil o telefonskem pogovoru Mi«? Garronove z neznancem — natanko sem slišal, kako ji je tasti človek zatrdil, da je Thorsten v njegovi oblasti. Vsekako se je torej neznanec zlagal, in Miss Garronova je samo ponovila njegove besede!« Heintze je zamišljeno pokimal. «Bržkone! A zdaj, gospod Wes-eentin, mi vendar že pojasnite svoje neresnično priznanje...« »Mar ne razumete? — Prišli ste biii, da bi aretirali Glorijo Garronovo na podlagi njenega telefonskega razgovora — in Miss Gloria mi je bila pravkar povedala, da je Mr- Thorsten talec za njeno varnost! Kako bi se bil mogel obotavljati in ne vzeti krivde nase, da s tem obvarujem Miss Garronovo aretacije. Mr- Thorstena pa maščevanja njegovih nasprotnikov? Ko sem neogibno moral misliti, da ga imajo sovražniki v pesteh! — Šele ko sem se | snoči vrnil s policije v hotel, sem našel tam pismo, v katerem mi Arnster sporoča, da je Thorsten varno skrit — a hkralu sem tudi zvedel novico o Arnsterjevi aretaciji. Danes sem prišel k vam, go. spod komisar, da bi vse pojasnil, pa me je telefonski kiic Mr. Thorstena prehitel. To je vsa razlaga mojega ravnanja — in nadejam se, da mi ga ne morete očitati!« Zadnjih besed Heintze menda že ni več pazljivo poslušal. Z nagrbančenim čelom je strmel predse v zapleteni vzorec preproge. Nato se je počasi vzravnal. »Prav •— dajte, da povem vse to ne. koliko krajše! Vi, gospod Weseentin, in vi, gospod Arnster, sta stala na strani Mr. Thorstena. Vajino ravnanje je razumljivo, če. prav ne popolnoma neoporečno. Kar sta storila, sta storila v gospodarjevo korist. — Zastran tega vaju nočem grajati. Važnejše v tej — skoraj bd rekel, komediji — je vprašanje: kdo je krivec? Kdo je zastrupil Mr. Thorstenu vino? Kdo je streljal nanj? Kdo je po telefonu govoril z Miss Garronovo?« Tesnoben, zamišljen molk je zavladal po teh vprašanjih, ki jih je bil z rezkim glasom zadal komisar. Nazadnje se je Wessentin negotovo oglasil: «En krivec je Miss Garronova — to vsi vemo — ali — kdo je potem drugi krivec ?» Thorsten je hotel nekaj oporekati, toda Arnster ga je prehitel. Razburjeno je planil s svojega sedeža in pokazal na poročevalca: »Tale je krivec!« »Meša se vam,« je z brezdanjo mirnostjo odvrnil Buzz- Heantze pa, ki ga ta obtožba očividno ni presenetila, je samo rekel: »Ali morete to dokazati?« Dokazal bom!« Arnster se je spustil nazaj v naslanjač- Niti za hip ni odtrgal oči od poročevalca, ki je sedel s prekrižanimi nogami in se sam pri sebi tiho smejal. Nato je hlastno začel: »Moj sum se je obrnil nanj. ko se je v Hamburgu vtihotapil v posebni vlak Mr. Thorstena in me pri tem našel v skrivališču, ki sem si ga bil izbral, da bi mogel, kakor mi je bilo naročeno, neopazno varovati Mr- Thorstena. Med vož- njo je nekdo vrgel aktovko skozi okno, Potegnil sem zavoro za silo in skočil iz vlaka, ali prepozno. Potniki v dirkalnem avtomobilu očividno pajdaši tesra — le dvomljivega poročevalca, so me prehiteli, pobrali aktovko in ušli. V bližnjem kraju sem s« najel avtomobil in prišel tako v Berlin. Ko sem se pripeljal v hotel »Imperial«, je bil Buzz prvi. ki sem ga sp*i srečal. Moj sum proti njemu se je *,e ukrepu ko sem ga potem videl z Mr. Thorstenom v obednici. Vtihotapil sem se v sobo Mr- Thorstena — vetrrhi so mi pomagali. Tako sem na svoje oči videl, ko je Mi-s Garronova ukradla rjavo aktovko doktorja Fabriciusa. Vzel sem ji plen in se vrnil v hotelsko vežo. tam pa počakal, da je poročevalec zapustil hotel »Impena.l«. Pozneje sva imela na cesti majhen spopad, ki se je končal z njegovim porazom Potem je bil spet on tisti, ki je izsledi moje stanovanje na Stuttgartskem trgu in tam i«kal Mr- Thorstena, ki sem ga bil tacaš spravil na varno. V svojem stanovanju sem ga ugnal v kozii rog. A tedaj je napravil svojo najboljšo šahovsko potezo. Rešil se je in dobil zvezo s policijo — menda zato, ker je upal, da bom kriminalnemu komisarju povedal, kam sem skril Mr. Thorstena.. Seveda sem molčal, zakaj tak človek ni srn d za nc-beno ceno zvedeti — « Poročevalčev glasni smeh ga je zmotil sredi poročila, ki so ga drugi molče poslušali. »Torej — veste, vsa ta bajka, ki sle si jo nasnovali, je res čudovita — a zdaj dovolite, da se z nekaj besedami opravičim! V posebni vlak sem se bil prikradel zato, ker je bilo to v zvezi z mojim poklicem! Poročevalca. Id ne bi bil prav nič radoveden, si menda miti vi ne morete misliti! Mr. Thorsten vam bo sam potrdil, da sem ga že v Hamburgu pravi za intervievV. Potolažil me je, češ, naj potrpim do Berlina. Kaj je bilo narav-r.ejšega, kakor da sem hotel potovati z njim v istem vlaku? In kar ste sicer še povedali, je sicer resnica — a vse bo ni«o dokazi zoper mene! Seveda sem si tudii jaz prizadeval, da bi našel Mr. Thorstena — odtod moj boj preti vam, ki sem vas imel za krivca! Kaj porečete zdaj, prijatelj?« Današnji nagumetisi spored Posrečen program v Ljubljani — Podsavezni dan tudi v Mariboru, Celju in Ptuju — Zaključne faze skupinskega tekmovanja v državnem prvenstvu Tekmovanje za p »dišave?,no prvenstvo jt že skoro pri kraju. Igrajo še Gorenjci, preostala je še ena tekma juniorjev v Ljubljani in poslednja tekma v trboveljskih revirjih. Ljuubljaneko — celjski de. podsaveznega prvenstva je zaradi udeležbe Primorja in Ilirije seveda še z nekaterimi: tekmamii na dolgu. Danes bodo igrali te prvenstvene t^kmp: V Ljubljani igrajo juniorji Ilirije in Jadrana ob 9. predtekmo igrišču Jadrana V Radovljici bo ob 14.30 srečanje med domačim klubom in Gorenjcem z Jesenic. V Kranju igrata, začetek tudi ob 14.30. stara rivala Korotan in Bratstvo z Jesenic V Trbovljah bo ob 14.30 zaključna tekma jesenskega prvenstva med Amaterjem in Retjem. Za podsavezni dar, so predvidene t^krne v Ljubljani. Marfbo-rn. Celju in Pti^ju. Najbolj pester je ljubljanski spored. d as i so tudi drugod na sporedu privlačne točke: Ljubljana igra na treh frontah. Dopoldne bosta na igrišču Jadrana po predtekmi ; -.iorjev skušala domača rtivaia, Jadran Reka, dokazati v prijateljski borbi svo-o boljšo kakovost. — Ob istem čas*u bo na Slovanovem igrišču nekoliko ojačen; Slovan pomeril svoje moči s prvorazrednimi šiiškarji, ki so prav v zadmjem času tudi znatno ojačili svoje vrste. Stvar ne bo brez zanimanja. — Popoldne pa je torišče dogodkov na Primorju. V predtekmi bodo nastopili najboljši juniorji Ljubljane. M arsovci in Primorjaši. Oboji vodijo prepričevalno v prvenstvu, Marsovci so za eno piko na boljšem pred črno-belimi. Prvenstveno bitko eo Poljanci odločali z 2:1 v svojo korist. Zanimiva bo prijateljska Ilirija : Viktorija Prva finalna tekma za državno hazensko prvenstvo Po odrebi savezne uprave se vrši danes ob 10. na igrišču STK.. Moste prva finalna tekma za drž. hazenisiko prvenstvo. V borbi za ta ponosni naslov se srečata prvaka okrožja A in B. to sta naš podsavezni prvak Ilirija im prvaik brodskega podsaveza SK. Viktorija. Viktorija je naši športni javnosti še neznana, boljši poznavalci ha-zonskega športa pa vedo. da predstavlja današnja Viktorija najboljšo kvaliteto naše hazene, kar je dokazala v poskusnih tekmah za sestavo drž. reprezentance, ko je opetovano pora-zlia našo reprezentančno družino. Tekma obeta zato prvorazredni šport. Favorit v današnji tekni' je brez-dvoma Viktorija, zlasti še, ako Iliriji ponovno ne bo mogoče nastopiti s kompletno prvo družino. Službene objave LNP 9. seja u. o. dne 8. novembra 1935- Odobri se sklep predsedstva za spored podsaveznega dne 10. novembra t. 1. objavljen v jutru 7. novembra. Odobri se preložitev tekme ČSK-Gradjanski, ki se določi na 24- novembra t. 1. Prošnja Jadrana z dne 18. oktobra se dostavi JNS. Prošnja Ilir:je za odreditev inozemskega sodnika z;a tekmo Ilirija-Hašk se odpošlje s. o. pri JNS. Kaznuje se Ilirija z globo 50 Din, ker ni oddala postave moštva na tekmi Reka-Ilirija 3. novembra t. 1., obenem se poziva, da jo v roku treh dni naknadno dostavi podsavezu. — Razveljavi se sklep p- o. z dne 3. novembra, s katerim je verificiral tekmo Disk.Kamnik s 3:0 za Kamnik, in se tekma verificira z doseženim rezultatom .5:4 za Disk; obenem se ustavi postopanje proti Disku. P. o je svoj sklep stvoril na netočni domnevi glede pravice nastopa Flerina, potem odpade tudi razlog za postopanje proti klubu Na podlagi izjave dr. Ahčina glede njegove kooptacije v u. o. se t<3 kooptacija razveljavi ter se v smislu dopisa Jadrana kooptira v u- o. Benedetič Stane. — V k o. se imenuje na mesto g. S. Sancina g Lah Damjan. Litija javlja nov odbor: predsednik Jel-nikar Tone. uradnik. Gradec pri Litiji (obenem naslov, tajnik Lenarčič Joško. — Nov naslov Korotana.Kranj: Rebolj Stane, tajnik kluba Glede prijave Celja proti Jugoslaviji in obratno se pooblašča II podpredsednik Kralj, da stvar na licu mesta preišče. revanša. Pozornost vzbu-a vsekako sreča nje med Crno-beiimi in belo-zelenimi. V prvenstvu so beio-zeleni boljše odrezali. V dveh bnkah so si prilastili tri pike, prepustili so rivu.ii: samn eno Prihodnjo nedeljo bodo i en i drugi biLi obupni bitki za vstop v državno ligo. Zato bo današnje srečanje posiiuzile za dober generalni trening pred odločitvijo- saj so močnejše prijateljske prireditve v današnjih prilikah zelo riskantne s finamčne strani, današnja prireditev bo mnefeo cenejša. Moštv: boista nastopiti v prvenstvenih postavan in bosta v borbi, v kateri ne gre za točke, diali prijateljsko partijo, ki naj reši vpra šanje, katero je tre notno boljše in katero gre za večjo zavestjo v poslednjo odločilno borbo prihodnje nedelje. Maribor ima na sporedu brzoturnir vseh klubov, ki bo nudili izredno priliko, da občinstvo vidi hkrati na delu vsa tri moštva Celje* nudii spored dveh močnih tekem Olimp in Jugoslavija sta zastopnika drugega razreda im bosta igrala prestižno tekmo v prvem delu sporeda. Prvorazredna Celje m Atletiki pa bosta v glavni bitki imela priliko za ponovno revanšo prvenstvene tekme. Ptuj pa bo pozorišče lokalnega derbyja, igrata Ptuj in Drava. Državno prvenstvo je na današnjo nedeljo zastopano s štirimi zaključnimi tekmami, ki niso večje važnosti. Igrajo: V Beogradu: Bask —žak, V Subotici: žak — Sparta, V Zagrebu: Concordia — Slavija, V Osijeku: Grafičar — Krajišnik. Naša — ljubljansko-zagrebška — skupina je to nedelijo na odmoru. Odobri se predčasen nastop Černetu Dušanu za Reko, dne 10- novembra t. 1. Slovanu 6e odobri gostovanje štirih igralcev VSK Triglava dne 10. novembra t. 1. če na to pristane VSK Triglav — Spričo raznih prošenj klubov za nastop igralcev, ki so pod kaznijo, odnosno še nimajo pravice nastopa za prijateljske tekme sklene u o., da kaznovani, odnosno suspendirani igralci ne morejo nastopiti na tekmah za podsavezni dan 10. novembra t. 1.; igralci, ki še nimaio pravice nastopa, pa smejo nastopi samo s pismenim privoljenjem prejšnjih klubov- Razreši se dosedanji o. o. Trbovlje in se imenujejo v o. o Trbovlje: predsednik Kuhar Herman, člani: Bostič Toni Stepi.š-nik Robert, Hvala Albin, Krhlikar Žane. Vozelj Stanko, K0kalj Adolf. Dolina r Ivo: na prvi prihodnji seji naj se odbor konstituira z izvolitvijo podpredsednika, tajnika, blagajnika in kapetana Zunanji klubi člani o. o. Trbovlje lahko pošljejo na seje o. o. svoje opolnomočene zastopnike, ki imajo iste pravice kot odborniki. J L A S nas naproša, da glede na članek o izključitvi Prumorja iz J L A S. ki smo ga povzeli iz beograjskih listov in priobčili v petkovi številki, popravimo, da o morebitni izključitvi Primerja ni razpravljal na nobenih svojih sej in da so tozadevne vesti neutemeljene. (Op. ured. Po dobljenih informacijah je preiskava glede nastopa Primorja proti Bolgarom še v teku in zato Save/ pred zaključkom iste še ni mogel izreči končne besede v tej stvari.) Lahkoatletski miting SK Sloge, ki je včeraj zaradi slabega vremena odpadel, se nadaljuje danes ob 10. dopoldne. Tekmovalci in sodniki se ponovno opozarjajo na disciplino in točnost. Hazenski sodniški izpiti. Podsavezna uprava opozarja na dana-šnje sodniške izpite, ki se vršijo ob 10. dopoldne na igrišču STK. Moste Sodniški kandidati in člani izpitne komisije naj bodo na igrišču najkasneje ob 9.45. SK. Ilirija mora postaviti za ta slučaj kompletno družino. Za nasprotno družino se naproša STK. Moste Igralke morajo biti na igrišču najkasneje ob 9.45. Izpiti ob vsakem vremenu. LZSP (Službeno). Na 4 redni seji je bil sprejet v članstvo SK Planina. Ponovno pozivamo vse klube, da nam čimpreje javijo svoj zimskosportni program. Na p rek asm e prijave se ne bomo ozirali. Vse kandidate za savezme smuške sodii- ke za skoke opozarjamo, da se vrši tečaj v savezni pisarni. Predavanja bodo vsak torek ob 20. SK Iliri ja v L jubi lani sklicu je po sklepu seje Upravnega odbora z dne 2. oktobra 1935 in na podlagi § 13 klubovih pravil svoj XXV. redni občni zbor. ki se bo vrš 1 10 decembra 1935 ob 20- v cjvorani Delavske zbornice v Ljubiiani. Dnevni red: 1. Poročilo upravnega odbora in posrmeznih sekcij; 2. poročilo revizijskega odbora in podelitev razrešnicc upravnemu in revizijskemu odboru: 3. dopolnilne volitve upravnega odbora, volitev revizijskega odboru in razsodišča: 4 skleoonie o predlogih- odbora in samostojnih predlogih članov. V smislu določil § 13, klubovih pravil jc občni zbor sklepčen, če je navzočih ena tretjina do glasovanja upravičenih članov- OS nesklepčnosti se občni zbor vrši pol ure ka«neje in je sklepčen bre7 ozira na število prisotnih. V smislu § 6. k'ubovih pravil imajo glasovalno pravico ustanovni in redni člani kluba, ki ni*o v zaostanku s članarino. Dostop na občni zbor imajo sa_ mo člani s člansko izkaznico. Občni zbor bo obravnaval sarnn one ^mnetnin" rired-Ioge članov, ki bodo v smislu § 13 klubovih pravil pravočasno predloženi upravn^r-n odboru kluba in podpisani od najmanj 10 do glasovanja unravičenih č'anov. Posebna vab'1-) se ne bodo rezrošiljala. ASK Primorje (nogometna sekciia). Ne. plačani reditelji naj bodo ob 13. v garderobi Tstoča«no iimiorsko mnoštvo. V^Hp.šek. SoTČan sigurno. Ligino moštvo mora biti ob 14 na igrišču Plavslna sekcija SK Ilirije sk-iouje Z4 nonedeljek sestanek v restavracijo Štrukelj Pričetek točno ob 1 R. Na programu je letno poročilo načelstva in pogovor o zimskem bazenu LTdeležba je za vse redne člf"e sekciie sfrooo ob'-°yna. Nogometna sekcija. Danes ob 8.30 naj se na igrišču Jadrana javijo tile juniorji: Kos, Rabič. Žargi, Glonar, Eržen, Arko, Zdravje. Boris, Brber, Dare. Bergant in Mam. Opremo dvignite sami! S. K. Ilirija (Hazenska sekcija) Po odredbi saveza se vrši danes finalna tekma za drž. prvenstvo proti brodsiki Viktoriji. Vodstvo sekcije poziva vse igralke, da pridejo točno ob 9 45 s kompletno opremo na igrišče STK. Moste. Tekma ob vsakem vremenu. (Smučarska sekcija) Jutri ob 20.30 v kavarni Evropa redna seja sekcijskega načelstva. Važno! ŽSK Hermes. Seja c. o. 10. t. m. točno ob 19 30 v posebni sobi restavracije »Hotel M'klič«. Radi važnosti iste. se prosijo vsi odborniki, da se seje zanesliivo udeleže SK Svoboda. Danes ob 8.30 naj bo juni-orsko. ob 9.30 pa rezervno moštvo v naši garderobi. Igramo na Hermesu- Do 15. tm. naj vsak. ki ima klubsko onr»mo. isto vrne S K Slavija. Danes o bil.30 na i bo L moštvo na glavnem kolodvoru. Gostujemo na Brodu. Opremo dvignite dopoldne od 10.—11. pri Marinšku- Točno in zanesljivo vsi. Postava je razvidna v članski knjigi.. Aljančič sigurno! Razburljiv dogodek v škoip Loki Vsa škofjeloška javnost je pod vtiskoui strašnega dogodka , ki se je odigral snoči pred polnočjo pred gostilno Prajerco na Spodnjem trgu. Mestni stražnik Alcr®ij je iz gostilne pozvad 27-letnega cigana Lenarta Rajnharda, m mnoge priče so videle, da ga je pretepal s pendrekom. Ljudje eo seveda tudi slišali vpitje in stokanje nesrečnega cigana. Lenart Ra.jnhar^ je bil član ci.ganske družine, ki je v sredo prispela v škofjo Loko. Zaradi prepira v neki gostilni je bil Lenart z nekim svojim tovarišem aretiran. Stražnik Alojzij Z. sra je pretepe] in Lenart se je proti njemu pritožil na podlagi spričevala, ki mu ga jv sestavil zdravnik dr. Hubad. Po vloženi ovadbi se je. kakor domnevajo, hotel st.raž nik maščevati in je zaradi tega š» enkrai pretepel mladeniča. Ves Spodnji trg je bi! tedaj pokonci Pretepeni mladenič je u.mr' v vozu svoe družine, preden je p riše) tja pozvani zdravnik dr Kozjančlč Komis'|a je poznejp ugotovila, da je Lenarta zadel,j srčna kaP, kar pa seveda ne more izpre-meniti dejstva, da bi bi] mladenič še da nes živ. če ne bi bi] t.ako hudo pretepen Stražniku s'eti ral. BIvS! stražnik srovorl o silobrgmu. ka1 pa oporekajo mn<»?e priče, ki s<> vse videle in slišale Bivšega stražnika je eskor-ta odvedla v zapore ljubljanskega o k rož nega sodišča V°e mesto pričakuje, da lx> preiskav« č'im prej vse pojasnila in bo priSlo tuda do pravične sodbe. D I © Izvleček iz programov Nedelja, 10. novembra. Ljubljana 7.30: Kmetijska ura: O vinskem zakonu (inž. Sergej Gorjup). - 8: Cas, poročila, spored. — 8.15: Telovadba (g. šoukal Ciril). — 8.45: Harmonika šolo (g. Koka-lj). — 9.15: Pren0s cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 9.45: Vensko .predajanje (p. R. Tominec) — 10: Balad«: Vokalni koncert ge. Antonije rikvaiča, pri klavirju prof. M. Lipovšek, vmes plašče. — 11: Koncert Akademskega pevskega kvinteta: narodne vojaške pesmi. — 11.40: Judenburškim žrtvam v spomin. — 12: čas. spored, obvestila. — 12.15: Baladna glasba v orkestralni obliki (Radio orkester). _ 15: plošče po željah. — 16. Gospodinjski nasveti: Spaiui-ca in njena ureditev (gdč. Anica ^azar). 16.15: Naša narodna glasba. _ 19 30: Nac ura: Važnost turizma za jadransko primorje (dr. St. Fiiipovič iz Beograda).— 20: Cas. poročila, spored. — 2>0.15: Mar-tinova/nje (Veselo predavanje, g. V. pir-nat, — zdravice pejo Fantje na vasi, — Kmečki trio — Radio orkester in šaljivi prizori). _ 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Za ples in kratek čas (prenos nebotičnika). Beograd 16: Zbor in orkester. — 20: Glasba iz Južne Srbije. _ Zagreb 12: Plošče. — 16.30: Klavir in tamburice. — '20: Iz Beograda. — 21.30: Mandoline in kitare. — 22.15: Ples. - Praga 19.10: Marii-novanje. — 20: Ruska glasba- _ 22.35: Orkester. — Varšava 21: Zabaven program. — 22: Ples — Dunaj 11.45: Simf. koncert. — 13: Lahka godba. — 15.40: Komorne skladbe. _ 17-45= Orkester in solisti. — 20.05: Pesmi. — 20.45: Humor. — 22.20: Jazz — 24: Ciganska godba. — Berlin 20: Orkestralen koncert. — 22.40: Iz Miinche-na- — 24: Lahka glasba. _ Miinchen 19.20: Zabaven spored. — 21: Zilcherjev komi>o-zicijski večer. — 22.40: — Plesna muzika. — Stuttgart 20: Svatba na švabskem. — 21: Kakor Miinchen. _ 22.40. Ples. — 24: Od Glucka do Wagnerja. — Rim 17-30-Lahka godba. - 20.50: Slavnosten koncert Bellinijeve glasbe. 1'onedeljek 11. novembra Ljubljana 12: Sprehod po Balkanu (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Ca s j spored, obvestila. — 13.15: Operni zbori na ploščah. — 14: Vreme, borea- — 18: Zdravniška ura: O motnjah v ožilju (dr. Bogomir Magajna). — 18.20: Ravel: Bolero (plošče). — 18.40: Dan miru (ga. Olga Grahorjeva). — 19: ča«, vreme, poro* čila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Ou.isk v Dubrovniku (Filip Milačič — iz Beograda). — 20: Koncert radio orkestra. — 21: Koncert godalnega kvarteta (gg. Stanič Franc, Pfeifer Leo, Sušteršič Vinko, Mul le r Gustav). _ 22: Ca«, vreme, poročila, spored. — 22.15: Za ples in dobro voljo (radio jazz). Beograd 16.20: Koncert orkestra. - 17.30: Prenos iz Prage. — 20: Večer poljska glasbe. — 2135: Plošče- — 22.20: Lahka glasba. — Zagreb 12.10: Plošče- — 17.15: Godalni kvartet — 20: Moški pevski kvartet z orkestrom. — 21.30: Lahka glasba. — 22.15: Godba na harmoniko- — Praga 17.25: Slavnosten koncert na obletnico premirja (iz Pariza). — 20.10: Mešan program. — 21.15: Orkestralen koncert. — 22.35: Plošče. — Varšava 20: Koncert solistov. — 22.30: Vojaška godba. — Dunaj 11.30: Plošče. — 16.05: Koncertna akademija. — 17.20: Humoiesk-.mi pojo na ploščah _ 20: Mahierjeva IV. simfonija v G—duru. — 21: Koncert godbe na pihala. — 22.25: Slavni tenoristi na ploščah. — 23.45: Jaizz. — Berlin 20.10: Radijska igra iz leta 2.000. — 21.20: Orkestralen koncert. — 22.40: Spevoigra. — 23.30: 'i^ahka glasba — Miinchen 20.10: Zvočna igra. — 21.40: Klavirski koncert. — 23: Veisel* zbori in komorna glasba. — Stuttgart 20.10: Raabejev spominski večer. — 21.15: »Ljubezen brez konca«. — 22.30: 'Iz Berlina. — 24: puccinijeva ope-ra Plašč t ter Weberjeve, Brahm.sove m Schubertove skladbe. — Rim 17: Dahka godba, — 20.50: Operetni večer. Torek 12. novembra Ljubljana 11: Šolska ura: Spominska proslava Davorina Jenka (izvaja šola Iz Cerkpij. vodi g. Jos. Lapajne). — 12: Slovenski skladatelji (plošče) — 12.4.V Vreme, poročila _ 13: Cas. spored, obve-stiila. — 13.15: Slavni tenoristi na ploščah — 14: Vreme, borza- — 18: Ronny taz.z igra za ples — 18.40: Filozofsko predavanje: Kitajska morala: Zlata sredina (Fr Tenseslav). — 19: Cas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: NaC ura — 20: Prenos opere iz Zagreba. V I odmoru : glasbeno predavanje (g Vilko Ukmar)» v II odmoru: poročila, spored. Beograd 16 20: Narodne pesmi z orkestrom. — 18: Plesna glasba. — 20: Prenos opere i« Zagreba. — Zagreb 12.10: Jugo-siovanska naioana glasba. — 17.15: Radio orkester. — 20: prenos opere iz gledališča — Praga 19.25: Bmcknerjeva maš-a v D—duru. — 20.55: Kričkine skladbe. — 22.15: Komorni koncert. _ Varšava 20: Simfonični koncert. — 23.05: Plesna muzika. — Dunaj 12: I^ahka klasična _ 15.20: Otroški koncert. — 16.05: Ppv-ci iz zvočnih fiimov. — 17.25: Koncertna ura. — 2-0.10: Pesmi za kitaro. — 20.20: Večer duinajske glasbe. — 22.30: Rozerjev koncert. — 23.10: plesna nnraika. — Berlin 19.30: Klavirske skladbe. — 20.1u: Piotovova opera »Njegova senca«. — . Pren«s iz Miinchena. — Miinchen 19-30: Orkester mandolin. — 20.10: Prenos ope-re »Aurora?.. — 21.30: Koncert komornega tria. — 22.30: Ples. — Stuttgart 19.30: Ppami — 20.10: Veseloigra. — 21-15: Mo-šan glas. program. - 22.30: Pesmi. -23: K0" morila glas__24: Belhnijeva opera >Nor- mar na ploščah. — Rim 17: Salonski kvintet — 20.50: Komorni koncert. — Mešan program. Pred kongresom Ljubljana, 9. novembra V Zagrebu se bo vršil 17. t. m. kongres nesamostojnih zobotehnikov iz vse države ob prisotnosti delegatov tujih narodnosti in odposlanca ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje. Kongres se bo v prvi vrsti bavi.1 s posledicami zakona o zobozdravnikih in zobctehnikih, ki je bil izdan 25. novembra 1934) Ta zakon povzroča za z ob o tehniški stan gmotio in socialno propast. Prej ni bilo v zobotehniških vrstah skoraj nobene brezposelnosti in tudi prejemki niso bili reducirani. Po novem zakonu, ki prepoveduje zobotehnikoni dela v ustih, pa so začeli zobozdravniki svojim strokovno usposobljenim zobotehnikom, katerim so prej zaupali vse ordinacije, /ni-žavati mesečne plače od 1500 na 300 Din, ne meneč se za to, da nimajo zobotehniki ne socialnega in ne starostnega zavarovanja in da moraio vzdrževati družine Vrstili so se tudi odpusti iz služb in tako beležimo daines v zobotehn i škem poklicu ža nad 65% brezposelnih. Od 1800 zobotehnikov v vsej državi jih je naid 1000 brezposelnih, brez zaščite, v pravem pomenu besede na cesti. Borba proti zobotehnikom je končana z zmago zobo-zdravniškega in dentističnega stanu, ki sta socialno in gmotno dobro zavarovana, dočim je bil zobotehniški stan podvržen samovoljni eksploataciji zobozdravnikov. Po sprejetju zakona se je število učencev za zobotehnFki poklic dvignilo od 300 na preko 1000 in bodo ti po dovršeni učni doM pomnožili armado brezposelnih ljudi v breme občin in države. Nihče ne vnraša, kdo bo nosil hude posledice moralnega in gmotnega propadanja vsega poklica. Mnogo zobotehnikov je po snrejetju zakona ostalo brez vsakega zaslužka, prej pa so vstopili v ta poklic kot vaienci, i-z vršili so učno dobo in delali v poklicu 8 do 14 let v nadi. da doseže:o samostojnost. Svoje prihranke so porabili za dosego boljše •strokovne sposobnosti, danes pa nimajo prav;ce izvrševati del, za katera so se izšolali ter pošteno plačevali davke. Zobo zdravnik i in dantisti. favorizirani z novvm zakonom, so v pogledu zaščite stanu ustvarili nasprotno od tega, kar so želeli. Brezposelni zobotehniki so, prisiljeni v borbi za obstanek, začeli izvrševati svoj poklic brez dovoljenja. To delovanje spada sicer pod naziv šušmarstva, je pa vendarle upravičena eksistenčna borba. kajti tudi ti ljudje izvršujejo svoj poklic. ki so si ga po vseh pravicah izvolili. Vsa ta pereča vprašanja se bodo obravnavala na kongresu i.n upanje je. da se bodo zobotehnikom z zakonom od leta 1930 povzročene krivice čim prej popravile Spomenice. ki bodo s kongresa poslane vsem merodajnim činiteljcrn. bodo pokazale položaj im vse posledice, nastale po tem za-prizna vsem zobotehnikom in zobotehni-konu. Temeljna zahteva kongresistov pa bo ta. da se poleg zahtev socialnega in starostnega zavarovanja ter kolektivnih pogodb škiin učencem, ki so že bili v poklicu ob izdaji zakona leta 1930. tudi pravica zfi osamosvojitev pod nalivom »denti^t - tehnik.« Pot stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletjal CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo siužb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—«. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—^ Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasneera oddelka »Jutra« "9 « «. ~ odgovor, priložite 1*111 > ▼ ZltaiSlKan Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tisoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek n Jutra", Ljubljana. Besed« 1 Din. davek J Oin za Si'ro ali dajanje naslova 5 Diu Najmanjši sneseb 17 Din Pozor! Prispeta je nova ooš;l'ka prvovrst. letošnjega iaima tlliske^a vina. Se prii*>roča Restavracija »Lojd« 24732-18 Vsi Martinčki in njih prijnt Ijeki vabljeni k Fabja.nu na Glin« na Martinov vet -i Pripiavlje-na vsakovrstna ieilila 'n dobra kapljica, za zabavo tali godba. 24841-18 Gostilna Kramar Dolenjska cesta. Vabi na nabavo in kratek čas, igra harmonika, postrežba solidna. Roje. 24836-:8 Danes vsi k Lasar.u v Šiško kjer se predvaja velika vinska trgatev s plesom. Se priporoča La-san Ivan. 24970-18 K »Panju« v gostilno Vegova ul. 10 spet danes na prvovrstne domače krvavice in pe-čenice kakor tudi na dru^a raznovrstna, gorka in mrzla jedila. Toči se priznpno najboljši dolenjski cviček in iz borna štajerska vina, sladki mošt i.d.t. danes in vsak večer igranje klavirja in drage prijetne zabave zato vsi. ki se hočete dobro in poceni zabavati pridite in zahajajte le v gostilna k Fanju. P? vljudno • -rit oroča in vas vabi gostilničar — Tone- Huč. 25008-18 Ako hočeš poceni dobre viie° piti. rr.orr.š danes na GUnoe k »Miriki« ; riti. Domala zabava. K ohMneir.u obi s kii vabi Miklič. »stil-ničar. 21955 18 M W im 1 Din laveli * P'n zn Šifro al' 1a'r.n'e aslnvs 5 Din Vnlrranišl -nesek 17 Oin Zastopni kc ta ob-očno prodajo aaših posnema laikov Drzop . ril nikoe itd. iščemo. Ponudbe nasloviti na »Persons« L'"bljana. postni predal 807. 276-1 Mesarski pomočnik ve5č sekanja in prekaje-valstv«. z 1;-tno obrtjo, lo-bi mesto pojasnila: Wol-lora ul. 12. 24730-1 Kovino _ strugarski mojster (Metali-Prehoi-meisprl. kateri ;e sposoben samostojen in energičen izkušen v akordnem poslovanju Ak-kordweaen) se ;šče za večjo tovarno armatur Pomni he z navedbo zahtevka plače in možnosti vstopa naj se stavijo [>od lifro »T-ajno mesto« na oirt "'Id Jutra. 24601 -1 Praktikanta sprejme tehnir-na pisarna. Ponudhe z navedbo Dodatkov na ogl. odd. .lutra pod »Strojni risar«. 24520-1 Več tekstilnih mojstrov nnjno potrebujemo radi za-poslenia Priiave z 5.-V v pošt. znamkah na Sa vez Indistrijskil Stručnjaka. T!e-i<;rad. Kraljice Natalije 45. 345S0 1 Poziv! Vsi brezposelni trgovski nastavljene', potniki in za stopniki javite takoj Vas naslov na ogl. odd. Juta pod značko »Kruh«. — Eksistenca za vse. 24546-1 Tekača mladega, urnega ln poštenega fanta spre.mem v novo otvorjeno mod no trgovino. Osebno se predstaviti od 8. do 9. ure. V Lesjak. šele^bm-gova 3. 24908-1 Klepar. pomo?"?!"i samostojnega delavca in učenca sprejmem takoj. Učenec, ki se je že učil kleparstva ima prednost. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na Josip u-bret. kiepnrstvo Radeče pri Zid. m os tu. 21781,1 2 čevljarska pomočnika sprejme Ignac 1'ajk. Viš- njagora 24S49-1 Šiviljo prvovrstno moč za plašče in kostume, sprejmem. Podmilščakova 5. Bežigrad. 24973-1 Peku se nudi dobra eksisten ca. če pri:-omore ? last nimi sigurnimi strankami (trgovinami) in dob. rim deiom. Ponudbe r.a ogl. oad. Jutra pod Mi-šer. 25000-1 Ver/i ranega mizarja brez"Oselnega z lastnim orodjem sprejmem takoj. V/olfova 10. prodajalna sadja. 24927-1 Dober zaslužek se nudi tistemu, ki posodi a'i vloži v brezkon kurenčno podjetje eroti dobri varnosti 20—25 tisoč Din. Ponudbe na osi. odd. Jutra pod »Zaslužek«. 249C6-1 Postrežnieo sprejmem tskoi. Naclov vseh poslovalnicah Jutra 24946-1 Sainnsto'*'' c^-T-O'TI3J\ 7.T. Lanz lokomobilo novei-še?a sistema in obenem dobri bmsač za žaere se so sprejme takoj. Prednost, imaio mladi vojaščine prost' mladeniči. Ponudbe z zahtevo pla^e ie poslati na orrl. odd. Ji;fra pod šifro »Službo strojnika< 24.782-1 s prikroievnlno šolo in vee''tno oni k so. zmožna voliti samostojno veliko damsko šivalnico z dvajsetimi pomočnicami. ?e takoj 5prp:me. Ponudbe no osi. odi. Jutra pod »Stalna služba c. 247S0-1 SUi^kin io za lače in po možnosti s sliko na ogl. odd Jutra pomagala bi tudi pn. gospodinjstvu. Ponudbe na ogl. odd. Ju-t.ra ood šifro »Zanesljiva moč«. 24710-2 Trgovskega pomočnika verziranega v vseh panogah. a.giien dober proda ialec na deželi sprejmem. Ponudbe na osi. odd Jutra pod »Stalno mesto«. 24990 1 Kolarskega pomočnika iztfrjenpga sprejmem, jenič. Poljanska c. PO. 24936-1 Postrežnieo samostojno Kuharico, nridno in pošteno '-širnem za ves dan. Nastop takoj. Nas'"'" v vseh ooslovalnicah Jutra. 249?0-l Pekovski pomočnik kateri raz^-olaga z 2 do 3.000 dinarjev dobi ta koj dobro in stalno služ bo. Ponudbe na oodruž-nico »Jutra« v Celju i'Od značko ^Pekarna«. 24977-1 Sobarico Nemko boljše dekle, ki je zdravo ln pošteno, sprejmem Prednost imajo one. ki znajo malo šivati. Pismene ponudbe s fotografijo in navedbo plače poslati na Vero Tomič. Petrinja, Savska banovi na. 24711-1 V^ak.' beseda 50 tiar: laveb Diu ta dajanje aaslova 5 Din. jatnianjši eneseb 12 Oio. Frizerka dobra moč. išče službo v boljšam salonu. Naslovi Salon •Eini«, Split. l>o-iii j i ova 4 24752 2 Gospodinja ločena, izvrstna iutiarica, skrbna in »elo Hedljiva. gre k samostojnemu sro-spodn gospodinjit £ago-tavlje vestnost, snagi, in točnost. Ponudbe pod ši*ro »Vzorna gospodinja« na ogl. odd. .)'!!'» •24718-2 Katera starejša dobrosrčna lama bi hotela vzeti kot |>omoč v gospodinjstvu mlado, pridno gospo z 8 mesecev starim fantkom? Ure brez plačno. Najraje izven Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vedno hvaležna«. 24574-2 Frizerka in prvovrstna ondulerka išče stalno službo ali kot pomoč ob sobotah in nedeljah tudi v orovincijo. Ponndbe na ogl. odd Jutra pod »Dobro verzirana« 24795-2 Samostojna kuharica pridna. poštena. čist« s lepimi spričevali :šče službo v trgovski — grajšein-ski hiši'. Naslo-v v vseli posl. Jutra. 24.S00-2 Šivilja za obleke iti nerilo. gre šivot na dom Naslov v vseh posl. Jutra. 24847-2 Šofer mehanik ar. struga.r in varilec. nekadilec 'rezen pošten. želi mpsto šoferja kjerkoli. Govori slovensko, srbsko in misrlešlco. Ponudbe na Mirko Painik. šofer v ?eria vu p. r:rna pri Prevaljah. 24659-2 Širil'n gre ši-\-at na dom perilo, kostume in obleke. Naslov v vseli poslovalnicah J"tra. 24(W6-2 Sed'ar«ki pomočnik z mojstrskm izpitom, per-fekten v tapetniškem. Ii-čarskem in t.orbarskem delu »eli premenit? svoje io-seirnje me^to. Nastop lahko t.akoi ali po dogovom. Cenj. ponudbe na r;gl' odd. Jutra pod »Mojstrski 34665/2 Modistin ia izurjena, z dolgoletno prakso. išče nastora takoj. Ponudbe pod -Izurjena« na ogl. odd. Jutra. 24872-2 Privatni urad"'1* z večletno pisarniško prakso, išče stalno -lužbo. Plača po dogovoru. Na zahtevo položi kavcijo. Nastop takoj Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Podjeten in vesten«. 247S0-2 Vrtnar zipožen vseh del. išče ; službe takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24685-2 Starejši šofer mehanik, zmožen vseh popravil, z prvovrstni mi spričevali, išče službo hišnika ali karkoli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delaven« 24874-2 Službo inkasatorja ali potnika išče mlaiši trsrovpc z knvcilo 6 do 10 000 r>in. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Služba Liub1 '"m«. 24875-2 i7vežbaod šilro »Čedna« 24837-2 Mlajša gospa zmožna nemškega in srb-kega jezika, pisarniškega defa, ki ima veselje do gospodinjstva in otrok, išče mesto izven Ljubljane v kaki srrojščini ali samostojnem gospodu. Ponudbe pod »Ne glede na plačo, samo na Iobro ravnanje« na ogl. odd. Jutra. 24844-2 Pletilja išče službo za takojšen nastop. Cenj. ponudbe pod šifro »Spretna pletilja« na ogl. odd. Jutra. 24813-2 400 Din dobi' oseba, ki mi preskrbi stalno službo sluge iii kaj drugega, tudi v tovarni. Ponudbe pod -Nagrada« na ogl. jdd. Jutra. 24803-2 Službo menjam radi družinskih razmer, službeno mesto postajne Službe železničar zv I! v Ljubljanski tli Zagrebški direkciji Naslov v vseh posl. Jutra 24779-2 Perica mlada, bi šla prat strankam na dom. najraje v kak hotel ali pralnico za stalno. Ponudbe na pl. cdd. Jutra. pod. Perica 24518-2 Knjigovodja bilancist. zmožen tudi korespondence v slov. nem. ln srbohrv. jeziku išče službe. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bilancist«. 24552 2 Gospodična šivilja debro verzirana išče mesto, gre tudi k krojaču. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra. |>od »Dobra šivilja«. * 24748-2 Gospodična Slovenka stara 17 let. pridna in poštena z ab-solvirano meščansko šolo, želi mesto samo pri boljši obiteljl, kot varuhinja otrok, pomoč za šolo in v gospodinjstvu. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra i>od »Zelo zanesljiva«. 24590-2 Šivilja gre poceni šivat na dom. Na=lov v vseh poslovalnicah Jutra. 24745-2 Visokošolec - ekonom 24 let star, vojaščine prost, ki govori pet jezikov išče kakršnokoli službo. Ponudba na podružnico .Jutra« v Celju pod značko »Aril-jn«. 2475P-2 Službo blaga jničarke želi zanesljiva starejša mo5 takoj v kaki trgovini. Pismene -onudne na ogl. odd. Jutra pod »Modna trgovina« 2 473 1 2 Korcspondentinja srbsko-hrvatska nemška in francoska, vešča stro jepisjfc. išče odgovarjajoče nameščenje. Vp-a-šati Tržnška cesta fVlčl 6-1. levo. 24873-2 Gospodična išče službe kot blagajnl-čnrka v trgovini. Ponndbe pod »Samo izven Ljubljane« na ogl. odd. Jutra. 24932-2 Gospodična trgovsko naobražena. išče mesto proda :alke «1» hi i -gaMiiča-ke. Ponudbe nn ocrl. odd. Jutra pod »Dal;ša praksa«. ž!£>.0-2 Uradnik les. ind. vešč vseh manipulacij z večletno praksb, dober računar in ka'kulant. polten in vesten želi namestitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24914 2 Trgovski pomočnik mlad. zmožen slovenskega ui nemškega jeziku, išče službo. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra poti značko iSpecerist«. 24*81-2 Hotelska kuharica perfektna. stara 30 let, dobro izvežbana v vsakovrstni kuhi. z večletnimi dobrimi spričevali. želi službo za takoj v kakem hotelu ali restavraciji. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24983-2 Opremljeno sobo poceni oddam za dve ali eno osebo, šušter Celovška 84. 24995 2 Natakarica z večletno prakso išče mesta za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Ju_ tra. 24942-2 (Dojene* (tee) 3 -seda ) Din. Javeb 3 Oin za §Hro al) dajanje nadnva i Dia Najmanjši zneseb 17 Din- Vajenca sprejme športna trgovina v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pošten vajenec«. 21754-44 Učenko ki dobro poje, iščem takoj za boljšo iamsko kapelo. Pismene ponudbe s foto-g-afijo na Gojak. kapelnik. hotel Union, Kranj. 27684 44 Pozor gg. brivci! Iščem salon v kateem bi se lahko popolnoma izuril v onduliranju. Cenj. ponudbe prosim na ogl. odd. Jutra pod »Oskuba 35« 24799-« Vajenec išče mesto v trgovini z mešanim blagom tra deželi. Dovršil je 2 razr. meščanske šole v Ljubljani s prav dobrim uspehom. Majce Bogdan-Ljub! iana Gospo-svetska C. 10. 24819-44 Frizersko učenko sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna«. 24822-44 Vajenko za šteparico seči Vam dobavi na poskušnjo R. Jakelj, Bled. 22641-6 2 pisalni mizi in hrastovo omaro z rolo proda ABC, Ljubljena, Medvedova 8. Telelon 34-44. (poleg gor. kolodvora). 248S0-6 Sadno drevje raznih plemen in sort po normalnem sorti-mentu, visoko, nizko in pritlikavo. Zahtevajte cenik. Drevje v stalni zalogi na ogled. Kmetijska družba v Ljubljani, Novi trg 3. 24881-6 Jahalno sedlo kompletno, prodam. Ponudbe na podr. »Jutra« Maribor i»od »Sedlo 18«. 24762-6 Strune za glasbila in ostali pri bor morete najceneje kupiti pri D. D. za izdelovanje črev Subotica. Zahtevajte novi cenik. 24797-6 Mizarji pozor! Pri nakupu raznega okovja za pohištvo in stavbe si oglejte uaio specijaino zalogo, katero Vam nudimo po izredno nizki ceni. Franc Erjavec & Comp. Ljubljana, Wolfova 12. 2495G-6 Agilnega zastopnika za mesto in okolico Ljubljane, išče velefir-ma. Ponudbe na ogl. odd. Jutra j>od »Agilen« 24863-5 Zastopnike in zastopnice za celjski srez, sprejme svetovna zavarovalnica. — Ponudbe na podružnico Jutra v Cslju p-d značko »Zastopniki«. 340&">< Beseda 1 Oin, davek 3 Din. za 3iFro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oin. Hubertus nepremočljiv, mački tn demskl 250. Din., otroški s kapuco 145. Din. treneb coath. impregniran samo 420. Din. pumpajce od Din 48. naprej, dobite pn PRESKERJU, Sv P* tra cesta 14. 31* Naprodaj je 1 steklena omara. 2 veliki ogledali, 1 lepa. velika drevesnica in razni drugi predmeti. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21759 o Beseda t Din, aaveb 3 P -55 cm debeline, za lupljenje, kupim. Ponudbe na podr. Jutra v Novem mestu z navedbo količine in cene, pod šifro »Sveže blago«. Butelje in šamnan i. steklenice kupi Fr. Kliam. Ljubljana. Miklošičeva cesta. 24610-7 Emajliran štedilnik skoro nor se proda. Naslov v vseh posl. Jutra. 24678-6 Posteljne vložke Izdeluje vse velikosti in jih sprejema v popravilo najceneje. Andlovic Komen-skega ul. 34. 91600-6 Katalog za načrte rezba-rskih del, najnovejše izdaje 9 Din. Katalog za orodje brezplačno. Adolf Radan. Zagreb, Pctrinjska 113. 34677-6 Ozkotirnih tračnic kupimo ca 80 m ter 2 va-gončka. Ponudbe na Autoo Fajdigm, Grosuplje. 24653-7 Črno mramornato ploščo od sifcarega pokopališča, kupim, Juta Naslov v veh posl. 34800-7 Malo železno pečico veliko železno blagajno kupim. Ponudbe poslati »Naši slogi« Ljubljana, Tyrševa c. 17. 24836-7 Dvodelno onuaro v dobrem stanju, kupim. Ponudbe na Aloma Comipany d.z.o.z. Ljubljana. 24749-7 Malo peč Zephir in preproga ca 2X2, kupim LK Ljubljana VII. Jančlgajeva pot 23°- 24904-7 Borove planke 50 m:1 metrov debele, prvo-klasne, potri bujem takoj in pozneje. Vagotiske pošiljke z uajnižj-u ceno po-nuddti na: Anton Mussi, Zagreb, Sa.mobors.ka c. e. 34S79-7 Blagajno veliko železno za knjige, ognja varno kupim. Ponudbe je poslati na ogl. odd. Jutra ;od znai ko »Blagajna 22«. 24585-? iPmh^Mcš rieseda > Oin Javek i Lot. za šifro ali daianie naslova 5 Din. Naimanišl znesek 17 Din Otroka . siroti deklica stara 2 leti in deček star 9 mesecev se oddasta dobrim strankam za svoje. Pojasnila daje občina Bieznica. Radovljica. 24537-14 ni Beseda 1 Din. davek 3 Din za 5ifro ali dajanje aslova 5 Jin. Najmanjši znesek 17 Din Črna moška suknja dobro ohranjena, poceni naprodaj. Kravcar, Gospo-svetska c. 14. 24623-:8 Dve moški suknji prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. Beseda I t in tavek ) Um. iifro ali 4aian|e naslova > Dia Najmanjši ».nesek 17 Oin Radio aparat štiricevni. direktni priključek. poceni prodam. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra. 24092-9 Radio kabinet z elektr. gramofonom (pikup doza) luksuzno opremljen skoro nov poceni predam. Wolfova 1C (prodaja sadja). 2^928-S Besedi, i Oin. laveli 1 Din za Šifro ali laianie aslova ) Din Najmaniši tneseM 17 Oin Fiat 503 osebni pabljeni avto poceni naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra. 24.W4-10 \Yippeth auto r-d prt pftsedežjeti v brez-i hibnem stanju poceni na-I prodaj. Naslov v vseh po.sl. Jutra- 04764-11M A\i:omol)il »Ponti^r« (limuzina') dobro ohranjen prodam po ugodni e ni. Tudi za hrainilno knjižico Mest. hranil. ljubljanske. Poizve s^ v Ljubljani Ilirska ulica 15. pritličje v pisarni. 2-U8S2-10 Beseia i Oin. la;ek 3 L za kuh. oprave . . 700 » kuh. kredence . 425 » kuh. mize . . 120 » kuh. stoli . . 50 » otročje postelje 325 » otročji vložki . 60 » madraci . . . 220 » žični vložki . . 90 » otročji madraci 140 » Dobi se tudi na obroke. Se priporoča: MIZARSTVO »S A V A« Koloavorska ulica 18. Miklošičeva cesta 6. VVollova ulica št. 4 Vzamemo nranilne kujižice Mestne hranilnice. 24945-12 Motorno kolo znamke Pnch 250 ccm. z , lučjo, popolnoma prenovljeno Din 4950. Puoh Šport model liOcl",, vožen le nekaj tisoč kilometrov, skoraj nov, eleganten, ekonomičen, 1115 km brzine, za Din HL509 prod« tudi na obroke ali knjižice sigurnemu kupcu Erjavec, fotograf, Stična. Mali avto z osem litrov porabe, ves j prenovljen, nov akumulator, nove gume, porablja , se odprt in zaprt. Naprodaj za Di>n le.OKO. Erjavec fotograf. Stična. 24608-10 Dve spalnici šperani iz orehove korenine, solidne izdelave ugodno proda. Tomšič Franc, Zg. Kašelj 64. D. M. v Polju, č š 24753-12 Kuhinjsko opravo moderno ,o zelo nizki ceni prodam. Mizarstvo A. Cimerman & komp. D. M. v Polju pri jo-staji 20. 24947-12 Moderne spalnice iz orehovih korenin in pleskane poceni proda mizarstvo Josip Goljar, Gosposvetska 13 (dvorišče). 24951-12 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Klavir skoraj nov, dekliško sobo. zložljivo posteljo, banjo in drugo prodani. Naslov v vseh pod. Jutra. 2462.7-26 Pianino črn, dobro ohranjen prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 34755-26 2 limuzini Ford petsedežno, \Vanderer šestsedežno, proda Zirov-nik, Ljubljana, Tavčarjeva 6. 341=02-.: 0 BSA motor 250 cm1 * rodam v račun vzamem tudi kolo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24743 10 Beseda 1 Din. Javek 3 Oin. za šifro al> dajanje naslova i Din. Najmanjši znesek 17 Dia Sove uralske kozače, ukročene za ov. ii, uka prodam. M. Juvanc, Ribnica. Dol. 24661 -Ži Ovčjaka prodam nagrajenega s štinmi nagradami za lepoto in policijsko dresuro, za ceno Din 2. prodam radi naba- ve lovskega psa- Kune, Grosuplje. 24330-27 Nemško dogo mlado plave barve z rodovnikom i^oeeni prodam. Naetov v vseh posl. Jutra. 24791 -Ji Gosi mce, kure in pitana pure, perje in puh razpošilja najceneje A. Majerovič. Co-noplja, Baeka. 24695-37 Purani, gosi in druga perutnina iz lastnega pitališča. pitana z mlekem, živa in zaklana, po solidnih cenah vedno na zalogi. Prodajalna Kmetijske družbe. Igriška ul. 3. telef. 37-55. 24882-27 2 psa sibirski brak in novi fundlandec stara 10 7 mesecev poceni na oro-daj. St. Uršič, Moste, šušteršičeva 5. 24868-27 Pes doberman ugodno na reda j. Poiz-ve se gostilna Klemen-čič. Radohova vas. 24861-27 Dva izgubljena psa Od nedelje 20 oktobra t. 1. se pogrešata dva lovska psa francoska braka bele barve z rumenimi lisami resaste dlake. Psa je lahko spoznati t o izredno dolgih uhljih. Domneva se, da se nahajata kje v okolici Vrh nike, Horjula, Polhovega Gradca. črnega vrha. Poljan, žirov. Trate, Dobrave ali Loga. Sporočite na naslov: La.-k-o Vuk. nadlvec Vrhnika. Nagrada 100 Din. 25010-27 VolčjaJka prodam, krasnega, čistokrvnega.. Naslov v vseh po-lovalnieah Jutra. 240->7-37 Mali BMW avto dobro ohranjen, kupim. M. Tičar, Ljubljana, še-lenburgov a ul. 25009-10 Mali avto zaprt, kupim. 'Naslo-v v vse.li paslovolniicali Jutra. 24089-110 6 sedežna limuzina Peugeot, malo vožena, uporaba garamt.irano 9 1 na l'HI km, nadalje Peugeot 301- Chrysler, Pon-tiac, Wa«iderer, I^ine.ia, l'M\V po zelo ugodni cen.:. 2užek, Ljubljana, Tavčarjeva 111. 24909-10 Motorno kolo s prikolico, v dobrem stanju. skoraj novo, prodam. Naslov v vseli poslovalnicah Jutra. 349S5-M) Pianino svetovne znamke skoro nov oklopna konstrukcija prodam. Dobrajc. Maribor Tattenbachova 21. '14765 -26 Pianino' firme Rossler zaradi smrti prodam., Riedl Maribor, Slovenska 16. 247(54-26 Kromatično harmoniko prdam. Poizve se Ger-bičeva. 2488t>-26 Gramofon-kovček Hismaster (nov) 40 finih plošč, ceno predam. Zupančič. Hranilnifka 4. 24949 26 Citre Oprim) Heidegger, čist, fin glas 250 Din. Ig. Zupančič Hranilnlška 4. 24950-26 Rabljena kolesa damska in moška ter šivalne stroje vseh vrst poceni kupite pri »Promet« (nasproti križanske cerkve). Dvokolesa se sprejemajo preko zime prav poeeni v shrambo, tudi se prenovijo, emajlirajo, poniklja jo in pokromajo (posebni oddelek) »TRIBUNA« F. B. L. Ljubljana, Karlovška c. 4. 24830-111 Pridelki Beseda 1 Din. lavek 3 Din za šifro al) dajanje naslova > Dia. Nairranjši znesek 17 Din. Kislo zelje repo .novo. prvovrstno 1n cele glave za sarme v- sod čkih lobavlja oo brezkon kurenčni ceni Gustav Er-klavec Ljubljana Kodelje-vo 10. telefon 25-91. 24<» 3o Sladkega sena prima ca 35.000 kg prodam Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Prima« 24670-33 Kislo zelje, repo sarmo prvovrstno po brezkonkurenčni ceni vsake množine dobsvlja Homan Ljubljana Sv. Petra c. 31. tel 35—39. 24450 33 mim Zimska jabolka prima kakovosti, strogo sortirana, ]>o nizkih cenah na zalogi. Jabolka za kuho po 2 Din in ceneje, nudi Kmetijska družba, Novi trg 3. 24880-34 Foksterieria osem mesecev starega, čistokrvnega. krasen ekeem-plar. poceni prodam. Vi-dovdanska cesta. ;D6- 34J>91-37 Beseda 1 Din. davek 3 L za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 "In. Več krojaških in čevljarskih strojev poceni proda tvTdka Ivan Jas in sin, Ljubljana, Go-snosvetika cesta 2. -24731-11 Pletenine prevzamem v zamenjavo za jiletilne stroje Ja-qua.rd, Achtscidoes, Styroa- Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stroje«. 24S66-iO Pisalni stroj Mercedes viliki, cirilica in latinica, 1 pisalno mi zo veliko, 1 veliko sta-iažo za akte, 1 moško kolo, zaradi selitve zelo po ceni prodam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 24876-29 Pisalni stroj vzamem na posodo za en ali dva meseca. Ponudile na ogl. odd. Jutra po-d »Tipkanje«. 3431T.-2) Prodam škodov električni mofoir f IIP malo rabljen. Kenič Frainc Boh. Bistni.ca 170. 3417*5- Šivalni stroj (salonski) po zelo ugod. ni ceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24741-29 Šivalni stroj pogrezljiv, zelo ugodno prodam. Naslov v vseh Iiosl-ovalnicah Jutra. 24974-^) Mesarji pozor! Najboljše mesorezne stro je (volfe) vseh velikosti kakor tudi stroje za polnjenje klobas, salam (š rice), dobite jo konkurenčnih cenah pri tvrd ki »Liv«, v št. Vidu nsd Ljubljano. Za vsak stroj za brezhibno delovanje jamčimo. 24948-29 raaocenosti S Beseda 1 Din. davek 3 Din, za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Na'maniši znesek 17 Din. Vsakovrstno ziato kupuje po najviijik eeoab Cerne — juvelir LJubljana, Woliova oaca J Kapital Beseda I Din, davek i Oio, sa Šifro ali dajanje naslova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Poravnave konkurze plačanja dolgov v nukivku ali knjižicah Hasredovanja kre-?&*ov in gotovine »a hranil, knjuioe, aavčne zadeve, revizije bilance m vse druge trgovsko gi>spo-darske posle izvede m zve-duni-aka mnenja oddaja koncesijonirana Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani. Začasno poštni predaj t^ni več Komenskega ul 17). Za pismen odgovor znamke. 343-js-1.7 Mlada simpatiCna gospodična mo-mentano v veliki nepriliki, prosi boljšega gospoda dobrega srca, kateri bi ji posodil Din 300.- Z hvaležnostjo vračam po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Iskreno prijateljstvo«. 34810-16 Špecerijsko trgovino I Kupim posestvo » Tristanovanj. hišo i Enosob. stanovanje v sredini meeta. prodam, do Din 30.000. Plačam v j lepo, parket, elek.tr., ve- I oddam mirni stranki. Kav- Potreben kapital i5(KXJ.- gotovini ali prevzamem Din. Naslov v vseh posl. dolg. Merhar Vladimir. Jutra. 34792-19 Breiict ob Savi. 34603-30 Zamenjam knjižice »lleatne uranilni ce« ljubljanske za vlozne knjižice ilr?tne hranilnic« v Kranju Z menjam Knjižice za manjše in večje zneske. Tudi iahko plavam knjižice v gotovini. Ponud be na ogl odd. Jutra t>od e po« r edov a 1 ec« 24SO! 16 Vložnice vseh bank nasup. prodaja '.n aioaa. vseb vrst po ojila feulant n m zanesljivo »FIN AN C1ER« Zagreb. Preobr« zrn-asa 2. telef-interurb. 44-09- za dravsko banovino sprejema zastopnik Graš»k Jože. Ljubljana, Gledališka ul. 4. telef. in-terurb. 3iMH. 280-16 Knjižice do ®00.iVH> Din Kmetske posojilnice, prodam ali zamenjam za knjižice Mest-ri« hranilnice ali Obrtne banke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Knjižice«. 24772-:«) Nakup — prodajo hranilnih knjižic, drž. vrednostnih papirjev, naložbe kapitala v knjižicah ah gotovini, do 8% obresti, družabništva in financiranja, poravnave kmečkih dolgov pri denarnih zavodih, Posojila v gotovini aii knjižicah, izvede strokovno in cajvestnejše Bančno kom. zavod, Maribor, zastopstvo Ljubljana, Tyrševa c. 36. Za odgovor Din 3.— zr.amk. Knjižice Kmetske 70.000 prodam najvišjemu ponudniku. Naslov v vseh josloval-nicah Jutra. 248CS-16 Kot družabnik ■pristopim. Kupim hišo. posestvo, manjšo tovarno, trgovino, samo če je rentabilno. Anonimno ne odgovarjam. želim samo odkritosrčnih obširnih tonudb brez posredovalca ped »Gotort-na« na ogl. odd. Jutra. 24S83-16 Lokal v novi hiši, prevzamem v1 gostilno. -Nakupim luven-tar in imam lastno koncesijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pogledam«. 31705-19 I^oJkal V Celju naprodaj velika, pred poplavo varua parotla. Naslov v vsjn poftlovaluicab Jutra. 241.07-30 Malo vilo enostanovanj&ko e kopalni-za trgovino mannfaktne co kupim, ob cestni želtz-ali š[»eceirije na zelo pro- nici) najraje na Mirju. metni točki n« Javorniku Plačljivo v knjižicah naj-blizu tovarne oddam, Franc boljših za-vodov. ostalo v Zvok Slov Javornik. 1 mesečnih odplačilih od Din 31778-19 20**1.- ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod šifro »VI- Špcceri ;ski lokal vpeljan. oddam. Tyrševa c. 37. Vprašati ietotam I. nadstr. desno. 34931-19 Prostore za pisarno ali delavnico oddam na Tyrševi cesti 36, pritličje. SlS^-i V Mlekarno na prometni točki prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 25002-19 Kupim knjižice Mestne hranilni-ee v Mari-fcni c« Dir. 2f>.'*i takoj plačilo« na sodrjinioo Jutra. M.r. 347« 16 Hranilne knjižice kupujemo in prodajamo najugodneje. Adamič, za »lopnik tt. sSte-iovne ia-dru g-e«, Lj u b i;« na G ■ w po-pv etska 3, telefon 32 86-31.V.3 \r. Posojila vArn.na nn štedanjo vn v1? mesečno odplačevanje, d<« vsaka kredita amožna •M. Brezplačno zava.-ova' n?e za slučaj smrti. Ban^a in Stedionica d. d. Krapinske Toplice. Glavni za.-topnvk za Dia.v. banovino Rrdolf Zore, Ljubljana Gledal. n!. t2. telefon 38*M) Pismeni odgovor 3 T>in v itnamkah. 3j©o6-!6 Posojilo 15.000 Din rabim. Obresti 10%. Ponudbe pod »Trgovec« na ogl. odd. Jutra. 24837-16 Družabnico z vsoto 15.—25.000 Din išče zaradi obremenitve Nemka Dunajčanka, več let v Zagrebu, z vpeljanim mlekarskim podjet. Mesečni zaslužek zajam čen za rsako Din 1500— 2000. Vloga zaslsuraaia. Nastop takoj. Vprašati: Rani Eder, Zagreb, Tkal čičeva SO . 24787-16 Hotel na Bledu se proda za vlogo Mestne hranilnice ljubljanske Soklič, informacije Bled. 24939-19 Beseda 1 Din davek 3 Din za šifro aH laianie naslova 5 Din Naimaniši znesek 17 Din 16.582 m5 zemljišča z-lo ugodno za parcelacije, prodam v Sp. Šiški. kv. ni Din .38. Pn plačilu pn Itjje v poštev dtlno knji žice dobro stoječih ljubljanskih zavodov. Informacije pri Hiškee Mirko, brusilnica sit-kla in ogledal, Medvedova iS. tele f !>n 85-7o. 247Io-20 Družabnika a Tejmein k že obstoječi dobro vpeljani trgovini. ^ vadi povečama lst«. Fo goj temu primerna gotovina. Trgovina se nahaja na najbolj prometnem kraju v Ljubljani. Ponudbe na ogias. odd. Jutra pod »Resno 301«. 24954-16 Hranilne knjižice prodate iU Kupite najbolje rnn moj« t,!*a.rne. So po»i »vanjo. Pnioziu; Uudoif Zore, uhljaaa. Gledališka al. IZ l»-tefoo JS lt 31067-16 Posojilo dobijo državni in samoupravni uraJniki ter upokojenci na petletno amortizacijo brt-z [K)rokov, proti administrativo zabrani na plačo. i'otel obavlja solidna banka, točno in korektno. Pismena vprašanja na Poverjenij-tvo Gradj dion. štedione Daruvar, Ljubljana. Tyrseva c. oo-Za odgovor zna-mi-o I>'n. 24i>>i-'>) Posojila se dajejo pod usodnimi •jOgo.il: Gospodarska pisarna. ibljana, Miklošičeva 7-n. 24940-16 Davčne zadeve t.ribožbe zoper pridobni-no. informacije, revizije: Davčna poslovalnica. Ljubljana. Miklošičeva 7, n. nadstropje. 24941-16 Preskrba kreditov in gotovine beseda 1 Din ^avek 1 Din j. a f -o aH rlalanie naslova 5 Din Va'maniši iDesek 17 Din Trsrnvino na nroTT;:>tnpm krnju. od- da.m v najem. N :iVh»v v vseh po~IirvaIiica.il Jutra. 3K«6-17 Ena ali dve parceli sredi mesta ob prometni cesti, Kjer je mogoče po staviti vcIiko trgovsko hišo ali nišo z velikimi trgovskimi lokali ali stanovanji Parce.a je na pročelju široka a tudi tako globoka eta se na njej lahko zgradi velika dvoriščna stavba. Kdor ne bi hotel u.koj graditi lahko renovira po rablja ah daie v najtm na parceli obstoječo sta. rejso zgradbo Ponudbe pod šifro »Redka prilika sredi Ljubljane.« 24343-20 vn-lno silo, ki ie primerna, hranilne knjižice, J trdi 7..1 kako drugo obrt, s« ni.!,a v prometnem kraju h!:7.u kolodvora za daljšo dobo v naj^m ali ^e pv. PoiT.ve se v Uobbo-vi ulici K. 2l47t5vl7 Trjjovino v naiWiž!i okolici Celin, na pro-irictn-i točki, oddam v naj^m. Nn.slov v vseh pi»slovaJnicah Jutra. 34700-ii7 Sedlarsko de!a\nico oddam v najem starejši osebi na zelo prometnem kraju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24502-17 Iliša večnadstropna s stanovanji in lokali, prav dobro zidana in reprezen tatlvna, v centru Ljub Ijan«; je na prodaj U-godnl plačilni pogoji, ker lahko ostane večji znesek že obstoječega dolga se naprej vknji-žen na hLšo. Objekt lahko aiuži radi svoje stalne vrednosti m lepe donosnosti vsakemu kujjcu i,a absolutno sigurno uaiošbo premoženja. Podjetni Kupec pa lahko porabi hišo v vsako trgovsko svrlio. Interesenti naj zahtevajo podrobna pojasnila pod šifro. »Dobra stvarn na ogl. odd. »Jutra«. 24342-2U 1 parcele na Prulah v krasni bgi po 700 m2 so ugodno naprodaj. Pojasnilo d«i Kt'ber, Gledališka ulica 8/II. Fovočnieo ilišo do 700.000 Din izmeri ffi kv. m. na kupim s knjižicami Mestne plačila dolgov v gotovini aH s knjižicairii, kon-kuiri, poravnave, vsi drugi gospodarsko-trgovski fosli. izvedeniška mnenja in dr Konccsro-nirana gospodarsko - tr-povska pisarna. Ljubljana, Komenskega nI. 17. Za pismen odgovor 3 Din v znamkah. 24893-16 Posojilo Din 10.000. pro<5 gu rp f1 m' 1 iamstvn. primernim obrev-hn in me-pečremu tvip1ač'!n ^e išče. Fonudbe p»l »Si^irno« na-ogl. odd. Jutra. 34760-16 Najboljša na]o?ba denarja 3*» podpirati vifi-okošolca. Po končanem -tudiiju me- . pečna o-lplačiHa. Ponudb" ! na ogl. orld. Jutra pod »Najboljša«. 1 Hranilce kn ribice Ljilske. Mestno, Banovin-sko hranilnice kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Denar takoj«. 34*681-16 Za tOO^r kupuiemo vloge retebamk: Srbske banke d. d. Z«greb. Jugo-skivonske banke d. d. Za-Cre''>. Ljubljanske kreditne banke. Mestne hranilnice Ljubljana. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vlog««« 347*14-16 Hranilne knjižice jTio^tno ohči.-ne Bre-žire. večji znesek prodam. Ponudbe n« ofi-l. odd. Jutra pod šifro >Sajao gotovina« 24828-16 Tarno pekarijo v okoliški Ljubljani oddam agllnemu rednemu kavcije zmožnemu strokovnjaku. Ponudbe na ogl. odd. Jutra. 23652-17 Vložne knjižice Kmertskega Hranilnega in nosojilneea doma v Lin^Mani kurim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dam gotovino* 24884-16 Posojila Vseh vrst preskrbujemo. Adamič, zastopnik »Ste. d orne zadruge«, Ljubljana. Gosposvetska 8. Pifanen odgovor Din 3. 24734-16 He»>eda 1 Din davek i D>i. ib šitro ali dalaafe naslova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Dta Lokal s stranskim prostorom, oddam. A. Kune, Ljubljana. 'L^porka nI. 7. 34031-19 Lokal (40 m2) nasp. K rižanske Cerkve oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »500. Drn.< 34®0-19 Grostilno dobro vpeljano, z vsem inventarjem na dobrem mestu. prodam radi rodbinskih razmer po najnižji ceni. — Vprašati Lujze Geyer. Zagreb, Harambaši čeva 10. 34479-10 Gostilna v centru mesta Zagreba naprodaj z vsem inventarjem zaradi odr>o-tovanja iz mesta. Po- Ijubljanske. Ponudbe na ogl odd Jutra (>od »Arnt teku 2-4*3 lo-JO linonadstropna hiša z dvoriščem in gos|»>da.r-sktm poslopjem na Glavnem trgu v Slov. Bistrici, dobro mesto za obrtnike, ugodno na,prodaj. Povprašati pri tvrdki F. Stiger in sin. Slov Bistrica. 34jS3-30 Gostilno z mesarijo in mostno tehtnico ob ba novinski ccsti pri farni cerkvi z ali brea zemljišča prodam. Lepi lokali, tujske sobe, ledemoe, gospodarsko poslopje. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod zuaiko »Bodočnost 5.« 34076-20 Posestvo ali stavbne parcele v bližini Trnovske cerkve ugodno prodam. Plačlji vo s hranilno knjižico Mestne hranilnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo ugodno« 24835-20 34773-30 Zamenjam trgovsko hišo pri kolodvoru na prometni točki za s-ednje posestvo ali hišo. Ponud be na )>odružnico »Jutra* V J2l1u ' >1 7J1EČ- ko: »Mer. Java« 24"69-20 Nova hiša blizu šole na prodaj. Ga-feva ul. 5, Pobre^ie p-; Mariboru. 24761-20 Novo hišo s štirim} prostori in vrtom tik postaje trodam. Naslov restavracija Ku nej Videm. Krško. 24581-20 S-avbene parcele orodam. Dravlje 62. 24894-2C Usnjarna ki ra&jiolaga z vedno rnoi-jc i>ripravna tudi za mlin. radi smrti naprodaj. Cena nizka stavba nova. Podgoršek. Sv Jakob št. 19, Sv. Jurij pri Celju. 24760-20 Mlin in žago na stalni vodi v prometnem kraju kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra, pod šifro »Promet« 2i7.-«-30 lik vrt, j.eriferlja LJubljane, prodam v D. M. J Polju 75. 24842 20 3 parcele obdelane, poleg Tobačne tovarne, v skupni izmeri 3.200 kv. m naprodaj v celoti. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31915-30 Hišo z vrtom Ei.o ali dvo- družinsko v najbližji okolici Ljubljane. prednost Bežigrad event. tudi Šiška, kupim. Naslov v vseh i«o-slovalnicah Jutra ali klicati telefon 2773. 24735-20 Hiša z gostilno in trgovino naprodaj. L an KUneček Studenci pri Mariboru. 24976-20 ssnisns Se.eda 1 Din davek " Din ta šifro ali dajanje iaslova 3 Din Natmaniš) znesek 17 Oio Stanovanje trisobno, oddamo takoi v Gosposki 6/IIJ za SUl Din. Zglasiti se pri hišniku. 24873 21 škova c. S/I. nad. 2. vrata, levo. 34975-31 Lepo sobo | opremljeno oddam. Po- | ijanska ul. 13. pritličje. Dve trisobni lepi stanovanji s »oupoiabo vrta. oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj in posneje«. 31063-31 Stanovanja Beseda 1 Din. davek 3 Din. ta fifro aH dajanje naslova S Oio. Najmaojii toea«k 17 01» Dvosob. stanovanje kompletno, iščem v mestu ta januar ali februar. Predpogoj ko[*.lnica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mir«. 24016-3!« Enosob. stanovanje ividam t. decembra v pritličju. Šknabčeva 5. 34756-31 Trisob. stanovan je s kopalnieo in prit;klina-mi se CKida. Pojasnila pri hišniku Dvorakova 3. Enosob. stanovanje s pritiklinami oddam za d-ecember v Rožni dolini c. VI/30. Elektrika, vodovod. 38753-31 Dvosob. stanovanje ? kabinetom oddam za 1. december za "O Din. .Milčinskega 14 Šiška. 34*45-3! Za Din 140.000 prodam novo tri stanovanjsko vilo po2^-obiku. hinja, kopalnica, predsoba balkon, velik vrt, jubljana VII. Nekaj hipoteke se lahko prevzame in 2 stavonj sarceli rodam po ceni za knjižice Kmečke posojilnice. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ood »Sreč? *. 25004-20 Vinograd v zelo d-ohre-m stanju, poi ure od postaje Videm-Krško naprodaj. \a.s!-ov v vseh poslovalnica-h Jutra. 240^7-20 Hišo v Celju zamenjam za enakovredno ali nekoliko večjo, proti plačilu replike v gotovini, Ljubljani ali Maribora. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 349-S!J--0 Dve stavbeni parceli v z^icu IK) 3.500 kv. m, v neposredui bližini kolodvora, Lik cetl^, sta naprodaj. Uena k v. ni l >:u 7. Natlov v \seli poslovalmcah Jutia. Posestvo v Savinjski dolini aii blizu nje, kupitu za cca. Din ikl.UUO. iv'/o plača.111 takoj gotovini, 30% pa v hranilni knjižici Ckijske Ljud-ke posojilnice. Kolšok Alojzi.a, Pod vrb, — Bra-slovče. 31&61-i0 Enosob. stanovanje irannrdno 7« SO Din vse pritikline Ofldam s 1. decembrom Milčinskega Si. Šiška. 24846-31 Dvosob. stanovan ie z vsemi pritiklinami in balkonom v občinskem domu v St. Vidni nad Ljubljano takoj oddamo. Ogledajo pi intoresentje lahko vsaki čas. atif^-ai Dvosob. stanovanje s kabinetom, kopalnico ter vpemd priitiklinami, tekoj rvddiaim za 700 Din mesečno v PodimlščakOTi uli-ci št. 14 — Bežigrad. 31815-31 Enosob. stanoA-anje oddam za 200 Din mesečno pri posMjališčn Glinee cesta XIII, ŠL 9. 24831-31 Dvosob. stanovanje s pritiklinami in vrtom oddam takoj. Smartinflk« e. 43. 31625-31 Dvosob. stanovan ie s kabinetom v Rožni dolini rabim takoj. Ponudbe pod šifro »Poceni« na ogl. odd. Jutra. 2493«! a Trisobno stanovanje komfortno, s pritiklinami, išče v centru družina dveh članov za februar. Ponudi«1 na ogl. odd. Jutra |*>d »Mirna«. 344>3$-3!a Dvosob. stanovanje komfortno, s kopalnico iščem za 1. februar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Februar«. 24923-21a Lepo prazno sobo oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24963-23 Opremljeno sobo (za dva) separirano, na novo prečiščeno, takoj oddam. Pa tur, Podrožnik Večna pot 7. 24998-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom e stoi njlc takoj oddam go apodu. Naslov v vseh j>o-slovalnicah Jutra. 24071-23 Sostanovalko k domači hčerki v lepo parketlrano z vso oskrbo za Din 400, spreimem. Poljanski nasip 22-1. 24943-23 Na stanovanje ajirejmem 2 gospoda kot sostanovalca v suho zrač no sobo, s hrano ali brez. Poljanska cesta 25-1. 24914-23 Sobo in kuhinjo za december Išče mlad zakonski par. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »S prvim ali poeneje«. 24972-21a V centrumu mesta sprejme boljša družina nižješolej« (koj v zelo do bro oskrbo. Klavir na raz-polaso. Nerošk« konverza ciia. Pomoč pri učenju. Na slov v vseli posl. Jutra' i v*«li>v 2)006-28 . tra. Sostanovalca =prejmem takoj v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24953-23 Mesečno sobo lst>o meblovano s posebnim vhodom, elektriko, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra-. 4952 23 Separirano sobo |f.po. nddnm 1—2 boljS'-mn osebama s hrano ali brez ta d-ecember. Gc*po-sveibska l£'ll. 34B*R-33 Sobo lepo. zračno, solnčno ml-dam dvema b oljšima solidnima gospodoma ali go-■ipod'ičparna s • b-nano b"ez. Soiiporabo kopalnic«. Aleksandrova eesta. v vseh pos-1. Ju-2l79n-28 Opremljeno sobo t'Osebni m vhodom iščem za 15 november. Ponudbe na cel. odd. Jutra ped Akademik«. 24969 2ra Sobo za december išče akademik. najrajši v bližini Tabora. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Miren«-. 24994-23« Vsaka beseda 2 Din; d.vek 3 Oio. 'a šifra a" dajanje naslova S Din, najmanjfi znesek 20 Bto. Dekle ObH sobo centralno k»r'ediano trgovino in trafiko, ugodno za invalid« in natakarice. Cena Din 40.000. Obrežna cesta 7. 31638-30 Hišo pnodam ob Ljubljanici 25. KodeJjevo. 2KČG7-20 Malo krasno pos*>stvo prodam v Zg. Ha jdini pri Ptuju. Vprašata' pri Martin Sifovnik, Zg. Hajdina. 34657-30 Hišo v Celju 8 minut od kolodvora na zdravi točki, s 4 sobami, kuhinjo in vsemi pritiklinami ter krasnim vrtom treben kapital d'.n 7009.' odda v najem ali proda Naslov v vseh posl. Ju- ■ Marija Rotovrrk. Cesta nn tra. 24713-19 j ^ Majhno posestvo l novu hišo, ULcoUrt ure od Oelja, o4j giitvai cesti, prilicno za upoJ Dan, ukoj ua-prodaj proti gotovim «ui KUjiiiCd Lij U^l Siv C pOo*>jldU,«;c v Ljubljani za L.ui 7oU.0u(J. 1'ouudbe na ogl. odd. Ju-, tra p«l 3400«h30 Tristanovanjsko vilo proUivm v soveruuin delu Lijubl^auc. Iil'l»oteJia O D-in. Cenj. |>ouuubu ua ogl. odd. Jutia pod >i>etm uo-nos Diu 344*jfcs» Hiša solidno zioana na državni cesti v Celju u-godno na prodaj. In-lormaclje Celje, Glavni trg št. 8.-II. 24757-20 Hišo jno ali dvoai ažinsko v severnem delu Ljubljane kupim za zmerno ceno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna siavba«. 24867-20 Kupim hišo z vpeljano specerijsko-tr-govino. Eventuelno tudi samo v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod 300.000«. 24909-20 Hiša naprodaj na zelo prometni cesti, enouadstrapna z avorl ščem. pripravno za tr govino in gostilno. Na slov v vseh poslovalnicah Jutra pod »Zvezda« 24910-20 Jutra. 24804-31 Dvosob. stanovanje oddam takoj mirni stranki brez otrok. Ko-pališka 12. 24893 21 Dvosob. stanovanje lepo s predsobo ln jtI-tiklinami, oddam za 300 Din mirni stranki. D. M. v Polju 75. (>e-riferija Ljubljane. 24843-21 Dvosob. stanovanje s pritiklinami v II. nadstropju, lepo. takoj oddam mirni stranki. Sta-rj trg 15. dvorišče. 24871-21 Enosob. stanovanje oddam s 1. decembrom 1935 v najiim. Skrabčeva Sobo odda Beseda I Din. davek J Din. za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Nalmanjii inesrk 17 Din. Lepo sobo s kopalnico takoj oddam. Cesta v Rož. dolino f!« 2-4850-23 Opremljeno sobo lepo, solnčno s posebnim vhodom. itj>orabo kopalnice oddam na Mirju. Poleg eno sostanovalko poceni i vso oskrbo, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3f7»4-33 Ooren-il ieno sobo " -0 podt-Ii«. oddam, i v »o dobro domačo prehrano r-elo poceni. Sr>re'mem diiiaVe. pol =1;rbnim nad-»■vrstvom. Žibertova ul 31*91-23 Lepo sobo s posebnim vhodom oddam. V >rašati Rimska C. 12-11. 24766-23 Opremljeno sobo v vili, oddam učiteljici ali uradnici: Trnovski pristan 26. 24742-23 Prijazno sobo mirno, blizu bolnice od dam z decembrom. Vhod šperan. Na lov v vseh poslovalnicah Jutra. 24771-23 Sobo t dvema poste)»ama takoj oddam. Cerkvena nI. 7. 31802-33 Onreml»eni sobi dve. lepi s posebnim vhodom oddam eni ali dvem osebam takoj. Friškovec S. 34793-23 Sobo s hrano oddam n« deželi za Din VW) mesečno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 34035-38 ulica 117. 34»24-3l Dvosob. stanovan ie oddam s .1. decembrom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 31938-31 Dvosob. stanovan ie parketinano, v bližini staire cerkve v Šiški oddam takoj. Naslov v vseb poslovalnicah Jutra. 34BU8-31 Veliko sobo v T. nadstropju nad kavarno Evropo, prazno ali opremljeno, poseben vhod, oddam s 1. decembrom. Informacij-e telefon 20-52. 34664-33 Opreml jeno sobo oddam dijakinji ali gospo dični. Naslov v slovalnieah Jutra. Lepo sobo v centru, oddam, ed-nosno sprejmem sostanovalko s 15. novembrom ali 1. decembrom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24897 23 Dva gospoda sprejmem v lepo sobo s posebnim vhodom " z električno razsvetljavo, z vso oskrbo ali brez. Gosposvetska 13. kollzej vrata 81. 24965-23 Lepo sobo na Bleiwelsovi cesti poceni oddam. Telefon na raaiolago. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24864-23 Majhno sobico z dobro domačo brano, oddam solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 34934-2iS Snažno sobo opremljeno, s posebnim vhodom. oddam in eno dttni. NaMoTJV , I1™?"0' , ze!° ® tralno kurjavo. Naslov v Beseda 1 Din. davek ' Din, ta lllro ali dajanje sast'*a J Oia. Najmanjši *n»sek 17 Dia. Zagrebško agenturno podjetje •»(»ecijalne vrst«, konce« jo nirano. dobro idoče, prvo vratno vpeJjano po raej Jugoslaviji, zlasti v Slovo ttijL uradi težke bolezni lastnika naprodaj ca Din. 150.000. Letni ta.smčeni zaslužek tnate ca Din jO.iKO. Celokupno pošlo vanje obavlja i« i dopiso vanjem. Sprejmem -rventuei no ierijoznega Slovenca ali Slovenko za družabnika. Informacije daje: Poslor niča Pavlekovič. Zagreb Uica 144 pritličje, levo. 34619 30 Posodim 10—40.000 Din ali vložim kavcijo onemu, ki mi (ireskrbi službo inkasanta ali sllčne- 3"i letno, čedno, trg^-sko ^^'T^Ji^^f' iT naobraženo. s poliištvom in nudbe na ogl. odd. Ju- nokij gooov««? zeli r«-n.*a tra ^Go^vos^^ inaoja z dobrosrčnim 30-»__ lednim gos|KKi-«m. lX>pi»» T>_____ prosi po motnosti s sliko Preselitev . na ogl. odd. Jutra pod škoiic & JaW5č B^ošno kno- Lj. Vido vdan oia 3470S-26 jaštvo c. 1. Novi Daruvarčan Izjava! Isrkneno obžalujemo. do prinaša no«'« ženitveno- mozitvene f^«^«. Raz- lVooamerao- ^^ D0b>l »e vsa-kemu crk.8.kr^i- J STzi r>in 5 ^znamkej bt^z 0 Z- Mda4jnj«i obve7.. Pišite g^^ .temivioan., Damivar. PnekkOTij^mo 9v;oje go^ori- ' iiuSS-^ re nonesnicne in m _____mu zalival ju jeim-o. da je n» - j našo prošnjo ustovil ka- Samostojni gospod I žensk« poi-topa*^ K«m .j^koLi, Tomažin Franc, vrednega, l-e^vega [>o»t«tv* 24538-31 in državni vpokojene« ič« resnega znajija in tel en t^ ne in premož.ne dame »Ji znaodom nad 30 let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vigred«. 34663-34 1 gospodični se želita na-smejati ter iščeta v to snrrbo tempera^ me-ntnih gospodov. Ponud- Državna uradnica čedna, gotovine 100.000, poroči goapoda. akade-mlino Izobraženega, po. štenega, starost 38—45. Ponudbe pod »St. 112«, na ogl. odd. Jutra. 24505-25 Gospod 300.000 Din premoženja, 40 let star, laj-e zunanjosti čiste preteklosti, želi priženitve na kako veleposestvo ali boljše podjetje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Trezen«. 24437-25 Gospodična z doto ženi resnega znanja z boljšim goa^odom srednjih let v svrho že- dam po ugodni' ceni. Na- 1 uitd- ¥ be na ogl". odd. Jutra pod nltve. Le resne ponudbe alov v nofllon,-«Iniejib »elenburgovi ul. 7. v pra- .LieiK^. Lcben und t,,*.^__I En osob. stanova n >e sončno, oddam s 1. decem- posl. Jutra. brc»m. Zifllo ist-otam v I. nadstropju. 34095-31 Trisobno stanovanje lepo m sončno, v visokem pritličju, s souporabo vrta, v centrumu. tnko.i oddam. Ponudbe nn ogl. odd. Jutra |>od »Banska«. 34B&4-21 slov v vseh poslovalnicah Jutra. 34716-23 Onreml.ieno sobo s posebnim vhodom v centru oddam gospodu ali go-spodSčni. Po želji tudj vso oskrbo. Nasiov v vseh 3S806-33 Dve prazni sobi oddam zakoncema takoj ali kasneje. Jegličeva c. VWl. 34810-a Solidno gospodično sprejmem kot sostanovalko Sv. Petra nasip 41!. 34638-28 Veliko prazno sobo oddam s L decembrom. Vrtača 3. 84829-33 Lepo sobo oddam gospodični za 150 Din Mivka 16 II. Remec. 25003-23 Več opremljenih sob šati pri upravitelju hiše. 34900^33 V novi vili oddam 2 sobi v najem. Henigman Zg. Šiška 203 24913-23 Sobo z 1 ali 2 i-osteljama, s posebnim vhodom, oddam gosjodičnl ali zakoncema. Polzve se Celovška št. 53. 24912-23 Sobe išče Stanovanje išče visokočolka proti «1-»trukciji. Ponndbe na offl. odd. Jutra pod »Stanovanj««. 348fl4-33a Akademik lšfte sobo s souporabo dobrega klavirja. Ponudbe z navsdbo cr.ne na ogl. cdd. Jutra, pod St. 1421. 24767-23a Dve sobi za pisarno za 1 ln 2 osebi oddam Sv. Petra nasipu 43 na željo z zal trkom in so- iščemo. Ponudbe na osi. uporabo kopalnice. I odd. Jutra pod »Za deoem- 24978 23 I ber«. 34917-23» Lachen!«. 34890-34 SSZ Javite naslov na ogl. oddelek »Jutra« pod »Savinjska«. 24589 24 Ali se dobi žena na ogl. odd. Jutra pod »Ljubezen ln dota. 24737-25 Čeden gospod želi znanja z gospodično čedne zunanjosti z mirnim značajem v starosti katera bi ljubila 4S letnega ^ 18 ^ 30 let' ,sto moža? Dopise na ogl. odd. želi takoj joročiti ln Jutra pod .Samo ljubezen«. ia skuijmo prevzeti v 3491.1-31 j last ve6jl hotel potreben kapital okrog 200.000 Din. Prosi ponudbe s sliko ln pogoje na cgl. odd. Jutra pod šifro lepa bodočnost Tajnost stroga 1 24740-25 Državni uradnik vieoke postave. 35 l«t. želi potočki simpatično gospo- Gospod inteligent. visoke postave, išče prijateljstva z zdravo damo. Dopisi e-vent. s sliko, ki se vrne, pod šifro: »Diskretno pri lateljstvo« na ogl. odd. Jutra. 24965-24 Smuškega tovariša visoke postave, državne- . . - - _ ga uradnika od 30-40 let £*?<> želi spoznati navdušena T*>DO". wr°fa- »JP1* " smučka. Dopise jJutra«. Gospodično pcBnano .prosim, da takoj vme kapric lovštire, odnosno i«ket. ki ga Je vzela v trafiki 4. XI. na Tvrževi c. Ako ne se kazensko j-ostoca proti njej. 25001-31 OSTANKI. PAKET A. vsebuje pristnobarvno fino zimsko blago (flane-ie) ostanke po 2.50-4.50 metrov v različnih vzorcih, skupaj 17 do 18 metrov. — Cena celega paketa samo Din 115.—. — PAKET C. Ostanki zimskega blaga za žensko perilo (flanel), zimski cvirnati bar-hent za eno obleko in ostanek finega blaga za eno žensko obleko. Skupno samo Din 135.—. — — Pišite takoj, kateri paket rabite. Razpošiljamo poštnine prosto, samo po povzetju. — Tekstil Slavlja — Maribor, Kralja Petra trg 4. TAPETNIŠKI PRIBOR žima - afrik - tkanine za pohištvo -gradi za madrace „VEKA" Maribor, Aleks. 15 POSTELJNINA volnene odeje -odeje iz kamelske dlake - šivane odeje - perje - puh WVEKA« Maribor, Aleks. 15 BOŽIČNA DREVESC prodam večjo' količino vseh velikosti. B. Govedič, Vransko. 34900-ČB 25007-24 Da se z dekletom v Tlvolju sprehajaš nič ne de! A da se za drevjem poljubavaš — pa res ne gre-! Torej pazi se! 25005 24 Gospodična s službo ln nekaj denarja, želi spoznati fos;o-da v 6talni, ali državni službi. Dopise prosim na ogl. odd. Jutra pod. »Dom«,. 24922-25 ts • » 1 > *>- - : OFICIJELNI PORTRET NJEGOVEGA KRALJA PETRA II. Delo JOSIPA C AR A. Ta potret je izbran kot najboljši izmed 34 predloženih del naših najboljših slikarjev, na konkurzu Udruženja likovnih umetnikov v Beogradu za izdelavo oficijelnega portreta. Razmnožen potom najmodernejše grafične tehnike na posebno za to sliko izdelanem kartonu je ta portret v stvari kot original. Vse pristojne oblasti so tudi odobrile in priporočile, da se prvenstveno nabavi ta portret. V želji, da naj postane ta slika dostopna najširšim slojem našega naroda, je Zadruga profesorskega društva v Beogradu razmnožila ta portret v nekaj velikosti in nastavila minimalne cene, tako da je možno ta portret nabaviti z najmanjšimi stroški. % DOBIČEK od prodaje teh slik GRE V KORIST POSTAVITVE DOMA LIKOVNIH UMETNIKOV V BEOGRADU, zaradi tega se apelira na vse rodoljube in prijatelje umetnosti, da omogočijo z nakupom tega portreta to humano zamisel. Cene: Velikost 80X64 cm Din 100.—; v zlatem okviru s krono Din 250.— » 40X32 cm Din 30.—; v zlatem okviru s krono Din 110.— » 18X20 cm Din 10.—; omot in poštnina se plača po dejanskih stroških ~ Glavno prodajo vrši in vsa pojasnila daje FRANCOSKO-SRPSKA KNJIŽARA - Aleksandra M. Popoviča - BEOGRAD. Kolarčeva št. 10 — številka poštnega čeka £0.871, — telefon 24^0 Cene se razumejo £ranko Beograd brez omota in poštnine. r CEUE Dobro urejena PAHNA OPEKARNA na glavni železniški progi Beograd-Zagreb z vsemi stroji za izdelovanje prvorazredne zidne in strešne opeke z osiguranim odjemalskim krogom in takojšnjo obratno mogočnostjo se TAKOJ Ponudbe pod 41851 d. d., Zagreb, Ilica 9. F H O D A. Publicitus na A M VC ve Najslajša i» najboljša krepilna pijača je BERMET — VINO, črnina iz Fruške gore, Sremski Karlovci — Gostilničarji nudite to špecijalitcto svojim gostom.. V sodčkih od 50 1 naprej ga razpošilja: B. Marinko v, Sremski Karlovci, Fruška gora. ppiznona - dSO ock> 1 __ttmdrti&ro .._. ___________ Krt NAJPOPOLNEJŠA in eenejšh KRALJEVNI DVORNI DOBAVITELJ največja domača razpošilja l na t\soka IZDELOVANJE GLASBIL IN GLASBENirl PRITEKL.IN 2 A G R S B .Hikoliccva ul.l©/c Violin&^od Din?1rnav2gopi Havajske k