Političen list za slovenski narod. Po posti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravnlStvo in ekspedlclja |r ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vspiejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 194. V Ljubljani, y soboto 25. avgusta 1894. Letnik: XXII. Mateju Cigaletu v spomin. Znamenitemu možu postavijo jutri v Črnem Vrhu skromen spomenik. Matej Cigale je od 1. 1846 do svoje smrti (20. aprila 1889) v najraznovrstnejših strokah služil svoji domovini. S pesmicami je pričel v »Novicah", lotil se je politike kot vrednik »Sloveniji" leta 1848. Leta 1850 je postal na Dunaju ministerski koncipist in prelagatelj državnega zakonika. V ti službi je na jezikoslovnem in pravniškem polju neizmerno mnogo izvršil. Njegovih mnogobrojnih slovniških sestavkov v »Novicah" ne moremo naštevati na tem mestu, saj je dovolj, če opozorimo na nemško-slovenski slovar, ki ga je leta 1860 na troške nepozabnega A. A. Wolfa izdal in kateremu se po pravici gledč na tedanji čas še danes čudimo. Cigaletovo delo je »znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča". Njegov je slovenski prevod državnega zakonika in raznovrstnih uradnih tiskanic. Cigale je skratka oče pravniške terminologije slovenske. Dolžni smo hvale njegovim trudom. Njegovo truplo počiva v tuji zemlji, zato je prav, da vsaj v rodnem kraju priča skromna plošča, da je slovenski narod hvaležen svojim buditeljem in učiteljem. Cigale je bil trezen, resen, delaven mož. V razgovorih zadnjih let je rad tožil prijateljem, kako ga boli, da je tako malo resnega delovanja mej nami. »Nemci preže od vseh stranij na nas, inpriznavatinam nočejo našega jezika in naše narodnosti, mi pa spim o. Resnega,požrtovalnegaučenja inznanstvenegaraziskovanjanimamo skoraj nič, k večjemu kakopesmico ali kako povestieo — to je vse. Bog ve, kaj bode z nami!" — Tako je pol leta pred smrtjo tožil piscu teh vrstic. Vredne so njegove besede, da se jih spominjamo ob dnevu, ko ga proslavljamo. Celo svoje življenje je ostal Cigale veren katoličan, ki je vestno izpolnoval svoje verske dolžnosti. Zelo so ga žalili napadi na slovensko duhovščino, ki so se tako ostudno pojavljali pred dvajsetimi leti. Možu poštenjak«, ki je v svojih častnih službah skušal z znanstvenim delovanjem, pa tudi z odločno besedo na pravem mestu dobiti Slovencem ugleda, velja jutršnja slavnost. Obnovi naj nam njegov spomin v spodbudo, v posnemo, rodi naj nam mož njegovega duha in njegove marljivosti. Vtem smislu kličemo tudi mi: Slava Ciga-letovemu spominu ! „Przegloiid" o slovenskih vspo-rednieali v Celju. Imenovani poljski list, ki je jako dobro poučen o mnenju poljskih poslancev in ki tudi dobro pozna, kaj misli naučni minister, piše dne 23. t. m. o celjski zadevi to-le : »Starodavna rimska posadka Celeja Claudia, v 11. stoletju predstolnica mejnih grofov Hohenvvartov, v 14. celj »ki! grolov, sorodnih raznim vladarskim hišam kraljevskim in cesarskim — sedaj skromno mestice, ki ne broji niti 6000 prebivalcev, se nekaj mesecev sem neprenehoma pojavlja v dnevnikih, v govorih pri volilnih shodih in, kakor sodijo šovinisti pri „Wiener Allg. Zeitung" je celo skala,' o kateri se razbije koalicija. Kakor je znano, potegujejo se Slovenci za ustanovljenje slovenske gimnazije v Celju. Aktuvalno to vprašanje ni. V tem letu vsaj v Celju ne bo nove gimnazije. Jeli v obče postane kot samostojen zavod, ali v obliki vsporednic pri nemški gimnaziji, — to je vprašanje prihodnosti. V znanem govoru z dne 21. maja se je Madejski izrazil, da če bi bilo primerno krepiti naravni razvoj katerekoli narodnosti, bilo bi naravnost škodljivo .spravljati ka-keršnokoli narodnost s tem, da bi se ji zadovoljevale umetne potrebe, v eksotično življenje". Če tedaj vestno in nepristransko preiskavanje pokaže, da je po vsta-novljenju slovenske gimnazije v Kranju, resnična potreba slovenskega ljudstva, da se vstanovi slovenska gimnazija na južnem Štajerju, potem povstane ta gimnazija leta 1896. Jeli konečno v večinoma nemškem Celju, ali v kakem drugem mestu južnega Stajerja, — to je drugo vprašanje. Ce bi se pa pokazalo, da slovenska gimnazija v Celju nima toliko zadovoljevati naučnih potreb, ko-liker postati sredstvo poslovenjevanja mesta, potem po točnem načelu ministra Madejskega ne bo mogoče zagovarjati ustanovitve slovenske gimnazije v Celju". Tako pišejo Przeglondu z Dunaja; iz dopisa veje nekaka zavest oblasti in moči. Zato je vsekaker zanimiv. Toda slovenskega domoljuba morajo pač žaliti take besede. Ze leta in leta se potegujejo naši poslanci za tisto mrvico ravnopravnosti, ki bi se jim skazala, če se vsaj v nekaj razredov pri raznih gimnazijah na Slovenskem uvede slovenski učni jezik. Zato ni treba treznemu in pravičnemu človeku kar nobenega preiskavanja. Če si ogleda število Slovencev na Dol. Štajerskem, na Goriškem ali na Koroškem in če zraven primerja učni jezik na srednjih šolah, ima že več nego dovolj. — Strah, da hočemo posJove-njevati, je pa več nego aboten. Odpro naj si gospodje Poljaki in tovariši njihovi uradna letna poročila srednjih šol, ogledajo naj si deželne in šulfe-rajnske ljudske šole po Slovenskem in če imajo kaj pravicoljubja, morajo zaobrniti svoje vprašanje. Koliko se še sedaj na Slovenskem uradno ponemčuje, se glasi to vprašanje. Če ne bodo LISTEK. XIV. občni zbor cecilijanskega društva za Nemško, Avstro-Ogersko in Švico 8. do 9. avgusta v Reznu. (Dalje). Drugi dan, t. j. 9. avgusta, so začele pevske produkcije ob 7. uri zjutraj v stolnici s slovesno sveto mašo, pri kateri se je pela Orlanda Lassusa originalna štiriglasna maša, polna življenja in ognja. Videlo se je pevcem, da so bili utrujeni od težkih in dolgih predavanj prejšnjega dne. Ali čim dalje so peli, tem čisteje so razvijali glasovi. Pevski zbor ni bil sicer tako močan, ko pri slovesni maši prejšnjega dneva, ali bil je popolnoma kos svoji nalogi. Zopet smo se oslajevali z divnimi motivi in bogato polifonijo, ki je tu in tam (pri liturgičnih aktih) v veličastno in mirno homofonijo prehajala, tako da pri zadnjem akordu nismo vedeli, komu bi dali prednost, Palestrini ali pa Orlandu. Čez petglasni Pale-strinin ofertorij »Diffusa est gratia" bila je res razlita aama milina. Po maši je bila po stolnici mala procesija s svetim Rešnjim Telesom, pri kateri sta se pela J. Molitorjev preprosti »Pange lingua" in Mittererjev šestglasni »Tantum ergo" z vidnim naudušeniem. Ta evharistična slovesnost se je vršila jako dostojno in ginljivo. Ne samo izborno pobožno petje, ampak tudi lep vspored udeležencev — prodibant pueri et senes — je marsikomu izvabilo solzo iz očes. Ob 9. uri je bila v prostorni takozvani dominikanski cerkvi slovesna črna maša za umrle ude cecilijanskega društva. Združeni kori so tedaj peli Schildknecbtov requiem za mešani zbor in orgije. Dirigoval je bojda M. Mayer, dirigent pri sv. Eme-ranu. Kar se tiče Schildknechtove skladbe, se ne da tajiti, da je precej lepo, liturgično delo. Najbolj je dopadal veličastni Agnus Dei, Graduale in Tractus so prav lepo recitirali zdaj moški zdaj deški glasovi, kar posebno priporočamo našim cerkvenim zborom. Hallerjev na videz preprosti a zelo ginljivi Diesirae se je pel brez pogreška. Prijetna menjava moških in deških glasov, jednoglasnih in večglasnih stavkov, katerikrat na suhem katerikrat s spremljevanjem tromb, je napravilo izvrsten vtis. Skoda samo, da so trobentači trobili na neka stara, rezka trobila. Bolje bi bilo, da bi njih nalogo prevzele orgije, ali tudi te so bile že stare in ne ravno čiste. 2e pri občnem zbora v Briksenu sem bil opazil, da se Cicilijanci premalo brigajo za inštrumentalno glasbo. Vsaj pri občnih zborih bi morali skrbeti, da dobijo dobre inštrumentaliste, ali pa naj to vrsto glasbe o takih velevažnih prilikah — opuste. Tudi Thielenov šestglasni Libera, ki se je koncem maše zadušnice prav čilo in hrabro pel, je pro-vzročil poseben vtis. Posebno moč mu dajejo koralni motivi, na katerih je sestavljen. O '/,11. uri zjutraj je bilo drugo in zadnje društveno zborovanje v hiši sv. Erharda. Vrhovni društveni predsednik msgr. Fr. Schmidt opiše s kratkimi besedami 6tanje vesoljnega cecilijanskega društva, ki se sme imenovati dobro. Društvo je razdeljeno v skupine po škofijah in župnijah. Nekatere nemške škofije n. pr. Pasovska na Bavarskem, Osna-bruck in Hildesheim na severnem Nemškem niso še pristopile društvu. V mnogih krajih osrednje in severne Nemčije ovira cecilijansko reformo stara navada, peti pri slovesni sveti maši nemške pesni, v Avstriji pa inštrumentalna glasba. Posebno cvetž ce-cilijanstvo v kolonjski, baselski, freiburški in špirski škofiji. Predsednik se zahvali vsem okrajnim predsednikom za njih trud in da besedo društvenemu blagajniku, knjigarju Pavveleku, da poroča o društvenem denarnem stanju. Po blagajnikovem poročilu znaša cela društvena gotovina 21.867 mark, torej 6255 mark več, ko pri prejšnjem občnem zboru. Predsednik zahvali blagajnika za njegovo vspešno delovanje in predlaga, da se mu da absolutorij. To se zgodi. Za tem pridejo na vrsto pojedincev predlogi. Predsednik msgr. Schmidt predlaga najprej, da bi se o priliki Palestrinine slavnosti v počeščenje glasbenega orjaka darovalo iz društvene blagajnice kako vsoto n. pr. 1000 mark ter se to izročilo kardinalu Angelu Bianchi, milostnemu pokrovitelju cecilijanskega društva, ki je ob jednem škof v mestecu 8 tega stališča razmotravali našega narodnega gibanja, nas ne bodo nikedar umevali in se tudi nikedar ne bodo mogli povspeti do — pravičnosti nam nasproti. Tožba banova na opozicijo. Iz Zagreba, 19. avgusta. Ko je v zadnjem zasedanju hrvatskega sabora opozicija prigodom razprave o izvanrednem proračunu oponesla banu, da se v desetih letih njegove vlade ni storilo za Hrvatsko, kolikor bi se bilo moglo in moralo pri tolikih dohodkih, ki jih ima Hrvatska, dokazoval je napadeni v dolgem govoru vsa dela, ki jih je njegova vlada izvela, in da narod hrvatski nima vzroka, pritožiti se na njegovo upravo. Rekel je v tem govoru pa tudi prav čudne besede, da mu je namreč prav težko slišati neopravdane ugovore nekih poslancev, ki se morda sami nočejo prepričati o blagonosnem njegovem delovanju na Hrvatskem. Ker ban vselej zadnji govori, ni mu mogel nobeden opozicijonalnih poslancev odgovoriti, kakor bi se bilo spodobilo. Izjava banova, da ga žalosti, ko mora poslušati ugovore od poslancev, je pa vendar le malo čudna. Saj ne mine dan, da se ne bi vlada hvalila po časopisih, kako narod blagoslavlja njeno delovanje in kako je vse udano sedanjemu sistemu. Pa vendar se ugovarja, in še celo v saboru, kjer sedi ogromna večina vladna, ki zastopa ves narod! Ko bi bilo to res, potem se ne bi smelo v saboru ugovarjati, ali se vsaj na te prigovore ne bi smelo ozirati. In vendar se je ban potožil, da njegovega delovanja ne cenijo vsi, kakor je on pričakoval. Je li to kaj čudnega? Če presodimo, kdo je volil današnje vladne poslance v hrvatski sabor, potem moremo reči, da je hrvatski narod lahko nezadovoljen z današnjimi odnošaji. Neki opozicijonalni list je proračunal, koliko stalnih glasov ima vlada pri volitvah ter sklenil tako le: Vseh volilcev je na Hrvatskem do 70.000. Od teh je činovnikov in učiteljev do 8000, občinskih odbornikov do 2500, Srbov, ki vedno z vlado glasujejo, 16.000, ravno tako tudi Mažari (1500 glasov), Nemci 3850 glasov in židje 550 glasov. Vseh vkup tedaj do 32 000 glasov. Vsi ti volilci so stalni, kajti činovniki glasujejo brez izjeme vselej za vlado, ker so na to primorani, v novejšem času tudi učitelji ravno tako. Srbi, Mažari in židje so tudi vedno stalni privrženci vlade že kot nasprotniki Hrvatov, a poslednji tudi iz koristoljubja, ker dobro vedo, da morejo pri svojih podjetjih tem ložje napredovati, če jih vlada podpira, kar je seveda neka nagrada za njihovo politično vedenje. Celo med občinskimi zastopniki ima vlada že precej privržencev, kar pa ni čudno, saj je poznato, da tukaj zapovedujejo kotarski predstojniki. More se tedaj s polnim pravom trditi, da ima vlada pri vsakih volitvah najmanje 32.000 stalnih volilcev izmed 70.000, in to število odločuje, kajti ostali, ki imajo pravo glasa, so mnogi tudi privrženci vlade večjidel iz sebičnih razlogov, velik del Palestrina, rojstnem kraju nesmrtnega mojstra, s tem namenom, da bi se tamkajšnja stolna cerkev popravila. Utemeljuje pa svoj predlog s tem, da je denarno stanje društva precej ugodno in da je obha-jajočim društveni jubilej treba biti veselim in radodarnim. Temu ugovarja VVidmann, stolni kapelnik v Eich-stiidtu, rekoč, da Italijani zaradi svoje škandalozne cerkvene muzike in preziranja Palestrininega sloga ne zaslužijo tega daru. S tem bi društvo njih ničvredno cerkveno glasbo le odobravalo. Podpredsednik Fr. Haberl zavrne Widmanna rekoč, da bi se s tem razžalilo sv. očeta, ki je tudi Italijan; profesor Walter pripomni, da je ranjki Witt hotel kupiti rojstno hišo Palestrinino. Ko je h koncu te živahne debate neki župnik opomnil, da bi Pa-lestrinski cerkvi podarjeni dar nikakor ne odobraval slabe italijanske cerkvene glasbe, kakor sploh nobena miloščina ne, je bil prvotni predlog (Fr. Schmidtov) s precejšnjo večino vsprejet. Tako se je zvršila ta neprijetna dissonanca, ki je jedina kalila slavnostno veselje. Na to je župnik dr. Walter, predsednik cecilijanskega društva za rottenburško škofijo, predlagal, da bi škofje dobili večjo oblast glede društvenih zadev. Do sedaj je namreč imel generalni predsednik oblast, potrditi predsednike za posamne škofije, opominjevati je in če je treba, siliti, da odstopijo njih pa pe pride volit, ker dobro ved6, kako se ravna kasneje z onimi, ki so glasovali proti vladi. Potem ni niti najmanje čudno, da sedi v hrvatskem saboru od 88 poslancev 76 vladnih in le 10 opozicijonalnih, ki so vkljnb vsemu pritisku od vladne strani izvoljeni od naroda. Čudno, zares čudno je, da ima opozicija sploh katerega poslanca v saboru, kajti na daleč je znano, kako ravnajo pri nas politične oblasti ob času volitev. Vsako sredstvo je veljavno, da se le cilj doseže. In vendar pri vsem tem nasilju narod pošilja opozicijonalce v sabor, kar je najboljši dokaz, da so Hrvati žilavi in da jih tudi današnji tako slavljeni sistem ni še pridobil za-se, kakor to želi sam ban, kajti drugače se ne bi bil pritožil v saboru, da se ne proslavlja njegovo delovanje, kakor bi se moralo. Vox populi, vox Dei se mora tudi tukaj v poštev vzeti. Narod brani svoje in zahteva svoje pravice. Kar se mu s silo vriva, to on odločno odbija, ker to ne odgovarja njegovim zahtevam sedanjega časa. Borba za pravice svoje bode narod čim dalje tem bolje nadaljeval, oduševljen po svojih dosedanjih rspehih, a ni neverjetno, da se bode ban hrvatski tudi v bodočih zasedanjih vedno bolj pritožil na ne-zahvalnost naroda, če se bode tudi za naprej upravljalo v duhu današnjega sistema, ki je popolnoma nasproten duhu hrvatskega naroda. Politični pregled. V Ljubljani, 25. avgusta. Froticerkvena politika na Ogerskem. Dan 25. septembra snide se odsek ogerske gospod-ske zbornice. Na dnevnem redu prve seje so zakoni o jednakopravnosti židovske vere, državnih matrikah, veri otrok iz mešanih zakonov in o svobodnem izvrševanju bogoslužja. Ta odsek je od nekdaj liberalen in zatorej ni dvombe, da pritrdi vsem sklepom zbornice poslancev S tem pa stvar še ni rešena. Na Ogerskem je že večkrat gospodska zbornica ovrgla odsekove sklepe. Večina zbornice je konservativna, samo da mnogim članom malo pomanjkuje odločnosti in se le preradi odtegujejo sejam. Obravnave o teh zakonih bodo zelo važne, ker segajo daleč v pravice cerkve in so v tesni zvezi z zakonom o civilnem zakonu. Vlada se je izjavila, da vse cerkvene predlogB hkratu predloži v sankcijo. Ako se katera zavrže, bode vse delo pokopano. Civilnega zakona bi tudi ne bilo*' lahko uvesti, ko bi se tudi hotel, ako se ne prizna jednakopravnost židovski veri in ne vpeljejo državne matrike. Srbija. Sedanja vlada se menda ne misli kar umakniti, temveč hoče poprej poskusiti pomesti z radikalizmom. Dosedaj so v Srbiji bili največji pod-piratelji radikalizma učitelji, kateri so se mnogi bolj bavili s politiko, kakor s šolo. Sedanji učni minister je sklenil šole očistiti radikalnih elementov, da ne bodo učitelji že v šoli otrokom vcepljali radikalizma, kar se je sedaj že večkrat godilo. Več učiteljev se je že odpustilo iz državne službe. Učiteljišče v Be- (dr. pr. čl. VI., § 13., št. 5.). Po predlogu Walter-jevim pa bi škofje imeli pravico, potrditi predsednike za svojo škofijo in generalni društveni predsednik bi ne smel jih odstaviti, ampak le pritožiti se zar&d njih pri dotičnem Škofu. Po dolgi debati, katere so se udeležili Haberl, Mitterer in Karlon je obveljal Karlonov posredovalni predlog, po katerem generalna pravila ostanejo sicer nespremenjena, da se pa doda § 15, 1 pravil za posamične škofije dodatek, da se mora predsednik v dotični škofiji voliti zmirom s sporazumljenjem škofovim. Glede cecilijanskih pravil za pojedine škofije predlaga nadalje prelat Karlon, da se jim doda stavek: „Vsi udje župnijskih društev postanejo s tem, da so sprejeti v župnijsko društvo, ob jednem udje diecezanskega in splošnega društva cecilijanskega." Isto velja tudi za ude kacega diecezanskega društva. Da bi pa morala posamna društva plačevati vse-občnemu društvu nekaj odstotkov svojih vsakoletnih dohodkov, kakor je hotel monsignor Karlon, zbor ni dovolil. Na to se je volilo novo predstojništvo. Splošnim (generalnim) predsednikom je bil zopet izvoljen msgr. Fr. Schmidt s 122 od 168 oddanih glasov. Za podpredsednika sta bila per scclamationem potrjena Fr. Haberl in prošt Mitterer. Prelat Karlon se zahvali predsedniku in predlaga trikratni „Hoch" predstojništvu. Predsednik se zahvali ter naznani veselo no- lemgradu, ki je dosedaj bilo pravo gnezdo radikalizma, se hoče popolnoma preustrojiti. Dokler se pa učiteljišče ne reformuje, se ne bodo vsprejemali novi učenci. Prihodnja šolsko leto ne bode na tej šoli več prvega letnika. — Kdo v6, če bode sedanji minister dosegel svoj namen. Bati se je, da bode s svojo vnetostjo le izobraženju naroda škodoval. V več krajih se bodo šole morale opustiti, ker odpuščenih učiteljev ni s kom nadomestiti. Katoliške šole v Berolinu. Poslednjih trideset let se je katoliško šolstvo v Berolinu in Charlottenburgu lepo razvilo. Pred tridesetimi leti je na katoliških šolah v Berolinu bilo 34 učnih močij in 2058 učencev, v Charlottenburgu je tedaj bil 1 katoliški učitelj in 59 učencev v katoliški šoli. Predkraji tedaj niso imeli še nobene katoliške šole. Sedaj je pa v Berolinu na katoliških šolah že 230 učnih močij in 12000 učencev, v Charlottenburgu je sedaj 16 učnih močij in kacih 920 učencev, r predkrajih Rixdorf, Fridrichsberg, Kopenik, Steglitz in Rumelsberg so tudi katoliške šole. Prebivalstvo v Berolinu se je v tem času zares podvojilo, ali katoliško šolstvo se je pa neprimerno v večji meri pomnožilo, kar kaže odločnost pruskih katolikov, ki v Berolinu postajajo faktor, s katerim bode še treba računati. Avstrijski katoliki bi v marsičem prav storili, ko bi posnemali nemške, ki žive v mnogo neugodnejših odnošajih. Anarhizem na Francoskem. V Franciji sedaj policija povsod zasleduje anarhiste, danes jih zasledi tu, jutri tam, ter jih vselej mnogo zapre. Časopisi vedno pišejo o anarhističnih zarotah in tajnih društvih. Vse se obširno in natančno popisuje. Treba je pa biti skrajno previdnemu proti takim govoricam. Če policija v sto krajih stakne anarhiste, se v 99 slučajih pri preiskavi pokaže, da se je motila, če jih tisoč zapro, je jedva jeden anarhist mej njimi. Policija tava popolnoma v temi. Preiskave so pokazale, da je večinoma vse izmišljeno, kar se je pisalo o razširjenih anarhističnih društvih in zvezah. Vsaj dosedaj še nikdar niso mogli dokazati, da je kak anarhist imel mnogo zaveznikov. Največkrat se je pokazalo, da je bil sam ali imel kaka dva ali tri tovariše. Pač so pa sploh mej ljudmi že jako razširjeni anarhistični nauki, kar je pa le posledica moderne države. Dokler se država ne poprime drugih načel, anarhizma ne bodo iztrebili. Delegacija in akademija bogoslovcev za kat. vseučilišče v Solnogradu. Iz Gradca, 23 avgusta. III. Konec. III. seja — 2 2. avgusta. Seja se je začela z vprašanjem, kako z onimi, ki so ostavili vže semenišče ? Konečno je vredil stvar č. g. Winkler, katerega mnenje je tako zapisal g. Funder: »Udje, ki izstopijo iz podružnic, postanejo udje centralne zveze; denar pa vsprejemaj posamna podružnica." vico, da je slavni avtor nemških pesmaric, rajnik Jožef Mohr, zapustil društvu 50.000 mark, katerih obresti so namenjeni generalnemu predsedniku za potne troške pri inšpekcijah. Občni zbor se zaključi t naudušenimi slava-klici, ki so veljali imenovanemu dobrotniku in društvu samemu. (Konec sledi.) Moje ječe. Spisal Silvijo Pellico, prevel —a—. XIX. Jetnišničar šel je pod najinim oknom ter nama ukazal molčati. Kak nesrečen vojvoda Normandijski ? premišljeval sem. Ali ni to naslov, ki so ga dali sinu Ljudevita XVI.? A ubogi ta otrok je brez dvojbe vže davno mrtev! Torej je moj sosed jeden izmed onih nesrečnih ljudij, ki so poskusili, zopet oživeti ga. Nekaj jih je vže trdilo, da so Ljudevit XVII., spoznali so jih za lupeže, kako more ta najti večjo vero? Akoprav sem še poskušal dvomiti, kako da je ta stvar, premagala je v meni vendar nepremagljiva nevera in premagovala je vedno bolj. Navzlic temu nisem hotel žaliti reveža, naj mi dopoveduje kakeršne bedarije hoče. Kmalu potem začel je zopet peti, na kar sva zopet govorila. Razpravljalo se je dalje, ali bi ne bilo dobro, da se ustanavljajo podružnice društva, kjer bi se delovalo za kat. vseučilišče. Nekaterim je predlog do-padel, a drugi so se ga zbali in niso hoteli določiti ničesar; nekdo je menil, da ni treba sklepa, marveč le navoda ; in ker so odposlanci tu iz vseh semenišč — torej znajo za stvar eo ipso. Zopet je bilo težko določiti kraj, kje bodi dele-gacijski shod. Nekateri so imenovali kraj, kjer bode katoliški shod, a drugim ni predlog ugajal: ker katoliški shod ni vedno za počitnice in tudi ne v kraju, kjer bi odposlanci vspešno mogli delovati. Tudi o tem se ni določilo ničesar. Pa znova je vstal g. Fr. Funder in vprašal dunajskega odposlanca, ali bi se ne mogli združiti kot vseučiliščniki s podružnico dunajsko ? Odposlanec mu zanika vprašanje, ker semeniško predstojuištvo bi ne dovolilo tega. A Funder ne oijenja: „Mi bi radi bili v vedni zvezi in poznali bi radi vse delovanje — in svojim dolžnostim ostati hočemo zvesti 1" Vsem je ugajal vseučiliščnik, a kako mu ustreči ? Slednjič si je sam izmislil zvezo : „Ni mogoče torej, da bi se združili z bogoslovci; pač pa bodemo kot privatno društvo pridruženi kaki podružnici." Pri tej priliki se je tudi nekoliko govorilo o bojih, ki vladajo mej bogoslovci in akademiki raznih narodov. Gospod iz Gorice je govoril: »Delujte na to, da se narodnosti združijo v prijateljske zveze — ker Slovani se res preveč osamljajo ... od jezika se ne more živeti; tudi naših idej jezik še ne bode uresničil . . . toda prosim Vas, da ne sodite ostro mladih slovanskih bogoslovcev. Znanemu Goričanu zaklicali smo burno pohvalo i Nemci i Slovani. . . . IV. seja. — Nastopil je Fr. Funder in govoril o leposlovju: „Nočem govoriti dolgo, samo to povem, kar sem slišal — „Druckerschwiirze, Geld, Regieren die Welt!" Da, ne samo kapital je nam poguben, marveč tudi podlo slovstvo ... in dokler občinstvo bere slabe spise, ni mogoče, da bi časi bili boljši. Toda kako zaprečiti slabo slovstvo iS razširjati dobro ? Pustimo slabo in delujmo za dobro ; naročujmo in razširjajmo dobre časopise; žrtvujmo se — »eine Kriimerseele gehort nicht uuter uns 1" Dobro je tudi, da se ustanavljajo »Čitalnice", da dopisujemo radi in mnogo — da delujemo za vse katoliške liste: bodi »Reichspost" ali »Vaterland"—jaz menim, da je eno : »der Knoblauch stiukt und der Knoblauch riecht iibel 1! Prišel je zadnji večer, začeli smo ga radostno-navdušeni z »Gaudeamus igitur". Vodili so pa veselo družbo trije vseučiliščniki, vže znana J. Kron-berger in Fr. Funder, pa Job. Trenker. Prvi je napil celi družbi; z lepimi besedami pozdravljal je nas in odslavljal: »Pozdravljeni mi, ki ste dospeli iz daljnih pokrajin do nas — nesite i domov najboljše spomine od nas . . . Bog vedi, ali smo Vas zadovoljili! Toda storili smo, kar je bilo mogoče nam." Isti vseučiliščnik nazdravil je i gospodu iz Gorice, kateri si je pridobil srca vse delegacije. . . Mojemu vprašanju, kaj da je, odgovoril je da je prav res Ljudevit XVII. in hudo je začel zabavljati Ljudevitu XVIII. svojemu strijcu, ki se je bil polastil njegovih pravic. »Kako pa to, ali niste mogli spraviti teh svojih pravic v veljavo takrat, ko so se zopet uvedli Burboni na prestol?« »Takrat ležal sem v Bolonji na smrt bolan. Komaj sem se malo pozdravil, hitel sem v Pariz ter se predstavil najvišjim oblastim, a kar je bilo, je bilo: krivični moj stric me ni hotel več poznati; moja sestra združila se je ž njim v mojo pogubo. Samo princ Cond6 me je sprejel z odprtimi rokami, a njegovo prijateljstvo pomagalo mi ni nič. Nekega večera napali so me na pariških ulicah morilci, oboroženi z bodali in komaj sem jim ušel. Nekoliko časa bil sem še v Normandiji, potem pa sem se povrnil na Laško ter se nastanil v Modeni. Od tu pisaril sem neprenehoma vsem vladarjem po Evropi, posebno caru Aleksandru, ki mi je odgovoril jako uljudno, jaz nisem obupal, da pridem enkrat vendarle do svojih pravic, ali, ako bi se vže ne priznale moje pravice do prestola francoskega iz političnih ozirov, da se mi vsaj odločbo dostojni letni dohodki. A kar me primejo, 2en6 na mejo modensko in izroče tukajšnji vladi. Sedaj sem uže osem mesecev tu pokopan in Bog v6, kedaj da me izpusti! Napivali so i drugi. Posebno zanimiv je bil g. prof. Zettel: (ko je vstal, so mu ploskali). „Rad bi videl, čemu to ploskanje ! (Znova ploskanje !) No, molčati moram sedaj! Toda oni oče .Caroline" nisem jaz — marveč vera katoliška: ona ima idejale, ki jih človek nima ... če sem pa jaz vže kaj pri „Caroline" — sem le njen krstni boter: zraven sem bil, ko so jo krstili . . . želim pa, da ono dete raste, se razvija in cvete : „Carolina" je kamen, »Zweigverein" je drugi kamen — take kamne zbirajmo, in grad sezidamo, od koder se ne bode bati nam viharjev sveta! »Oglasil se je tudi graški študij, prefekt, dr. Haring, in povdarjal je, naj vedno ohranimo sedanjo navdušenost v viharnem življenji, bodimo značajni in trdni — in vedno bodemo mladi." V imenu vseh zahvalil se je bogoslovec Lettner z iskrenimi besedami za prijazni vsprejem in gostovanje. Tako smo dovršili delegacijski shod, ki bode gotovo mnogemu še dolgo v spominu — posebno pa ono semenišče, kjer je dobrotna roka msgr. rektorja gostila nas brezplačno. . . . Pozdrav pošiljam vsem znancem in prijateljem na Slovenskem — »jaz pa idem gori ua Zg. Štajersko 1" Aut. Pl. Šesti glavni zbor,.zaveze slov. učiteljskih društev v Gorici". (Izviren dopis.) Z Notranjskega, 21. avg. Ni moj namen, da bi obširno popisoval vse točke tega zanimivega zbora, nego omenim le ob kratkem, da je bil zares lep in impozanten. Ze popoludne in zvečer 15. t. m. je prihitelo v Gorico mnogo učiteljev iz vseh krajev naše mile slovenske domovine. Se več jih je pa privrelo dne 16. t. m., posebno z Goriškega. Zbor se je vršil popolnoma po znanem programu. Ob 10. uri zjutraj so 16. avgusta zborovali razni odseki v raznih sobah c. kr. učiteljišča. Prof. Koprivnik iz Maribora je poročal v kmetijskem, nadučitelj M. J. Nerat iz Maribora v Slomšekovem, a Janko Le ban, nadučitelj iz Begunj v odseku za ocenjevanje slov. mladinskih spisov. Zadnji poročevalec je naznanil, da se je za razpisano nagrado 100 K. za najboljšo povest oglasil le jeden natečatelj ter nagrado tudi dobil. Za razpisanih 5 cesarskih cekinov za najboljše pesmice za mladino, pa se ni oglasil nikdo ; vendar pa se je nadejati, da dobimo v kratkem tudi tako zbirko. Gospod poročevalec, se je v toplih besedah spominjal umrlega Josipa Freuensfelda ter izrekel srčno zahvalo gosp. prof. B e z e n š e k u , ki je lastnega žepa dal denar za razpisani nagradi; zahvalil se je pa tudi vsem časnikom, ki so brezplačno natisnili dotična natečaja. — Pri banketu v »Grand HStel Suda" ob 1. uri popoludne je bilo živahno gibanje. Banket je je štel 150 kuvertov, a blizu toliko oseb je prišlo na Sudov vrt le na pivo ali vino. Bilo je navzočih tuti več gg. duhovnikov, mej njimi dr. Ant. Gregorčič. Vrsto napitnic je začel gosp. Vojteh Ribnikar, naduč. v Dolenjem Logatcu ter predsednik društva. Vsemu njegovemu govorjenju nisem kar nič verjel. A da je tu pokopan, bila je resnica in občutil sem zanj gorko sočutje. Prosil sem ga, naj mi v kratkem pove svoje življenje. Pravil mi je vse natančnosti Lju-devita XVII., koje sem vže vedel, kako je ž njim postopal hudobni črevljar Simon; kako so ga zapeljali, da je povedal nesramno laž o nonravnem vedenju uboge kraljice, svoje matere itd. itd. In nazadnje, ko je bil zaprt, prišel je po noči enkrat narod, da ga oprosti; topega dečka, Mathurina po imenu, dali so na njegovo mesto, on pa je ušel. Na cesti bila je kočija zaprežena s štirimi konji, jeden konj pa je bil lesen stroj, na koji so ga posadili. Prišli so srečno do Rena, čez mejo, general . . . (povedal mi je ime, kojega se ne spominjam), ki ga je bil oprostil, bil mu je nekaj časa odgojitelj oče, poslal ali peljal ga je potem v Ameriko. Tam je mladi kralj brez kraljestva mnogo je skusil, trpel je lakoto v puščavi, bil je vojak, živel češčen in srečen na dvoru braziljskega kralja, obrekovan, preganjan bil je prisiljen bežati. Povrnil se je v Evropo koncem Napoleonovega cesarstva; v Napolju imel ga je Joahim Murat zaprtega, ko je bil zopet prost in ravno na tem, da bi zahteval za se prestol francoski, prijela ga je v Bolonji ona osodna bolezen, mej katero so kronali Ljudevita XVIII. (Dalj* sledi.) Napil je navzočni č. duhovščini, katera naj bi vzajemno delovala z učiteljstvom v prospeh mile naše mladine in naroda. Odgovoril mu je č. g. L. Lacina, kapelan v St. Petru pri Gorici. Vršile so se še druge kaj lepe napitnice, a najbolj navdušujoča je bila dolga napitnica državnega poslauca veleč. g. dr. Antona Gregorčiča. Napil je zuačajnemu, vrlemu slovenskemu učiteljstvu. Po banketu ob 4. uri se je pričelo glavno zborovanje v telovadnici ženskega c. kr. učiteljišča. Tu je vrhu drugih odličnih gostov: dr. Gregorčiča, direktorja Hafnerja, prof. dr. Kosa itd. bilo zbranih kakih 300 učiteljev, med njimi blizu 50 učiteljic! Po presrčnem pozdravu g. predsednika V. Ribni-karja, ki naznani, da ima »Zaveza" je nad 1500 udov, izpregovori vladni zastopnik g. baron Winkler, sin bivšega dež. predsednika na Kranjskem. Učitelj-stvo je k njegovim dobrovoljnim besedam živahno ploskalo. Potem je predaval nadučitelj opatjeselski in slovenski pisatelj g. Peter Medvešček o predmetu: ,0 preosnovi učnih knjig za slov. ljudske šole". Za njim pa je govoril nadučitelj in urednik »Popotnikov" v Mariboru g. M. J. Nerat. »O pre-osnovi naših 1 j u d s k o - š o 1 s k i čitank"-Torej sta gg. govornika govorila o jednem in istem predmetu, le vsak s svojega stališča. Nalogo sta rešila izvrstno. Debate so se vdeležili gg.: Ivan Kraj-nik, nadučitelj v Podmelcu na Tolminskem; Anton Klanjšček, učitelj na Štajerskem; Janko Leban nadučitelj v Begunjah; Frančišek Bajt, naduč. v Ajdovščini. Znamenit je bil predlog g. Ivana Krajnika, naj bi nova berila imenovala pogosteje — Jezusa Kristusa. S tem bi se slov. učiteljstvo na najložji način odkrižajo očitanja, da je naša šola — brezverska. Ker ni bilo več časa, prečital je g. Ivan Bano, učitelj v Divači svoje stavke ali teze o predmetu: »Nabirajmo za ustanove učiteljskim otrokom in sirotam". Ti stavki kakor tudi nekateri drugi predlogi se izročijo upravnemu odboru v pretres. Omeniti moram še, da si je „Zaveza" izvolila dva častua Člana: direktorja na c. kr. učiteljišču v Mariboru, g. H. Schreinerja in urednika »Popotnika", g. M. J. Nerata. Tudi je odposlala deputacijo k goriškemu okrajnemu glavarju in udanostni telegram njegovemu veličanstvu cesarju Francu Jožefu. Potem so se vršile razne volitve. V ocenjevalni odbor za slov. mladinske spise so bili voljeni ti - le gospodje: Janko Leban, naduč. v Begunjah (načelnikom) ; Hiako Podkrajšek, učitelj na Kranjskem ; Ludovik černej, učitelj v Makolah na Štajerskem; Davorin Judnič, učitelj v Trnovem na Notranjskem in Matej Kante, nadučitelj v Sežani. G. Vojteh Ribnikar je bil zopet voljen, za predsednika »Zaveze" njegovim namestnikom pa g. Ivan Lapajne, ravnatelj meščanske šole v Krškem. Ob tej priliki se je tudi sklenilo izdavati »Knjižnico za mladino", katerej bode založnik (in menda tudi urednik) bivši učitelj, sedaj urednik »Soče", g. A. Gabršček v Gorici. Izhajal bode vsak mesec po 1 trdno vezan snopič, kateremu, 64 stranij obsežnemu, bode cena le 15 kr. Po 7. uri zvečer je zborovanje končalo. Ob 8. uri pa je začela beseda v goriški čitalnici. Dvorana je bila tako natlačena, da je vladala v nji tropična vročina. Vse točke programa so se vršile prav dobro. Nad 100 glav broječi mešani zbor pod vodstvom g. Ambroža Poniža, naduč. v Rihenbergu, držal jse je prav dobro, da-si so gg. učitelji in gdč. učiteljice imeli le jedno pevsko vajo. Poseben efekt je napravila društvena himna »Zavezna", kateri je besede zložil g. J. Leban, uglasbil jo je pa znani skladatelj dr. G. Ipavec. — Pela se je s spremljevanjem orkestra. Gdč. Schaup je izborno deklamovaia Gregorčičevo »Soči", prav kakor nalašč zloženo za — Gorico. Isto tako je mlada učiteljica gdč. Irma Klav-žarjeva dokazala, da je umetnica na klavirju. Pri besedi je bil navzočen tudi okrajni glavar g. vitez Bosizio. Po besedi, ob 10. uri zvečer je vse drlo na vrt .Grand Hotela Suda". Tu se je razvilo kaj živahno življenje; navzočih je bilo kakih 400 osebi Tu je prečital gospod Porekar, naduč. s Huma pri Ormožu na Štajerskem došle telegrame, katerih je bilo 11 in jedno pismo. Drugi dan so se nekateri napotili v Cerkno, kjer se je odkrila spominska plošča matematiku dr. Močniku. Zopet drugi so si ogledali goriško mesto ali se t, vlakom odpeljali v Trst. Pozabiti ne smemo, da smo bili tudi na Kostanjevici, kjer so nas čč. oo. frančiškani zelo prijazno sprejeli ter nam pokazali grobovje, kjer počivajo nekateri francoski veli-kaši. Bodi blagim in prijaznim oo. irančiškanom s tem izrečena najiskrenejša zahvala! Konečno omenim še, da smo bili s postrežbo in s prenočišči pri „Sudi" prav zadovoljni, v kavarno pa smo zahajali k Schwarzu, ki je nasproti hotela „Suda". Izzivani nismo bili od nikogar. Kakor se čuje, bode sedmo glavno zborovanje »Zaveze" k letu o tem času na Kranjskem najbrž v Novem Mestu, da si ogledamo dolenjsko stran. Taki zbori so silno koristni, ker ž njimi se goji bratska vzajemnost med slovenskim učiteljstvom. Slovensko učiteljstvo samo pa o takih prilikah spoznava srojo domovino in se za njo v ljubezni ogreva. Iu kako bi ne? Saj je že naš prerano umrli Jos. Preuensfeld (Radinski) zapel: »Slovenski svet, ti si krasžn! Ti poln nebeške si milote, Ti poln največje si lepote, Ti biser meni vse zemljč !< Koledar ca 35. teden leta 1894. Nedelja, 26. avgusta: 15. pobink.; evang.: Jezus obudi mladeniča v Najmu, Luk. 7.; Ceferin pap. Ponedeljek, 27. avgusta: Jožef Kalas. Torek, 28. avgusta: Avguštin šk. Sreda, 29. avgusta: Obglavljenje Jan. Krst. Četrtek, 30. avgusta: Roza Lim. Petek, 31. avgusta: Rajmund Nol. spok. Sobota, 1. septembra: Tilen op. — Lunin spremin: Mlaj 30. avgusta ob 9. uri 2 m. zvečer. Solnce izide dne 30. avg. ob 5. uri 24 minut; zaide ob 6. uri 37 minut. D a n se skrči v mesecu septembru za 1 uro 38 minut. Dnevne novice. V Ljubljani, 25. avgusta. (f Župnik in častni kanonik tržaški Janez Koman) umrl je danes popoludne ob dveh, po kratki bolezni tukaj v Ljubljani, kamor je prišel obiskat svoje sorodnike. Rajni bil je doma v Dravljah nad Ljubljano, in brat lani umrlega sežanskega župnika. Naj v miru počiva! (Odkritja Cigaletovega spomenika na Črnem vrhu) in skupne slavnosti udeleže se nadalje po zastopnikih: Nar. Čitalnica iz Planine in Vipave, Bralno društvo iz Gor. in Dolenjega Logatca, kakor mnogo osobnih čestilcev pokojnega in zaslužnega moža. Več o tem glej v uvodnem Članku. (Blagoslovljenj e HOve duhovske bolnišnice.) Danes dopoludne ob 11. uri blagoslovili so prevzv. g. knezoškof ljubljanski novo poslopje usmiljenih sester, ležeče vštric nove deželne bolnišnice, v katerem je odločeno drugo nadstopje za bolne duhovnike ljubljanske škofije. Razven tega ima v tej hiši nekatere prostore trgovsko bolniško društvo ljubljansko za svoje bolne člane. Povabilu prevzv. gosp. knezoškofa odzvala se je radovoljno kranjska hranilnica, ki je darovala za duhovsso bolnišnico 10.000 gld., ter je bila zastopana po svojem predsedniku Josipu Luckmanu, uradnem vodji Dr. Josipu S u p p a n u, podpredsedniku, dr. Antonu Pfeffererju in članih direktorija 0. Bambergu, P. Lassniku, H. Maurerju in L. Zesckotu. Dalje bil je navzoč predsednik trgovskega bolniškega društva g. Matej T r e u n s tremi drugimi gospodi istega društva. Po svetem opravilu usedli so se gospodje k malemu zajuterku, pri katerem so prevzvišeni g. knezoškof izrazili kranjski hranilnici iskreno zahvalo za velikodušni dar, s katerim je omogočila, da se je moglo delo tako hitro dovršiti ter nazdravili g. predsedniku in vsem navzočim članom direktorija, želeč njim ia društvenemu delovanju blagoslov božji. — Na to zdravico odgovoril je predsednik kranjske hranilnice gospod Josip Luckmann. s tem, da je napil na zdravje kranjski duhovščini kateri se ima hranilnica kranjska veliko zahvaliti zato je bilo vodstvo kranjske hranilnice jako veselo ko je našlo lepo priliko, da je moglo svojo hvaležnost do duhovščine tudi v dejanju pokazati, kar je storilo s tem, da je dovolilo do-tično podporo s soglasnim sklepom. Konečno zahvalil se je g. Treun g. prednici usmiljenih sester za to, da je radovoijno odkazala tudi članom trgovskega bolniškega društva prostor v svoji hiši ter pil na zdravje njeno in vseh navzočih- (Duhovniške premembe v ljubljanski škofiji.) Za spovednika in vodjo cerkve pri čč. gg. uršulin- kah v Skofji Loki je imenovan g. Rok Mer-čun, katehet na dekliški šoli pri uršulinkah v Ljubljani, za spovednika ia cerkven, vodjo pri čč. gg. uršulinkah v Ljubljani pa g. Valentin E r ž e u, kapelan pri Sv. Petru v Ljubljani. Kot župni upravitelji so imenovani naslednji gg. kapelani: Ivan Bar t eim a, kapelan v Pre-8 e r j u, za Spodnji Log (Unter L a g) na Kočevskem, Ivan Vavpotič, kapelan t Selcih, za St. Lenart pri Selcih, Ivan L e s a r, kapelan vSlavini, za Peče, Jožef Seigerschmied, kapelan v Kostanjevici za Z a p 1 a n o. Premeščena sta kot ekspozita: F r a n-čišekPokorn it Stare Loke v Besnico pri Kranju in Frančišek Hiersehe iz ZagorjaobSavivVrhpoIjepriMoravčah-Premeščeni so nadalje gg. kapelani: A. P1 e č n i k iz Trnovega v Ljubljani k sv. Petru v Ljubljani, Frančišek Ferjančič iz Trnovega pri Ilirski Bistrici v Trnovo v Ljubljani, Tomaž Rožnik iz Polhovega Gradca v Zagorje ob Savi, Ivan Šiška iz Smarijav Vodice, Anton Medved iz Črnomlja v Smarije, Auguštiu Šinkovec iz Žužemberka v Staro Loko, Henrik Povše s Krke v Žužemberk, Ivan Zabukovec iz Križevega pri Kostanj evici v Slavino. Novonameščeni so kot kapelani naslednji gg. novomašniki ozir. sem. duhovni : Valentin Marčič v Polhovem Gradcu, Frančišek Žužek v Trnovem pri Ilirski Bistrici, Ivan Pristov v Črnomlju, Feliks Kni ž ek v Preserju, Matija Kastelic v Kostanjevici, Ivan Medved v Križevem pri Kostanjevici Anton Mezek v Selcih. Kot katehet na dekliški šoli pri čč. gg. uršulinkah je nameščen č. g. Alojzij Stroj, kapelan vČruem Vrhu. Na njegovo mesto pride g.V incencCibašek, kapelan na M i r n i. Novomašnik g. RafaelWinkler, kot kapelan na Mirno. (Osebne vesti.) Dvorni svetnik Karol K 1 i m-bacher je imenovan podpredsednikom c. kr. dež. nadsodišča v Gradcu. — Okr. sodišča kancelist v Rottenmannu Fr. Kramberger je premeščen v Maribor. (Gimnazija v Kranju.) Prva dva razreda, ki se otvorita s prihodnjim šolskim letom, bodeta začasno v starem poslopju. V svrhu nove zgradbe se bode v kratkem vršil ogled stavbišča, da se delo hitro prične. Kot suplent na novo gimnazijo pride z ljubljanske realke g. Val. K o r u n. (Dar za dijaško kuhinjo.) Državni poslanec pl. Globočnik-Sorodolski poslal je županstvu v Kranji 50 gl. kot prispevek za dijaško kuhinjo, ki se vstanovi ondi s pričetkom šolskega leta 1894/95. Slava! Vivat sequens! (Dopolnilne volitve na Koroškem.) S Koroškega, dnč 24. avg.: Dnč 22. t. m. so se končale prvotne volitve za izpraznjena državnozborska mandata. Njih izid je na Zgornjem Koroškem v volilnem okraju Smohor-Špital za krščansko-konservativno stranko prav povoljen in po došlih poročilih smč upati konservativni kandidat Peitler na večino kakih 7 glasov, ako izvoljeni in kot konservativni proglašeni volilni možje ostanejo trdni, pridejo do zadnjega na volišče in se ne dado zapeljati po nasilstvu nasprotnikov. Takega skrajnega nasilstva in zvitih mahinacij od nasprotne strani gotovo ne bode manjkalo, ker nasprotniki bodo izvestno napeli vse moči, da ohranijo koroški stari glas liberalnega „Musterland"-a. Upajmo, da se jim ne posreči, da zmaga katoliška stranka. — Vseh volilnih mož v tem volilnem okraju je 150. Po došlih poročilih je v šmohorskem okraju voljenih 31 krščanskih mož (od 48), v špitalskem pa 51 od 100! Slovenskih glasov je za Peitlerja 12 od 13. — Neugodno stojč razmere za kat. stranko v št. vidskem okraju, kjer je v obče težavnejše stališče za katoliško stranko in se tudi ni toliko delalo, kot na Zg. Koroškem. Merodajni faktorji so izvzemši nekatere častne izjeme, držali roke križema, da so v premnogih občinah glasovali za nasprotnike, kjer bi bili brez težav lahko izvolili krščanske volilne može. Tii niti krščanski kandidat ni postavljen in izvoljen bode gotovo nemški nacijonalec kmet Černik. — Izid prvotnih volitev na Zg. Koroškem nam kaže, da se da z vztrajnim delom in krepko odločnostjo mnogo doseči tudi v doslej povsem zanemarjenih krajih. (V Celovcu) napravijo prihodnjo nedeljo dne 26.t. m. socijalni demokratje shod pod milim ne- bom. Sklicuje ga črevljar VVogerer. Od mestnega odbora so zahtevali naj jim za shod prepusti «Car-dinalplatz;» jeden mestnih očetov je celo predlagal, da bodi demonstr. shod sredi mesta na novem trgu. Privolili so konečno, da se vrši na prostornem igrališCu blizu nove gimnazije. (Iz Konjic) se nam poroča, da je dne 24. t. m. tamošnji g. nadžupnik in dekan, knezoškofji svetovalec Jernej Voh »vidil Abrahama«, dopolnivši svojega življenja petdeseto leto. Neumorno delavni gospod je luč sveta zagledal pri Sv. Egidiju blizu Velenja dne 24. avgusta 1844. Študije dovršivSi je moral nekoliko počakati, dokler je zakrament sv. Reda vsprejel dne 1. septembra 1867. Kape-lanoval je na Vranski (1867—69), v Slovenji Bistrici (69—70), v Konjicah (70—78), potem pri Novicerkvi (78), odkoder je 1. 1882 odšel župni-kovat k Sv. Martinu v Rožni dolini. Dne 8. junija 1892 postal je nadžupnik v Konjicah. (Cesta v Solčavo) bode kmalu dodelana, le škoda, da je v kratkem plaz dvakrat čez njo potegnil. Sedaj se začenja popravljati cesta od Ljubnega do Luč. (Blagoslovljenje nove koče »Slov. planinskega društva" na Molifiki planini.) Poroča se nam: 16. t. m. blagoslovil je ob 7. uri zvečer preč. gosp. Miloš Šmid, župnik solčavski, novo kočo, prvo »Slov. plan. društva« v štajerskih planinah. Po opravljenih molitvah in kratkem nagovoru poprime besedo neutrudljivo delavni predsednik »Savinjske podružnice« g. Fr. Kocbek, nadučitelj gornje-grajski; zahvali preč. g. župnika ter oba duhov-nika-asistenta za blagoslovljenje koče, spominja se raznih dobrotnikov, mej temi sosebno milostnega knezoškofa ljubljanskega, ki so ves potrebni les brezplačno podarili, ter odda ključ glavnemu predsedniku g. prof. Orožnu. V izbranih domačih besedah poda potem gosp. Orožen zgodovino slov. turistike, spominja se prvega slov. turista goriškega korarja Staniča, zatem Vodnika ter preide na delovanje »Slov. plan. društva«, katero obhaja danes praznik v narodno prebujenje v Solčavskih planinah ter odpira novo »Kocbekovo kočo«; zdaj se odkrije plošča nad vratmi, ter burni »živili« so zagrmeli v podnožju orjaške Ojstrice. Da so se v prijateljskih krogih vršile zatem v koči običajne napitnice in besede, ne bodem omenjal. Koča je zidana, delana zelo solidno in jako prostorna. V knjigo se jih je prvi dan že vpisalo 47. Vsa zasluga gre g. Kocbeku ter vrlemu podporniku univerze g. prof. Frischaufu, kateri je voljen častnim članom »Slov. plan. društva«. (Novo mašo bode imel 26. t. m. gosp. Martin Pirtovšek na Paki. (Naš domači kipar g. Alojzij GangI), kateri, kakor je našim čitateljem že znano, s pričetkom bodočega šolskega leta nastopi službo strokovnega učitelja za figuralno plastiko na ljubljanski strokovni šoli, dospel je že v Ljubljano, da dovrši svoje najnovejše delo, relief iz kararskega marmorja, naslovljen »Maria in stellis«. To je skupina, kažoča Mater Božjo z božjim detetom in mladim sv. Janezom. Relief, na katerega že sedaj opozarjamo vse prijatelje cerkvene umetnosti, bode od dne 8. do dne 15. septembra razstavljen na strokovni šoli. (Pomiloščenje.) Z današnjim dnem je presvetli cesar pomilostil štiri kaznjenci v moški kaznilnici na ljubljanskem gradu. Pomiloščeni so: Lavrič Val. za 1 leto, 4 mesece in 4 dni; Ortar Anton za 1 mesec; Rugel Matej za 1 leto in 5 dnij; Vodenik Janez za 1 leto, 2 meseca in 25 dnij. (Anarhistični atentat v cerkvi M. B. na Sv. Gori.) Telegram »Slov. Narodu" v atentatu anarhistov na romarsko cerkev Matere Božje na Sveti Gori je do cela neosnovan. Po Furlaniji govorilo se je splošno o jednakem atentatu na romarsko cerkev na o toku Barbani. Tudi ta napad je do cela izmišljen. Kaj pomenjajo taka poročila ? (Slovenske pesmi) za moške glasove. — Zložil in sl. pevskemu društvu »Nabrežina" udano poklonil H. Volarič. Op. 10. — Cena 85 kr. s pošto. Naročuje se: H. Volarič v Devinu (Duino) na Goriškem. — S tem naslovom je izdal g. Volarič lepo glasbeno zbirko 13 pesmij večinoma vzbujajočih slovenski narod na delo za dom iu rod. — Zbirka je priporočila vredna vzlasti za slovenske pevske zbore. („L' Alba") (»Zora") je ime novemu tedniku, ki je izšel pretočeni četrtek v Rovinju — namesto umrlega „11 Risveglio". O veljavi tega časopita spregovorimo o svoj em času. (Za Cigaletov spomenik) je poslal vredništvu BSlovtnca" g. duh. s\e nik Jan. Sajouc, župnik T Siavini 1 gld. (Avstrijski farmacisti) imajo dan 27—30 t. m. svoj 33. shod t Trstu. (Nov list.) h Gorice: V Obizzijevi tiskarni pričel je izhajati laški literarno-gledališki polmesečnik .Cronica". Tiska se v 250 iztisih (Goriške novice). V Gorici je umrl od\etnik dr. J. Jakopič, star 53 let. Pogrebli so ga v četrtek na šempetrskem pokopališču. — V Flumičelu (Furlanija) je preminol č. g. J. K. Verzegnassi, vpo-kojeni duhovnik v 77. letu svoje starosti, 53. svojega mašništva. B. J. P. — Hytnui sacri, knjižica 90 str., obsegajoča svete pesmi, ki je pojo goriški gimnazijci med sv. mašo v seineuiški kapeli, sestavljena od bivšega c. kr. veroučitelja mnogozaslužnega msgr. Andreja M a r u š i č a, je izšla v novej izdaji in se dobila po 18 kr. komad vhilarijanski tiskarni (Iz Črnic na Goriškem.) 22. avg. Veselili smo se sadu sv. misijona, ki se je obhajal v pretočenem -adventu tukaj v Črničah skupno tudi za sosedno faro Batuje in vikarijat Osek. Ljudstvo je bilo tako spremenjeno, da se je zdelo starešinstvu primerno odpovedati vsaktere plesne zabave v tem letu. Res se tudi ni oglasil nihče izmed fantov ne črniških ne oseških, ne batujskih za ples. Sklenil pa je natihoma oddelek veteranskega društva »Dornberg-črniče, tla bi obhajal slavnost cesarjevega rojstnega dne tudi s plesom in sicer v črničah — prav kakor nalašč. V ta namen odpošljejo štiri može k č. g. dekanu prosit, da bi preložil slovesno mašo z zahvalno pesmijo s sabote na nedeljo 19. t. m. V skrbeh in strahu, da bi veterani po njih navadi ne namerovali še kaj druzega, jih razločno vpraša »Pa ne da bi imeli tudi kak ples?« Njih govornik odvrne »Ne, godli bodo, pa le pri banketu.« Tedaj dekan privoli. Na to so šli prosit dovoljenja za ples g. župana. Župan je odgovoril, da letos ne dovoli plesa. Na to mu zagotavljajo, da je dekan dovolil slovesnost s plesom. Na to odgovori, da če g. dekan nima nič proti, tudi on bo smel dovoliti. Med tem je zvedel dekan po strani, da snujejo ples. Nemudoma gre odpovedat slovesnost za na-prošeni dan. G. župan zvedevši to odpoved in ravno odpotujoč na tuje naroči pismeno svojemu podžupanu naj jim ne da dovoljenja, če ima biti ples ter naj jim sporoči ta novi sklep. Sedaj vložijo pisano prošnjo za ples. Pa tudi predsedništvo veteranskega društva iz Gorice se obrne s posebnim pismom 14. t. m. do županstva, naj bi z ozirom na stroške izjemoma dovolilo to patrijotično slavnost. V stiski skliče g. podžupan po nasvetu c. kr. komisarja starešine k seji, ga bi izvedel njih sedanji namen. Pritrdili so vsi sklepu poprejšne seje, da za letos nočejo plesa. Ta sklep je županstvo javilo načelništvu veteranskega društva v Dornbergu in njegovemu predsedniku v Gorico. S tem odlokom županskim gredo veteranci k deželnemu odboru. Ta je razveljavil starešinski sklep, utemeljevaje, da ima sam župan oblast plese dovoljevati. Deželni odbor je bil pa po pritožnikih — kakor je videti — napačno podučen, češ, da je župan dal dovoljenje, ni pa najbrže vedel, da je dal nalagan in da je dovoljenje preklical. Ta odlok je prišel v soboto popoludne. G. podžupan ni razvidel iz njega, da bi ne imel več oblasti dovoliti ali odpovedati ples, ter je naznanil veteranom v nedeljo zjutraj, da nimajo oblasti. Hitro gre eden izmed veteranov na glavarstvo, ter jim prinese glavarstveni odlok v pomenu, ker je po deželnem odboru razveljavljen starešinstveni sklep, stopi prvo dovoljenje županovo v veljavo. Glavarstvo je najbrže tako sklenilo, ker ni bilo podučeno, da je bilo tisto prvo dovoljenje z zvijačo pridobljeno in preklicano — torej neveljavno. S takim ravnanjem se veteranstvo pač ne prikupi narod ljubečim treznim ljudem. (Vitez Schvvarz.) Iz Pazina, dne 23. avgusta : Današnji dan ostane našemu slavnemu vitezu gotovo v trajnem spominu kajti sprejel je odlok, s katerim je rešen časti okrnine«* glavarja v Pazinu. Prideljeu je vit. z Schvvar/. III. . ddelku pri tržaškem namestništvu na mesto «edan|.-fja njegovega naslednika Ivaua Š o r I i j a. Izia-. I si je tudi, da bode kandidoval za deželni ztior isterski, da si s tem, u. i,. — Mini-Hvi narignrai Zgubljen ugled. Zadovoljni moramo mi Slovani biti, da nas gospod vitez zapusti, k..jii slabši gotovo ne more pri« na njegovo mesto. Ne pozuajoč zmožnosti no-vegapašega upravitelja, Ivana Sorlija, ne moremo «"MU nič o njegovi osebi. Sicer pa mi od njega nič druzega ne pričakujemo kot le to, da naj bode vesten in pravičen uradnik ter uaj se drži temeljnih državnih postav, ki so za vse narodnosti jednake. Kot rojenemu Slovencu pa bode dolžnost, da ue dovoli zaničevati slovanskega rodu po Iahon.-ki druhali. Upamo od njega tudi to, da zopet vpelje v naš okraj oni mir in red, ki je bil pod njegovim prednikom pok. Simzigom. V tem upanju dobro nam došel v naše kraje. P. S. Ko sem končeval to sporočilo, zvedel sem nastopni zadnji „Colpo di grazia", katerega je nameraval vitez Schvvarz proti pazinski občini. Zahteval je namreč od namestuištva v Trstu, naj razpusti občinski svet pazinski in sicer zato, ker se je župan dr. Dukič preselil iz Pazina in vsled tega neki pri tej občini ni sposobnega človeka, ki bi mogel upravljati občino. C. kr. namestništvo, ki je sprejemalo taka, po g. vitezu sestavljena poročila, je že odločilo ugoditi tej zahtevi vitezovi, no v zadnjem čaeu vsled intervencije tržaškega namestnika — premislili so si zadevo ter jo prepustili zobu časa. Opomnili mi je tukaj še to, da je razpust pazinskega občinskega sveta bila vroča želja isterskih lahonov, kateri so v ta namen gospoda viteza vporabljali. Tehtni so morali biti vzroki, ki niso g. namestniku dovolili izvesti namenov Schvvarzovih. Ombra. (Osebne vesti.) V Ljubljano je dospel uaš rojak g. dr. Andrej V o 1 k a r , c. kr. okrajni glavar v Češkem Brodu. (Toča) je dnč 18. avg. t. 1. precej pobila v krajih Velinjaves, Moščenice in Mače v župnijah Bilčoves in Sveče v Rožu na Koroškem, Trpela je zlasti ajda. V teh krajih je pobila toča sedaj že tretje leto zaporedoma. — Tudi na Ojstrici nad Spod. Dravogradom padala dnč 19. t. m. toča in napravila na polji nekoliko škode. (Promet na dolenjskih železnicah. Na ljubljansko-kočevski pr&gi kažejo podatki pomnožitev prometa na izvozu tesanega lesa in žaganic, dočim sta osobni promet in izvoz rujavega premoga vzdržala se na normalnej višini. Pomnožil pa se je osobni promet in izvoz živalij ter živil na novomeški progi, a zadnje dni jeli so se že tudi dovažati nekateri sadni in poljski pridelki, dočim se lesa, oglja in drv še vedno v obilej meri pripelje. Da je pomanjkanje direktne zveze z Novimmestom prometu v dokajšnjo škodo, ni treba še posebej povdarjati; želeti je le, da se ta hiba prej ko moč odstrani in dotičnim prošnjam občin ustreže. (Vrsta porotnih obravnav v III. sesiji.) V ponedeljek, 27. avgusta: Janez Ženko, hudodelstvo požiganja; Pavel Fabčič, hudododelstvo posiijenja, in Anton Čepelnik, hudodelstvo teške telesne poškodbe. — V torek, 28. dan avgusta: Jak. Majdič, uboj; Franc Debevec, uboj, in Vinko Rozman, težka telesna poškodba. — V sredo, 29. avg.: Anton Kranjc, hudodelstvo posiljstva in krvnega oskrunjenja, Frančiška Kovač, hudodelstvo tatvine. — V četrtek, 30. avgusta: Anton Jerič, hu-dodelnega posilstva; Janez Novak in Jernej Vidmar, hudod. ropa. (Nedeljsko delo in peki.) Državni zakonik je objavil naredbo trgovskega ministra, s katero obrtni red prenareja tako, da smejo ob nedeljah peki delati do 10. ure zjutraj in od 10. ure zvečer. Glede prodaje peciva ostane pri starem. (Darilo za rešitev.) Deželna vlada kranjska je priznala 26 gld. 25 kr. darila Fr. Lukšiču z Drske pri Novem Mestu, ker je 17. junija rešil 41etnega otroka iz vodnjaka. (Trtno uš) so zasledili v občini Planina pri Vipavi. Okuženih je že več vinogradov. (Nesreče.) Dne 22. t. m. so našli mrtvega Jož. Hribarja iz Zapog, ki je najbrže ponoči padel s poda. — Dne 14. t. m. je 3'/sletna Marija Rozman iz Boh. Bistrice utonila v potoku. (Samomor.) Dne 19. t. m. zjutraj se je obesila 191etna deklina Frančiška Šircelj iz Rbpovca v novomeškem okraji. Bila je baje slaboumna. IIzvez živine.) V prvi polovici lanskega leta se je iz Avstrije v Nemčijo. Švico itd. izvozilo za 3,780.713 gld. ropate živine, letos pa v šestih me secih za 20,578.197 gld., torej več za 16,797.484 gld. (0 zakupu pobiranja mitnine pri mitnicah) objavilo je c. kr. finančno ravuateljstvo v Ljubljani v včerajšnjem uradnem listu dotični razglas i v slovenskem jeziku. Erarične cestne mitnice na Krauj-skem, ki se bodo oddale 1. 1894. v zakup, so nastopne ; in sicer na Dunajski cesti: Ježica; na Zagrebški cesti: Skofeljca, Grosuplje, Št. Jarnej, Ko- stanjevici, Krška Vas iu Jesenice, Ribnica; izklicne cene so: 1050 gld.; 450, 300, 400, 250, 150 in 70 gld. (Razpisane so učiteljske službe) v Gribljah, v Božakovem, za učiteljico v Metliki in drugo učiteljsko mesto na Vinici. Prošnje je vložiti do 20. sept. okr. šolskemu svetu v Črnomlju. (Semnji po Slovenskem od 27. avg. do 1. sept.) Na Kranjskem: 28. avgusta v Novem Mestu, Moravčah, v Strugah (pri Cerkvi); 29. na Dobrovi; 1. septembra v Radečah, na Skaručini, v Višnji Gori. Na Štajerskem: 27. v Turnišču; 28. avg. pri Sv. Trojici, v Svičini; 29. avgusta v Žalcu, pri Sv. Filipu v Veračah, Muti, pri Sr. Tomažu pri Veliki Nedelji, v Poličanah; 30. v Hajdini; 1. septembra v Št. Ilnu. Na Koroškem: 27. v Črni; 28. avg. v Št. Andražu. Na Primorskem: 1. septembra v Boljuncu, v Suti pri Sv. Ilnu. Društva. (Slovensko kat. d « 1 a v s k o društvo). Ker se bode slov. kat. delavsko društvo preselilo z novembrom v svoje prostore, treba mu za svoje sobe pohišne oprave (miz, stolnv', omare za knjige itd.) Zalo bi bilo vstreženo društvenemu odboru, ko bi v ta namen kak prijatelj delavskega stanu blagovolil podariti kaj pohišne oprave. Vsak tak dar hvaležno vsprejme društveui odbor. Ivan Trtnik. predsednik, Jos. Go.stinčar, zapisnikar. — Kot podporni udje s-* del. društvu nadalje pristopili gg. župnik Ivan Brence prof. Ant. Zupančič, tajnik Jos. Šiška, profesor dr. Lampe, kapelan Fr. Mekinec in kanonik Jan. Flis. Telegrami. Kitaj in Japan. Shangai, 25. avgusta. Inozemcem se je prepovedalo brez dovoljenja približavati se arzenalom. Cesarjev dekret zaukazuje, da se oboroži 10.000 mož iz Mandžurije in pekinške pokrajine. Cesarica je odkazala generalu Li - Hung - Čangu dvanajst milijonov taelov. V ponedeljek je 40 Japoncev ostavilo Shangai. Več Kitajcev je že prišlo iz Japana v Honghong. Tokohama, 24. avgusta. Vhode v yoko-hamsko in vagasattsko pristanišče varujejo vojaki. Tuje ladije mora spremljati kaka ladija japonske mornarice. Dunaj, 24. avgusta. Poslednjih 24 ur je v 6 bukovinskih okrajih 17 oseb zbolelo in 8 umrlo za kolero, v 23 galiških okrajih jih je pa 147 zbolelo in 86 umrlo. Dnnaj, 25. avgusta. Sklepom z dne 23. avgusta je cesar odpustil ostanek kazni 61 kaznjencem v raznih kaznilnicah. Inomost, 25. avgusta. Včeraj se je otvoril shod nemške in dunajske antropolo-giške družbe. Predseduje Virchov. Popoludne je bila seja nemške antropologične družbe. Fundee, 25. avgusta. Ponarejalec menic Hossberger je danes prišel pred sodišče in je priznal se krivega. Obljubil je, da bode višjemu sodišču oddal obširna pojasnila. Bern, 25. avgusta. Zvezni svet je načelno vsprejel načrt simplonskega prekopa in se to naznani italijanski vladi. Kolonja, 24. avgusta. „Kolnische Zeitung" poroča se iz Peterburga, da so velike vojaške vaje pri Smolensku odpovedali le zaradi kolere, ki se hitro razširja. Amsterdam, 24. avgusta. Tukaj je danes jeden zbolel za kolero, v Maastricktu je jeden zbolel in jeden umrl in v Amstet-Veenu pri Amsterdamu je jeden zbolel za kolero. Vernet-les-Bains, 25. avgusta. Zdravje ministerskemu predsedniku Dupuyu se hitro boljša. Včeraj je že šel pol ure na sprehod. Plymouth, 25. avgusta. Včeraj ob petih zjutraj je parnik „D4nottas-Castel" zadel na neko skalo. Cez jedno uro so ga zopet dalje spravili. London, 24. avgusta. V Soulu je bil po ulicah boj mej Japonci in Korejci, pri katerem je bil ubit japonski poslanik. Ubili so ga nekda lastni rojaki. Popolnoma svilene tiskane foularde od 75 kr. do gld. 3'65 meter — (kacih 400 različnih baz) — potem drno, belo in barvasto svileno blago od 45 kr. do gld. 11*65, gladko, progasto, prižasto, vzorčasto, damasti itd. (kacih 240 različnih baž in 2000 različnih barv, na-eitov itd.) poštnine in carine prosto. Vzorci pošljejo se z obratno pošto. Pisma veljajo 10 kr., dopisnice 5 kr. v Švieo. Tovarna za svileno blago G. Henneberg 10 2) (e. in kr. dvorni založnik v Curlhu (Ziirieh). (16-11) Vremensko sporočilo. B 1 . Stanje Veter Vreme S >-o a je* i •g« S S " B opazovanja irakomero T mm topluraerm po Celzija 7. n. zjut. 740 4 15 6 zm. vzh. jasno 24 i. C. pop. 739-8 27 0 si. jzap. oo-o 9. a. iveč 7401 19-2 si. zapad n «. ivec tiu i jiv z si. zapaa „ Srednja temperatura 20'6 za 2-6° nad normalom KATOLIŠKI SKLAD. gld. 50- Za ,katoliški sklad" prejeli smo nadalje od p. n. domoljubne gospode nastopne darove: Neimenovan dobrotnik 100 kron .......... Srebrnom a š n i k i ljubljanske škofije, obhajajoči dne 7. avgusta t. 1. petindvajsetletuico svojega mašništva pri Mariji pomagaj na Brezjah, so zložiii 260 kron, od katerih so darovali : Janez Berlic, župnik v Mošnjah Janez Hladni k, kurat na Gočah pri Vipavi ........ Anton Hočevar, župnik na Brezovici pri Liubljani ..... Jurij Jaklič, župnik v Gotenicah na Kočevskem....... 10 — 15 — 10 — 10- Jakob Kalan, župnik v Morovcu . gld. 20*— Anton Lovšin, župnik na Dobrovi pri Ljubljani.........10 — Jožef Pekove c, kurat v Lomu pri Tržiču......................5 — M a ti j a P r i j ate lj, župnik v Strugah „ 10'— Mihael Saje, župnik v Štangi . , 10'— F rančišek Schweiger. župnik na Radovici.........15'— Frančišek Špendal, župnik v Tržiču............15 — Gospodje uradniki v Velikih Laščah 4 krone ....... „ 2-— Matevž Prežel j, župnik v Mavčičah pri Kranju.......10'— Janez Cibašek, župnik pri sv. Vidu nad Cerknico..............V— Frančišek Kušar, ekspozit v Begunjah pri Cerknici.......2:— Lavrencij Gerjol, župnik v Laščah .............5-— Jernej Kosec, župnik v Škocijanu pri Turjaku..........5-— M i ha e 1 L a v t iža r, župnik na Robu , 2-— Jurij Čuk, farni upravitelj in kapelan v Dobrepoljah.......l-— Matej Rihar, kapelan v Laščah . „ 1-— Karol Klina r, duhovnik v p. pri Novi Štifti pri Sodražici..........T— Devet ptičev iz Loškega potoka „ 3-— Zbirka od sv. Gregorja pri Ortneku „ 4-— Mili Bog povrni vsem velikodušnim darovalcem tisočero ter jim obudi mnogo posnemalcevl V Ljubljani, dn<5 14. avgusta 1894. Josip Šiška, tajnik „izvršujočega odseka". Darovi za „katoliški sklad" naj se blagovolijo pošiljati pod naslovom: Josip Šiška, knezoškofijski tajnik v Ljubljani. 431 1 Podpisani javljamo žalostuim srcem, da je previdnost božja preč. gospoda msgr. Janeza Romana, častnega kanonika in župnika pri ,sv. Mariji Večji' v Trstu po kratki bolezni, previdenega s sv. zakramenti, v 74. letu njegove starosti, danes ob 2. uri popoludne tukaj v Ljubljani k sebi poklicala. Pogreb bode v ponedeljek dne 27. t. m. ob 4. uri popoludne z Marije Terezije ceste štev. 4. V Ljubljani, 25. septembra 1894. Žalujoči sorodniki. sprejme y stanovanje in hrano 430 3—1 AJfA KOMATAB, Špltalske ulice it. 7. podobar in pozlatar v Ljubljani, Gledališke ulice štev. 8 opozarja prečast. duhovščino in cerkvena predstojniStva na svojo dobro urejeno podobar sko in pozlatar sko delalnico v katerej izdeluje vsa v njegovo stroko vštevajoča se dela natančno, vestno, po poslanih narisih ali lastnih načrtih po možno nizkih delu primernih cenah. V zalogi ima vsakovrstna razpela, pripravna za misijone, procesije, šole in zasebna stanovanja. Naročila na krlževa pota izvršuje prav ukusno in lično. 114 40—27 Previdnost! 626 24-16 Sladna kava, katero izdeluje tvrdka Frana Kathreinerja in naslednikov v Stadlau-Dunaju, (ma zares pred drugimi izdelki merodajno prednost, da ima prav kavi podoben okus in je torej najbolje nadomestilo za zdravju škodljivo navadno kavo. Jaz torej morem vsakemu priporočati popolnoma okusni in zdravi Kathreinerjev izdelek in opetovalno izjavljam, da sem zaradi teh prednostij dal gospodu Francu Kathreinerju pravico, pod mojim imenom svoj slad, kavo v celih zrnih, prodajati, zatorej nema nobena druga firma jedine pravice posluževati se mojega imena. S. Kneipp, kat. župnik. Tudi kbt dodatek k navadni kavi se Kathreinerjevi Kneippa sladni kavi odkazuje prvo mesto, ker ima svojstva, katerih dosedanji surogati nikogar nimajo 15 Vzemite le bele originalne zavitke s II u tli fipi* ? podobo gosp. Kneippa in z imenom la<»UlI Ivllll^l . 4* 4* 4> Domača zanesljiva tvrdka! 4* ^ Tovarniška zaloga pristnih švicarskih izdelkov! Najboljše in najcenejše žepne in stenske ure ii r e t> 11 <1 i 1i c e zlate, srebrne in nikelnate verižice, medaljone, prstane, zapestnice, naprsne igle prodaja in ima v zalogi Fr. Čuden v Ljubljani Mestni trg, nasproti rotovžu. Popravila tudi najtežavnejša izvršuje tekom 14 dnij. — Za blago pri njem kupljeno istotako za natančno popravo jamči. 158 24 Ceniki s podobami so franko na razpolago. i V Pulj 11 usoja se naznaniti slav. občinstvu, da je odpi*ls gMlogo raznovrstnih svojih vin: za Dolenjsko iu poverila zalogo gospodu MA^gkTČm* liosiaai v Kandiji pri Novem Mestu. Ponuja se torei slavnemu občinstvu ugodna prilika, da si oskrbi brez posebnih stroškov pristna, dobra istrska vina, katera ima v zalogi zadruga, ki se priporoča slovenskim rodoljubom za obila naročila. 423 3-! B F. P. Vidic & Co. 266 25—17 v Ljubljani priporočajo po najnižji ceni: Mosaik (chamotni) tlak za cerkve. Pripoznalna spričevala od že napravljenih tlakanj so na razpolago. Lončene peči vsake barve. Zarezane strešnike, nejše kritje. Roman in Portland cement. Cevi iz kamenine SJ« Nasade za dimnike. Drainage cevi SJ®* močvirnih Obrtniki in trgovci. 375 20-8 člani konservativnega obrtnega društva v Ljubljani priporočeni osobito cenj. naročnikom z dežele: B o n e ar Prane e pleskar v Ljubljani, Rimska cesta. Jager Janez mesar v Ljubljani, v mestni kolibi p. mes. mostu. Kovač Pranee čevljar v Ljubljani, Sv. Petra cesta. Sever Primož mizar za hišno opravo j Ljubljani. Gradaške ulice štv. 22. Sehmelzer Bertr. stolar v Ljubljani, ob St. Jakobskem mostu Šega Jakob jermenar v Ljubljani, Poljanska cesta. Blaznik L. v Ljubljani, Stari Trg štv. 12. Zaloga najraznovrstnejšega BC galanterijskega blaga. Boueon Andrej stolar v Ljubljani, Dunajska cesta štv. 7. priporoča najvočjo svojo zalogo najraznovrstnejših stolov natančno in trajno iz najboljše tvarine Izdelanih. Kozak Josip jnesnr v Ljubljani, Semeniško poslopje. 9 zlatih, 13 srebrnih kolajn 9 častnih ln priznal-nlh diplom Kregar Ivan pasar in srebrar v Ljubljani, Poljanska cesta štv. 8. opozarja preč. duhovščino in cerkv. predstojništva ua izvrstno urejeno delalnioo, v kateri izdoljuje vsakovrstno cerkveno posodo in orodje iz najzanesljivejše kovine, zlata in srebra po najnižji oeni. Camernik Ignacij kamnosek v Ljubljani, Poljske ulice št. 49. Škfabee M. klepar v Ljubljini, Kongresni trg korneuburški živinoredilni prašek za konje, govedo in oviad. Škatija 70 kr., pol škatlje 35 kr. Černe Jožef urar v Ljubljani, Sv Petra cesta 2. Matkovič Dragotin brivec v Ljubljani, Pred škofijo Sturm Prane krojai v Ljubljani, na Bregu Ste v. 14, Z najugodnejšim uspehom rabi so že 40 let v vseh večjih hlevih proti pomanjkanju slasti, slabemu prebavljenju, v zboljšanje nknsnoga ln Izdatnejšega mleka. Glavna zaloga: Frano Iv. Kwizda c. in kr. avstro-ogerski in kralj, rumunski dvorni založnik Okrožna .lekarna v Korneuburgu pri Dunaji. Cermelj Jernej trgovina z južnim sadjem! zelenjadjo v Ljubljani, Semeniško poslopje. Mate Avgust čevljarski mojster v Ljubljani, Sv. Petra cesta 2. Mihelie M. Ščetar in zaloga krtač v Ljubljani Florjanske ulioe štv. 40. Šelenburgove ulice. Tome Pranee pozlatar v Ljubliani, Streliške ulice Pazi naj se na varstveno znamko in zahteva le Kvlcdov Korneuburški živinored. prašek. Pristen dobiva se v vseli lekarnah in droguerijah avstro-ogerske dežele. Dolenee Oroslav svečar v Ljubljani, Gledališke ulice priporoča pristne čebelno - voščene sveče voščene zvitke in mid. Zaloga pristnega BV brinja ln brinjevoa. Vse po najnižji oeni. Dostal Karol tapetnik v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 31. Tomšič Luka vrtnar v Ljubljani, Poljanske ulice Uran & Večaj pečarja v Ljubljani, Igriške ulice. 3 solidno hlago C SC 25 Ozelj Gabrijel tapetnih v Ljubljani, Tržaška cesta. Paušner Prane krojač v Ljubljani, Dijaške ulice. Velkavrh Fr. jermenar v Ljubljaui, Sv. Petra cesta. Brata Eberl slikarja napisov, stavbinska ln pohištvena pleskarja, tovarna za oljnate barve, lak in pokost, Ljubljana, Frančiškanske nlice štv. 4 P. n. občinstvo opozarjava posebno na izdelke, katore sva razstavila na obrtnijski razstavi v deželnem muzeji „Rndolfinumu. Pauer Friderik p e k a r v Ljubljani, Sv. Petra cesta St. 50, Virk Sebastijan čevljar v Ljubljani, Sv Petra cesta. Zorman Alojzij mokar v Ljubljani, Florijanske ulice. v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 15 (v Mcdjatovi hiši) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo Perko Frane sobni slikar v Ljubljani, Florijanske ulice. Fajdiga Filip miasar v Ljubljani, Slonove ulice. Petrič Fr. trgovina z manufakturnim blagom v Ljubljani, Špitalske ulice. Zalaznik Jakob slaščičarski in pekovski mojster v Ljubljani, Stari Trg- štev. 21, priporoča W štirikrat na dan "M sveže, ukusno, zdravo in slastno slaščičarsko in pekarsko pecivo. Garniture, divane, madrace od 16 gid. do 40 gld., madrace na peresih 10 gld., dratene madrace 8 gld. 50 kr., pulte za mašne knjige itd. Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik z podobami zastonj in franko. 28 (12—8) Pajdiga Ivan mokar v Ljubljani, Križevniški trg, filijala na Vrhniki priporoča in ima vedno v zalogi vsakovrstno moko in otrobe po prav nizki ceni. Plehan Valentin izdelovutelj voščenih svež in lectar v Ljubljani, sv. Petra cesta. Re b ek Josip ključar v Ljubljani, Francovo nabrežje, zaloga ključev iz aluminija vseh elektrotehničnih priprav hišnih telegrafov itd. Zadnikar Henrik pasdr in srebrar v Ljubljani, Sv. Petra cesta 17. izdeluje iz najboljše tvarine najraznovrstnejšo cerkveno posodo ln orodje po najnižji ceni. Popravi in prenovi staro predmete. Koverte s firmo priporoča Katoliška Tiskalna po nizkej eeni. Hinterleehner Karol čevljar v Ljubljani, Francovo nabrežje 23 rrrnjttrnjt trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg št. 9 in 10 prodaja kakor bi bila KflVari I Tu kuPuJe,e Železo naj-rvuva^1 • ceneje, pri pošteni vagi in prijazni postrežbi. Poskusite, in se bodete prepričali! fcjr- CARBOLMEUJI! %% %%. % % % % % % v Kandiji poleg Novega Mesta priporočata prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu lzborno svojo zalogo najraznovrstnejiih lončenih pečij, štedilnikov (Sparherdov) in vsega v njiju stroko spadajočega blaga. — Štedilnike postavljajo vestno in natančno le izurjeni veščaki. 429 5—1 3SJS- Za ti ob v o delo jamčita. "3BS£ u ^ % %% % % ^ % % ^ ^ % Najboljši in najcenejši vir nakupovanja 239 strojev in orodja Strojev za vinarstvo vsakovrstnih s e n a 1 k pralnih strojev ovijalnlkov, zravnalnikov perila patentovanih m 1 i it o v za domačo uporabo, na vitle, vodno ali parno gonilo itd. je pri (52-19) Avgustu Kolb, tovarna strojev I>nnaj, II., Pasettistrassc 29—31. Prijazna poštena postrežba. — Ugodni plačilni pogoji. — Jamčenje. Hustrovani ceniki zastonj in franko. Zaloga is zavod za izvršitev civilnih in duhovniških tM „pri rudečem križu" 623 52-36 Viljema §karda IV., VValtergasse 1, Dunaj, IV., Favoritenstrasse 28 priporoča za pomlad in poletje 1894: Civilno in duhovniško ter redovniško obleko za kot: Havelock, vrhne suknje, duhovniške suknje itd. Liturgično opravo natančno po cerkvenih predpisih izvršeno: birete, kolarje, naprs-nloe, vsakovrstne duhovniške čepice. Faramente preskrbuje po najnižji ceni. Izvršuje se točno, iz najboljšega, trpežnega blaga, natančno izdelano; neuga-jajoče vzame se nazaj. ifttna-(eUA umetne zobe in zobovja. "J Plombira ln trga zobe brez bolečin. Zdravi sploh v I ustno bolezen. vsako t <4 Ordlnfru od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. Al Ob praznikih od 9. do 11. ure dopoldne. — Ob petkih za siromake od "J 9. do 10. ure dopoldne. 78 (15) t| i j p, rod štev, v Lj ubljani priporoča osobito prečast. duhovščini in sl. občinstvu v mestib in na deželi izbOrno svojo zalogo ^ T A.^^.TATA.TATA.TATA.-rA.-rA-rjkTATAT-A'* Trančo ¥ Gledal, ulice 2 lev. 1 «!• BVI1Ij1L< 6tev. O S ^ po raznovrstnih kakovosti blaga primerno nizkih cenah Svetovni ptoet. V vseli Bel sijajno nveflen. (Sargovo priznano neobhodno zobno čistilo AL0D0NT (zdravstveno preskusen.) Jako praktičen na potovanjih. — Aromatično osvežujoč. — Dobi se povsod. Da je dobro prebavljanje najvažnejše, ako hočemo ostati zdravi in se dobro počutiti, je znano slednjemu, ali malo kdo pomisli, da je zato neobhodno treba dobrih, zdravih zob. Star pregovor pravi: »Dobro prežvečeno, je na pol prebavljeno«, in ta pregovor se ne more dovoljkrat ponavljati. Dvorni zobni zdravnik, cesarski svčtnik E. M. T h o m a s na Dunaju, prof. dr. Koch, in druge znanstvene autoritete, naposled dr. W. D. Miller, profesor na zobozdravstvenem zavodu berolinskega vseučilišča v svojem delu: »Mikroorganismen der Mundhohle«, Leipzig, 1892, so spričevalno dokazali, da se neprestano in v neverjetni množini delajo škodljive snovi v vlažnotopli ustni votlini in se torej od tega nastajajočim večkrat jako nevarnim boleznim moremo resno izogniti samo, če redno in vestno čistimo usta. Tesna zveza mej spridenimi usti in spridenim želodcem se je z novejšimi preiskavami zanesljivo konstatovala. Voda sama pa vendar ne odstrani teli strupenih snovij. To se doseže samo, če se rabi najbolje zjutraj in zvečer kako varovalno skrbno pripravljeno in preskušeno zobno čistilo, za kakeršno se »Sargov Kalodont« občno priznava, ki se vedno bolj rabi, danes ga rabijo že milijoni, kar pač dokazuje, kaže vrednosti je to siedstvo. Rousseau je rekel: »Ženska z lepimi zobmi ni nikoli grda«, i^c skrbimo za zobe, se ne ohrani le lepota smehljajočih ust, temveč zagotovimo si, da ostanemo zdravi in se dobro počutimo do visoke starosti. Potrdila povedanega, priznanja in naročilna pisma iz najvišjih krogov so pridejana na vsakemu kosu. - Svari se pred po zavitku podobnimi, varljivimi nič vrednimi ponaredbaml. 635 (10-10) u n a j s k a bor z a. 98 gld. 55 kr. Dn6 25. avgusta. Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta ..... Avstrijska kronska renta 200 kron Ogerska zlata renta 4 %...... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld...... London vista.......... Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. v« 20 mark........... 20 frankov (napoleondor)..... Italijanski bankovci....... C. kr. cekini.......... . 98 60 . 122 90 97 85 . 121 70 . 96 05 . 1013 — 75 . 124 35 j. 61 — . 12 19 9 89 55 n 90 Dne 24. avgusta. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4 «/o zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 6% . . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 41» kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . „ „ južne železnice 5% . „ „ dolenjskih železnic 4% 149 gld. — 154 „ 25 196 . — 96 „ 40 143 „ 50 127 „ — 107 „ 25 n 67 „ 40 98 „ 50 224 „ — 158 „ 20 128 „ 50 98 „ 50 kr. Kreditne srečke, 100 gld........ 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld....... Salmove srečke, 40 gld........ St. Gen6is srečke, 40 gld....... Waldsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100 198 gld. 50 140 „ - kr. 17 23 69 71 51 24 171 3210 487 110 76 87 179 136 76 60 60 25 __Nakup ln prodaja "53S vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. [ Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjseza dobitki galantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M E B € U KolUeiU it. 10 Dunaj, lariibittirstrasse 74 B. 66 aar Pojasnila v vseh gospodarskih in Inančnih stvareh. potem o kursnih vrednostih vseh špskulaeijskih vrednostnih papirjev in vestni svili za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.