ln6 Oldest Slovene Doily in Ohio Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni wietska Rusija bo Zaprti delavski raketir Don Campbell ajPo(|jskfala prejen,aP" $75 tedenske plače Ij ? neniŠki pakt ne bo %el nobenega učin-:«• Pošiljanje potreb-Oljski. sojeni delavski raketir, preje- j j. --------;ma kot "business agent" unije del ,D0N> 28. avgusta (po- t steklarjev po 75 dolarjev teden-t vi Uradna poročila |ske Plače' kljub temu, da je že f Vjetsave naznanjajo, da je iveč mesecev zaprt v državni jet-I ^ Rusija zagotovila "išnici. ;a njen pakt z Nemci- 1 Uradniki internacionalne uni-%el nobenega učinka 13e 80 Posilili unijski lokal proti LETO XXII. CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) AUGUST 28, 1939. ŠTEVILKA (NUMBER) 200 PODPIS HRVATSKO-SRBSKEGA SPORAZUMA V soboto so se zglasili v Nessovem uradu člani unije steklarjev, ki so ga obvestili o teh nezaslišanih zadevah, ki vladajo v uniji. Zloglasni Don Campbell, ob-*"-- trebš%n-e Surovin in vojnih j želji unijskega članstva do na- cajuVfi.- Rusije Poljski v i daljnega izplačevanja plače za- \ prtemu Cambellu ter zagrozili, slučaju čarter. ^ llanik v S sovjetski j Direktive iz- celice lilo IZ kfu Ugotovilo je dal bodo v nasprotnem a ZUh ecku- Poljskemu mini- odvzeli localu njegov č zadev, Petek. U Se' da pomeni to po- | Campbell enforsira zdaj bah ^ zanikanje nacij- celice v državni jetnišnici Ika % da je pričela Sov- P^čevanje 2 centnega tributa *oliSKUSl;ia izvajati pritisk 1 od takega kvatdratnega čev- 'Nerna.**] ^ ukloni zahte- i^ip, ki jih vdelajo v Cleve- ; landu v okna raznih trgovin, 27. avgusta _ U- restavracij, pisarn in drugih jav- časniška agencija nih Iokalov-vsakegd drugega Tozadevne obtožbe so predlo- % da ]e mos odpoklicala iz | jev E1iotu Nessu, direktorju za javno varnost, ki jih je pozval v svoj urad. ^da | žili v soboto člani unije steklar- isev. 27. avgusta _' Unijski možje, ki so nastopi- i ki je zdaj v i11 v soboto Pred Nessom, so iz- batj0^6^ Poziciji, ker se iraziIi željo, da se ne imenuje rUsknap0nska. bo odobrila nJihovih imen' ker se boje ma-J nemški pakt nena- ščevanja Campbellovih prista- clail^eh strani vro v i eni*!! velikega sveta ali Z le*. I. katerih večina . 'a^. | unijski odbor, da jim bo poma- gal zlomiti Campbellovo nad-1 vlado ih izvoliti voditelja po njihovi lastni volji, do česar so upravičeni po unijski ustavi. Ness je obljubil članom uni-I je, da bo sklical k posvetovanju " Vled novk S Sobot0 , c nam sporoča: t."e je John na St. Clair „P avljal svojo služ-dornov, je umrl, MkrTtSrčna kap. Pred-dela'" 36 bil S, V delati na St. Clair i Campbellov "termin" poteče 1. Januarja Campbellov "termin" v unij-! skem uradu poteče dne 1. januarja. Njegovo mesto je za- | vzel neoficijelno njegov brat ? % sIT *Pominiaio Sta- T^s agent" unije, za kar pre- - ^ont Road ,11:^^ ^ ^ teden, za sti: ivoaa an | L 3h {/ & ti 'De; na Mentor po-? družen' Clair postaje ^ majo uslužbenci' razne stroške," toda nobene plače. Dvocentni tribut od vsakega kvadratnega čevlja instaliranih šip kolekta neki Campbellov lajt-nant, toda od tega denarja ne gre ničesar v linijsko blagaj- pri E?staJne K^^v'^nd 'Railway i Prve angleške čete v ## ^sece t0 funov) vsa- Ntii. ^eja Franciji ■k '3ruštvom ^, 0s- ■ PARIZ, 27. avgusta. — Dva francoska jutranja lista sta danes zjutraj priobčila slike prvih angleških čet, ki so prispele , „T , v Francijo. Ta dva lista sta na je pripadala društvom Wood- REGISTRACIJA! Jutri je v Clevelandu poseben registracijski dan za vse one, ki niso volili pri dveh zaporednih splošnih volitvah; ki so postali državljani ali polnoletni od zadnjih volitev, ali ki so se od takrat preselili. Le volilci, ki so registrira-' ni, bodo smeli voliti pri primarnih volitvah 3. oktobra, pri katerih se bodo izbirali kandidati za župana in mestne councilmane. V 23. wardi živeči državljani, ki niso registrirani, se jutri lahko registrirajo v East Madison javni šoli, vogal Addison Rd. in Carl Ave. Registracija se vrši od 10. ure dopoldne do 2, ure popoldne, in od 4. ure popoldne do 9. ure zvečer. V 32. wardi, ki obsega Collinwood, se registracija vrši med istimi urami na treh prostorih in sicer: v Memorial šoli na E. 152 St., v Oliver Hazard Perry šoli na Muskoka Ave. in E. 185 St., in pa v William H. Brett šoli na 15630 St. Clair Ave. Ako niste registrirani, registrirajte se jutri! Mary Polončič umrla Včeraj zjutraj četrt pred 7 liro je preminila Marija Polončič, vdova, rojena Sigmond, v vasi Kozaršče, fare , Stari trg pri Ložu, p. d. Gorenčeva. Rajna je dospela v Ameriko pred 45 leti in je dosegla starost nad 70 let. Ko je dospela v Ameriko, se je bavila s šivanjem, ker je bila učena šivilja. Pokojna je bila vdova 24 let. Družina Po-lončičeva je bila poznana v fari sv. Lovrenca, kjer so imeli gostilno 18 let. Zadnjih 10 let se je nahajala družina na 13703 na .So. Parkway, malo naprej od pokopališča Calvarije. Raj- Največji dogodek v življenju Jugoslavije izza njene ustanovitve. — Sporazum pomeni klofuto diktaturam in diktatorjem in zmago demokratičnih idej. Dočim se ves svet nestrpno' vprašuje, kaj bodo storili diktatorji, je praznovala demokracija v Jugoslaviji veliko zmago, ker je uvrstila Jugoslavijo zopet v vrsto parlamentarnih držav. To je posledica neprestanih groženj od strani Nemčije in Italije in prizadevanja demokratičnih Hrvatov v državi. Kakor znano, je vladala v Jugoslaviji zkoraj popolna dikta-| tura odkar je bil dne 20. junija 1928 obstreljen v skupščini Štefan Radič, voditelj Hrvatov. Prihodnjega leta je kralj Aleksander uvedel vojaško diktaturo, ki je bila z manjšimi olajšavami polnomočna vse do sedaj. Knez Pavle, ki je videl, kaj delajo nezadovoljne narodnostne manjšine s pomočjo in ščuva-njem Hitlerja in Mussolinija, je podpisal sporazum s Hrvati, s čemer je bil storjen največji korak v demokratično orientacijo dežele. Dr. Vladko Maček, voditelj Hrvatov, bo postal v reorganiziranem "kabinetu narodnega ujedinjenja" podpremier; poleg njega bo vstopilo v vlado še pet nadaljnih hrvatskih voditeljev. Za notranje zadeve bo dobila Hrvatska samovlado s svojim lastnim parlamentom. S posebnim dekretom je bila za vso državo proglase^ svoboda časopisja in zborovanja. Parlament ali skupščina bo raz-puščena in zopet izvoljena na demokratični bazi. Ta. dogodek ni samo blagoslov za Jugoslavijo, temveč je tudi učinkovit odgovor diktatorjema, ki sta vedno trdila, da bo Jugoslavija stala v vsaki krizi ob njuni strani. Mi ta veliki dogodek pozdravljamo z zadoščenjem in iskrenim veseljem v upanju, da bo ostala naša lepa Jugoslavija neodvisna in demokratična dežela, zVesta svetlim ciljem in visokim idealom, iz katerih se je po svetovni vojni porodila. L'Oeuvre in Le Petit Journal. Sliki sta bili priobčeni na pro-da se vr-: minentnem mestu prvih strani ■Urnii^3, 0dbora ali! omenjenih listov. . & drilSfa,," .. i., i tr.-- i.: i •__ C "sta iel d, otvr- društev^ v to ^ ;L Vojaki, ki so na sliki, pripa-zve-1 dajo mornariškim in kolonialnim na Water- i četam. Vse- da boste | DIEPPE, Francija, 26. avgu-za ukre- Ista. — Tu skozi je potovalo no-novih pro-' coj 1,400 angleških mornarjev : v Marseille, kjer se bodo pri-a družili sredozemski eskadri an- ®,1ea!,^!Cega odbora, gleške mornarice. ^bU0 si!" St. I ob 8. uri Burton indorsiran iV ■ --•« ...i ol. | Republikanski klub šeste var- ^ 8 ^boj. .('l,|sl0Pje. Važ- de je- v soboto zvečer na svoji t seje u- seji indorsiral kandidaturo žu- man Circle št. 98 Supreme Forest. društvu Sokolice št. 442 SNPJ in pevskemu društvu Zvon v fari sv. Lovrenca. Poleg sestre Ivane Pelan zapušča še: sina Antona in 4 hčere: Mrs. Mary Godec, Mrs. Kristine Kress, Mildred Kothera in Claro. Zapušča več sestričen in bratrancev. — Truplo rajne ostane v kapeli A. Grdina in Sinovi do pogreba, ki se bo vršil v sredo ob 9. uri dopoldan v cerkev sv. Timoteja. Sorodnikom in prizadetim naše sožalje! POKORAVATI SE BOGU Narodno - socialistična revija "Nationale Rundschau" objavlja članek o Bogu, v katerem pravi med drugim: ZADNJE VESTI Danes opoldne še ni bil objavljen odgovor Anglije na Hitlerjeve zahteve. Toda kolikor se je moglo doslej izvedeti, vztraja Anglija trdno pri svojem odloku in pri svoji besedi, da bo branila Poljsko. Dalje se poroča, da je Hitler pripravljen za pogajanja, ako bo pri teh pogajanjih kot posredovalec Mussolini. (Kakor v Monako-vem). Angleška opozicija, ki je doslej podpirala Chamber-lainovo "politiko pomirje-nja," je odobrila stališče vlade, da je treba Hitlerju pokazati zobe. Angleška admiraliteta je zaprla ladjam vsa sredozemska in baltiška pristanišča. Ta ukaz je bil izdan, ko je prispelo poročilo, da je priplulo v Sredozemsko morje več nemških podmornic. Holandska je odredila splošno mobilizacijo svojih pomorskih kopnih in zračnih sil. Nemčija je odredila sploš no mobilizacijo svojih sil v Vzhodni Prusiji. . _ General Francisco Franco je dal danes zapreti špansko mejo ter je prepovedal uvoz vseh francoskih listov, ker hoče ostati strogo nevtralen. VES SVET NAPETO PRIČA- KUJE ODOVORA ANGLIJE V "beli vojni živcev" je zdaj najhujše prizadet njen iniciator Hitler. VSE JE ODVISNO OD ODGOVORA ANGLEŠKE VLADE Policija v Budimpešti je z orožjem razgnala naciste Nacisti so nameravali prirediti zmagoslaven pohod v poveličanje rusko - nemškega pakta. BUDIMPEŠTA, 27. avgusta. V osrčju Budimpešte je danes policija z golimi sabljami v rokah razpršila nacistične demonstrante. V pouličnih bojih je bi- Obstoji samo en Bog, ki je ranjenih več oseb. bil vaš od vsega početka in ki i Nacisti so hoteli brez policij-ga je v naših dušah zopet vzbu- j g^ega dovoljenja prirediti po dil narodni socializem. Mi^ veru-1 mestu zmagoslaven pohod v pro-jemo vanj ter mu najboljše slv^-j sjav0 podpisa nemško-sovjet-žimo s tem, da se pokoravamo j ^ega nenapadalnega pakta. Ko volji in ukazom našega voditelja ge je množica zbrala na glav-Adolfa Hitlerja. Pokoravati se Bogu, se pravi pokoravati . se njegovi volji, ki se izraža preko Adolfa Hitlerja." nem trgu, je udarila nanjo policija. Aretiranih je bilo 66 o-seb. Nacisti, ki so bili oblečeni v Nov grob ; nacistične uniforme, so razde- V soboto popoldne je po dolgi j Uevali me^ ^udi tudi nacijsko Silna živčna napetost, ki je vladala v Evropi in po vsem svetu, je včeraj za spoznanje odnehala, ko je ves svet čakal odgovora britanske vlade, katerega bo prinesel danes v Berlin angleški poslanik Sir Neville Henderson. Ako je bil včeraj kdo nervozen, je bil nervozen Hitler, kateremu je od te-jga odgovora vse odvisno. Pismi državnikov Med Hitlerjem in Deladierom sta bili izmenjani pismi, v katerih pojasnjujeta državnika stališče svojih vlad. V svojem pismu Daladieru je Hitler zopet poudaril, da "mora" Nemčija dobiti Gdansk in koridor, da mora s Poljaki enkrat za vselej obračunati, ker noče prenašati več macedonskih razmer, ki vladajo ob meji. ("Z mace-donskimi razmerami" je hotel Hitler označiti nekdanjo turško strahovlado nad Balkanom). Hitler ne more nazaj Hitler kot diktator in mali bog Nemčije ne more nazaj in ker sta dali Francija in Anglija svojo besedo Poljski, ki je trdno odločena, braniti se do zadnjega, je torej malo izgledov, da bi se ta zadeva rešila mirnim potom. Sicer pa Angleži in Francozi vedo, da ne gre za Gdansk in za koridor, temveč za nacijsko nadvlado v Evropi. Če se spor zdaj na kakšen način izravna, ne bo poravnan in v Evropi ne bo nobenega miru, temveč bo vsa stvar samo odložena. Po nekaj mesecih bo prišel Hitler z novimi zahtevami na dan. Ker sta Anglija in Francija že izgubili Češkoslovaško in ž njo vred dvajset divizij najmodernejše oboroženih hrabrih vojakov, je težko verjeti, da bi se sporazumeli za nadaljni Mo-nakovo ter dovolili, da izgube še nad poldrugi milijon poljskih vojakov, ker bi bili na ta način vedno šibkejši za končni "showdown," ki mora priti slej ali prej. Tak je položaj danes dopoldne. Vse je odvisno torej od odgovora Anglije, o katerem upamo, da bo prišel pred \ zaključkom našega lista, da bomo lahko tozavedno obvestili naše či-tatelje. Ostavka celokupnega japonskega kabineta Celokupen japonski kabinet, ki je zahteval tesno sodelovanje z Nemčijo, je odstopil. TOKIO, 28. avgusta (ponedeljek). — Celokupni japonski kabinet, kateremu je načeloval I kot premier baron Kičiro Hira-inuma, je danes resigniral, ker j se mu je izjalovila njegova po-\ litika z Nemčijo. Pričakuje se, da bo japonski cesar Hirohito pooblastil generala Nabujukija Axe-a, konservativnega starejšega častnika in bivšega ministra vojne, s sestavo novega kabineta. Kakor je znano, so starejši japonski generali obsojali tesne vezi z Nemčijo, dočim so jih mlajši častniki s premierjem Hiranumo vred zahtevali. General Abe priporoča ožje sodelovanje z drugimi velesilami na Kitajskem, v prvi vrsti z Anglijo in Zedinjenimi državami. Ne glede, kakšen učinek je i-mel nemško-ruski pakt drugod, je gotovo toliko, da je zadal japonskim imperialistom udarec, od katerega si ne bodo izlepa odpomogli. RODBINA ŠTIRIH ČLANOV USTRELJENA ST. LOUIS, 26. avgusta. — Tukaj so našli danes postreljeno in ubito rodbino štirih članov. Ustreljeni, ki so jih našli i mrtve na njih domu, so bili: E. Berneck in njegova žena, in njuni dve hčerki, 5-letna Helen in 3-letna Dorothy. Sosedje Su povedali, da so malo pred polnočjo slišali stre-jle, toda so mislili, da je to tako zvani "backfire" od avtomobila. Mož je bil po poklicu krojač. Zakonca sta bila stara približno vsak po 25-let. bolezni preminil na svojem domu, 969 East 67th St., rojak Stanko Cestarich, star 50 let. Tukaj zapušča sina Stanley-a in 2 hčere, Emmo in Katharino, brata Marka in več sorodnikov. Rojen je bil v selu Shatorinja, fara Vidovsovac na Hrvatskem, kjer zapušča očeta, brata in se-'stro in več sorodnikov. Tukaj je bil 32 let ter je bil član dru- i literaturo. Smrt letalca Včeraj dopomne se je v bližini clevelandskega letališča ubil letalec Delbert D. Bush iz Kansas Cityja, ki je preiskušal svoje dirkalno letalo, od katerega pa se je nenadoma odtrgal motor in zletel na tla, nakar je Naznanilo Članicam društva Slovenske Sokolice, št. 442 SNPJ naznanjam, da je umrla dolgoletna članica sestra Mary Polončič. Na mrtvaški oder je položena v kapeli A. Grdina in Sinovi. Prosi se vas, da ji v največjem številu izkažete zadnjo čast. — Tajnica. Žalostna vest Mr. in Mrs. Spendal, 15311 School Ave., sta prejela žalostno vest, da je preminila zadnjo soboto soproga dobro poznanega rojaka Mr. Louis Kauška v Oaklandu, Kaliforniji. Pred leti sta se naselila za stalno v Kaliforniji. Tukaj zapušča več sorodnikov in prijateljev. Mr. Kaušek je bratranec Mr. Joe Spendala in Tony Tomšiča iz Oaklanda, ,Cal. Rajnka zapušča tri hčerke in sina, v Višnji gori pa sestre in brate. Bodi ji lah-|ka ameriška gruda. VERA IN LJUBEZEN GOSPODA SVETLINA nu bomo spoznali vzor človeka, | ki je zaman iskai vzvišenih ide- ici te? se na-nevar-Godina pa na Burtona za ponovno izvolitev. Seja Seja j društva Sv. Stephana, št. 224 Nocoj se vrši ustanovna se- j KSKJ. Pogreb se vrši v torek ja St. Clairsice podružnice po- i zjutraj ob 8:15 uri iz Jos. Že I treščilo tudi letalo na zemljo, štva sv. Josipa, št. 99 HBZ in Letalec je bil star 26 let. Stephana, yL Mleko se podraži Dne 1. septembra se bo po- kojninske akcije za državo Ohio le in Sinovi pogrebnega zavoda , dražilo v Clevelandu mleko za in sicer ob 8. uri' v sobi št. 3, staro poslopje v Slov. nar. do- I na 6502 St. Clair Ave., ter v en cent pri kvartu. Po novih ce- [ cerkev sv. Pavla na E. 40 St. nah bo stal na dom pripeljan Danes zvečer ob 8. uri se vr- 'mu na St. Clair Ave. Na sejo se ob 9 uri in na Calvary pokopa- kvart mleka 11 centov, za mle-ši seja Workers Allianco Ward vabi vse, ki se zanimate za po-^išče. Bodi mu ohranjen blag ko, ki se ga bo kupilo v trgovi-32 v Slov. domu na 15810 Hol- kojnino ostarelim ljudem,—Za- spomin, Imes Ave. 1 časni odbev. clje! Preostalim naše soža- nah in mlekarnah, pa bo treba i plačati 10c za kvart. Jutri bomo pričeli s priobče-vanjem naše nove povesti "Vera in ljubezen gospoda Svetli- j alov v poklicu, v katerem je na," ki bo našim čitateljem prav tako ugajala kakor jim u-gaja sedanja povest, katere je danes konec. Tudi dejanja naše nove povesti se odigravajo sredi našega podeželja in čitatelj bo sre-čaval v nji znane tipe, ob katerih se mu bo z veseljem ustavilo oko. V gospodu Jankii Svetli- deloval. To je niz naravnih, čisto človeških občutij, ki se porajajo v srcu resnice in idealov iščočih, notranje razdvojenih ljudi. Tudi gospod Svetlin je bil e-jden teh, dokler ni našel same-;ga sebe, svojega srčnega, miru .in svrhe svojega življenja. Citatelje in čitateljice opozarjamo na to izredno lepo povest tipično slovenskega življenja. Stran 2 ENAitOP&AVNOST 28. avgw& IWWtKKWOMaHMCTaaHMHMi BBKssonHflMit UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by XHK AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays raznaiaicu v Clevelandu, za celo leto.................................$5.50 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$150 pošti v Clevelandu, v Kanadi In Mexicl za celo leto.................$6.00 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2.00 Zedlnjene države za celo leto ........................................$4.50 ta 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece......................$1-50 Za Evropo. Južno Ameriko In druge inoeemske države: sa celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.00; gntered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. 4) '.a i'o \l STARE DO- jMržnja proti tujerodcem v minu- MOYINE Petdesetletnica V Ljubljani se je sredi julija vršil jubilejni zbor predstavnikov vseh slovenskih učiteljskih društev iz dravske banovine. Pr-učiteljska društva v Slove- lem zasedanju kongresa Toliko strupenih predlog že dolgo ni bilo pred kongresom, ampak njih zagovorniki so za enkrat pogoreli PREDPOGOJI UREJENIH RAZMER Pojmi o urejenih razmerah so različni. Eni pravijo, da so takrat urejene razmere, če se vrši vse javno življenje po določenih paragrafih ali volji ene večje ali manjše plasti državljanov, eni pa pravijo, da take metode utegnejo postati pristranske in zbujajo zaradi pristranosti med prizadeto javnostjo več in več nezadovoljstva. Ti pravijo zopet, da morejo urejene razmere vedno biti le plod aktivnega sodelovanja vseh, v katerem se kristalizirajo pojmi o interesih državljanov in države, če vsa javnost i ktivno sodeluje, tedaj se briga za to, za načela, kako bi se razmere najbolje uredile, da bodo zaščiteni interesi posameznika in celote pravično. Logično temu naziranju lahko tudi rečemo, da morejo urejene razmere vladati le tam, kjer se pritegne k sodelovanju vse plasti prebivalstva ob trdnem zaupanju vanj in z vso iskrenostjo. Ta oblika sodelovanja javnosti je svobodna demokracija. Predsednik vlade Cvetkovič je nedavno izjavil, da je jugoslovansko prebivalstvo po duhu demokratično in da je v Jugoslaviji primerna le demokratična vladavina. Ta misel, ki ni bila razglašena prvič, je jugoslovanska javnost sprejela z zadovoljstvom na znanje. V demokratični vladavini bi prenehala pristranost. Delavstvo bi dobilo svojo tajno politično volilno pravico, delavstvo bi lahko volilo svoje zakonite zastopnike v delavsko zbornico in druge socialno politične ustanove. Po zakonu ima delavstvo pravico do teh zastopstev v teh zavodih, ki jih svobodno voli v tajnih volitvah. To ni le zakonita in moralna, ampak tudi državljanska pravica delavcev. s Prav jasno potrjuje našo logiko hrvaško vprašanje. Hrvati občutijo krivice in zahtevajo odpravo teh. Ali svoje interese zagovarjajo, enakopravni hočejo biti in na srbski strani vsaj v javnosti zmaguje prepričanje, da ga je treba urediti. S tem se priznavajo krivice, ki jih je treba popraviti. 1 Skoraj enako, če ne hujše, je vprašanje kratenja delavskih pravic, ki so zakonito zajamčene. Brezpravnost delavskega razreda, je tudi stvar, ki ni v skladu s tendenco urejenih razmer in enakopravnosti. Okrnjevanje teh pravic pomeni novo "hrvaško vprašanje," ki izobčuje iz javnega sodelovanja delavskega razreda. Zato nas veselijo merodajne izjave, da je za Jugoslavijo primerna vladavina demokracija. Prepričani smo namreč, da se bo delavstvu v boju za demokracijo posrečilo izvojevati tudi že vse prej pridobljene pravice. Svobodna demokracija pritegne vse državljane k javnemu sodelobanju, svobodn^ demokracija priznava vspf pravice in vpošteva vsak glas državljanov. To je zaenkrat naš cilj. Če se ta cilj uresniči, potem ne bo treba več tožiti o neurejenih razmerah, ker bo vsak državljan, tako tudi delavski razred, vedel, kaj zahtevajo od njega njegovi in splošni interesi in to bo tudi lahko storil. Od predsednika Foreign Language Information Service v' New Yorku, Mr. Read Lewisa,' niji so bila ustanovljena leta! smo prejeli obširno poročilo v va predlog, ki zaslužijo vso pozornost, akoravno na srečo za enkrat ni bila še nobena uzakonje- , na- 1889, torej obhaja ta učiteljska! angleščini o zakonskih predlo-1 Faktično je bilo v minulem stanovska organizacija letos' gah, tikajočih se tujerodcev v kongresnem zasedanju sprejetih na Zedinjenih državah, ki so se na- samo sedem predlog ,ki so se tikale tujerodcev, Ena od teh se jih je tikala indirektno, nam- svojo 50-letnico. Govorniki skupščini so se izražali proti hajale pred minulim zasedanjem poveličevanju vojne ter za svo- ^ zveznega kongresa. Ker je po- bodo tiska, govora in misli, za svobodo združevanja in za demo kracijo, brez katere si ni mogo če misliti vzgoje. | ročilo zelo zanimivo in je iz' reč zakon za relifno delo, ki je , njega zlasti razvidno, kako je vse tujerodce izključil od takega val predsodkov plemenskega in dela. Qlede ostalih šestih zako-narodnostnega značaja, ki ga je nov se ne more trditi, da so na-sprožil v Evropi fašizem, začel perjeni proti tujerodcem. Jubilej pisatelja j butati tudi v Zedinjene države, j Za one, ki so ne postavno v V Gorici je dne 18. julija letos' na tem mestu priobčujemo glav-' Ameriki slavil 60-letnico svojega rojstva' ne podatke iz navedenega član- i Dva zakona sta bila že ome-slovenski pisatelj Damir Feigel, ka. Mr. Lewis piše: j njena; eden je zvišal postavko rojen leta 1879 v Idriji. Pisatelj,' Dve predlogi za olajšanje na- naturalizacijskega urada in bo ki je po dovršeni gimnaziji štu-1 turalizacije j zmanjšal zavlačevanje pri dobi- diral pravo na Di^naju, se je' Prvo zasedanje 76. zveznega1 vanju državljanstva, dočim dru-odvrnil od odvetniškega poklica kongresa je bilo odgodeno 5.' gi omogoča dobitev državljan-in se je posvetil novinarstvu in avgusta, ne da bi bil sprejet ka- skih pravic onim, ki so prišli ne-pisateljevanju. Udejstvoval se je teri izmed zakonskih načrtov, ■ postavno v Ameriko med 3. ju-večinoma v Gorici, kjer še zdaj ki so bili naperjeni proti tuje-' ni jem 1921 in 1. julijem 1924. tiho piše svoje povesti. Dosedaj rodcem t.j. prebivalcem te deže- j S tem se je izravnalo čuden poje izšlo kakih 15 njegovih knjig, le, ki še niso postali državljani.: ložaj tisočerih naseljencev, ki so Damir Feigel je po smrti Mur- Obratno, v zaključnih dneh za- '■ imeli sicer pravico bivati v de-nika in Milčinskega menda edi- sedanja sta bili uzakonjeni dve | želi, ampak niso mogli dobiti ni slovenski pisatelj-humorist. 'predlogi, ki bosta tisočerim tuje-1 državljanstva. Sedaj so v stanu Naj bi bila njegova mehka sa- j rodcem pomagali, da postanejo 1 legalizirati svoje bivanje v de- v ameriški državljani. Obe predlo-' želi s tem, da dobijo izkazilo gi je predsednik Roosevelt od' registracije (Certificate of Re-tedaj že podpisal. jgistry) in potem vložijo prošnjo Ena izmed teh predlog je do-, za državljanstvo, ali pa da dobi-jn i datek k zakonu za registracijo' jo dovoljene za ponoven vstop Breg pri Kranju so dobile vodo- j inozemcev (Certificate od Re-^ (Re-entry Permit), za slučaj, da vod, ki je bil nedavno slovesno! gistry Act), ki bo tujerodcem, j morajo začasno oditi v inozem-o tvor jen. Z zdravstvenega pa j ki so pred 1. julijem 1924 nepo- stvo. tira in vedri smeh še dolgo razvedrilo slovenski duši. Nov vodovod Vasi Preddvor, Nova vas tudi s splošno gospodarskega stavno prišli v deželo, dal pri- stališča je vodovod velika pri- liko legalizirati svoje bivanje v dobitev, četudi je prebivalstvo Ameriki in dobiti državljanstvo, težko preneslo velike stroške iz- (Po stari postavi je bila ta gradnje. Posebno velika pridobitev je vodovod za vas Preddvor, ki se je zadnja leta zaradi svoje lepe lege začela izpreminjati v letovišče. Vsake vrste ljudje ugodnost dana le tujerodcem, ki so prišli nepostavno v deželo do pred 3. junijem 1921.) Druga predloga je dovolila izdatek četrt milijona dolarjev preko normalne apropriacije za naseljeniški in naturalizacijski urad, da se bo moglo najeti več klerkov, s čemur se bo pospešilo PO OZKI BRVI Znano je, da Mr. Anton Gr-dina rad mnogo piše in govori, pa malo misli. V sobotni številki "Ameriške Domovine" razlaga svoje stališče, ki nas ne zanima. Zanimajo nas samo sledeči zlagani in nesmiselni stavki, ki si jih v -bodoče prepovedujemo! — Grdina piše: "Tu je vaša strupena zloba, ko vedoma zlobno zavijate, da udarjate še novo banko, kar je v nesoglasju z državnimi zakoni, ki jamčijo bančna podjetja. Zlobni ste kot sam peklenšček in se zvijate hinavsko kot kade, toda vaša vest ni in ne more biti čista! Vedoma trdite laz in v drugih kažete ne-dostatke, sami ste pa gadja zalega polni sovraštva!" Na to arogantnost odgovarjamo danes samo to le: Da je bilo poročilo s seje vlagateljev v našem listu resnično, imamo 400 (štiri sto) prič, to je toliko, ko- likor je bilo ljudi navzočih. Mi gi vas nismo "privoščili," saj sami pravite, da smo le "citirali," kar je bilo rečeno. Dokažite, kje mi "zavijamo in udarjamo še novo banko?" Kdaj smo zapisali eno samo besedo proti novi banki ? Ali udarjamo po nji zato. ker ne uganjamo in ne priobčujemo zanjo poslane nam propagande, ker v to propagando ne verujemo ne mi ne naši ljudje? Mi imamo sredi slovenske naselbine še en slovenski denarni zavod, ki posluje stoprocentno, in to brez svoje in brez naše propagande. Kadar bo imel en ali drug naš denarni zavod pokazati res konkreten, s številkami podprt napredek, bomo o tem že obvestili slovensko javnost, prazni propagandni frazeriji pa ne bomo dajali na razpolago svojih kolon. Naši ljudje so take propagande siti do grla. V Ljubljani se je meseca julija vršil neki verski kongres, katerega so se udeležile velike j dobavo državljanstva in omililo množice ljudi iz raznih krajev.' s^no zavlačevanje pri reševa-Take prireditve pa izrabijo tudi j nju državljanskih prošenj. razni malopridneži v svoje po- Strupene predloge čakajo prisebne svrhe. Tako je policija v j hodnjega zasedanja gneči ljudi, ki je pričakovala j Ampak bilo bi nespametno, če prihod kardinala Hlonda, areti- ^ se prehitro veselili nad temi rala dolgo iskanega tatu in vlo- USpej1i, Nižja zbornica je nam-milca Ivana Kutnerja, ki je bil sprejela več skrajno strupe-tisto priliko izrabil za poseganje njj1 zakonskih načrtov, naperje-v tuje žepe. Neka tuja držav- pro(-j tujerodcem, od kate-Ijanka je tisti čas pustila pn ^ ^ ^ ^ že na dnevnem neki družini tri svoje otrocic e re(ju senatna zbornica in utegne-; Neka tretja postava dovoljuje po , m ^ e s are. a ™ jo priti pred to zbornico na duhovnikom bivanje izven meja 'veni -T0" ^ ! 0. / glasovanje, čim se kongres pri- Zed. držav dalj kot pa je dovo-ao m i ses e novs aro e e', hodnjega januarja zopet snide. | Ijeno po starem zakonu, ne da je i FLIS in d,uge.slične "Pf- W 3 bU' PnWkni v za- policija oddala v Dečji dom. ""J'' k' se borlJ° za P^'ice dev. naturalizacije, pod |.-ogo-> ' j tujerodcem m za ohranitev o-1 jem, da se mudijo v inozemstvu Svojevrstna zadruga j snovnih ameriških načel ena- v zvezi s svojimi poklicnimi . v, . , VJ 1 kosti in pravičnosti, že dolgo dolžnostmi. y niso imele toliko dela s po- Osebe, ki se želijo poslužiti novega zakona, naj se zglasijo v najbližnjem našeljeniškem in naturalizacijskem uradu, ali pa naj pišejo na naslov Immigration and Naturalization Service, Washington, D. C., ter vprašajo za listino 659 (form 659). Od ostalih štirih zakonov, se trije tičejo državljanstva, eden pa repatriacije. Naturalizacijski privilegij za 1 ' vetrane Zakonska predloga, House Resolution 805, podaljšuje do 25. maja 1940 poseben naturalizacijski privilegij za tujerodce, ki so za časa svetovne vojne služili v ameriški armadi. Druga predloga, House Resolu t i o n 2200, obstoječi zakon popravlja v toliko, da prosilcem za državljanstvo ni treba, da bi odpovedali udanost specifično i-menovanu vladarju ali državi. Prošli kongres je tudi sprejel postavo, po kateri Filipinci, ki vilozadrug,kiv^uspešnopo.|^.^p^gkiso8kušale_ _ ^ . ujejo. vasi ^ rnavi pa na vse m0g0Če načine pritisniti | se želijo vrniti domov, to lahko bila ustanovljena zdaj zadruga, 0 1 ki ima sicer nenavaden, a hvalevreden namen. Pobijati hoče na tujerodce žig "nezaželjen-1 storijo na vladne stroške, cev". Na primer: predloga za Notorična predloga kongrešnika so se i registriranje in odtiskanje pr- Dempseyja Poleg sedmih predlog, ki so ž%ij%L/%d%ga" h%čr''služiti I ^ ukinjenje kvotnega naselje- postale zakon, je poslanska zbor-složnemu življenju in delu terjanje za pet let; za depotiranjegmca sprejela dvanajst drugih bo imela gospodarski, socialni in mozemcev, ki so na rehfu, ali | predlog, tikajočih se naseljeva- prosvetni odsek. Med njenimi, ki zakrivijo kak malenkosten i nja in naturalizacije. Večina teh pravili pa je tudi točka, ki za-1 Postopek; da se jih izključi od predlog je nevažna in so kon-hteva od članov zadruge, da: vseh podpor zveznega zakona za I struktivnega značaja, toda med ške vlade," ali ki je član kake organizacije, ki bi priporočala tako spremembo. Baš nejasnost navedene fraze dela predlogo nevarno in ustvarja možnost resnih zlorab. To pomeni, da bi postalo kaznjivo prepričanje in ne dejanje. Ako bi predloga postala zakon, bi se n. pr. popol- j na jstih je kosilo, ob seO noma lahko odreklo vstop kake- čer se večerja in točno1 ŠKRAT Gospa novi služkinj^ nas je zelo strog red. mih se zajtrkuje, točno1 mu predavatelju iz Anglije, ki veruje, da je angleški parlamentarni sistem boljši kot pa naš sistem, pod katerim je predsednikov kabinet neodvisen od kongresa. Ta predloga bije v obraz ameriški tradiciji, ki je navajala naseljenca, da se prej ko mogoče začne aktivno udej-stvovati v ameriškem socialnem in političnem življenju. Ta predloga se sedaj nahaja pred senatnim naseljeniškim odsekom. Javna zaslišanja o nji se bodo vršila kmalu po 1. januarju, ko se kongres zopet snide k zasedanju. Kaj predvideva Hobbsova predloga Hobbs-ova predloga, House Resolution 5643, se tiče tujerodcev, ki so podvrženi deportaciji vetih se gre spat." Služkinja: "No, če P0 drugega dela, bom Pa dovoljna." t ka ti ki to Star samec: "Ali m Pridem pozno ponoči ^ se mi ni treba pred . varjati in zagovarjaj prav za prav ti rečeš kem primeru?" "Jaz116 rim veliko. in 1 S ]e: Žed Zakonski mož: Dober veče ščim, nato pa ima ona 0! ;uc :ai :b( Mojega prijatelja kovačev pes. Prijatelj kovača zaradi odskok razpravi srečam prij3,6' kam pobit je bil vide61 'No, kako je pote va 9» radi izvršitve kakega zločin-1 vprašam stva: zvodnikov, kršilcev narkotičnih postav, anarhistov in podobnih oseb. Predloga določa, da v slučaju, da država, kjer so take osebe pristojne, ne bi hotela izdati potnih listov, ima delavski department pravico, poslati jih za nedoločen čas v zapor oziroma konfinacijo, dasi-ravno ne s trdim delom. Medtem ko predloga ne bi prizadela mnogo oseb, pa bi se s takim zakonom ustvarilo skrajno slab precedent. Njeni nasprotniki so opozarjali, da bi I strelno orožje, ki se pod takim zakonom kla "Človek ne bi veri6' tožba je bila zavrnjeIia' je imel tako dobrega z' ka, da je dokazal, psa ugriznil." hajajo v kakem jav^j ^ 101 C % sebnem zavodu za W narkotikov; W postavno lastujejo bitelje izstiea lahko en strel brez ponovni bore in da bi bilo to očitno ne ustavno. Navzlic temu pa je J upostavilo koncentracijske ta-'z ^nim pritiskom 113 J , ■ - - ' -m 'katerokoli orožje, [ napravo za tiho str6" bila predloga od senatnega pra-' puško z odžgano ce^ vosodnega odseka že odobrena so obsojeni v J6^ in utegne priti pred senat, čim: ^to ali več radi z^oC'[0sl se kongres zopet snide. V po-1 jočega moralno otop .j, kdajkolipoy slanski zbornici je bila predloga senega to deželo, namesto v sprejeta 5. maja. S mit kot v pre- let od časa prihoda, zakon sedaj. Icot Najbolj ozkosrč'1" predlogi ^ Neka druga določb.j vega zakona skuša ovr J odločitve najvišjega ^ znanem StreckerjeV61^; da tujerodec ne more J tiran, če je član org^ priporoča nasilno vlade, razen če je ^ ^ organizacije ob čas11' ^ začelo deportacijsk0 nj§. . ,a «£ Ta določba pravi, ^ rodeč lahko deportir3'.^ ra na to, kdaj je ^ ^ P -rf zakonski načrt delani obliki Smithova predloga, House Resolution 5138, je bila v obliki kot je bila prvotno predložena, skrajno reakcijonarna, nekakšna zbirka vseh mogočih proti-tujezemskih predlog. Toda v obliki kot jo je sprejel pravosodni odsek poslanske zbornice in kot je bila 29. julija v poslanski zbornici sprejeta, so bile njene najslabše točke črtane. V njej se določa kazen za vse-kagor, bodisi državljana ali tu-jerodca, ki bi skušal kaliti disciplino oboroženih sil Zed. držav ali bi priporočal nasilno strmo-glavljenje zvezne vlade. Dalje uvaja deportacijo za več novih vrst tujerodcev, in sicer takih, ki (1.) vedoma ali za denar pomagajo drugim tujerodcem priti | izvršitve ni bil zloČ^ nepostavno v Zed. države; (2.) , ________ ki so spoznani krivim špijonažejv obče slabi ii> ob30-' p?-ali sabotaže v korist kake tuje ^ ni. V tem slučaju Pa ^ vlade; (3.) ki kršijo ameriške Bilo bi skrajno kri^j liro ali Vi ao na_! ^OdZjS M0 5- ' >i organizacije ali kak" ji je pripadal. Zakoni, ki skušaj ^ kot zločin nekaj, ^'l! / izvani retro-aktivni z, ^ $ morajo vse spore poravnati med ^ socialno zaščito, itd. seboj pred posebnim razsodi-, Vzorec ekstreniizna, ki irenotno ščem, ki ga izvolijo zadružniki,' "t nevaren in da ne sme priti nobena spor- ■ Ko je n. pr. kongresnik Pace na zadeva pred sodišče ali pred i iz Georgije predlagal zakon, da odvetnika, dokler zadružno raz-j se po 31. decembru 1939 ne do-sodišče ne izreče svoje besede, i voli niti enemu naseljencu več ; priti v Ameriko in da se z istim , dnem deportira slehernega tuje-jrodca iz Amerike, ga ni noben pameten človek vzel resnim. Oglašajte v — Enakopravnosti I Ampak pred kongresom je bilo i mnogo manj ekstremističnih «1 njimi jih je bilo tudi več, ki so I bile očitno naperjene proti ino-zemcem in so bile vsled tega od liberalnih krogov upravičeno o-žigosane kot ne-ameriške. Prvo mesto med predlogami tega kalibra zavzema takozvani Dempsey Bill (House Resolution 4860), glasom katere bi se zanikalo vstop in podvrglo deportaciji vsakega tujerodca, ki veruje ali priporoča "kakršnokoli spremembo v obliki ameri- narkotične postave, ali ki se na-1 ŽENE IN DEKLETA Sedaj je čas, da si izberete (na Will call) fine in najn^f' zimske "Sterling" suknje od $14.50 naprej; ali FUR COA1' naprej, direktno iz tovarne in to po veliko nižjih cena"1' y kateri drugi razprodaji. . st' v Samo pokličite me ali mi pošljite vaš naslov, neglede KJ ^ ' da pridem po vas In vas peljem v tovarno, če kupite ali ne' dan kakor tudi ob nedeljah dopldan. Vam se priporočam BENNO B. LEUSTIG 1034 ADDISON ROAD Vaš kandidat za councilmana 23. var Je* 28' avgusta, 1939. ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Mr: 2nja proti tujerodcem v minulem zasedanju kongresa (Dalje a g. strani) nekoga' ki J6 bil k leti kot deček, ko je Prist ^ deIa' potrt in uničen, leeaT^k organizaciji navede-PMii a,llb,ra' dasiravnojo je za-Dieliit' r hitro je stvar te-v ql.v!6 Premislil. Predloga ni 1 1 kot jo je sprejela po-llf ^ Vomica, dopuščala ni- senatni3, 86 sedaj nahaja pred pravosodnim odsekom. Edin ar€s'ova predloga t, * ^ruga takozvana proti-a ki j" > Stares Z" anska zbornica, je 6724 t House Resolution porta ..a Podloga določa de-Pronajjea* ^erodce, ki it t; saboti ^Ije :akei so aze v krivim špijonaže ali prid kaki tuji vladi, ki zakrivijo kr^tev kipi Se^ ^arkotičnega zakona ali adj r f aJaJ0 v kakem zavodu Kot 6 narkotičnih snovi. iste biio zgoraj razvidno, efl1 . 4.) al' ■el' Naseljeniška predloga, o kateri so časopisi več pisali kot o katerikoli drugi, je takozvana Wagner-Rogersova predloga, da bi se 50 tisoč otrokom političnih beguncev iz Nemčije v teku prihodnjih dveh let dovolilo vstop y deželo izven kvote. Navzlic zaslišanjem, pri katerih so mnoge .odlične osebe pričale za njen sprejem, pa ni bila preloga odobrena še niti pred tozadevnim odsekom senata ali poslanske zbornice. Ako se preteklo kongresno zasedanje sodi po predlogah, o katerih se je v njem razpravljalo, je bil sentiment v njem močno proti tujerodcem. Ako pa se ga sodi po predlogah, ki so faktično postale zakon ali bile samo sprejete v nižji zbornici, ni bil tako sovražen napram tujerodcem kot se ga je obtoževalo. V bistvu večina teh predlog morda ni bila toliko naperjena proti tujezemcem kot takim, temveč je bila največ izraz ogorčenja proti tujezemski propagandi v Zed. državah, zlasti proti nacijski in komunistični propagandi in pa aktivnostim nemškega Bunda in sličnih organizacij. Skrajno obžalovanja vredno pa je, da se tako ogorčenje izraža v načrtih za kazensko postopanje proti vsem tujerodcem, katerih večina je lojalna in spoštuje ameriške zakone. Prihodnje zasedanje bo bolj kritično Za one, ki verujejo v ameriške tradicije strpnosti, enakosti in pravičnosti, ki naj veljalo za vse, državljane kot nedržav-Ijane, bo prihodnje zasedanje 76. kongresa, ki se snide v januarju, najbrže veliko bolj kritično kot je bilo to, ki je pravkar minulo. Demps e y j e v a, Smithovega in Hobbsova predloga bodo prišle pred kongres za končno akcijo Da-li bomo e-nako uspešni in bomo v stanu preprečiti uzakonitev diskrimi-natoričnih in ne-ameriških predlog, bo odvisno od širšega pouka in od tega, da se zbudi širšo in bolj aktivno opozicijo od HnoVOJeče napačne pojme iljen v tem poročilu dosledno po tlekoVvlen''enega odseka' meni "nedržavljane," ne pa tu-o potrebnega po- i jerodce, ki so dasi rojeni v tujini, postali državljani potom na- določbe nahajajo že v bistvu1 Jredlogi- Predloga, ki a iia ^ . 1 s'al3a, se sedaj naha-Nskp r Ju senatnega nase-V ra odseka. s zakonov, ki se peča-Mi M7ci, se včasih prišteje ;atera !' °^nckovo predlogo, ^hiici6 bila sPrejeta v nižji be] j..111 ki določa kazen za '^očaio Vedoina in zlobno pri-Povrnitev vla-ako Za ,a v ta predloga velja Pavijane kot tujerod- % Jve 2(1 ukinjene vsega na-SelJevanja 'd sewdl0gi: ki sta sedaj !gove„ om in odobreni od i sta n naseljeniškega odse-zan™ivi- Ena 8olUti(^ 0,Va Predloga, Senate e6e Vs ki zahteva uki-% v Aga kvotnega naselje-•Ji ree,-1^erik0 za dobo petih S 2e,iS ra-cijo vseh tujerod- K; '' ial':ro državah. (Senate Resolution 'ca r1nemu naseljeniške' Ho h Voli vsota $10,000, la re;skave, ki naj bi ^ do-n vstop in biva- i^ganl V 264 " ana . a Preiskava je bila a ^ResCV .Če hi ne storila j da brez dvoma polhi 0.?e obSfr • n,obene podlage za like, tu rojenih in onih, rojenih Društveni SEPTEMBER 2. septembra, sobota. — štvo Srca Jezusovega, Dru- narodnem domu na St. Avenue. Clair N. slava 40 letnice, ples v S. Domu na St. Clair Ave. 8. septembra, petek. — Zabava ■ in ples, Vatro Grill for Council, v prizidku S. N. Doma. 9. septembra, sobota. — Plesna veselica. Lucky Stars, SDZ, v avditoriju Slovenskega Na-1 rodnega doma, na St. Clair Avenue. 9. septembra, sobota — Ples Eddie Kovacic for Council v , Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave. 16. septembra, sobota. — Ples društva "Comrades", št. 566, j SNPJ v avditoriju Slovenske-1 ga narodnega doma na St. ' Clair Avenue. • 23. septembra, sobota. — Ples društva Martha Washington, št. 38, SDZ v Slov. nar. domu, na St. Clair Ave. 23. septembra, sobota. — Gay Debs Club, ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. 23. septembra, sobota. — Ples S. D. Z. št. 37 v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave. 24. septembra, nedelja. — Slov. dom na Holmes Ave obhaja 20-letmco obstoja z prav pestrim programom popoldne, zvečer pa banket in ples v o- beh dvoranah. 30. septembra, sobota — Young Men's Democratic Club, ples v Slovenskem delavskem do- . mu na Waterloo Rd. 30. septembra, sobota. — Ples dr. Spartans, št. 198. SSPZ v Slovenskem narodnem domu, na St. Clair Ave. 30. septembra, sobota. — Vrši se ples in praznovanje druge obletnice otvoritve Slovenskega narodnega doma v Maple Height«;. Pro- 8. oktobra, nedelja, — Koncert Združenih mladinskih pevskih zborov v SND na St. Clair Ave. 14. oktobra, sobota. — Ples dr. Slov. Sokolice št. 442, SNPJ v S. N. D. na St. Clair Ave. 14. oktobra, sobota. — Friendship Grove, W. C., ples v Slovenskem delavskem Domu na Waterloo Rd. 14. oktobra sobota — Ples Žum-berak HBZ v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave. 15. oktobra, nedelja — Koncert in ples Industrialne Rad. Organizacije v SND na St .Clair Avenue. za- Dieliit' • a hitro je stvar te-- Pomislil. Predloga ni itisK u0t "I0 ^ sprejela po-bv. . Zbornica, dopuščala ni-p 12Jeme. 86 sedaj naha ja Pred pravosodnim odsekom. u§a takozvana proti-Predloga, ki jo je Stares g 0 anska zbornica, je ^24 ti""1' House Resolution portagj'4 ^redloga določa de-^ .^Jerodce, ki so i kbota« 1Vlm špijonaže ali dalje (J-J ^rid kaki tuji vladi, i (' kake?., ' ' lci zakrivijo kršitev ki Se n ^arkotičnega zakona ali fadj raK a"'a"'0 v kakem zavodu Kot 6 nark0tičnih snovi. -e igj. ^ zgoraj razvidno, 1 ^ithovi 0l0Cbe nahajaJ0 že v bistvu PredloSi- Predloga, ki w d iia j(0jn' slaba, se sedaj naha-^ ^iškpo.6 arju senatnega nase-■ V ra 0(iseka. s Cd zakonov, ki se peča-Wi u ®lnc'' se včasih prišteje :atera 2 °^^kovo predlogo. bornj^6 sPrejeta v nižji ln ki določa kazen za "ti&e, v uuiuca Kazen za |foeaj0 Ve^orna in zlobno pri-v e- Am^11^811110 Prevrnitev vla-' ,av predloga velja rzavljane kot tujerod- r%9a 0 ukinjene vsega na-\ sfjevanja M Se ^ lQ§i, ki sta sedaj iPVtog 0rn *n odobreni od sta n r'aseUeniškega odse-zanimivi. Ena ^ion%^edloga, Senate ""e Vs U9' ki zahteva uki-Na v A^a kvotnega naselje-i*%f^riko za dobo petih v 2c.fi racUo vseh tujerod- ei;f ^ ia. % V }.)' a ili eli ijA jo: (So državah. (Senate Resolution H<°: J® predložil sena- ^kt, 0^ian j, n - —----- Se senate egona' Prelaga, Qdgeltn h ernU "aseljeniške' Voli vsota $10,000, naj % k IČa letmL. ki meri se do aVen vstoP in biva-,NwaCev v ^ed. državah." ,na Preiskava je bila expedl- ^Uge» ce bi ne storila ^a, r}^ '. 1 brez dvoma po- 0-?e Vi^6116 podla8e za P' v jeni begunskih otrok ?reiskave, ki nai bi i h i H" : / % j p i t Našeljeniška predloga, o kateri so časopisi več pisali kot o katerikoli drugi, je takozvana Wagner-Rogersova predloga, da bi se 50 tisoč otrokom političnih beguncev iz Nemčije v teku prihodnjih dveh let dovolilo vstop ^ deželo izven kvote. Navzlic zaslišanjem, pri katerih so mnoge ,odlične osebe pričale za njen sprejem, pa ni bila preloga odobrena še niti pred tozadevnim odsekom senata ali poslanske zbornice. Ako se preteklo kongresno zasedanje sodi po predlogah, o katerih se je v njem razpravljalo, je bil sentiment v njem močno proti tujerodcem. Ako pa se ga sodi po predlogah, ki so faktično postale zakon ali bile samo sprejete v nižji zbornici, ni bil tako sovražen napram tujerodcem kot se ga je obtoževalo. V bistvu večina teh predlog morda ni bila toliko naperjena proti tujezemcem kot takim, temveč je bila največ izraz ogorčenja proti tujezemski propagandi v Zed. državah, zlasti proti nacijski in komunistični propagandi in pa aktivnostim nemškega Bunda in sličnih organizacij. Skrajno obžalovanja vredno pa je, da se tako ogorčenje izraža v načrtih za kazensko postopanje proti vsem tujerodcem, katerih večina je lojalna in spoštuje ameriške zakone. Prihodnje zasedanje bo bolj kritično Za one, ki verujejo v ameriške tradicije strpnosti, enakosti in pravičnosti, ki naj veljalo za vse, državljane kot nedržav-Ijane, bo prihodnje zasedanje 76. kongresa, ki se snide v januarju, najbrže veliko bolj kritično kot je bilo to, ki je pravkar minulo. Demps e y j e v a, Smithovega in Hobbsova predloga bodo prišle pred kongres za končno akcijo Da-li bomo e-nako uspešni in bomo v stanu preprečiti uzakonitev diskrimi-natoričnih in ne-ameriških predlog, bo odvisno od širšega pouka in od tega, da se zbudi širšo in bolj aktivno opozicijo od strani vseh državljanov brez razlike, tu rojenih in onih, rojenih v inozemstvu. Ljudje morajo priti k spoznanju, da ni dovolj, da se ob-sd^ja take predloge, temveč da morajo svoje mnenje sporočiti kongresnikom in senatorjem. Cuječnost in odločna akcija sta cena ne samo svobode, temveč ohranitve naših ameriških tradicij enakosti in pravičnosti za vse. (Izraz "tujerodec" rab-j Ijen v tem poročilu dosledno po j meni "nedržavljane," ne pa tu-jerodce, ki so dasi rojeni v tujini, postali državljani potom naturalizacije. Op. uredništva.) ^Napredek' Društveni awj "OVICA... jo izveste bo gotovo zanimala tudi ^ge. Sporočite jo nam pismeno ali pa Pokličite HEnderson 5311 — HEnder-son 5312. ^ sporočite našim toPnik0m - - - JOHN RENKO 955 East 76th Street SEPTEMBER 2. septembra, sobota. — Društvo Srca Jezusovega, Proslava 40 letnice, ples v S. N. Domu na St. Clair Ave. 8. septembra, petek. — Zabava in ples, Vatro Grill for Council, v prizidku S. N. Doma. 9. septembra, sobota. — Plesna veselica, Lucky Stars, SDZ, v avditoriju Slovenskega Narodnega doma, na St. Clair Avenue. 9. septembra, sobota — Ples Eddie Kovacic for Council v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave. 16. septembra, sobota. — Ples društva "Comrades", št. 566, SNPJ v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. • 23. septembra, sobota. — Ples društva Martha Washington, št. 38, SDZ v Slov. nar. domu, na St. Clair Ave. 23. septembra, sobota. — Gay Debs Club, ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. 23. septembra, sobota. — Ples S. D. Z. št. 37 v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave. 24. septembra, nedelja. — Slov. dom na Holmes Ave obhaja 20-letmco obstoja z prav pestrim programom popoldne, zvečer pa banket in ples v o- 'oeh dvoranah. 30. septembra, sobota — Young Men's Democratic Club, ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 30. septembra, sobota. — Ples dr. Spartans, št. 198. SSPZ v Slovenskem narodnem domu, na St. Clair Ave. 30. septembra, sobota. — Vrši se ples in praznovanje druge obletnice otvoritve Slovenskega narodnega doma v Maple Height ji. OCTOBER 1. oktobra, v nedeljo. — Igra prredi Dram. društvo "Anton Verovšek" v Slovenskem delavskem dorui na Waterloo Road. 7. oktobra, sobota — Ples društva Marije Magdalene v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. 7. oktobra., sobota. — Rana Club, ples v Slovenskem de-vavskem domu, na Waterloo Road. 7. oktobra sobota. — Društvo "Delavec" št. 257 SNPJ priredi Vinsko trgatev v Jugoslovanskem narodnem domu v West Parku. 7. oliir/hra, v soboto — P'/s f-. V. ,i. Cadets v Twilight Ballroom na St. Clair Ave. 8. oktobra, nedelja, — Koncert in ples Skupnih Mladinskih pevskih zborov v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. 8. oktobra, nedelja, — Koncert Združenih mladinskih pevskih zborov v SND na St. Clair Ave. 14. oktobra, sobota. — Ples dr. Slov. Sokolice št. 442, SNPJ v S. N. D. na St. Clair Ave. 14. oktobra, sobota. — Friend-I ship Grove, W. C., ples v Slovenskem delavskem Domu na Waterloo Rd. 14. oktobra sobota — Ples Žum-, berak HBZ v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave. j 15. oktobra, nedelja — Koncert in ples Industrialne Rad. Organizacije v SND na St .Clair Avenue. 15. oktobra, nedelja. — Cleve-landska federacija SNPJ proslavlja 35 letnico SNPJ v o-beh dvoranah SDD na Waterloo Rd. Popoldan program. 21. oktobra, sobota. — Dr. Lun-der-Adamič, št. 20, SSPZ obhaja 30 letnico s programom v SND na St. Clair Ave. 21. oktobra., sobota — Društvo Betsy Ross, ples v Slovenskem delavskem dmu, Waterloo Rd. 21. oktobra, sobota — Ples Bun co Girls Club v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave. 22. oktobra, nedelja — Koncert in ples zbora "Sloga" v SND, na St. Clair Ave. 26. oktobra, četrtek. — Ples dr. Clairwoods, št. 40, SDZ v S. N. D. na St. Clair Ave. 127. oktobra, petek. — Ples dr. j "Carniola Tent", ša. 1288, The Macabees v SND na St. Clair Avenue. 28. oktobra, sobota. — Ples dr. Clevelandski Slovenci, št. Ib, SDZ v S. N. Domu na St. Clair Ave. 28. oktobra sobota — Local No. I 1228, ples v Slovenskem de-i lavskem domu na Waterloo j Road , 28. oktobra, sobota — Zadruž-1 na plesng. veselica z večerjo v I Slovenskem društvenem domu | na Recher Ave. 128. oktobra, sobota. — Ples A-cacia Club v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave. i 29. oktobra, nedelja. — Waterloo Grove, WC., ples v Slov. Del. Domu na Waterloo Rd. 29. oktobra, nedelja. — Proslava 25-letnice dr. sv. Cirila in Metoda, št. 18, SDZ v S. N. Domu na St. Clair Ave. 29. oktobra, nedelja — Koncertna proslava 25-letnice društva "Z^on" v SND na E. 80th St. 30. oktobra, torek — Outdoors-men Club, ples v SND, na St. Clair Ave. NOVEMBER 4. novembra, sobota. — Združene Slovenke, SDZ., ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. 4. novembra, sobota. — Ples Buckeye Stars v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave. 5. novembra, nedelja. — Slov. Ženska Zveza, št. 41, prireditev v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 5. novembra, nedelja. — Koncert Blaue Donau, v S. N. D., na St. Clair Ave. 5. novembra nedelja — Koncert mladinskega pevskega zbora "Kanarčki" v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 11. novembra, sobota Plesno veselico priredi dr. Vipavski Raj, št. 312 SNPJ v Slov. Domu na Holmes Ave. 11. novembra, sobota. — Ples društva "Slovenec" št. 1, SDZ v Slov. nar. domu na St. Clair Avenue. 11. novembra, sobota — Collin-wood Hive, TM, ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 11. novembra, sobota. — Ples "Cvet Hrvatske Sestare v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave. 11. novembra, v soboto — Društvo Sv. Križ, št. 214.KSKJ priredi plesno veselico v Slovenskem zapadnem domu na 6818 Denison Ave. 12. novembra, nedelja. — Pevski zbor "Jadran", koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 12. novembra, nedelja. — Opera Samostojnega pevskega zbora "Zarja" v S. N. D. na St. Clair Ave. 18. novembra, sobota. — Modem Crusaders, SDZ, ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. 18. novembra, sobota. — Ples Young Ladies .Sodality SVS v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave. 19. novembra, nedelja. — Društvo "V Boj", št. 53, SNPJ, prireditev v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. 19. novem ora sobota. — Ples Royal Hi Hats v SND, na St. Clair Ave. 19. novembra, nedelja. — Ples dr. Sv. Ane, št. 4, SDZ v S. N. Domu na St. Clair Ave. 19. novembra v nedeljo — Koncert in ples, priredi pevski zbor "Adria" v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. 25. novembra, sobota — Ples dr, "Comrades", št. 566, SNPJ v Slovenskem narodnem domu, na St. Clair Ave. 25. novembra, sobota. — Društvo "Svoboda", SNPJ, prireditev v S. D. D. na Waterloo Rd. 25. novembra, sobota. — Dru.št. Velebit, št. 544 SNPJ proslava 15 letnice v Domu Zapad-nih Slovencev na 6818 Deni- son Ave. 26. novembra, nedelja. — Pred-dinski pevski zbor, koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 26. novembra, nedelja. — Mla-stava in ples dr. "Abraševič", v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 26. novembra, nedelja. — Mladinski pevski zbor Slovenskega delavskega doma na Waterloo Road, priredi koncert v avditoriju Slovenskega delavskega doma. 29. novembra, sreda — Ples In-ter-Lodge League v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 29. novembra, sreda. — Plesno veselico priredi Dramsko dru-šLvo "Anton Verovšek" v S. D. Domu na Waterloo Rd. 30. novembra. (Zahvalni dan). Koncert Soc. Zarje v avditoriju SND. 30. novembra, četrtek. — Slov. Dobrodelna Zveza, prireditev v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. DECEMBER 2.i decembra, sobota. — Ples, Variety Club v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 2. decembra, sobota. — Ples društva "Lira", v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave. 3. decembra, nedelja. — Obletnica in ples dr. Pio'neers, H. B. Z. v SND na St. Clair Ave. 3. decembra nedelja — Koncert Slovana v Društvenem Domu na Recher Ave. 3. decembra, nedelja. — Društva "Združeni bratje", št. 26, SSPZ, ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. 9. decembra, sobota. — Društvo "Stragglers", SNPJ, ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 9. decembra, sobota. — Ples dr. Janeza Krstnika, št. 37, JSKJ v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 10. decembra, nedelja. — Predstava dramskega društva "I-van Cankar" v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue. 10. decembra, nedelja. — Klub "Oreški", prireditev v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 16. decembra, sobota. — Božič-nica v obeh dvoranah Slovenskega narodnega doma — National Screw Mfg. Co. 17. decembra, nedelja. — Božič-nica in ples Slov. Mlad. šole v Slovenskem narodnem domu, na St. Clair Ave. 23. decembra, sobota. — Ples Svob. Slovenk, št. 2, S. D. Z. v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 25. decembra, ponedeljek — So-citlistični klub št. 49, ples v Slovenskem delavskem domu, na Waterloo Rd. 31. decembra, nedelja. — Pevski zbor "Jadran", ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 31. decembra, nedelja. — Silvestrov večer, S. N. Doma in Klub dr. SND v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave. 31. decembra. — Silvestrovska zabava pevskega zbora "Slovan" v Društvenem Domu, na Recher Ave. 31. decembra v nedeljo — Praznovanje starega in novega leta v Slovenskem narodnem domu v Maple Heights. 194 0 20. januarja sobota — Ples društva "Lira" v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave. 3. februarja, sobota. — Ples dr. "Kranj" v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave. 18. februarja nedelja — Dram. društvo "Anton Verovšek" priredi igro v Slov. del. domu na Waterloo Rd. 30. marca, sobota. — Ples društva "Lira" v Twi-Light Ballroom na St. Clair Ave. 7. aprila, nedelja. — Dramsko društvo "Anton Verovšek, priredi igro v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. Češplje za konservi-, ranje Na Keržičevi farmi v Genevi so letos češplje zelo dobro obrodile, na kar opozarjamo gospodinje. One, ki jih boste kon-servirale (kenale), jih lahko same obirate in boste plačale malo odškodnino zanje. Pridite in se prepričajte. — Se priporočamo. — Keržič, Box 124 R. D. D. South River, Geneva, Ohio. Help Kidneys Don't Take DrasfioDrugs Your Kidneys contain 9 million tiny tubes or filters which may be endangered by neglect or drastic, irritating drugs. Be careful. If functional disorders of the Kidneys or Bladder make you suffer from Getting Up Nights, Nervousness, Leg Pains, Circles Under Eyes, Dizziness, Backache, Swollen Joints, Excess Acidity, or Burning Passages, don't rely on ordinary medicines. Fight such troubles with the doctor's prescription Cystex. fystex starts working in 3 hours and must prove entirely satisfactory in 1 week, and be exactly the medicine you need or money back is guaranteed.*Tele-phone your druggist for Cystex (Siss-tex) today.' The guarantee protects you. Copr. 1937 The Knox Co. D [QEaoE to 1145 Ea * J0HN STEBLAJ 169 Street KEnmote 4680W a8t 68 Street JOHN PETERKA ENdicott 0653 SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TRGOVINO POTOM... Ravnokar je izšla... velepomembna knjiga rr Enakopravnosti' o THE SLOVENES: A SOCIAL o 8 HISTORY rrr i spisal Dragotin Lončar prestavil v angleščino Anthony J. Klančar Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer je tu rojena mladina, da se mladina seznani z zgodovino Slovencev. I O O n O Knjiga je vezana stane $1 n O lis Dobi se v uradu Enakopravnosti, 6231 St. Clair Avenue D BTrLAIs 5 ENAKOPRAVNOST J = Vladimir Levstik: PRAVICA KLADIVA POVEST I "Teci v vas in pripelji dva moža . . . Najprej skoči do mlinarja. Reci mu, da je Beloglav-ka videla morilca, ko je vrgel Katro v vodo; da umira in hoče pred smrtjo povedati, kdo je bil . . . Ako Aleš ne bo hotel priti, pokliči Jereba, Medveda, Muhovca — kogar dobiš . . . Dirjaj. Za tvojo dušo gre in za življenje nedolžnega človeka!" Cerkovnik se je vrnil z Mu-hovcem in Jerebom. Aleš Bla-gaj ni prišel . . . Ko se je Jakob Vojska pozno ponoči vračal od mrtve Belo-glavke, je bil tako čudno razburjen, da ga je njegov spremljevalec vso pot strahoma opazoval. Opotekal se je kakor vinjen človek in počenjal stvari, ki niso bile predpisane v nobenem. obredniku. Cerkovnik je kasneje pripovedoval, da je z eno roko stiskal Najsvetejše k sebi, z drugo pa se je obupno bil po prsih, ponavljaje na ves glas: "Indignus sum. Domine! . . . Mea culpa . . . mea culpa . . . mea maxima culpa! ..." Drugo jutro se je raznesla vest, da ga je udarilo božje. Našli so -ga v njegovi sobi, pred Križanim, s čelom na najnižjem robu molilnika . . . Aleš je tisto noč izginil brez sledu. Zapregel je bratovega konja in se je odpeljal v noč. Drugi dan, ko so ga že iskali, je nekdo trdil, da ga je videl zjutraj v Bukovici; baje so ga srečali tudi pri Radgoščah, v Podholmskem lesu, za Sv. Ru-pertom in drugod. Konj in kole-selj sta se našla pod nekim kozolcem blizu Kranja, o mlinarju pa ni bilo ne duha ne sluha. XLIII. Do Krištofove izpustitve je minilo še teden dni. Vrnil se je opoldne, ko je pomladansko solnce najlepše sijalo na Ravne. Vsa vas je bila opozorjena in vsi so ga težko pričakovali, prav kakor bi se mu hotel vsak posebej oprostiti za zlo, ki ga je prebil. Toda on se ni zmenil za nikogar. Niti ni čul pozdravov, ki so mu jih klicali izpred hišnih vrat, niti ni odgovarjal tistim, ki so hoteli za njim, da bi ga ustavili. Vse to, vsi ti ljudje, vse njihove misli, vsa njihova čustva in vse življenje okoli njega mu ni pomenilo ničesar več. 'Zdel se je izmučen do smrti in je tudi čutil, da je bolan na smrt. Samo nekaj ga je moglo še okrepiti, samo eden je bil na vsem svetu lek, ki ga je mogel vrniti življenju. In kakor najde bolna žival v svojem tajnem na-Igonu pot do zdravilne trave, tako je tudi on nehote sledil sili, ki je dajala njegovim korakom rešilno smer. Brez jasne misli in brez opredeljenega čuv-stva, z očmi uprtimi strmo naravnost, ne oziraje se na desno ne na levo, je zavil v klanec in je stopal proti kovačiji, podoben zamaknjencu ali spečemu, ki ga vodi neviden čar. Šele ko je stal na pragu Andrejeve hiše, ga je izpreletelo, kakor da se drami. A trpka črta okoli njegovih ust se je zarezala tem globlje. S sklonjeno glavo je stopil v j hišo. Ko je dvignil oči od tal, je zagledal Njo . . . Niti v vs6j njuni prošlosti niti v vsej bodočnosti, ki je bila pred njima, ni bilo prostora za toliko gorja in toliko radosti, kolikor je je bilo v tistem edinem, tako grenkem in vendar toli blaženem srečanju njunih oči. Tako sta si brez besed povedala vso bol minulih dni, vso svojo mučeniško ljubezen in vso neizmernost upanja, ki je boječe vzhajalo nad dolgo bedo njunih duš. Držala sta se za roke, ne vedoč, kdaj in kako sta se prijela zanje. Zrla sta si v o-či, kakor da se ne moreta nasititi mile podobe drug drugega, in štela, oba z neizmernim začudenjem in sočutjem, tihe, vroče solze, ki so jima tekle po licih kakor brezkončne bisernice ljubezni. Šele zdaj sta vedela, kako nesrečna sta bila doslej! Šele zdaj sta spoznala, kako srečna moreta biti! Šele zdaj je čutila Lucija, kako strašna in brezupna je bila njena zapuščenost, odkar so ji ugrabili očeta. V tem silnem občutku svojega sirotstva je mahoma izpustila Krištofovo desnico. Glasno ihteč se je zgrudila pred njim na tla in mu je objela kolena. O, te drage noge, tako trudne in blatne, tako močne in v dobro namerjene! Te noge, ki so po krvi brodile — te noge, ki so ga prinesle do nje! . . . Nato se je vzpela kvišku in je segla spet po njegove roke: o, ljube roke, o, njegove roke! Te grešne roke, ki so kri prelivale, ljudi ubijale, mesta rušile! Te močne roke, roke pravice željne! Te dobre, blagoslovljene roke, ki jo bodo držale v burjah življenja in v mukah smrti!-- "Lucija," je rekel Krištof pozneje, ko je sedel za njeno mizo in lomil njen sirotinski kruh, "tako ti povem, Lucija, da nimam v Ravnah ničesar več razen tebe ... Vse mi je omrženo, ni je skoro stvarce, da bi mi zbujala lep spomin. Ljudje so naju preganjali in zatajevali, zemlja nama je rodila samo gorje. Še dom mojega očeta in ime, ki ga nosim, sta zdaj zaznamovana in osramočena . . . Pustiva ta nehvaležni kraj in pojdiva živet drugam! Glej, mi, kar nas je bilo, smo se borili za vso Jugoslavijo, naš dom je na severu kakor na jugu, ne samo v Ravnah, ampak povsod, kjer smo s srčno krvjo začrtali meje. Naša domovina je velika, prostora je v njej dovolj. Ali hočeš, da se preseliva na Kosovo polje? Črna prst rodi tam sama od sebe. Zrak je topel, in kadar pride pomlad, cvete po ravninah rdeča potonika iz dobre junaške krvi. Tam bova pozabila vse — tam bova srečna!" Lucija ga je molče pogledala. Njene lepe, resne oči so bile polne mehkega očitanja, kakor bi mu hotela reči: "Moj si in vendar še nisi čisto moj! Kovačev učenec si bil in vendar ga nisi razumel do duše Ali res ni čutil, da se hči Andreja Možine ne more umakniti z grude, na kateri je vztrajal oče do poslednjega diha? Ali res ni zaupal, da mu bo njena zvestoba izvirek vere in moči, kakor mu bo njena ljubezen nagrada za vse minulo zlo in večen lek pozabljenja? Iskala je besed, da bi mu povedala vse to in še toliko drugega. Toda misel je bila* tako bogata in besede so se ji zdele tako siromašne. Vstala je in ga je prijela za roko. Sledil ji je molče. Ko je snela v veži velik ključ in je stopila iz hiše, ne da bi izpustila njegovo roko, je uganil, kaj hoče. Peljala ga je v delavnico . , . V kovačnico Andreja Možine! O, kaj je navalilo na Krištofovo srce, ko je stopil med te za-črnele stene! Še je dišalo po oglju in po železu, še je bilo v zraku kakor žvenk in klenk, še je trepetalo nekje kakor odmev drage besede; toda ogenj ni sr-šal, meh je miroval, kladivo je mrzlo slonelo ob nakovalu; njega, ki je tu koval in modroval. veroval in propovedoval, ljubil in mrzil, ni bilo več . . . A tak je bil samo prvi, naj-bridkejši občutek. Takoj nato je dahnil kovač z vseh strani. Bil je pričujoč kakor sleherna živa misel v slehernem kraju, ki ga ogradi pobožnost v. njeno čast. In Krištof je zdajci spoznal, da je prišel v svetišče. Kovač niča. je bila pospravljena, nakov svetal; nikoder ni bilo pajčevine, nikoder prahu . . . Ne, tu je Andrej še živel. Kištofu se je zdelo, da vidi pred seboj njegov orjaški stas, njegovo košato brado in njegove oči, polne dobrote in polne strogosti. Zdelo se mu je, da čuti na glavi njegovo roko, ki ga miluje in blagoslavlja — kakor takrat, poslednjikrat . . In tedajci je bilo konec njegovih dvomov. Vse tisto, česar Lucija ni umela povedati, ga je prešinilo kakor razsvetljenje. Zavedel se je, da mora pregazi-ti gorje, sramoto in vse. Vztra-1 jati v borbi, kakor je vztrajal j tam! Slutil je, da stopa v boj, ki ga bo nedokončanega ostavil sinu, ako ga bo imel. Zakaj zlo, ki je ležalo nad njegovVn življenjem, ni bilo njegovo posebno zlo, ampak obče, in je pritiskalo na vse. To zlo je bilo človeška nevednost. Bilo je malodušje, straho-petnost, zakrknjenost in laž. Bilo je napuh. Bilo je lakomnost zlata, ki je vpregala komaj osvobojene sile naroda v svoje trinoško igo. Bilo je lakomnost oblasti, ki se je lotevala meše-tarjenja za svetinje, odkupljene z grmadami mrtvih in s potoki krvi. Bilo je nebratstvo sužnjev nejevera grešnikov, nemoč skop-Ijencev, podla krasta mnogih stoletij nevolje. Imelo je tisoč obrazov in tisoč imen, toda izviralo je vselej in povsod iz istega početka; iz velikega Zla, ki se buni zoper veliko Dobro. V borbi za Dobro in proti Zlu je bila uteha, zveličanje in pot do Boga. Do živega Boga vseh pogumnih in delavnih, vseh ljubečih in žejnih pravice. Do Bo-ga-Kladivarja, v katerega je veroval Andrej ... Zdaj je razumel vso kovačevo misel. In kakor bi opravljal molitev v njegov spomin, je prijel za kladivo, vzdignil ga nad glavo in udaril po" nakovalu: ! "Kar je krivo, ravnaj! . . . Kar je trdo, mehčaj! . . . Kar je i zlo, pokončaj! ..." j Lucija je zaihtela. On pa jo je prijel za roko in jo je burno 1 potegnil čez prag, na solnce. | "Ostaneva, Lucija! Karkoli I je bilo in karkoli še more pri-\ ti — midva ostaneva, vsemu na ! kljub. Molila bova kovačevo mo-! litev in bova živela za to, da se' j izpolni njegova pravica. Pravi-, ca vernih in vročih — pravica i kladiva! . . . XLIV. j Med tem, ko je Krištof govo-j ril te' besede, je žvižgal daleč j za Ravnami tovorni vlak. Nje-■gov novi stroj je hropel in puhal, trudoma vlekoč za seboj j skoro nepregledno vrsto težkih, ; zvrhoma polnih voz. Ljudje, ki so čakali na kri-| žiščih pred spuščenimi zatvor-nicami, so veselo zrli na dolgi j vlak. Mislili so na kraje, ki jih i je prevozil, na kraje, kamor ga i je vodila železna pot, na bogat-stva, ki jih je nosil s seboj in na tisoče žuljavih rok, ki so jih ustvarile. Vsi ti bližnji in daljni i kraji, vse te marljive roke in vsi ti sadovi njihovega dela — ' vse to je bila živa, upapolna, ro-' dovitna in trudeča se Jugosla-jvija! Samo eden je bil nesrečnež, j ki je brez radosti gledal vlaku I naproti. Stal je za grmom ob | nasipu, tam, kjer železnica lo-jkoma zavija med lesove: mori-;lec in izdajalec, ki je obupal nad ■ svojirA življenjem. Teden dni | se je skrival kakor divja zver, i in zdaj je stal tu in je čakal, da se dovrši njegova usoda. Že je bobnela zemlja od pesmi koles, že je grmel izza o vin- HIGHWAY ENEMY N0| f THE STOP SIGN PASSER Oglašajte v — "Enakopravnosti" ka mogočni stroj in mu je črno rasel naproti. Ko je prigrmel tik do njega, je Aleš Blagaj zatulil od groze in se je vrgel na tračnice, z glavo naprej. Mislil je, da bo mahoma vse končano. Toda trenotek med prvim dotikem železnih gmot in med smrtjo je bil neizmerno dolg. V tem trenotku je bilo dovolj prostora za vse Alešove življenje. In ko je še enkrat videl vse, kar je storil, in vse, kar je bil, se je zdajci spomnil besed Andreja Možine: "Njegova kolesa te bodo zmlela pod seboj! ..." Nato mu je počila lobanja in Nov Frigidaire (električna ledenica), velikost za družino, vse porcelan, običajna cena $206.00, se dobi sedaj za samo 139.00. Vprašajte na 819 East 185th St. 28. avgusta^ njegovi možgani so se raA tračnicah. m ___ Pšenica iz Vojvodine, k- ■ savskih in savinjskih go^' da iz Korotana, premog iz bovelj — vse to raznolik"6 gastvo Jugoslavije pa je vito grmelo preko njega Plod in delo mlade Do#' sta trla nečisto prošlost • ■1 KONEC Naprodaj Proda se hiša za dve te ni, duplex, 6 sob, kopalni* garaž za vsako družino. ?0J St se na 663 East 93rd St. !oi od I v Isce se Po: ofgi Išče se šolsko dekle za delo, samo za soboto in ^ ne čez noč. Za več pojas® r 1 kličite POtomac 8820. | ^ Oottlti 6 velikih steklenic CIS Jf da: COTTON CLUB fruit flavors ZA CENO PET IW Vse v priročni ekonomi"11 torbici. Okusni Cotton Club oranžni i'1 ^ dopadljivi sokovi. Kupite eno na vaši poti domov — otroci J Cotton Club mehke pijače. Hranite denar — hranite zamaške, katere izmenjate za zele, nagradne znamke. il 5s] li 8k( dmf^e ♦vav ►<♦♦♦♦♦♦ sšSS- ****•'< , / ******« "j Get acquainted with this new wonder metal that cooks better, permanently retains its gleaming lustre, won't stain, rust or darken, cleans easier, lasts longer and safeguards health. Try it in your own kitchen—it's the best demonstration yon can make of the economy and value of this beautiful cooking ware. SEE IT TODAY AT SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-03 SUPERIOR AVENUE. ,fi[ 3 si agi kn hoi P Sal bi 'Oj Po; di k % Millions prefer it to mayonnaise # Miracle Whip is different—d&li-cious! The time-honored ingredients of mayonnaise and old-fashioned boiled dressing are combined in a new, skillful way. Given the long, thorough beating that French chefs recommend for ideal flavor and smoothness ~ in the Miracle Whip beater that's exclusive with Kraft. * SPOMIN NA STARO DOMOVINO « Naši K JJ raji ZBIRKA 87 SLIK iz vseh krajev Slovenije. V finem bakrotisku na dobrem papirju, v velikosti 5x73A inčev Ta krasna zbirka, vas stane samo SPADA V VSAKI SLOVENSKI DOM Haivecja zaloga slovensliih hnjiij \ Ameriki! V. knjigarni^*Glasži Naroda'' • Pf 'K g. ,, -1 iloVito, vsakovrstno slovensko , knjige naših priznanih pisateljev: Cankarja, •*0* HK - '4# ■ ^ ■ isf %##, ■ %ap "■ Tavčarja, Jurčiča, JPreglja, Kmetove^ Mileinskega]* itd.^^Vjfalogi ■ imano? MA*###'" y v^ienv- ^ «» • prevode del svetovnoznanih mojstrov tj *• -»M*- VMM* Gospodarske, gospodinjske in poučne; knjige jvjvrf''Igre, pesmi,' zemljevid^ Ljubitelji lepe knjige naj pišejo pdf cenik_knjig, ki jih imamo .v. zalogi.) TA KUPON z ostalimi za tekoči teden, s 4U centi, opravičijo osebo do te skupini kot na sliki. Zamenjate lahko te kupone v našem uradu. Nobenih naročil ne sprejemamo po pošti. / IME Naslov Mesto N Kampanja za "Cankarjev glasih sedaj v teku... CANKARJEV GLASNI' % "C mesečnik za leposlovje in pouk ima sedaj kampanjo za nove naročnike 1 AKO ŠE NISTE NAROČNIK TE VAžN^ REVIJE POSTANITE ŠE DANES! NAROČNINA JE: za celo leto $3 — za pol leta $1.50 — z3,'| 4 mesece $1 M'1" Kdor tekom kampanja pošlje en dolar ^ na urad Cankarjevega glasnika mu bo nai"0 ■ kreditirana za pet mesecev. CANKARJEV GLASNIK 6411 St. Clair Ave. Cleveland, Oh'0 s N J % :kt St. av 1 8 i h