St. 9. V Goriei, v soboto dne 30. januvarja 1904 Letnik VI. r aja vh;i torek in sohoto <>'« 11. mi [jrcdijoldm1 zu rnnsto tcr oL 3. uri I'op. /.;t dczt.'lo. Ako pail»* n;t ta poäti pi'(?jefuan ali v (jurici nu dom po.šiljan (.'«JoletiK» 8 '\, |joll«?tiio 4 Kin öetrtietno 2 K. Prodajastj v (Jorici v tu- bakarnan Schwarz v Solskih ulioali, J^ll«rsitz v Nunskih ulicali in Li" ban ua Verdijevein tekaliäöu po S vin. trUlilbA (ZJutraiije iztftinjf.) Urmliiištvo in upravulstvu se naiiajata v «Narodni tiskarni», ülica Vctturini h. ki. 9. Dopisp je nasloviti na uredniStvo, oglase in naručnino pa na upravniätvo »üorici»«. Uglasi sie raöunijo po petit- vrötah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako st1 veökrat tiskajo, ra in kak na- me n inia prav za prav ta zavod. Tedaj ae bode škodilo, če ae malce pobuvimo 8 to zadevo. Deželni hipotečni zavod ni nikaka nova naprava. Vse kronovine v naäi dr- žavi so že pred leti U3lano?ile take za- vode, razun Trsta. Ali tudi tarn se usta- novi tak zavod ? najkrajšem easu. Na češkem n. pr. obstoji tak zavod že od 1. 1B64, in celo v Istri že nad 20 let, kjer dobro uspeva (dasi znaäa obrestno me- rilo 5%). Pri nas se je ustanovil äele pred par ineaeci; pozno sicer, pa vendar bolje nego nikdar. Namen zavoda je pomagati posest- niku 1. 8 tem, da se mu omogoči, da v teku neke gotove dobe (najdalje v 541/. letih) izplača v enakih poluletnih obro- kib obresti in kapital ter da plačaje pri vsem tem za vse skupaj komaj toliko, kolikor je dajal do sedaj le za obresti in pri tem ni imel sploh upanja, da bi kedaj zamogel izplačati tudi glavnico tako, da so se taki vknjiževi dolgovi vlekli od roda do roda. 2. Kmet daje zavodu pičel dobiček, & ta se steka v deželno blagajno za de- želne namene. S tem dobičkom se bodo gradile ct>ste, vodnjaki itd., oziroma čim več bode dobiöka, tem manj bo treba plačevati kmetu deželnih doklad. 3. S tem da daje zavod posojila za majhne obresti, primorani so tudi dragi denarni zavodi in zasebniki vsled kon- kurence znižati dosedanje obrestno me- rilo, in tako hasne po drugi atrani zavod tudi onim, ki obdrže ali zajrnejo posojila pri takih zavodih ali pri zasebnikih. Obrestno merilo hipotečnega za- voda znaša 4 dejanski pa se isto zviäa na 41/Hu/0, in to vsled tega, ker se je določilo eskomptno me- rilo na 97% od imenske vrednosti za- ! stavnih pisem. (Ako bi se bilo n. pr. isto I določilo na 98%, bi se bilo poviäalo [ obrestno merilo le za l/Vii potem bi zna- šalo le 4»/],%) K tema naj se äe pri- äteje prispevok za upravne stroäke, ki se vedno menja ler znaäa vsakokrat '/4% od äe dolžno glavnice, kalera se vedno manjša ter se z zadnjim obrokom konöa (vßled česar se računa ta prispevek na povpreöno Vs%) — tako pridemo do zaključka, da deželni hipotečni zavod daje tača? posojiia čisto izplaöana po 4V/0- Kje pa je kmet dobival dosedaj čisto izplačana posojila za tako nizke obresti V! D o p isi. Jx liorice, dne 27. jan. — Med izdajtjtvene čine slovenskih deželnih od- bornikov väteva „Sočin" junak tudi ime- novanje deželnega inženerja, öeä, Pajer je priäel na lahek način do italijanskega inženerja, kateri ne zna slovenski niti „quel pocco ehe oecore", Kdor so ko- liökaj briga za naäe dezeine razmere, se mora glasno zakrohotuti, čitajoč take tr- ditve. Tu je le dvoje mogoöe: ali je kak šaljivec nalažč bleknil kaj sliönega proti gore omenjenemu poätenjaku, da bi ga skuäal, sega li njegovo sovraätvo, nje- gova zagrizenost in atrast tako daleč, da sprejme v svoj list tudi največje abot- nosti, samo da bi nasprotnika očrnil, oblatil in omazal; ali pa računa na ne- razsodnost in nevednost svojih čitateljev. Vsa dežela v6, da je deželni rbor naročil deželnemu odboru, naj razpiäe raesto deželnega inženerja ter naj ga tudi imenuje; a v oböe je tudi znano, da je prosil za to mesto le jeden goriäki ltalijan, kateri je /.a to mesto kvalitici- ran, in nekdo iz Präge, kateri pa ne pozna nobenega deželnega jezika in ni Bploh doprinesel nobenth dokazov za to- zadevno vsposobljenost nego ono, da je napravil inženerski izpit; vsakdo ve\ da v deželi nimamo slovenskega inženerja, ki bi mogel za to mesto prositi, in da ga tudi v dogledni bodočnosti ne bodemo imeli; pri vsem tem namiguje „Sočau svojim vernim : evo vam prodane duäe, evo izdajalce, ki se rede od Jadeievih groäev in so oddali svoj "glas za doma- Öina-Italijana. E, da bi sedela r deželnem odboru dva kranjska odvetnika, bi bilo to vse drugaöno, kar iz trte bi izvila sloven- skega inženerja ter bi ga postavila v deželni urad! A če bi kdo raialil, da je prispela s tem „Soöina" budalost do vrhunca, se jako moti. Kdor se hoče poučiti, kako naglo gremo goriäki Slovenci nizdol, kako nizko sta padla slovenska „kleri- kalna" odbornika, naj čita „Sočo" z dne 23. januvarja t. 1. ät. 7, ki piäe : „Danes pa hočemo povedati fie ne- kaj prav novega. (Pozor!) Jeden naäih odbornikov je imel nekje biti kot tak. Obljubil je tudi prizadetemu veljavnemu možu (!), da bo tam. Ta je poizvedoval in poizvedoval, izvedel pa, da ga ni bilo. (Straäno!) Ali se ne pravi to ljudi za norca imeti?l Obljubiti, reči mogočno ja( ja, bomo le, bomo že, potem pa nicstoritiü Kako je tako postopanje? (Neöuveno!)" „Prav isti veljak je izrekel prav značilno sodbo o naäih dveh deželnih odbornikih. Rekel je, da eden ve vsaj nekaj praktičnega za oböine in kaže dobro voljo ter je poznat dober človek, ali oni drugi ni za ni<5. („Qnod erat demostrandum !)" Če kdo tedaj äe ne veruje, da je treba paajega biča t svrho, da se taka dva „brezznaöajneza", taka wizdajalcau svete slovenske atvari ne izpodita iz dezeine hifte, slop je, slep; temu ni po- magati. Prijetni morajo biti pač čnti, kateri prevevajo sree človeka, kateremu pridejo PODLISTEK. 36 Mladi gozdar. Izvirni roman. Spisal Soški-črnošolec. (Dalje.) wDa, da, tamo - izza plöta hst |m.....« zasmeje se Sever prav debelo. „Da tamo, üobri n-nsnaH.^ a j -i '' . . . feo^podar. — A dajte revicatua malo zabele, kako jajce, novčič ... Hoceve moliti « ))Kaj?! _ Ti stara metla s Kleka boš molila? - Pojdi no koga drugega s tem tolažit! - Zaradi tvoje molitve me lahko vrag pozoblje s klobukom in črevlji vred". „Dobri gospodar",stopi starka korak bliže. „Po- kažite mi roko; povedati vam hočeni srečo". „Na, - tu jo imaš", pomoli Sever starki desno dlan pod nos. „Toda le hitro povej; mudi se mi, ker sem uže star". Ciganka prime Severjevo roko, nabere čelo v resne gube, premišljuje nekoliko časa, potem pa začne počasi, a z nekako gotovostjo: „Glejte, gospodine, ta črta proti levici pomeni, da ste srčno ljubili ženo; a ta večji križ pa pravi, da je ona uže mrtva. Ti mali križci kažejo grobove vaših otrok. — Ta dolga črta proti desni pa pomeni dolgo življenje, veliko prijateljev in snirt doma v postelji...« Vže mej starkinim prorokovanjem se je Sever komaj zdržal smeha; ko je pa starka končala, začel se jc tako kroliotati, da bi bili ciganki kmalu zbežali. A v tern hipu pride Mirko s puško na rami, strmeč seveda nad nenavadniin prizorom v vrtu. Vendar se ne vstavi zunaj, ampak gre naravnost v hišo. Ciganki — ne bodita leni — pa kar za njim. Mirko se je mudil nekoliko časa v izbi, kamor je bil nesel puško; starejša ciganka je takoj vporabila ta hip v to, da si je rnalo natančneje ogledala ku- hinjo; mlajša si je dala opraviti pa pri vratih in je vtakuila nekaj v žep, na kar je skočila starka hlastno k njej ter jo tiho zavprašala: „Ali si?" „Sem". „Dobro! — Drevi se ne bo več krohotal stari —" Scdaj pride Mirko iz izbe in se nenavadno osorno obrne k cigankama: „Česa pa iščete tukaj?" „Eli, lepi gospodine, malo zabele dajte, peščico moke, kaj obleke, lepi gospodine___" „Tu imata par novčičev. Sedaj pa le spravita se mi takoj!" „Eh, lepi, mladi gospodine!" jame zopet starka vsiljivo. MKaj — lepi, mladi! — Tudi vedve sta dovolj mladi, a bi si lahko kruha služili s poštenim delom, ne pa se vlačita okoli kot — — Poberita se!" „Eh, eh, lepi —" V tern plane Sever v hišo, pograbi metlo v kotu ter začne mahati po cigankah, da zbežita preko vrta kakor dve furiji. „Pokazal vama bom jaz srefo, potepinki vla- čugarski!"' rohni Sever ter pridno ometa starejši ci- ganki pleča in hrbet, dočim se rnu Mirko smeje na hišnem pragu. Zunaj vrta se starka trepetajoča od jeze obrne in zažuga se suho, rujavo roko Severju in Mirku, potem pa izgine naglo za mlajšo tovarišico v gozd. XXIX. „Lasje mi vstajajo po glavi, Tak krut zločin mi zgodba pravi. —" Ant. Hri bar. „Nekaj novega, nekaj novega!" vskliknil je Sever nekako razburjen, ko se je istega due v tnraku vruil iz Lesja s košarico razuih kuhinjskih potrebščin na roki. „Kaj pa takega?" zavpraša iznenaden Mirko. „Ne vem, kaj bi mislil in kaj rekel" odvrne Sever še vedno vznemirjen, odloži košarico ter sede kakor spehan na klop ob ognjišču. „Mimogrede sem pogledal malo k Zagričarjevim in koga sem dobil tam? —" Mirko se zgane, zarudi, potem pa takoj prebledi in čaka nestrpno, kaj bo Sever še dalje povedal. „Dva orožnika sta sedela v izbi in ž njima Za- gričarjevi vsi prepadeni; — le Milke ni bilo videti. — Komaj sem vstopil v izbo, uže me vprašata orožnika, sem-li kaj čul o vojaškem beguncu, Valentinu Pod- lesek iz Prelazja, ki se uže tri tedne klati okoli s tolpo ciganov. — Kakor blisk v temno noč posvetilo je to vprašanje v moje možgane. Povedal sem orož- nikoma o cigankah, ki sta bili zjutraj tu pri nas, in kako nama je starejša odhajaje zažugala z roko. Orožnika sta vzela vse na zapisnik". (Dalje pride,) za njegove namene taki neovrgljivi do- kazi »ami v hiäo! In takega hladilnega mazila je semtertje potreba, posebno te- daj, ako 8e naroči vagon plzenskega piva in se spodi s tern večiuo goatov iz pivnice, ako se pričnejo pravde med pri- ataäi iste stranke in začnejo poatajati sploh pristaäi — ner?ozni. Iz goriöke okolice. — (Dalje.) Dejstvo, da je pokojni kardinal oanoval katoliäko-narodno stranko na Kranjakem, ne -. zuje Se, da je moral na Goriäkem ravno to storili. In da ni storil, pojaa- nuje najbolj njegovo poviSano dostojan- stvo in njegovo izredno ataliäöe t naj- viäjih krogih. Kar erne en äk-:.-s, ne sme ravno tudi en nadäkof in kardinal. On da bi se bil mešal r malenkostne poli- tično zadevice naših političnih strančic, ko se še celo v opravila adminiatrativnih zadev svoje nadSkofije (kar je pač spa- dalo v delokrog njegove alužbe) ni rad spuačal! In v zadnjih volitvah naj bi se bil sei lasat celo z enim Gabräöekom!— Pa recimo, da vse to ni res, kar jaz pravim, ampak kar ti „farbaä", po- tem povej mi, prijatelj, kako je to, da ni kardinal osnoval „klerikalne" stranke tudi med naäimi laäkimi sodeležani? Jaz menim, da je bilo pri njih bolj treba, nego pri nas; „liberalna" stranka iraa pri njih akoro vso politično oblast v ro- kah, dočim se ni pri näs nikdo brigal za „liberalizem", dokler ga nisi iztaknil ti in tvoj razkolni sodrug. In da ni kar- dinal med Lahi niti tega poskasil, so najbolja priča laäki „liberalni" časniki, ki niso o kakem poskusu nikdar nič po- ročali. To je bil res čuden mož ta kar- dinal, ki je äel gasit tje, kjer ni gorelo! Prijatelj, raenim, da ti dokazi dovolj jasno govore, da je vse izmiäljeno, kar tiči v tvoji trditvi, da je pod pokojnim kardinolom oživel „klerikalizem" v de- želi, da je kardinal ugnal dr. Gregorčiča v kozji rog itd. To tiranje kardinala v naš politični razkol je pač le priprosto hlastanje po navideznih argamentih za nerazsodno občinstvo. Razsoden človek si pač ne da v glavo utepsti, da je po- litična borba med kardinalom in enim Gabračekom možna, on je temveč pre- pričan, da bi so v tern sločaju ti, prija- telj, ne bil mogel pobahati niti z onira pičlirn uapehom, katerega si si priboril v prvem začetku razkola, in da je ravno ta tvoj UBpeh najboljäi dokaz proti tvo- jemu „farbanju". Z onim vednim „klerikalizmom" (v tvojem smislu) in „iibcralizmom" bi pa že vcndar enkrat lahko nehal javnost Biepiti. Kdo naj pa to še veruje, ko eksi- stuje vse !e v tvojib puhlih besedah v „Soöi", ko faktično stanje naših politic- nib nazorov tega ne kaže, ko strankar- sko pristaätvo o tern nič ne ve. Kako naj bode naša stranka v tvojem smislu „klerikalna", ko so njeni pristaäi v veli- kem ätevilu možjo, ki niso v nobeni do- tiki s klerom? In kako naj bo tvoja stranka protiklerikalna, ko si bil in si Se pripravljen, z odprtima rokama spre- jeti vsako morebitno podporo klerusa zoper dr. Gregorčiča. Pač nisi menda pozabil, prijatelj, kako je tvoj razkolni sodrug antiäambriral pri pokojnem kar- dinalu, kako sta iskala pomoöi za hrbtom Gregorčičevim. Čebibiltorej kar- dinal v a ma pomagal, bi to ne bilo klerikalno, o to ne, ampak klerikalno bi bilo, ako bi se bilo to zgodilo dr. Gregorčiču, d&, ä e več, klerikalno je že, da sile ti izvoliš to izmisliti v „Soči". To, vidiä, prijatelj, so vzviäena načela, za katera se ti v „Soči" bojujeä! Zato pa čuj 1 D o k 1 e r m i n e doka- ž e ä, danebijeä ti čisto oseb- nega boja, le drži si naslov — „p o 1 i t i č n e g a a 1 e p a r j aM! A. K, Iz Doberdoba. — Prosim, g. ured- nik, malo prostora v predalih Vaiega cenjenega lista v obrambo zvitih napa- dov v „Soči" in „Primorcu". Pred vsem Vam naznanim, da po večletnera poga- junju in sklepanjc od strani tokajSnjega občinskega zastopstva, se zdaj že delajo I priprave za zgradbo novega tukaj pre- potrebnega župniSča. Vsled javnega raz- pi»a natečaja oddalo Be je delo dne 14. grudna 1903 za najugodnejšo svoto 6% popusta ud prevdarjene svote, t. j. za 12.220 K. Delo je prevzel isti podvzetnik, ki je žo novo župniače v Opatjemselu pred letom dnij v občo zadovoljnost iz- vräil. To delo bi se bilo pa lahko äe pod ugodnejäimi pogoji oddalo, ako bi se „na- prednjaäki" zdražbarji ne prizadevali to- liko, da so že pred draibo zmedli ljndi * raznimi žuganji, češ, da je ves trud zastonj, da do zgradbe ne bo nikdar priälo, ker da so oni vložili priziv itd. Vsled tega žuganja se je premislil že pred dražbo marsikater? podvzetnik, ki si je prisel ogledat načrte, da ni priäel niti na dražbo, misleč si : kdo se bo s temi ljudmi prepiral. Najznačilnejae pa se je vedla ta „naprednjaška" stranka na dan javne dražbe ter pokazala, kako da bi znala delati v korist obcine, ako bi dobila kedaj v atareSinstvu večino. Ker je ta stranka vedno žugala, se je bilo bati nemirov za ta dan. Okrajno glavarstvo je zaradi tega poslalo na ta dan k nam orožnike. Pričela se je dražba, in sicer po pismenih ponudbah, kajti ufttmeno se ni moglo dražiti baš zaradi omenjenih zdražbarjev. Ponudbe so se smele vlagati do poludne. Med tern časom pa so se 8tranke med seboj pogajale. Tako je n. pr. celo zdražbarska stranka, ki je protivna gradbi novega župnišča, ponudila onemu, ki je konečno prevzel delo, naj bi odstopil proti denarni od- äkodnini od draženja. Ker pa on tega ni storil, storili so pa zdražbarji, prejemäi od njega 8e precejänjo svoto denara, s katerim so si potem lahko gasili žejo. Seveda se je potem oddala gradba žup- niäca za toliko draže in da trpi pri tern občina. Če pa ni denar, katerega so si ljudje na ta način pridobili, Judežev de- nar, potem pa ne vem, kak denar bi se smel äe tako imenovati. Najlepša je pa ta, da so začeli omenjeni zdražbarji ljud- stvo slepiti, da bi se bilo delo lahko od- dalo ceneje. Ko je pa ljudstvo izvedelo, kaj se je zgodilo, obrnilo je zdražbarjem hrbet z zaničevanjem. Zdaj pa, ko se je, začelo graditi, postali so zdražbarji ka- kor iz sebe in iščejo vsako priliko, da bi se maačevali nad oni mi, ki so jim ra- čune prečrtali. Pri tem jim gre na roko neki človek, ki je v najbližjem sorodstvu s protivniki gradbe. Ta človek jim na- pravlja pritožbe, a poleg tega polni s svo- jimi dopisi „Sočo" in „Primorca" ter napada v njihtukajänjega vikarja. V svo- jih dopisih se zaganja v zadeve, ki so bile že davno razsojene in dognane. Sklicujem se na sklep občinskega stareäinstva z dne 8. novembra 1885, katerega mora pisač zamolčati, če hoče nadalje blatiti. Ta sklep je bil sklenjen, ko je bil eden njegovih sorodnikov žu- pnn, drugi pa tajnik. Sklicujem se na pravomočno in odločno razsodbo cele te zadeve prevzvišenega knezonadäkolijskega ordinarijata z dne 24. julija 1899 štev. 2147, ki je edina prava kompetentna oblastnija v teh zadevah. Tudi to raz- sodbo pisač po svoje omenja, a zdi sb, da je — akoravno je pisana v lepi sloven- ščini — ne razume ali noče razumeti, ker mu ne ugaja. Ako bi ne bila ona razsodba äe precej obäima, hotel bi jo doslovno prepiBati. A za zdaj naj za- dostuje le nje navedba. Da se nahajajo ljudje, ki trdovratao le svojo trd6, ni čudno; a da se najde omikan človek, ki ne razume, da po pravomočnih razsodbah kompetentnih oblasti se je treba udati, to je nerazum- Ijivo. „De rebus iam dijudicatis — non iudicat praetor". Sicer pa je res nespametno zoper pisače v takih listih kaj popravljati ali pojaänjevati, ker taki napadi so njih dušna hrana; o tej oni živ6. — Če bo treba, povedal bom, kako zna pa ta mož raču- nati svojo plačo ¦— če se za koga v za- devi kake dedščine poteguje — ker on duhovniku njegovo primeroma revno plačo tako zaviduje. Kamnje, 25. jan. 1904. — Vza- jeriino podporno druätvo za zavarovanje goveje živine je imelo 24. t. in. avoj letni občni zbor. Iz letnega računu za 1. 1903 je razvidno, da je v teku pelih let na- rasla društvena glavnica na 1982 K 28 v. Vsled U'ga ugodnega atanja ni društvo na tern, da bi pristopilo k okrajni ali deželni zavarovalnici. Volitev odbora se je vräila tako, da a * ostali vsi dosedanji na svojem mestu. Pri tej priliki priäel je g. Anton Štrekelj, potovalni učitelj kmetijstva, koji nam je v prav kratkih potezah povedal veliko tičočega se reje goveje živine in sploh dom. živine. Navodila so navzoči z zadovoljstvom sprejeli, kar so mu hvaležnim srcein iz- razili pri odhodu. Iz Podbrda. — Sporočili smo žo o strašni nesreči, ki se je tu pripetila. Danes še nekoliko podatkov. Dne 16. t. m. je priäel v stanovanje svojega pri- jatelja in najboljäega pevca 24-letnega krojača Petra Torkarja tukajšnji organist Andrej Lapanja. Ker se je ravno vračal iz Hudajužne, imel je radi varnosti pri sebi z eno krogljo basan revolver. Tega je prijatelju na istega željo razkazoval in mu ga dal v roke, a ga opozoril, naj vzame ven kroglo. Peter je to storil in za nekaj öasa dal revolver nazaj. Or- ganist ga prime, a kar poči strel in Peter vzdihne: „Oh ustrelil si me"! Lahko si misliti strah in prepadenost ubogega or- ganista, videčega prijatelja pred seboj smrtno-ranjenega! Krogljo je namrcč Peter nazaj v revolver vtaknil, ne da bi organist vedel za to. Takoj skoči organist po pomoč, leti po duhovnika in na orož- niško postajo. Ko vsi pridejo, se Peter skesano in vdano spove, prejme sv. po- potnico in izjavi vpričo vseh navzočih, da ne zadene nikaka krivda niegove ne- srečne smrti organista. Vse Podbrdo je žalovalo pri ti nesreči in tolažilo umrlega mater in sorodnike, pa tudi nesrečnega organista. — Z Boväkega. — (12 ožganih v predoru v Logu.) Velika nesreča se je pripetila v predoru (tunelu) ki ga vrtajo iz Loga v rabeljske rudnike, da iz njih odpeljejo vodo, ki se jim tarn nabira v jamah. One 18. t. m. peljal je stroje- vodja (maäinist) Matija Valas delavce ob 6. uri zjutraj na delo. Voz, na katerem so bili, goni električna sila. Ko pridejo že 2900 m globoko v tunel, se v tre- nutku vname plin (to je take vrsle zrak, ki se vname in razpoči) in vseh 11 de- lavcev je bilo naenkrat v plamenu. Stro- jevodja se je zgrudil v postransko grapo, toda k sreči se je manj ožgal kakor drugi, prišel je kmalu k sebi, spravil se j« na svojo mesto in hitro obrnil elek- tični voz nazaj ven iz jame. Tu pa se je pokazal žaloaten in pretresljiv pogled. Kudar sam, ki mi je to sporočil in je to videl, je pravil, da ko je strojevodja s temi ponesrečenci prišel na prosto, so ti bili kakor hesni, ali neumni od straänih bolečin. Štirje so bili manj ožgani, drugih sedem pa čez in siez, tako, da jih ni bilo kar več spozaati. Brez las, brez brk, brez brade, koža pa vsa osmojena po obrazu in na rokah in Ricer tako hudo, da so se pr?ti kar sprijemali in se je videlo živo meao. Poprejänji dan je imel loški župan g. Martin Černuta plesno veselico, h kateri so prišli tudi delavci, ki kopljejo v pre- doru. Sedem teb delavcev je drugi dan t. j. 18. izo8talo, da niso ali z drugimi na delo v tisti tunel, kjer se je dogodila ta nesreča. To jih je po naključju re- äilo. Bila bi se dogodila gotovo äe večja nesreča, ko bi strojevodja bil tako hudo ožgan, kakor drugi delavci in bi ne bil mogel obrniti voza. Imeli so namreč de- lavci iti äe 500 metrov dalje v tunel. Ko bi jih bil pa tako daleč voz zapeljal, bi bili gotovo ostali vai mrtvi. —- Politiöni pregled. Polltlčnl položaj. Ker so razni delegatje v svojih go- vorih povdarjali, da reäitev carinske in trgovinake zveze ter ca/inakih in trgo- vinskih pogodb na temeljo § 14 ni do- voljena, in je bil tega mnenja tudi mi- nister za zunanje zadeve, grol" Golu- chovvski ki je izjaviJ, da morajo biti omenjene zadeve reäene parlamentarnitn potom, je vlada prisiljena gledati na to, da odstrani obstrukcijo. Zato pa ae začne že te dni pogajati a strankami, in v prvi vrsti seveda s Čehi. Ako se bode pa drža! dr. Koerber tudi pri novih po- gajanjih svojih prejänjih nazorov, valed katerih jo pripraven Čehom le tedaj kaj dovoliti, ako bodo a tern tudi Nemci zadovoljni, potem bodo imeli tudi novi spravni pjoakusi klavern vspeh Med Nemci in Čehi na Moravskem so se zopet pričela pogajanja. Dotični atalni pravni Oüöfcü, katorega je izvolil deželni zbor moravski, se je v ta namen seäel te dni. Izvoljeni so bili trije pododbori, ki se bodo pečali s tozadevnimi spornimi toč- kami. Ti pododbori se bodo pečali med drugim tudi z vpraäanji glede premembe deželnciga reda, glede jednakopravnosti pri deželnem odboru, glede ustanovitve češkega in nemškega vseučiliača, glede razdelitve nemäkega äolskega sveta v dve narodiM sekciji in glede razdelitve okrajnih šol8kih svetov po narodnosti. Proračunskl odsek avstr'jske delegaclje je v četrtek po poročilu delegata dr. busteršiča in opazkah ministra Buriana odobril poročilo glede Boane in Herco- govine ter pričel razpravo o mornarici. Na dvornem pletu. V torek je bil na Dunaju dvorni pies, na katerega so bili povabljeni tudi mnogi parlamentarci. Na takih plesih se mnogokrat bolj politično pleäe nego pa navadno suče. Zato pa vzbujajo vaakrat pozornost pogovori, katere ima cesar na takih plesih s povabljenci. Letos se po- sebno povdarjata pogovora, katera je imel naš cesar z državno-zborskima pod- predsednikoma Kaiserjern in Začekom. Kaiaerju je rekel cesar med drugim, da ne razume, zakaj si Nemci delajo toliko preglavice zaradi reaervatnega povelja vojnega ministra do kornih poveljnikov, v katerom je rečeno, da ni potrebno podčastnikom poznavanje nemäcine, ko je vendar taka odredba obstojala že od nekdaj in se jo niti ne more tako lehko odpraviti. — Nasproti Začeku pa je rekel cesar, da se nadeja, da dovedojo spravna pogajanja med moravskimi Čehi in Nemci do zaželjenega vspeha. Ko je odgovoril na to Začek, da so Čohi pripravljeni na podlagi jednakopravnosti sporazumeti se z Nemci ter povdarjal, da so danes Nemci veliko manj spravljivi, nego so bili lanske spomladi, je rekel cesar, da hoöejo iineti Nemci več pravic nego Cehi, Cehi pa več pravic nego Nemci. Na Začekovo opombo, da bi Čehi in Neraci uvaževali cesarjevo voljo, v kateri bi bila izražena jedna- kopravnostna pravica obeh narodnosti na Moravskem, je omenil cesar, da bi bilo to dobro, ako bi hoteli nbogati jedni in drugi, a danes da neöe ubogati več nobeden. Oržavnl poslanec dr. pi. Derschatta se je odpovedai nacelniätvu nemSke lju'lske atranke radi napadov na nje- govo resolucijo v delegaciji. Položaj na Ogrskem. Ne da bi ogrski parlament rešil re- krutne predloge, bode v pondeljek njegovo zusedanje odloženo, in ogrska delegacija snide ae na Dunaju dne 3. I'ebruvarja. To dni je bil vsprejet od cesarja ogrski ministerski predaednik grof Tisca. Ne- kiiteri liati so poročali, da je bila ta avdijenca odločilna za tiadaljni razvoj C'^rskih razmer, ki so zopet poslale no- znosne, ter se jim mora, takim namreč, kakoršne so danea, storiti konec. Drugi li-iti pa poročajo, da se ni ukrenilo pri ti avdijenci nič odločilnega in dostavljajo, da je bil grof Tisca jako hladno vsprejet od cesarja. Potemtakem bi bilo soditi, da je staliäce groia Tisce omajeno in da ni tudi on isti mož, kateri bi bil v atanu spraviti ogrski parlamentarni atroj v pravi tir. Dne 3. februvarja se snide toraj na Dunaju ogrska delegacija, in zasedanje o^rakega parlamenta se odloži na par todnov. Min. predsednik grof Tisca je v četrtkovi seji zažugal obatrukcijoniatom, da bo ogrska vlada ubrala vse drugučne strune, po zasedanju delegacij, ako se ne vsprejme v ogrskem državnem zboru do pondeljka rekrutna predloga. Srbske vestl. V Belemgradu so te dni zaprli biväega ministra Todoroviča in tajnika kralja Aleksandra, dr. Petronjeviöa, ker sta si baje prilastila mnogo denarja iz državne domene. — V sredo so izpustili iz ječe niäke častnike, ki so bili za- pleteni v ;iaroto, naperjeno proti morilcem kralja Aleksandra. Razpoäljejo se po raznih garnizijah po deželi. Avatrlja napove Turölji vojeko? Dunajski dopianik petrograäkih „Vje- domosti", ki je imel, kakor zatrjuje, raz- gOTor z odličnim avstrijskim diplorr.atom v aktivni službi, je o naörtih groia Go- luchowskega dobro poučen. Diplomat je dejal, da ne verjame, da se bo diplornaciji posreeilo v zadevi mecedonskih reform in kontrole don< či pozilivnih uspehov. „In kaj se potem zgodi?" vprašal je po- ročevalec. „Potem no bo preostajalo Avstro-Ogrski druxega, nego Tureiji iia- povedatl vojsko", odgovoril je diplomat. „Etusija", nadaljevul je diplomat, „se bo tudi udeležila vojske, Kuska in naša di- plomacija sta bili gotovi, da bo ta vojska spomladi 1. 1905! Vračunali smo se torej za eno leto. Sevo za platonično zabavo Avstrijici ne bomo žrtvovali avoje krvi in inilijonov. Zahtovali ! . .,i0 za svoje žrtre odäkodnino. V čem bi bila ia'd odškodnina, no morein povedati". K tej izjavi pripominja poročevalec, da je ta diplomat, ki je eden najopreznejših, go- tovo imel poseben namen, da je govoril „tako odkritosrčno". Rusko-japonski konfilkt. Ruska vlada želi slejkoprej da so razpor z Japon9ko mirnim potom po- ravna. Zato je v svojem zadnjem 0(]- govoru dovolila Japoski najdalekoae/ne koncesije. Te koncesije se tičpjo po- največ Koreje. Pred vsem se ne zahteva več nevtralne cone v Koreji, gledo Mand- žurije pa se obljublja, da bo ruska vlada vsem velesilam poslala okrožnico, v ka- teri bo zagotovila, da bo ohranila v Mandžuriji status quo in Be iz te po- krajine umaknila, čim se ji bode zdelo to umestno. Navzlic tern dalekosežnim koncesijam Japonske ta odgovor ni za- dovoljil, vsled Cesar se v ruskih vladnib krogih sodi, da Japonska nece, da bi se reäil konflikt mirnim potom, ampak da boče vojno na vsak način. Položaj na skrajnem Vstoku se ni zadnjo dni shujšal, marveč dohajajo äe vedno vesti, da se spor med Rusko in Japonsko poravna mi-niin potom. Domače in razne novice. Imeiiovaiija. —Tržaški namestnik je imeno~~.l tehnika g. Frana F o g a r j a provizoričnim stavbenim adjuntkom za državno službo v Primorju. — Poätni aspiranti gg. Alojzij T o m a ž i č, Srečko C a i s u 11 i, Silvij R e v e I a n t in Jodip Lugnani so imenovani poštnimi.po- možnimi uradniki. Premeščenje. — Premeščen je stavbinski adjunkt poštnega ravnateljstva v Trstu g. Ernest Lovrenöiö iz Tr- 8ta v Pazin. Smrtna kosa. — V sredo opo- ludne je amrl na svojem stanovanju v Gorici v ulici Dreosi 36-letni zdravnik dr. Pali ich. Ömrl je v tukajänji bolniänici, in ao ga pokopali v sredo na lukajänjem po- kopališču, posestnik g. Jože F a b i j a n iz Kobdilja na Krasu v 80. letu svoje dobe. Pokojnik, oče kobaridskega sod- nika g. N. Fabijana, bil je poätenjak stare korenine, skrben gospodar, dober oče in sploh blag clovek. Vžival je v svoji občini splošno spoštovanje. N. p. v m. Za „Šolski Dom" jedošlo našemu apravmštvu: G. Tešimir 30 K. Hvala! v«m y^il0' — Po sklepu odbora za- varovalmc 2a gOvedo sklicujem shod Z^TarZTh ^arovalnicJv deželi. t. 1. vGor.ci „PH zlatem kpižaU \ uri zjutraj. Onbor zadnjega shoda bo po- ročal o vspehu svojega poizvedovanja ir. podal svoje pred oge v pretresovanje in konečno sklepanje. JC '" B G r č a, dež. posl. Odbor zastopnikov zavarovainir za jKOvedo je zboroval dne 2? t m Kohkor smo zvedeh, je odbor temeliito' pretresa! ,voje stalisce napram defi zavodu. Občno mnenje je bilo da io preprečiti dvojno zavarovalnico. Östaneio naj sedanje krajevne, ali pa naj se te izlijejo v deželni zavod. Pravila dežel- nega zavoda so se vsestransko pretresala Povdarjalo se je posebno to, da deželni zavod podraži upravo. Pri posvetovanju je bil navzoč tudi deželni tajnik, ki je deželni zavod priporočal in dajal vse- 8transka pojasnila. Konečno je odbor ^oJočil, da se na prvi öetrtek februvarja, to je dne 4. febrnvarja, ob 10. uri zjutraj »kliöe shod zastopnikov vseh dosedanjih krajevnih zavarovalnic. Tem zastopnikom bo odbor podal svoje poročilo in pre- dlagal 8pomenico na deželni odbor oziroma zbor. V tej spomenici se bodo predlagale nekatere spremembe pravil. Üpanje je, da ae krajevne zavarovalnif o sprijaznijo z deželnim zavodom, ker bo gotovo tudi deželni odbor vpoSteval opravičene želje zastopnikov krajevnih zavarovalnic. Deželue imklade. — Dne 30. dec. J© zadobil najvisje potrjenje sklep de- ielnega odbora goriškega, 3 katerim se bo pobiralo za lokoce leto te-le naklade: a) na zemljäki davok 20'Vü ; b) na hišno- | razredni davek 20%; c) na sploäni obrtni davek, dobodninski davek itd. 30°/y; č) na U'Xilnino, vino, moSt, meso 12O"/o", d) Razslrjeuje žctaziil&ke proge. - Vrl Rojcab je juina železnica, in sicer tam, kjer pelje pod železnico costa na Rojice, razširila progo za tri metre. Vsled tega je postal dotični most za tri metre širši in žest metrov daljäi. Do sedaj sta bila tarn le dva železniška tira, in še ta dva tako blizo drug drugemu, da se niso mogli na omenjenom mestu srečavati vlaki. Zdaj so pa napravili tam tri želez- niäke tire, ki so drug od drugega tako oddaljeni, da se vlaki brez vse skrbi lahko srečavajo. Delo je izvršila tvrdka Wagner iz Grat^'a, t. j. ona tvrdka, ki je napravMa novi Železni most čez Sočo pri Barki. lstu tvrdka je prevzela tudi razSirjenje perona na južnem kolodvoru. Peron z dotično lopo vred se namreč razäiri za dva metra. Predor pod KostaujcvU'o pri («oriel. — V tem predoru napreduje delo nenavadno hitro. Do sedaj so spod- zidali v njem od severne strani že kakih 72 metrov dolžine, od južne strani pa 80 metrov. Pogujanja zaradi vode. — Te dni je bil goriški župan dr. Venuti v Trstu ter se tarn pogajal z lastniki ajdovske predilnico zaradi odkupa vode, ker na- inerava baje mesto napeljati v Gorico hubeljsko vodo. To je seveda še le za- četek pogajanj. Ukradena suknja. — \r četrtek zvečer okolo 7. ure jo videl nekgospod, ki je šel mimo delavnico krojaškoga moj- stra g. KruSiča, kako je neka Žena vzela izpred prodajalnico jedno tain izloženih sukenj ter jo popihala z njo po rnestnem vrtu. Gospod vstopi naglo v delavnico g. Krušiča ter mu pove, kar je videl. G. Kru- šič je tekel hitro za tatico, a zastonj, kajti odnesla je pete in suknjo, ne da bi se vedelo kam. Včeraj predpoludne pa je redar Humar ztisačil tatico v krčmi Kristjana Furlana v Rabatišču, kjer je prenočevala s svojim Ijubčkom. Aretiral je seveda obadva ter ju privedel na policijo. Ta- tica se imennje Katarina Deuciu in je doma z Dobca na Hrvatskem. Njen Ijubček pa je neki Julij Alfano, doma iz Italije. Ta dva se klatita skupaj že okolo pol- drugo leto od kraja do kraja. Alfano je jako nevaren človek in je bil že večkrat kaznovan, ter sedel več čaaa v koperski kaznilnici. Zopet jedna. — V öetrtek je na živinskem trga bilo ukradenih iz žepa kmetici Urši Kodelja iz Podgore 80 K. — Ta je res lepa! Ne preide Že več me- secev zaporedoma niti jeden živinski se- menj, da ne bi bila okradena kaka žen- ska, in zlikovcem äe do danes niso prišli na sled. Konjj se je obesil. — V četrtek zjutraj peljal je posestnik Zimič iz Deskel vozsena v Gorico, in sicerz jednim konjem. Prišedai do solkanske mitnice se je konj pred njo vstavil, ker je bila še zaprla. Kar se konj splaši ter se začne uspenjali po konci. Zgodilo se jo pa, da je pri takem vspenjanju na jedenkrat obvisel na mitnični gredi, ki je stala po čez, tako, da ga je viselo polovico proti Sol- kanu in polovico proti Gorici. Ljudje ho imeli kaj opraviti, predno so konja rešili. Nayla smrt. — V noči od srede na četrtek je umrl na svojem stanovanju, nahajajočem se v Gosposki ulici at. 13. nagle smrti, računski podčastnik tuk. peš- polka Franc Dworak. Zadela ga je kap. Zapustil je udovo in malega otroka. Primoslg nose biti norcc. — Pred nekoliko mo«eci je kovač Josip Pri- mosig iz ljubosumnosti streljal iz revol- verja na bratranca svoje žene, Sossoua, tor ga nevarno ranil. Zgodilo seje to na Cin- grofa. Primosig bi se bil moral za radi tega zagovarjati pred porotniki. Ker so ga pa zdravniki proglasili za umobolnega, se je kazensko postopanje proti njemu ustavilo, in Primosig bil je v tukajšnjl norišnici do nedelje. V nedeljo pa je pobegnil iz norišnice, kjer ni mogel več prestati med norci, vedno trdeč, da je na umu po- polnoma zdrav in tega mnenja bili so tudi drugi, ki so Primosiga opazovali in ž njim govorili. Iz Gorice podal se je v ?rat, da bi si našel tain dela. Stanoval J© pri svoji sestri. Pred par dnevi pa so ga apravili v Trstu v tamoänjo noriänico, kjer so ga preiskali ter se baje izrekli, da je Primosig res zdrav na umu. Sve- tovali so mu pa, naj se zopet vrne v gonško norišnico, kar je v resnici tudi stonl in prigel v spremstvu nekega bo'- niškega strežaja v četrtek popoludne zopet v tukajšnjo norišnico. Primosig trdi vedno, da je zdrav in želi, da se skoro o tem prepričajo tudi drugi ter ga tudi izpuste iz norišnice. Zanika odločno, da bi se bil kedaj izrazil, da hoče, ko bode proat, umoriti svojo Ženo in njenega bra- tranca Sossoua. Pati pa da je ravno na- sprotno res, namreč da se hoče, ko bode prost, popolnoma oddaljiti od imenovanib dveh ter da se note prav čisto nič bri- gati ne za svojo žcno, ne za njenega bratranca. Nnjdcua stilaina. — Na Stolnem trguyje našel neki Visintin dva debela Šalama in jih oddal na policiji. Sloveusko bralno in podporno drnätvo v (ioriel priredi dne 1. fe- bruvarjaT dru^tveni pies v prostorih „Slo- vonsbe Cit»lnice" v Gorici. Pričetek ob 8. nri in pol zvečer. „Sloveiiska Čitalnlca" v Solkann bode imela dne 2. februvarja ob 4. uri popoludne svoj občni zbor. — Dne 13. lebruvarja pa bode imela plesno veselico, pri kateri bode sviral kozanski orkester. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstop: Člani 1 K 20 vinarjev, nečlani 3 K. 0 polnoči srečkanje na razne dobitke. Podrnžnlcst sv. Cirlla In Mctoda v Sempasu ima svoj letni občni zbor v nedeljo dne 31. januvarja popoludne ob 4. uri v dvorani bralnega društva. Dnevni red po pravilik. Obesil we je včeraj v Št. Aiidrcžu kmet Jože Maružič, in sicer v nekem hlevu. Pravega vzroka, zakaj je nesrečnož na tak način končal svoje življenje, nam niao znali povedati. Pravijo pa, da je bil pokojnik bolehav in čuden človek, ki je jako malo občeval z drugimi ljudmi. Na okrajnem sodiscu v Gra- dlsfn je razpisano mesto dijurnista z dnevnim plačilom 2 K 20 stot. Dokazati je dosedanje službovanje in pa pozna- vanje deželnih jezikov. Prošnje je do- poslati vodstvu tega okr. sodišča do dne 15. febr. Koze na Prlinorskem. — V naj- višjem zdravstvenem svetu na Dunaju, ki je imel svojo sejo dne 23. t. m., je kon- statiral sekcijski načelnik dr. Kussy, da so bile koze zanešene na Primorsko po morju in po suhem po Macedoncih, ki delajo pri gradbi bohinjske železnice. Pojavili so se nekateri slučaji v Trstu, na Hrušici in na Tolminskem, a posre- čilo se je oblastim zaduäiti to nevarno bolezen že v kali tako, da je zdravstveno stanje v tem pogledu popolnoma dobro v vseh onih krajih, kjer so se prikazale koze. — Za vsak slučaj pa je vlada do- ločila, da se imenujeta dva zdravnika kot zdravniška nadzornika, katera bodeta imel nalogo paziti na zdravstveno sta- nje med delavci, ki delajo pri gradbi bohinjske železnice. Po sestnajstih lctih. — Dne 25 t. m. je prestala svojo kazen Marija Ribos, katera je bila obsojena dne 25. januvarja 1888. leta na 16 let težke ječe radi zlo- čina zavratnega umora. Marija Riboa je po dogovoru in skupno se svojim Ijub- čekom Viktorjem Malfejem umorila dne 19. novambra 1887. leta blagajnika banke „Kredit", Henrika Mozetiča. Ribos je bila Mozetiču, katerega je bila z laskanjem privabila na svoje stanovanje, prerezala vrat z brivno britvijo. Ker pa to ni za- doščalo, je nastopil MaiTej, kateri je bil mej tem skrit, ter je z revolverjem streljal na Mozetiča, dokler se ta ni zgrudil mrtev na tla. Marija Ribos in Viktor Maffej, ki je bil uradnik pri „Kredituu, sta umorila Mozetiča namenoma, da mu vzameta potem ključe blagajne in da tako prideta do denarja. Ta drugi del njunega naörta, se jima pa ni posrečil, ker so ljudje sli- äali streljanje iz revolverja. Viktor MalTej je bil obsojen na smrt na vislicah ter je bil obešen v Trstu dne 4. maja 1888. 1. Marija Ribos je pa bila prvotno obsojena na 16 let težke ječe, a kasacijski dvor jej je, odbiväi njeno pritožbo ničnosti, priftoiil še 4 leta. Te štiri leta jej je pa cesar pomilostil. V pondeljek je toraj Marija Ribos končala 16 letno kazen. Pravijo, da se ne povrne v Trst. YpniK.'iiije itulijanskc univerzc. — Z Dunaja se poroča, da se je vršilo te dni daljäe posvetovanje med rain, predsednikom dr. Koerberjem med na- u^nim ministrom in tržaškim namest- nikom grofom Goesom v zadevi usta- novitve italijanske univerzn. Po tem poročiiu bi bilo žo danes gotovo, da se ustanovi italijanska pravna akademija v Trstu ali pa v Gorici. Italijauski suroveži. — Na po- kopališču v Pazinu so po noči surovi italijanski pobalini razbili krjže in mra- morne spomenike s hrvatskimi napiai. Dalje so pomazali in poškodovali hrvatske napise nad prodajalnicami hrvatskih tr- govcev in nad lekarno Sv. Girila in Me- toda. Vse to storili so seveda po noči, za hrbtom, kakor delajo to vedno ti italijanski „junaki". Kak krik bi zagnali italijanski in nemški listi, ako bi kaj takega započeli Hrvatje ali pa Slovenci! Koliko barbarov bi ne izbruhali iz sebe, dočim se židovski „Piccolo", ko poroöa o teh slavnih činib svojih „omikancev", potihoma in kakor je čilati med vrstami, nad vsem tem celo veseli. Občudovaiija vredna požrtvo- valuost. — V Zadru, ki ima samo 20.000 prebivalcev z vsemi tamkajšnjimi Hrvati vred, so nabrali lani za „Lego Nazionale" 31.000 kron. Slovenci, učitno se požrtvovalnosti za svoj narod od Lahov! Dvoboj. — V petek popoludne 9e je vräil v ljubl. vojažnici dvoboj med vi- sokošolcem Trillerjem in nadporočnikorn Lavtarjem. Triller je dobil le neznatno poškodbo, nadporoönik pa je bil zelo razmesarjen ne glavi in na prsih. Vzrok dvoboju je bil neki prepir v kavarni „pri slonu" radi tega, ker je nadporočnikza- smehoval slovensko trobojnico. Slovcnfttfiin pri koroskih so- di^lh. — Nemški listi pišejo: Dne 21. t. m. se je vršila pri okrajnem sodišču v Velikovcu obravnava, pri kateri je tožnika zastopal dr. Mravlag iz Maribora. Dr. Brejc je bil zagovornik. Pri tej ob- ravnavi sta govorila zagovornik in tudi priča župnik Mažir, ne da bi ju aodnik oviral, slovenski. Ker se je pred istim sodnikom, pred par meseci, pod grožnjo kontumacijske razsodbe vršila obravnava nemški, sklepa se iz tega, da je od tedaj izšla naredba, ki rabo slovenščine pri so disc ill na Koroškem dopušča. J)O-letnica Joslpa Jnrlja Stros- sinayerja. — Dne 4. februvarja bode obhajal veliki jugoslovanski mecen vla- dika dr. Josip Juraj Strossmayer svojo 90-letnico. Kakor poroča „Obzor", se bode ta prilika praznovala v Djakovem na jako slovesen način. V akadcml^nem podpornem društvu v /aprebu se je izvräil ulom. 4000 kron je ukradenih. Kot sumljivega so aretirali iurista JariOa. Olumuški nadäkof dr. Kohu. — Iz Rima poročajo, da namerava olomuški nadäkof dr. Kohn sam prej odstopiti, nego pa počakati, da izreko v Rimu o njegovi zadevi odločilno besedo. Pošiljanje denarja po poätnih nakaznicah v Rusijo iz naäe države se vpelja 15. aprila tega leta. Požar v turinski knjižnlci. — Turinski listi poročajo, da je napravil ogenj v vaeučiliščni knjižnici zelo ve- liko škodo. V knjižnici je bilo 350 000 knjig. Od teh jih je zgorelo do 100.000 v vrednosti pol milijona lir. Tudi mnogo važnih listin je vničenih. Policijski komi8ar aretlral svo- jega sina. — Policijski komisar Bacot v Parizu, ki je imel nalog, najti tatu ne- kemu samostanu ukradenih 50 tisoč f'rankov, je dognal, da je to storil njegov lastni sin. Nato ga je aretiral, mu odvzel večji del ukradenega denarja, dodal ne- dostatek iz svojega in izročil sina so- dišču, dasiravno je samostan že odstopil od tožbe. Doguano je, da »o obfie priljubljene in vsestransko razširjeno >kapljice sv. Marka,» in es trie lekarne v Zagrebu, Markov trg, najpotrebnejše v vsaki hiši. Po^ dati 9e jih more bolnikom kot prvo poinoö, zdravim pa v odvrnitev boleznij. Zato pa opo- zarjamo p. n. g^. čitatelje na današnji oglas »Mestne 1 o k a r n e< v Zagrebu, Markov trg, na 4. strani. Xahvfila. Povodom smrti naäega so- proga oziroma oÖeta Janeza Verc-a, poneHtnika in občinskega sve- tovalca v Ninnrijah both' tem potom izreöona najsrö- lu'jäa 7.ahval;i preč. duhovsčini, «. nadiičitnlja in g.čni učiloljici za ml<"l(>žit«v s žolsko mladino, slav. staroSinstvu z g. žuj)anom na čelu, gg. pevcoin za ginljivo pctj(>, in sploli vsom, ki so bla- getnu pokojniku izkazali zadnjo cast. Bog povrni! Žalujoči ostuli. Štnarje, 27. jan. 1904. 1 Anton Pečenko Vrtna ulica 8 G0R1CA Via Giardino 8 priporoča pristna bela in črna vina \m wipavskih, furlanskih. briftklh, dal- L matinskih in ^ isterskih « I • nogradov« Dostavlja na dorn in razpoäilja po želei" .lici na vse kraje avbtru-egerake monarhije v todib od 56 litrov naprej. Na zahtevo poiilja tudi uzorce. Can« *m«rn«. PostraMia poAt«na« Tužnim srcem naznanjamo, da je naš preljubi oče, gospod Jožef Fabijan posestnik in nekdanji župan v Kobdilju št. 6, dne 25. t. m. v Gorici v bolnišnici čč. usmiljenih bratov, v 80. letu svoje dobe, prejemši večkrat tolažila naše sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb pokojuika je bil 27. t. m. in so se zemski ostanki prepeljali na goriško pokopališče. Sv. maše zadušrrice se bodo brale v cerkvi sv. Danijeln v Štanjclu na Krasu. V Gorici, 27. januvarja'1904. Frančišek Fabijan Jožef • Matija „ ' sinovi. Leopold „ Andrej „ Marija Škerk Frančlška Zajec ličere. Jožefa Verč Odlična vdova daje poduk v glasovirju v nemščini in francoščini ter spremlja na spre- hode. Stanuje na Solkanski cesti št. 11, II. nadstropje. Odda se v najem velika soba s prostini vhodoin v ulici Morelli hšt. 32, II. nadstr. Saäjarst in vi narsko flrnstvo I za J3rda v Qorici j Prodaja naravne in prstne briske pridelke po zmernih J cenah. ' Zaloga pristnih vin: j burgundeca, rizlinga, modre frankinje in drugih. | DESfiRTNA VINA. Sedež druSlva je: Gorica, ulicaBarzellini št. 20. | Anton Kuštrin Gosposki ulici h.. štev. 25, priporoča častiti dohovščini in slavnemo občinstvu v mesta in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo: Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Porto- rico i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfü istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3 4, 6. Več vrst riža. Miljsveče prve in drnge vrste, namreč po V« kila in od 1 funta. Testnnine iz tvornice ŽniderSie & Valenčič v II. Bistrici. Zveplenke dražba s?. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičeveg mlina v Kr.inju in z Jochmann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. V pis Tiii Seitz-ove ti- skarno nasproti semeni&ča s. 12 v («oric'i, He produja po znižani oeui 2 K »50 vin. Veliki ted en ali Velika noč, splsal prof. A. Marušlo. >¦ ..... M Knji^u se posilja po poštl popuvzetju. Kdurjpa deuar '}.*•> 7. iiMTočilonipošJje.prideue iiaj še 20 viu. za požto. Pozor! Pozor! Vsako pilo in stru- galo se jamči. Kovače, kljnčavničarje, mi- sarje, čcvljarje itd. se opo- zarja, da stara pila in stru- gula (rašpf)se zopet tta ttovo nasekajo jako po cent. Pri- nesite ali pošljite jih takoj v novo delavnico pil in strugal v Gorici ulica Dttomo j, Vsakovrstne nove sr iago- tavljajo. Mnogo denarja! od 800 K na mesoc zamore vsakdo zasluiiti I lahko, pošteno, brez stroškov in posebnega I znanja. Pošlje naj takoj svoj naslov pod I R 1095 na: Annoncen-Abthoilung des „Merkur", Mannheim, "Mrft!dÄ.rM" €ro»tilna I -----------------------p tik nove postaje na Blančah, toči vedno naravtia donxa- ča črna in bcla virca. jKuhiuja je preskrb- Ijena vedno z gorkimi in mrzlimi jedili. Cene ^merne. Priporoöa se zaobilen obisk iz mesta in dežele. Jakob Miklus, trgovec z lesom in opeko, zaloga vsakovrstnega trdega in mehkega koroškega in kranjskega lesa ter pohiätva, v Pevmi, za Soškm mostom, p. Gorica, priporoča p. n. občinstvu svojo bogato zalogo, ter na novo otvor- jeno podružnico na voglu prišed^i od Soäkpga mosla proti Gorici v hiši g. Ko- garja h. št. 42. V delavnici se izdelujejo vsa .v Hodar8ko in kolarsko stroko spadajoča dela, in poatrežba z lesom po najnižji ceni. — IMpr Zdravje je liajvečje bogantvo! 'fHf Te glasovite in no nadkriljive kapljict» sv. Marka sc uporabljajo za notranjp in zuiianje bolczni. l^jscbno oilatranjujejo trganje po kosleh. no^aii in rokah ter (j/.drav»'jo vsak gJavobol. One dulujcjo nt'dose^ljivo in spasonorinu pri zi'lodcnih boleznih. ublažujujo katar in i/niHcck. odpravijo naduho, boleßin*? in krči'. pospcšujcjo in /boljšujcjo prcbavo. čistijo kri in crcva. 'IV pn?I«nt*jo Vflike in malt' glistc Wv bolcčine po teh pruv/ročcne. Tudi doktjcjo izborno proli lnipavosti in pn'ulajenju. l.i-^ijo vsi(" boleziii na jctrih in sli'zih tor „koliko" in ščijjanjc v žolodnj. Odpravijo vsaku turzlicu in od tc izvirajočo bolrsti. To kapljico so najboljšo srodstvo proti bolezni na materniei in „madrojiu'-, in zalo nc bi sinoli: jnanjkali v nobeni mo^anski in knicöki hisi Dobivajo s<> sanxj v MMestni lekarni v Zagrebu11. Naročujo h^ udino in tucno lo pod naslovum: „Mestna lekarna", Zagreb, Markov Trg štev. 40, poleg eerkvo sv. Marka. lK'nar so pušilja naproj ali pa povzainc. M&nj kol **u dlM'at (12 stoklonir) 3t* no pošilja. Cona jo uaslednja in aicor franko na vsako poäto: 1 ducat (12 «teklMiIr) K 4-- h 4 üwnt (48 HtekIellip) K u.m h » " )ol " I " u._ " & ., (CO ,. ) „ 17- „ Pri/nalnih pisoin imam na tiaodo, da jih ni mogoč<* vseli tukaj pona- lisniti, r.ato navodom iiuona lo nokatorih gospodov, ki sos posobnim vspoliom uporabljali kapljico sv. Marka, torpopo- nonia o/.dravili: Iv. Karonliuäiä. učitolj .Iftiiko Kišur, kr. nadlogar; Stol'an Harcir župnik; Ilija Maniö, opanöar; Solija Vu- holič, šivilja; JožofSoljanič, kniet itd. itd Mestna lekarna Zagreb, Markov trg štev. *0, poleg cerkve sv. Marka.-------------------------------------- gC^ Vstanowljena I. I860. -*(L Kapljice sv. Mark;i, Rojaki! Ne.pozabite naših zavodoy. S Pri svetem Antonu Padovansken^^^_/^ \ NOVA ZALOGA cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Muda vecchia št. 2 (za mestno hišo) Dobi se bogata izbira pianet, dalmatik, pluvial, humeral, roketov kvadratov, kolarjev Leo, prsnikov, misalov, brevirjev, ritualov, diurnov in tieštevilno nabožnih različno fino vezaiiih knjig, svečnikov, križev, svetilnic, kelihov, eiborjev se srebrno kupo. Jedina zalog-a za celo Primorje kipov o vsakovrstni velikosti in kvaliteti, umetniško delo v romauskem kartonu, priporočljivih posebuo za vlažne cerkve. Zaloga sveö iz čistega čebelnega voska kakor tudi mešane sveče I. in II. vrste, podob, vencev, križčev in svetinj vsakovrstiiih. Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezenja (ricami) najfinejša za zastave, pregrinjala i. dr. Popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, >^v-^-w~^^-^^^^-^--v^^v —^—^^^-w^«^—w^^-v pri Kojej je izključona vsaka konkurenca. Naročitve se izvršijo točno in hitro. 99" Ob nedeljah in praznikili je prodajalnica zaprta. "^V Z odličniin spošlovanjem Anton j yogri6 Krojaška zadruga Qoriea, G[osposka uliea 7, naznanja, da prodaja oblačila za dame in gospode, modne barhcixtc, in drugo manifakturno blago posebno za blizajoči sc zimski čas, blago vsch kakovosti in po najnizjc mogočik konkurenč- nih in stalnih eenak. Yzorei najnovejše izberc se na zahtevanje pošiljaio brczplač- no in poStnine prosto.