wmgjp MP wmttBtrrgg dwttnt yum vsto. my iwrotinB bt m act o> ocwmb i nai hb pot ornom of wnr ion, i, t. ** onto n ta fmn, a, b. Bm-iegon, r. hl go- GLAS NARODA List slovenskih delavcem v AmerikL *a*v»*JJ ilov«n«kl jiiiiB t Združenih dri&Tah. sa vm lato.. .>-.»>. |6.00 X* pol lots............... $3.00 Sa Now York odo loto... $7.00 Za inozemstvo celo loto... $7.00 !ffco largest tlovenian Daily. In the Unit id ttatef. E taned every day except Sunday« and legal Holidays. ' W 75,000 Readers, TELEFOH: 2876 CORTLANDT. Entered at Second Class Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Yn under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLAND*, NO. 241. — ŠTEV. 241. NEW YORK, FRIDAY, OCTOBER 14, 1921. — PETEK, 14. OKTOBRA. 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. NOVA ORGANIZACIJA TEKSTILNIH DELAVCEV ORGANIZACIJA, KI JE VZRAS LA IZ POLOMA L W. W., SKUŠA ZDRUŽITI ŠTEVILNA DEL AVSKA ZASTOPSTVA. — RADIKALNA IN NAPREDNA. Načrti za amalgrrijo ali s po jilt v vseh neodvisnih tekstilnih unij dežele v veliko * * defenzivno in, ofenzivno zvezo", ki Im» znana kot Federated Textile Unions of Ame-i iea, so hili ibjavljeni v sredo . zvečer v glavnem stanu Amalgamated Textile Workers of Ame-i iea na «»<■ rti 26. cesti 1 Xew Yorku. izjavilo se je. o vmešavala v avtonemijo posameznih skupin, iz katerih bo obstajala. — Nai cilj je spraviti skupaj vm tekstilne delavce ter dobiti v svoje vrste tudi United Textile Werkere of America. Namen fed er i rane unije je soglasno t ustavo "omogočiti tekstilnim delavcem Amerika, da - ''-P, ■ ' stalno izboljšujejo svoj položaj ter izpolnjujejo svoje obveznosti napram delavcem potom agencije, c i bo vršila propagandno in zgojno delo, posebno glede ciljev n metod uspešnega delavskega rganiziranja za informacijo in iobrobit vseh tekstilnih delavcev". Unija bo tuoi dajala nasvete »odrejenim organizacijam v slučaju boja in pomagala bo tudi pri »rganiziranju še neorganiziranih ekstilnih delavcev, kadarkoli se >o nudila prilika ali se pojavila »otreba. Zvezo se bo financiralo poy>m »obiranja asesmenta v zneski ■nega odstotka mesečne plače vsa-.ega posameznega delavca in do-učilo se bo posebne asesmente lučaju izpiti j ali stavk. I0WAT ODSTAVLJEN ' KOT NAČELNIK ^redrsdnik Lowis United Mine Vorkers je vprizoril drastično ak- ijo proti predsedniku distrikta. j - Pittsburg-, Kansas 13. oktobra. I )anes se je objavilo tukaj, da je I ohn L. Lewis, mednarodni pred- j ednik I'nite Mine "Workers su- j pendiral deseti, to je Kansas o-:raj United Mine "Workers orga-lizaeije. Alkesander Howat in vsi Irugi okrajni uradniki so bili su-j tiarieno odstranjeni in George J 'eck je bil imenovan poslujočim j iredsednikom provizoričnega o- j raja. — Vsi lojalni premogarji v o-{ raju bodo priznali začasne okraj-j le uradnike, — je izjavil Lewis v tekem sporočilu, v katerem je ob-, avil suspendiranje. Peck je danes zjutraj v nekem igotovilu izjavil, da se morajo ►remogarji takoj vrniti na delo. javil je nadalje, da bo še danos •revzel vodstvo okrajnega glav-ega stana. ** u S Peckom vred je-bil imenovan rhomas Harvey, suspendirani za-tladničar Kansas okraja, provizo-ični m tajnik om-zak 1 a dn iea rjem. iarvev je nasprotoval Ilowatu v inijskih zadevah Kansas okraja. Peek in Havey sta dobila naro-■ilo. naj takoj prevzameta glavni .tan, vse rekorde in ves denar j »remogarske organizacije v Kan-asu. Premogarji, ki so zastavkali v nam en je s simpatije s Howatom, :apuščajo Pittsburg okraj, da naj-iejo dela v drugih poljih. Premogarji v Kansasu so za-tavkali pred dvema tednoma, kot e takrat, ko sta udšla Howat in ">orehy v ječo v Columbus, da od-;edita kazen šestih mesecev radi tršenja postave, tikajoče se indu-itrijalnega razsodišča v Kansasu. Vzrok akcije mednarodnega predsednika Lewisa pa je iskati a* ein, da ni hotel Howat v uružbi •vojega okrajnega sveta poslati lazaj na delo stavkarjev v Dean n Reliance rovih tekom pretekle »pomladi. Mednarodna organizaei-ia stoji na stališču, da so tozadevne stavke kršile dogovor z delodajalci in mednarodni svet je rsled tega naročil Howatu, naj pošlje ljudi nazaj na delo. Howat pa tega ni hotel storiti.* Zadnja konvencija v Indianapolisu je vzdržala akcijo centralnega ali mednarodnega sveta, a Howat še redno ni hotel pozvati ljudi nazaj tia delo. UPLIV FRANCIJE ! V PACIFIKU Francija kontrolira otoke, ki ima-[ jo malo materijalno vrednost in ki krijejo 1500 kvadratnih milj. Washington, D. C., 13. oktobra. »Dočini se drugi narodi polastili I otokov, ki preds.tavljajo trgovsko! j vrednost in vojaške prednosti, se »je Francija jiolastila v Pacifiku otokov, ki predstavljajo le nmian-jliko in poezijo, kar je v polnem jsolasju z narodnim značajem, t - - 'Franciji pripadajo Tahiti in Marquesas, skupina, s katero je sj»ojenih več bujnih povesti, — s«'j glasi v buletinu Narodne zemljepisne družbe. - — Francija je nu-I dalje lastnica Nove Kaledonije, {največjega otoka v južnem Pacl-ftiku z izjemo Nove Zelandije. Na-|dalje se nahaja v posesti Francije j še veliko število najn.anjših in i najmanj znanih otokov, katerih | sploh ni videti na zemljevidih prostranega oceana iztočno od j Avstralije. Vse posesti Francije) leže južno od Avstralije. Nobena j skupina ne leži višje k«»t najbolj, severna točka avstralskega konti-j nenta. Direktno iztočno od Queens,]an-, da v Avstraliji leži prva izmed: francoskih .posesti, katero ob via-J bije gorata Nova Kaledonija, Si-! birija jttžnega morja tako z ozi-rom na rvein! li-rogu francoskih ]>os<»s.Ti v Pacifiku leži tudi takt^zvano u ixk< • j l.oya!t\ oftH-je. na katerem žive jpokristjanjeni melatieški kanibalij ali ljud**žreir St«vcrozapadno pejce. Koruza obrodi trikrat ;ia leto. kavo, ki raste tam, se visoko ceni. in nikjer, razen na Sa-lomonskih otokih, ne obrodi koko-«)va palma tako obilno kakor na Hebridih- Najslabša stvar na tem otočju je domače prebivalstvo. Domačini so krvoločni, zavratni in izdajalski, a imajo eno čednost, da so namreč skrajno pošteni in d'i ne otbdHže zase niti najmanjše »rtvrrfi. katero najg enti tamoš-1 1 nji položaj popolnoma. Tudi hote-( lir ji so objubili, da bodo sodelovali z oblastmi pri izveden ju pro-hibieijske postave. (Ktlor pozna New York, ta ve tudi, da so take izjave neumne, ker je povsod lahko dobiti pijačo, če ima človek za to potrebni denar, kar pa seveda ne velja v vsakem slučaju.) I JEKLARSKI TRUST ZA NEZAPOSLENE. Da pomore' nezaposlenim bo I Fnited States Steel korporaeija ' izdala-deset milijonov dolarjev za tazirjenje svojih industrljalnih naprav. Razširjenja se bo zgradilo v okrajih, kjer je sedaj največjo število jeklarskih.delavcev nezaposlenih in kjer je gradilni materijal prilično poceni. I To je prvi korak od strani vele-podjetnikov, da v velikem obsegu odpomorejo položaju, ki je nastal vsled nezaposlenosti. Druge korporacije bodo najbrž sprejele slične odredbe. Akcija jeklarskega trusta je bila vprizorjena na sestanku finančnega komiteja, katerega se je j vdeležil tudi predsednik trusta. ^ sodnik Elbert Gary. j da je dotična od tedaj naprej oddana. !ME TRCCKI MU NI BILO VŠEČ Mesar Trocki v Possaicu je trpel , toliko škodo radi svojega imena, i dn si je nabavil drugo ime. ! _ f Passaic, N. -T., 13. oktobra. — Ime Trocki je mogoče priljubljeno v Moskvi, a v tukajšnjem mestu gotovo ne. Za trgovca ponienja to ime <*e!o veliko izgubo, kot je pri-j povedo val Benjamin Trocki s trt^ sočim glasom okrajnemu sodniku Watsonu. Siwlnik je dal mo^d j j prav in od sedaj naprej bo lahko* [vsakdo čital nad majluio mesnico j ! moža na 2. eesti: — Benjamin I Travei-s. sveže meso, — mesto: —j ; Benjamin Trocki, sveže meso. —I — Rečem vam, je rekel Trocki( I pred sodnikom, — da ne more iti j j stvar š«' dalje tako naprej. Odkari j se je pojavil oni drugi Trocki v Kvropi. je pričel moj biznes pro-! i padati. Vsak dan je bilo slabše in ; ne preostaja mi drugega kot iz-, pre m en i ti svoje ime ali pa opustiti)^ , trgovino, č^sar pa ne bi storil rad. ker sem že osemnajst let v tean _ C poslu ter mislim, da se razumemj^ *taii.j. < t p j — Ljudje prihajajo z denarjem'r [v r<»ki v mojo prodajalno, da si s kupijo mesa, a kakorhitro zagle-J dajo moje ime, zapuste prodajal-^ | no. kot da se p«sdi kuga za njimi. J i 1 »i! sem Trocki, girsiKnl sodnik, in'r sieer dober Troeki, a ne moreni L ostati š»' nadalje Trocki ter pro- -dajati v Passaicu meso. Ce vam jejj prav. lii se m ugotovilu navedel slučaj sliv kot primero j velike zevi. ki zija med proizvajalcem in konsumeutom. Preiskava je predoeila njegovi delegaei-ji. — je rekel. — da ni profitir-stvo kot obstaja, greh proizvajalcev ali njih nakladniii družb, temveč da ga je iskati nekje med Kalifornijo in Cliieagom. Knjige! Slovcnic Publishing Company je dobila te dni del ogrom-ndga naroČila kniig iz starega kraja. Knjige so vsakovrstne: zabavne, poučne, poezije, zbrani spisi iUi. Te dni bomo objavili cenik zaloge, ki jo imamo. Splošen cenik objavimo tedaj, ko bo zaloga popolna. Naročite le «isto, kar boste videli v ceniku. SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St., Nevv York, N. Y. ' A.1v»r» Inamiintt fl WASHINGTON ŽALUJE ZA KNOXOM SKOZI ŠTEVILNA LETA JE PREDSTAVIL ODLIČNO FIGURO V NAŠEM NARODNEM ŽIVLJE NJU.—SLUŽIL JE POD Me KIN-LEY-EM. — SENAT IN ZBORNICA ODGODENA. r PO EKSPLOZIJI V OPPAU. " G L A S N A R O D A i': SLOVENIAN DAILY mml axid Published by .. '4 IL0TKN10 PUBLISHING COMPANY i* corporation} >WAWK IAKIEK, Praaldaat LOUI« »ENEDIK. Trmuw 1 * —---—————-————————-— 4 Plac* 0« Buiiaiw of Uw Corporation and Addrton tf Abova Offlclara: , ■» Cortland t trot« Borough off Manhattan, Now York City, N. Y. J "Olaa Naroda** Izhaja vaakl dan Ixvzamil nodalj In praznikov. Za colo lato valja list aa A/norlko Za Now York za eato loto f7M In Canada |UI za pol tita $3.60 Za pol lota ft.ooya Inozamatvo za colo lota 1740 Za totrt lota__|ii0_ za pd lota__>3Ja 1 • LAO NARODA (Vole* off tho Paopia) law« »vary Day «*capt Sundays and Holidays. •uoarHptlo.; yearly tfcJft Advortliaiwenta on Aflfwmmt ' t>oplaf bras pedplea (a entacrt aa priobfiuyjo. Denar aa] aa Ua««>ratt P°-lUad po Money Ordar. Prt amniaM kraja nnroCnflun yi iialaie. da ao MB tadl prejanjo Mvalttfl* waananf, da httrele najdemo MdawftL_ Q L A S NARODA ■ Corttsndt trsat, borougb off Manhattan, New York, N. Y. Tsiephona: Cortlandt £876 ____ ^TRADES fefl COUHCft> ______ GNJIL SISTEM. Te (bii je padla razsodba, ki odkriva dandanašnji Hist eni v njega najogabnejši nagoti. Razsodba je bila izrečena v državi Massachusetts in izrekla jo je komisija, katere naloga jc določati minimalne plače. Ta komisija ima nalogo preštudirati razmere, ugotoviti vse okoliščine ter stopiti potem pred fabrikarrta ter mu reči: — Možki ali ženske, ki so zaposljene v tvoji tovarni, ne smejo biti inanj plačane kot toliko in toliko. Le malo je tako človekoljubnih tovarnarjev, da bi plačali par centov nad minimalno plačo. V predilnicah države Massachusetts je zaposljenih na tisoče in tisoče žensk. Tem je bilo določiti minimalno plačo in določili so jim že večkrat. Pred par dnevi je komisija izustila sledeče krilate besede: — Ženske ne smejo biti plačane manj kot $13.50 na teden. Komisija je bila pri tej svoji odločitvi sila skromna. S trinajstimi dolarji in pol na teden, se ne more ženska v svilo oblačiti. To tudi ni njihova želja, pač pa hočejo živeti kot se človeku spodobi. Oe bi bili člani komisije prisiljeni živeti s tem zaslužkom, bi kmalo temeljito izpremenili svoje nazore. V nekem drugem slučaju je pa odločitev komisije še bolj interesantna. Za nekatere ženske je namreč določila še manjšo plačo, češ, da se je mogoče preživljati žnjo. Izdelovalcem candyja dovoljuje, da plačujejo ženskam po dvanajst dolarjev na teden. To je en dolar petdeset centov manj kot je svota, ki je po nmenju komisije potrebna za življenje. Kje bodo vzele žene in deklice ta poldrugi dolar? Odkod ga bodo vzele f Ce nimajo 4 4 postranskega zaslu-ška", morajo en dan v tednu stradati. Ker pa stradanje ni prav posebno prijetno, si poiščejo ta ^postranski zaslužek". Bojevniki proti prostituciji naj vpoštevajo ta fakt. Komisarji ne dajo na to vprašanje nobenega odgovora. Pravijo samo, da je ta^industrija v slabih finančnih razmerah. To se pravi, da fabrikantje ne zaslužijo toliko, da bi mogli plačevati svojim uslužbenkam po $13.50 na teden. Komisarjem sta torej bolj pri sreu dobiček in industrija kot pa življenski pogoji onih, na katerih ta industrija temelji. Nihče se pa ne sme toliko predrzniti, da bi fabrikantom skušal pristriči dobiček. Postava o minimalni plači je le krinka, katere namen je pokriti gnjilo rano na kapitalističnem sistemu. Dopisi Hostetter, Pa. Z delom se ne morem pohvaliti, ker delamo prav slabo; dva ali trakrat nas pustijo iti grljdat ta črni deinant na t^den, pa t«tiaj ni«* ne zaatluziiiio. N*a društvenem polju tudi bolj slabo napredujemo, a vseeno «e t upat am priredimo kako veselico. Tako smo zop«t v tej seaoni sklenili prirediti vt»*elieo vinsko trgatev dne 15. oktobra na veselem in prijaznem hrihčku Pipetown v Slovenskem Domu. Kateri se hoče malo razvedriti in preživeti par uric, naj ne pozaibi 15. oktobra. Na razpolago bo vsakemu v izobilju grozdja in drugih »tvari. Najboljše pa je, da pridete in se saini prepričate, za kar vam ne bo žal. S pozdravom do vseli Slovencev žirom ameriške Unije. Frank Žabkar. Betula, Pa. Ker ravno prav lerpo sneg pada, sera se namenil napisati par vrstic v nato drv ariji. &ital sem v Gla&u Naroda p» iz BcxUile, da so nam plačo znižali, in sicer za 100 odstotkov. To je rea. Imeli smo $3.50 od kvarta, sedaj je samo $1.75. To je po mojem računu ravno polovica. Ubogi drvar mora hrano ravno toliko plačati kakor jo je poprej. Kar se tiče orodja, je za par centov ee^neje pri funtu. Ali premislite, dragi Tojaki, slučajno dobiš slabo drevo za razcepiti, poprime te malo jeza. udariš bolj močno; pa se ti ubije ali poči tako, da ni za rabo več. Ravno tako je s klavnicami. Hodi malo 'bolj .slabe volje, udariš bolj z jezo, jpa imaš kmalu stroškov, da delaš celi dan zastonj, ako si pri zdravju in moči, sicer tega ne bo« storil. Ko pa pridejo tisti "scalemen'^ takrat je pa najhujše. Mene je tako lomilo, da nisem vedel, ali sem v Ameriki ali v starem kraju. Imel nisem dosti kvartov, pa vseeno vam povem, da sem napravil talko iepo "pajlo" 2 kvarta ali 16 čevljev dolgo. Pride mož, jo fpomeri, prav 14 čevljev. Mislil sem že izustiti: vou s. ..hitro pa se (premislim in mu pravim: o ti .prokle-ta brenta! On mi ni zameril, ker jaz mil Miiem po slovensko vse povedati, samo ne po angleško. Po mojem računu mi je manjkalo 3 kvarte. Pride mi na misel: ta ne bo xe£ drv delal. Grem hitro domu pogledam v list Glas Naroda, koliko stane vožnja iz N$w Yorka do Trsta in vidim ceno 115 dolarjev President Wilson. Odidem po di _ La Staro sovraštvo. Med Francetom in Mihaelom Sršenom v Loki pri Mengšu je vladalo staro sovraštvo. Miha je vedno iskal prilike, da bi se znosil nad Francetom. Ta prilika se mu je nudila v nedeljo 11. septembra popoldne na cesti v Loki, kjer je srečal nič hudega slutečega Franceta. Takoj se je pognal v njega. 'Začel ga je pestiti ter ga podrl na tla. Na tleh ležečega je še- z neko irdo rečjo udaril po glavi. Kaj se je nadalje zgodilo, Frane? ne ve, !:er ie obležal nezavesten. Po zdraviliški odredbi so ga prepeljali v bolnišnico. Nesreče pn delu. Ivanu Lahu, kovaču v premogovniku v Rajhenburgu, je pri kovanju odletel košček razbeljenega žele a v levo oko in mu je težko poškodoval. Ivan Močnik, tesarski pomočnik pri Ravnikarjn v Ljubljani, je bil zaposlen pri eirkularni žagi. Pri delu mu je vsled grče spodletelo, da je zašel /. desno roko med zobovje in mu je prst odžagalo. Rudo! ft Urezov ni k, strugarski vajenec v strojni tovarni in livarni v Ljubljani, je delal na nekem stroju; ko ga je mojster poklical in se je Urezcirnik ozrl nazaj, ga je stroj zgrabil in stisnil čez prsa. Učil se je šele tri tedne in mu ni-bC* bile znane razmere. Z drevesne gugalmce je padel v Lajteršperku 171etni trgovski akademik Erih Hauser iz Gradca, ki je bil pri svojih starših na počitnicah. Odtrgala se je namreč veja in pri padcu si je zlomil levo roko nad laktom. Železniška nesreča. Na kolodvoru v Poljčanah je pri premikanju vagonov prišel sprevodnik Franc Dobo j med odbijače, ki so ga stisnili s toliko silo, da je ostal na mestu mrtev. I Avtomobilska nesreča. V nedeljo 11. sept. popoldne sta se peljali dve dami z vozom bratov Tavčarjev v Mariboru preko Limbu£a proti Bistrici. Na mo-stieku, ki vodi čez neki jarek, je pridrvel nasproti avtomobil, kateremu se voz ni mogel več umakniti. Avtomobil je zadel z vso silo v voz, ki je razbil ograjo in padel v jarek. Obe dami (imena se ne navajajo) sta padli pod vo®, a sta dobili k sreoi Ie neznatne poškodbe. Konja sta se odtrgala in zdir-jala proti Bistrici. Avto in šofer sta ostala nepoškodovana. Trdovraten samomorilec. Mariborska policija je zasačila in aretirala družbo, ki je pokradla na kolodvora več zabojev sladkorja in jih spravila v neko skladišče. Med drugimi je bil arwfciran tudi 23Utni Jožef Suppanx, ki git je policija zasledovala tudi še zaradi drugih grehov. V soboto 10. sept. popoldne se je skušal Sup-panz v zaporu zastrupili z lizo-lom. kar pa se mu ni posrečilo. Prepeljali so^ga takoj v bolnišnico, kjer f*o mu izpraznili želodec in ga ob 21. uri (9. zvečer) izro-! čili policiji, da era odvede nazaj' v zainore. Na državnem mostu se je Suppanz radarju iztrgal iz rok :n skočil v bližini Velike kavarne čez ograjo v Dravsko ulico in obležal z razbrM glavo in polomljenimi rokami aa mestu mrtev. j Nevarno se je opekel 21etni Jožko Bernot, sin elektro-monterja na Mestnem trgu v Ljubljani. Ko -je mati pripravljala juho na krožnike, je otrok potegnil k sebi krožnik, pri tem se je juha ra/lila in se je otrok rvpeke! po vratu, obrazu in rokah. i Karambol v Ljubljani. Jakob Drglin, posestnik iz La-niš pri Grosupljem, je peljal po Dolenjski cesti vnz; naložen s ka-"| men jem. Nasproti mu pripelje vozj (ulične električne železnice m kerj se Drglin ni mogel pravočasno! ogniti, sta zadela skupaj. Pri tej j priliki je Drglin padel in si pri-padcu poškodoval levo nogo. Mo-| žakar je star 71 let. j Nočni napadi. Jakob Pire. delavec iz Sneber-jev, je sel v mraku proti domu. I*V "bližini Sneberjev ga .ie neki neznanec napadel z nožem in mu I prereza 1 desno roko. Istoftiko je (v nedeljo 11. sejrf. neki neznanec ,poskušal pri Kamniku z nožem svojo moč nad Francetom Miš, deli i laveem iz Krtnic. Sunil ga je z nožem v vrat in pobegnil. _ f iWitt . 11 < | Razne tatvine in vlomi. Posestniku Jerneju Zgoncu iz! Malega vrha je ukradel neznan vlomilec, ki je vlomil skozi razbito okno, za prrb!ižn > 7000 kron obleke in perila. V Globokem je odnesel vlomilec Mariji Požar 1200 kron denarja in za 4000 kron perila. Posetniku ljubljanskega vele-sejma, dunajskemu trgovcu Ivanu Hausu, je ukradel neznan tat-, ko je šel v Mariboru k osebni blagajni kupit"karto, kovček, v katerem je ime!" za približno 20.000 kron blaga. V Podbrdu so ukradli neznani latovi Jofriipini Munihovi veliko zlatnine in srebrnine, posute z več dijamanti in hriljanti. Poleg tega so ji odnesli 2 kg raznega srebrnega denarja in več tisočakov raznega denarja v bankovcih. Smrtna kosa. V Ljubljani sta umrli Adeiina Sad ar, soproga mestnega učitelja Vendelina Sada rja, in Milena Ro-de, hčerka nadoficiala Mestne hra-lilnire ljubljanske Matije Rode; v Sp. Šiflki pa Angela Trpin. Iz Slovenije.- denarnico, napravim račun in mi še manjka 112 dolarjev 50 centov.1 Sedaj sem primoran še en mesec' delati. | Pozdravim vse rojake in rojaki- , nje sirom Amerike, posebno pa' drvarje. Kadar bom šel v stari kraj, bom že sporočil. Slovenski drvar. Barberton, Ohio. Kmalu se bomo tudi mi v Bar-bertonu lahko ponašali in merili z drugimi naprednimi naselbinami v izobraževalnem oziru. Kot znano, imamo mladeniško godbo, koja lepo napreduje in se pridno vežba, na kar so Barber-tončani lahko ponosni. Pred kratkim časom se je pa ustanovil tudi dramatični klub. kojega namen je nas Barlberton-Čane zabavati v tej zimski sezoni s prirejanjem ravno vrstnih iger. Klub šteje nad petdeset članov in članic, kar je dokaz, da je kljub slabim časom precej zanimanja med rojaki in rojakinjami za dramatiko in izobrazbo. Prav pridno se aktivni člani in članice že vežbajo v dvedejanski igri "Pogodba*', ko jo vprizorijo 22. oktobra. Tudi baje nastopi pevski odsek Kluba — kvartet — pod vodstvom g. 1. Bolka s par pes mami. S tem lahko zopet zaznamujemo en korak naprej k izobrazbi. Igralci na oder in k vež-banju, mi ostali pa pristopimo kot podporni člani, da s tem pomagamo igralcem do lepšega uspeha. Sicer je že par eaiakih klubov zg spalo v Barbertonu. Vzrok naj si r bo že ta ali oni, toda krivda je bila tudi na naši strani, ker nismo priskočili na pomoč kot podporni člani, kajti ako klub šteje veliko članov, imajo aktivni člani in članice toliko večje veselje do vež-banja in je predstava toliko bolj užitnejša. S 50 eeaitauri pa postanete Član ali članica kluba. Le naprej do izobrazbe! Ker sean ravno pri pisanju, naj še oineniau, kaj smo potrebni v Barbertonu. Kot zgoraj omenjeno. smo precej živahni v kulturnem in izobraževalnem oziru, treba nam jc pa tudi biti živhani v politiki in se zanimati v političnih s t va reft. Mi smo dane« v mestnih stvareh takorekoč mrtvi in nepoznani druffačp kot individualno, lahko -bi pa imeli velik vpliv pri mestni upravi in to potom političnega kluba. Naselbina kot je Barberton in nje volilci brez političnega kluba je kot vojak brez puške, radi tega se nam zdi potrebno sklicati shod 21. oktobra ob 7. uri zvečer v dvorani na Mulberry St. Na tem shodu se bo pojasnilo, kako naj bi se klub ustanovil in zakaj nam je isti potreben. Rojaki državljani aid nedržav-ijani, pridite, omenjeni večer v dvorano. Vstopnine ni nikakršne. Pustite opazke, češ: brez mene bodo lahko naredili, ali pa:, iz tega ne bo nič. Par korakov do dvorane lah';o storite in tam pošteno pogovorimo o potrebi za splošno dobrobit celi naselbini. —X— GLAS NARODA. 14. OKT. 1921 Peter Zgaga Kdo je modrijan? Oni, ki si pusti od drugih ljudi kaj dopovedati. Kdo je bogat? Tisti, ki je zadovoljen s tem, kar ima. * * • Ono, kar se tiče slave, je stvar trenutka, ono, kar se tiče srca, je stvar večnosti. 1 * ' * • Gospodje v kongresu so sklenili zvišati davek na žgane pijače od $2.20 na -H.OO pri galoni. Seveda gre v tem oziru le za pijačo ki je namenjena*v zdravniške s vrhe. Gospodje tipajo, da bodo s tem davkom povečali letne dohodke vlade za 75 miljonov dolarjev, v Koliko ljudi bo moralo biti "bolnih*', da bodo mogli napolniti stricu Samti žepe • In kje je prohibit i ja, če je treba s prodajo žganja nadomestiti izgubo pri davkih, katero je povzročil osemnajsti amendment? * • * • Iz "VVashingtona poročajo, da bodo suhe oblasti odločno nastopile proti takozvanemu • iiomebrew-u Vsak deseti človek namreč pre-sa in kuha doma, kolikor mu pač dopušča čas in do\oljuje zmožnost. - Surovine v obliki češp, hmelja, | slada, kvasa in drugiii stvari daje] proti primerni pristojbini na raz-polago *rro«er. Grozdje je dobiti na trgu. pa tudi Predovič ti ga pošlje naravnost iz Californije, če ■ hočeš. : Tako je rešena čast dežele in 1 žnjo tudi prohibicijska neumnost. Suhači bodo napravili konec temu zločinu ter prepovedali prodajo potrebščin, ki so za kuho po-i rebne. Če se to zgodi, bodo falirali vsi trgovci z mešano robo, farmer-ji ne bodo smeli pridelovati žita, vinogradniki bodo morali posekati trto, in treba j.; le še, da se pojavi v suhih vrstah mogočnež, ki bo predrzno stopil pred naravo ter ji z mogočnim glasom tikazal: Stoj in ne rodi več! * * * Vprašanje, kaj bi bilo s srbskim narodom, če bi izgubil kralja, postaja vedno bolj pereče. Moje skromno mnenje je to: — Vzeti Srbom kralja je isto kot vzeti tereijalki vero in cerkev. Kljub svoji pobožnosti in K-ljub temeljitemu poznavanju božje kazni, bi šla in bi sko«"ila v vodo. Danes sem dobil cel kup časopi-j sov iz starega kraja. Vso ogrom-| no vsebino lahko povem z dvema I besedama : — Balkanska politika i A - ' * * : t e je se kaj denarja v skladu -JRZ: naj ta ali oni. ki je angleščine zmožen, prevede poroCITa o divjanju Lahov v našem Primorju v angleški jezik ter naj skuša vriniti ta poročila v vodilne ameriške liste; naj se pošlje par dolarjev slovenskim kulturnim društvom v | Primorje. | To bi bil že vsaj kolikor toliko j časten spomenik sila nečastnemu poslovanju. -- * * • Zadnjič se je pritoževal Skaza. da ima hud prehlad v glavi. -Jaz mu v tolažilo tole povem: Boljše je imeti neka j v glavi kot pa nič. * • * Vsem onim, ki mi pisarijo pisma brez podpisa, pa tole: Pismo brez podpisa je tisto, kar . človek človeku za hrbtom v obraz pove. Na cesti se je zgrudil vsled on em oglost i 711 et ji i vpoko-jeni- južni železničar Herman Tre-tuel. Padel je pred glavnim kolodvorom v Mariboru tako nesrečno na tla, da si je Vlomil nosno kost in dobil poškodbe tudi na obrazu. Prepeljali so ga v bolnico. Ogenj. V Senovem pri RajhenburgH je pogorel pocestnici Stermak hlev. V Markapolju je do tal pogorela parna žaga Minacco z vsemi zalogami vred,. Škoda se eeni na J šest mil jonov kron. . . NADAUNA ARETACIJA V LAWRENCE ZADEYI Aretiran je bil neki prejšnji po. močnik vrtnarja, ki je dajal nerazumljive odgovore na vprašanja —- « Napol blazen postopač, najnovejši .katerega se sumi umora dvanajst let stare Žanete Lawrence v Madison, N. J., se nahaja v ječi v Morristown, kjer daje po-\sem nerazumljive ter nedosled- r ne odgovore na vprašanja policij-| skih uradnikov. Rekel je. da se pi>e Frank Ru-l-e.*Ua je star pet in štirideset let j in da je bil zaposlen tekom pn- ' letja kot pomočnik vrtnarja v ne-'; kem samostanu meti Madison in Morristow n. t Dokazi proti njemu so prav ta- 1 ko pomanjkljivi k«,t oni proti petnajst let staremu dečku Klexe-r«u, katerega so aretirali ter obtožili izvršitve tega groznega umo- • ra. — Truplo Žanete jc bdo povezano z vrvjo kot jo rabijo vrtnarji in J policija izjavlja, da je našla v žt* j pili aretiranega Ruke slieno vrv. j' Vrv na truplu titnorjone je bila j1 povezana z vozljem kot se ga poslužujejo vrtnarji in ki je zri:* j' pod imenom "rose knot". Na truplu umorjene je bilo več kot dva : set ran in v žepih Ruke-ja je na-j š«a policija dva noža. enega onih kot se jih rabi za lupljenje krompirja in žepni nož. V njegovi raztrgs.imi obleki so našli tudi tri robce, namreč neki , ženski robec « črko L. s katero se j pričenja družinsko ime umorjene, in dva druga robe a. Policija vidi še druire^ možne ' znake na obleki osumljenega. Do-' lenji kos njegove srajce je odtr-1 gan in vsa znamenja kažejo, tla j je skušal izprati madeže na roka-j, \ ih spodnje srajce. i Nek i pol ici jsk i k a pi t a n i Newarka se je včeraj zvečer vra- j čal z dvema policijskima poročni- j koma v avtomobilu, iz Morristow- j na. ko je srečal na Kings Road, t v bližini Madsina Ruke-ja. L'sta-! vil se je ter .ga pri<".-»I izpraševati j Ker ni dobil nikakih jasnih odjro- j vorov, ga je odvedel v Kluxen .*rozd. na pozorišče umora. Ruke-ja so morali vleči k drevesu, ob katerem so našli truplo umorjene. Ko se pe upiral, je kri-Tal; Ubijte me. ubijte me! Želim, da bi bil mrtev. Ni hotel pogleda- J ti predmetov, katere so mu pokazali omenjeni trije policijski uradniki. Nato so ga odvedli na dom nekega Earlv-ja ter vprašali tam deset let starega .John Earlv-ja, če spozna v Ruke-ju moža. katerega je videl pretekli četrtek skrivati se za nekim drevesom v Kluxen gozdu. Deček je rekel, da so hlače prilično take kot one moža, katerega je videl, da pa se ne more , spominjati obraza dotičnega tuj- j Hhujuaimtattska fjl^^k 2Catol. 31?bttnta j Ustanovljena 1. 1698 l^^Jw Inkorporirar.a 1. 1900 _ t \ GLAVNI URAD v ELY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: RUDOLF PERDAN, Dčtf K. 1850» St_ CleFelam*. O. Podp.-edsediiik: LOUIS bALANT, Bex 1US, i *-arl A/e., Loralu, O. i Tajnik: JOS&PH PISRLEB, tfiua. Biagainik: GEO. L. BROZJCH, EU, M Lan. Blagajnik nelzpiafeUb smrtnln; JOHN MOVEKX, L2A E 2nd Ave., W. Uulutli, MLua. Vrhovni iMtduc Dr. JCS. V. GRAHEK, 84S E. Ohio St, X.S., Pltt^burgb, Pa, Nafeenrf odbor: MAX KERŽlfNIK, Box Rock S^rl&r«- Wyo. MOHOR MI.AD1Č, So. Luv.ndal» Aye., Chicag*. 11» FAAXK SKRABEC, 482S Wasbington Denrer. OoIp. Porotni odbor: LEONARD SLABODNIK, Box 480. Ely, Min«. GREGOR J. POREr:TAt Box 170, Black Diamond Wart. FRANK ZURICH, 6217 St. Clair Ave., Cleveland, O Združevalni odbor: VALENTIN PIRC. 519 Meadow Ave., R«*kda>e, Joliet, IH. PAULJNE ERMENC, 539 — Srd Street, Iji Salle. 1U. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. ANTON CELAItC, 706 Market Street, Waukegan, IJL - Jednotino uradno glasilo: **GIa« Nanx!*". t--- Vse stvari, tikajoče se uriidnib zadev kakor tudi denarne pofiiljn-tvo noj se i»o5iljujo na glavnega tajuika. Vse pritožbe naj se pu^ilja na preilsednika porotnega, odbora. Prošnje za sprejem uovia članov In bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednotn se priporuča vbhuu Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi poste.*! član tc or;;uniza<-lje, naj oe zglaai tajniku bljižnega društva J. S. K. J, Za ustenovitev novib droStev se [>a obrnite ua gl. tajnika. Novo d.*uštvo se laUko v^uinovi z 8 član' ali ClailtaiuL Ruke je rvkel j.V)lieiji, da je preživel noč <>d prett-klega č^trt-J:a na p»*tek v neki "džungli" v.u trampe. v bližini samostana, kjer je bil zaposlen preko poletja. - . ^ SMRTNA KOoA. Umrla je Fanv K-.eler, soproga rojaka Lovrenca Kuelerja, 127i> Putnam Ave.. Kid^. wood. Stara / bila :{4 let. Zapušča soproga, enjastletnega sina. dva brata in tri sestre. Pogreb bo v nedeljo po-[ poldne ob dveh iz hiše žalosti na I Vrinity pokopališče. Naj v miru poeiva I LISTNICA UREDNIŠTVA. M. V."— Dotična prirwlitev bo v basement u slovenske cerkve, G2 iSt. Mark^ I laee (aii vzhodna 8. ■•es-ta"'. .vi brooldj-nskeiii mo.sti\ Kzen»:fe '2. Ave. nadulično železnico do >. eeste. i ADVERTISEMENTS. 'POZOR! DOZORI Išče se pevovodja za. Slov. pev- Jsko Iii drania.tičiio društ v«> *' Ljub-I Ijanski V rit" v Detroitu, Alio h. Zu podrobnosti obrnite na spit-•liaj označeni naslov. [niUbeiiem 0]»ozarjajn vse člatie in t članice omenjenega društva, da se I gotovo \ deleže prihodnje re^bie i seje «lne uoventbra, ker so ze-j 1 * f važna vprašanja za rešiti. — I'rank Vihteli«", 178:{2 Oniira Ave. I Detroit. .Mich. slovenska banka v Zakrajšek& Cešarek 70 — 9th AVE., NEW YORK, N.Y 'med 15. in 1C. »e.«to) pošilja denar v Jugoslavijo, Italijo Itd; — prodaja vozne listke za vse važnejše črte: —- izvršuje notarske ' posle. Ki so v zvezi s starim krajem. I — Cene vedno med najnižjimi. — T«-lefon Wutkhis 'T.2? ; Dr. Koler SLO> ENS Iti ZDRAVNIK ; 638 Penn Are. Phtsbargk, Pa. i fb Or. Katar n]. v stmxejtl ilofuaU s* idrsTElk J\ 1i* T Pltttbvvfa«. X ki In 14-Wta« 1 »nkM r ■drmvi**- T boiMIlL Mfrt SMtnvi^Tj* kr-____ "drmTt a CUca. C* tukto maso])« ttc ^o Mkn, V CHU. lspAduJe Imm. ▼ pridi t* I* lsCUtU M to« krt. Km tfakAjU. kvtsko-| "»n ocm«, ; |Jm bolani «d_-»Tln po o- nmMrju OC K>l-v-r hitro eputt« * vam rrecj&uJj alavk m čakaj--O. t«T»« pndn« m>6^'« •^toc v krUu m torb** trn r t»fl •rt pgH»s.'o toč*. (xliiTla m omt_ te^o • --- trtaaj«. koMtn« o-™ Trt* tn dnn k«, ta* bt-Msnt ki asatvujo ruUa na U« krvt esdnvta v kratka« (a nI pot^V-mo laftpM. j N*kat«rl aar^TnlM rakJo tol. 0a »»a rasam«Jo. Jm^mnmL V Is ataivsa kr«Ja. aato rmg tJmZ rtrarla, kar tu rasnntaa JZwJZS. VraSaa ura: aft '^i-rslktfc uilaT? I Ob nadattak » 4a %. " Poljub. Povest i* gorskega življenja, eeakega ljudstva. Spisala Kar olina Svetla. (Nadaljevanj«.) V sprejel je vdove« in njegovega svaka »podobno in vljudno, a pri 1«u je globoko vzdihnil. Premi-iljeval je namreč neprestano o grehih tega blodnega sveta, kako nespametna so naša pota in kako *|eda Bog na nus grešnike. Ril je radi tega ves izmučen. Ponudil je pri-leeema naslonjač ter j;i preval * jokavim jrhtfnm, naj sedeta in ni1 odfMK'ijeta. A ninta hotela sesti. | e- Za to je dovolj čn-sa, dokler opravimo pri vas rekel mu je Lu-( ašev hVek, .— saj veste ttldi brez t«-jta. 1*' kaj moii se odpravili kj v aui Stari Paloueky je zopet vzdihnil; zelo nerad se je ukvarjal zne-čtmumoslmi tega »veta, ali nič m pomagalo, moral je vgrizniti v ki-. slo jabolko. Najbrž* si je mislil, da bi bilo to za njega pohujšljivo opravilo zvrseno kar najprej, ako hi s.- delal, kakor da nekaj že ve. Zato je takoj odkrito priznal: Lagal bi. ako bi r*-kel, da n*>| vem t Lukas hoče naio Vendulko /a ženo. Svak je nasmehnil, ker se je danes boter Muhač proti svoji navadi tako odločno oprijel stvari; sie»-r j»- veno dnajprej jh»1 ure raz-' inišlial, da ne bi česa rekel, kar bi biio labko v MKodo zve'v* an ju nje. go\e duše. Seveda je malo ve«": takih ljudi v naših gorah, a v starih časih je bil vsakdo tako vesten in previden. 1/ukatš s^ je tudi smehljal. Žara jal je v svojem srcu, ko je slišal Vendulčino ime izgovarjati skupno s svojim. Sedaj šele se mu je zdelo, da j»* resniea, kar »e godi ž njim. T«*h s<-sf tednov žalovanja j jt* prebil kakor v sanjah; ni ae mogel prav vživeti v ta nagli preobrat svoje usode. — Kaj ne ntričko, je iz srea spregovoril k .staremu, — midva bi se bila že j)Pi*d tremi leti sporazumela, ako bi se ne bili vmešali moji stariši? - Kako misliš tof je izustil l>o-ter Muhač nekoliko v zadregi. — No, kako to mislim! Da bi mi bili Vendulko ravno tako radi dali, kakor bi >i jo bil jaz sam rad vzel. Stari je zopet osupnil in ni odgovoril dolgo; slednjič je malo /genil z rameni. Na tak odgovor Luka£, bogat kmet sosM in tako ugleden človek seveda ni bil pripravljen. - Kaj bi bili imeli proti meni ni v čem vam nisem ugajal? je zakričal in zardel do ušes. Stgree se je usti-ašil njegovega močnega glasu. Samo mi ne kril-i tako, ga je, boječe miril. — Ali ne veš, da z gnjevom in jezo k cM nemo Koga poj nepotrebnem t --- Torej povejte mi naravnost, zakaj mi tistikrat ne bi brli dali hčere rad? Ali ste me imeli za zapravi ji vea in vetrnjaka, ali ste mislili, da bo pri meni stradala? Morda mi je tudi sedaj ne daste? - O, dam ti jo rad. dam! Kako i bi ti j.« ne dal rati, ko ti je toliko tfanjo? —- In radi ničesar drugega? -- Nehpj vendar enkrat s svojimi vprašanji, ako se hočeš tako srditi pri njih! — Ne neham! Vedeti hočem, kaj vam ne ugaja na meni in zakaj mi ne daste heere s tistim veseljem. kakor bi si jaz želel? Boter Muhač je dolgo premi-s'jal; poznalo se mu je. da ne ve, kako bi storil, da bi bilo prav. Ko-nečno se je odloeil za ravno pot, ponavljaje si v duhu. da človek po tej poti vendar najdalje prihaja ip njemu se niti ne srpodobi, da bi se sukat po bogvakakih ovinkih. -- No, ako ti imam .povedati kakor kristjan čisto resnico, tedaj... — Kaj tedaj? — Tedaj ti moram priznati, da t i jaz kakor oče dam sicer zelo rad svojo hčer, ker ne vem, koga bi si raje želel za zeta nego tebe, toda jaz bi ti ne svetoval k nji in tudi njej ne k tebi. Stari Paloueky si je otrl pot a čela. Ta-le Luka«, to ti je znal nastopati,, nihče se mu ni mogel ogniti. Sicer je bilo dobro, da je obstal pri svojem, mu j© ral Paloueky povedati, kar mu je tako težilo vest od tistega trenutka, ko mu je hči povedala, da se napravlja Lxrkas k njim in po kaj. Vedno je odlašal, ima-li priti pred njim s to stvarjo na dan, kako in kdaj. Sedaj je bilo vsaj pre«tano io, ali — bilo je neprijetno delo!, Lukaš in njegov s\ak sta po teh) besedah utihnila od začudenja in] ž njima so onemedi vsi sosedje in botri, ki so se polagoma nabrali j v sobi, da bi bili priče Venduleine zaroke. Vsakdo bi se bil preje na-,dejal bogvečesar, nego podobne | izjave. Saj je vladalo o tem po .vseh gorjih že toliko let samo eno] mnenje, da še nikdar nista dva [človeka tako lepo skupaj spadala | iu se tako rada imela, kakor Lu-|kaš Paloaeky i k Vendulka Pa-loueka. Povest njiju nesrečni Iju-jbezni, o občudovanja vredni [Vztrajnosti ljubice in bolesti lju-l bega, priklmjenega k drugi za' vet"-no, šla je oi ust do ust. Vsak-1 do se je veselil in jima privožeal, da bi konečno vendar poslala svoja. Njuno poroko so pričakovali z največjo napetostjo, kakor ka-j ko javno sTavnost — a naenkrat> prihaja boter Paloueky s tako iz-1 javo na dan! Ali kmalu so se vsi zopet zavedli. (Gledali so se, kakor da bi si( hoteli reči: "Saj ga vsi pozjiamoj in vemo, kje leži vzrok: v vsaki >tvari mora najti las.T" — Samo1 \ Lukaš se ni zadovoljil s tem in je znova silil v starega. — Ko bi ne bili Vendulke priporočali meni in mene njej tudi ne, morate tudi vedeti, c.akaj lie.I Mislite, da me nima morda dovolj rada? j — Ne muči mi pameti! Saj dobro veš, da, odkar je na svetu, ni-; >4o njene oči pogledale drugega' moškega nego tebe. Da nisi ti po-' stal vdovec, bi se ona gotovo ne omožela nikdar. Prihajale so jej lepe ponudbe od vseh strani, a jaz jej nisem smel niti od dalee omeniti nobenega drugega. i -- Kdor bi bil dobil od vas pri-' voljen je in šel mimo moje hiše, ta' bi gotovo ne bil prišel zdrav do-' inov! vzkipel je Lukaš tako hudo,t da se mu je stari .prestrašeno u-maknil, opominjaj« ga znova, naj bi vendar ne delal greha! Ves obraz se je Lukašu zasvetil od je-j ze„ ali ta jeza nrn je zelo, zelo pri-' •stojala. Bil je ta Lukaš res lep človek, kakor se spodobi, gledal in držal se je tako. kakor da bi bil gospodar treh gradov. — Kakor me ona ni nehala lju--biti, tako sem jo tudi jaz vepodobi nevesti. Ako si zadovoljen s tem, je stvar gotova. J Stari Paloueky je ponudil Lukašu roko. j — Jaz vas nisem ničesar vprašal ; vseeno mi je, dastc-K kaj hčeri ali ne; zahteval nisem od vas ničesar drugega nego njo. Ako se konečno po tolikih mukah vzame-va. ne bom zavidal nobenemu kralju. Gotovo bi mi bilo ljufcae, nego | teh vačih tisoč goldinarjev, ko bi ne bili vi izrekli onih be^d. vNe midite, »tričko, da boste imeti pred mynoj prej miru, predno mi ne poveste natančnega vzroka, zakaj se ne veselite moje svatbe z vašo edinko tako, kakor bi si jaz to mislil in želel. Izgovoril je te besede tako odkrito in z žalostnim glasom, da je globoko ganil svojega bodočega tasta. | — No. dečko, pričel je boter i Muhač, kakor da bi se hotel čemu 'izogibati, boječ se novih izbruhov [in hoteč ustreči tako pravični ter srčni prošnji. — ako hočeš, da ti Irazodenem svoje misli brez pridržka — bojim se. da vajina zveza ne bo srečna. — Zakaj ne? Mislite morda na lihem kakor moji slarisi? — Mislim in mislim. Ne strašim tega. ker sta ene krvi. ako nima cerkev nič proti temu. Ali tega se bojim, ker sta, kakor se j»ravi. oba enake naravi. Kar si je naša Vendulka enkrat vt epi a v glavo, od tega ne odneha, tudi če ima poginiti ves »vet. V vsaki stvari, ne samo v ljubezni, je njena glava trda — in ti, ljubi fant, tudi nimaš, kolikor je meni znano, čre-j pinje iz marcipana. Bojim se, da. ko zadeneta vajini trdi čeli skupaj, ko se vama zaiskrijo oči, ne bosta niti vedela, na katerem sve- 1 u se nahajata; in potem se ne iz- cimi iz tega nič dobrega. Sedaj veš popolnoma vse. Izvlekel si iz * ' i mene do zadnje besede, kar si hotel. in nehaj me konečno nmčiti, ^ 7 »i-eer obolim še radi te tvoje .snubitve. Poolej samo, kako mi teče pot s čela! Da, hočem imeti že enkrat mir z vama* dovolj mi je delala že preglavice vajina ljubezen ; sedaj se mi ne prikažita več, da se bom mogel še to malo časa, kar mi ga je usojeno, dostojno pripravljati na oni trenutek, ko ^ni bo stopiti pred Boga ter mu podati račun. Zato vama že vnaprej povem, da mi ne bosta prihajala z nikakimi tožarenjL Ne pustim si več greniti življenja z vajinimi Ijubavniim spletkami. Ako se ne poravnata sama med seboj, nočem jaz ničesar vedeti ne »litsati 0 tem. kakor nočeta tudi vidva slušati mojega svarila in nasveta. Ako bo med vama še tako majhno n espo razumi jen je, ne prihajajta k meni, da bi razsoja! med vama, moja vrata vama ostanejo zaprta! Govoril sem. Poslednje svoje besede je izgovoril stari Paloueky s takim poudarkom, «a je postalo vsem jasno, kako ne pozna šale v takih stvareh. Ko je slednjič izjavil ne kaj določetiega, kar se mu radi njegove prevelike vestnosti ni cesto dogajalo (marveč se nm je vedno zdelo, da bi mu lahko kaj boljšega ^šinilo v glavo in bi bilo torej potrebno še enkrat razmišljati o stvari), je tudi trdno obstajal pri ten'., kakor je bilo dobro znano vsakemu sosedu. A motil se ie, ako je pričakoval za gotovo, da se ženin začne znova jeziti. Lukaš se je jel tako presrčno smejati, da se je moral pri tem za mizo držati, in vsi prisotni so se smejali ž njim iz «rca. Boter Paloueky je zopet eno skuhal! 1 — Ako hočete, stričko, vam oelo pismeno obljubim, da se vam do smrti ne bo treba oglašati niti pri meni, niti pri hčeri za slučaj, da hi se samo enkrat spričkala radi kake še tako malenkostne | stvari, predlagal je svojemu bodočemu tastu, neprenehoma se [smeje iz polnega grla. Še nikdar se ni ničemu tako smeja.', kakor jtffcj misli, da bi se mogel on kdai jspričkati in skregati z Vendulko, radi katere je tolikokrat vzbujal ,vso vas, inetaje staremu iz maščevalnosti kamenje na streho, z ono i Vendulko, katere ni mogel tudi 'ob strani svoje ranjke pozabiti I niti za trenutek. Vendulka je nje-;tnu -na ljubo odklanjala vse snu- bače. dasi ni mogla vedeti, da ju , usoda vendar enkrat privede skupaj. Kako se je šele ona smejala, I ko ji je prišel oee s tako T Stari , Paloueky ni imel brez vzroka še enega priimka; boljšega si ljudje niso mogli izmislit« zanj. Kdo bi si bil mislil, da najde (tudi v tej stvari povoda za pritožbe? j Snubač je, držeč se od smeha za i trebuh, odšel po nevesto. Vendul-jka se je namreč, videča prihajati ženina, «*krila, kakor se to spodobi poštenemu dekletu. V izbi je čakala, da pride snubač tponjo, ji pove, o čem se je vse govorilo ter jo dovede k ženinu, da ji lahko ust m eno odganskih mrhovin. pri katerih so ugotovili, da so poginile za epidemijo, ki je bila doslej neznana, kater; bacili pa so istovetni z bacili, ki so jih našli v telesih mrtve rodbine. Sumijo, da gre za epidemijo, ki jo razširjajo podgane. ADVZBTIBEfilElVTB. POZOR NEWY0K&KA SLOV. GODBA priredi v nedeljo 16, oktobra 1.1. svojo letno veselico in igro: LJUBEZEN SE MAŠČUJE Po igri bo prosta zabava. Začetek ob 5. popoldne. Vse Slovence in Slovenke najvljudneje vabi "O d b o r. Obletnica. ^f ' Te dni se spominjamo tretje obletnice odločilne zmage na so- j lunski fronti. Jugoslovanske čete, srbska vojska močno ojačena s srbsko-hrvatsko-slovenskimi dobrovoljei, je udarila z neodoljivo silo na bolgarsko-nemške bojne sile, jih razbila in razpršila. V bolgar-sko-nemški bojni črti je nastala široka vrzel, skozi katero je hitela v srednjo in severno Macedonijo jugoslovanska vojska. Le malo dni je minulo in Bolgarska je kapitulirala, niti dva meseca ni minulo in srbske čete so na severu, hiteč preko osvobojene Srbije, pozdravljale zopet širno Donavo; Š^ več. hitele čez njo in zavzemale zemlje, ki naj bi bilo za večno sestavni del habsburške monarhije. Proboj na solunski fronti je bil najmarkantnejši dogodek v dolgi vrsti velike svetovne vojne. Še spomladi istega leta 1918 so začeli Xemci na zapidu oni veliki prodorni poskus i«a Amiens, ki se je po znatnih začetnik uspehih ponesrečil. Nato pa je začela polagoma nastopati reakcija: francoske, angleške in zlasti tudi ameriške četf, katerih prisotnost se je ^edno učinkovitejše uveljavljala na bojiščih Francije, so potiskale Nemce postopoma nazaj, sicer počasi, toda trajno. Kako je bilo naše veselje v avstrijskem zaledju, ko smo na kartah merili globino nemških teritorijalnih izgub; spo četka komaj vidne, so postajate vedno prostornejše, vedno širše. Spoznali smo v njih sistem, videli ,da je bila prekoračena celo slovita H i ndenbu rgo va črta. Tedaj so se začeli jasniti obrazi celo o-liim, ki jih je nemška vojna tehnika gnala v obup; izkazalo se% je, da bo angleško-ameriška metoda vendarle nadkrilila nemško preciznost. To tiho zmagoslavje "subverzivnih elementov" je taslo v vseh dimenzijah, obvladvalo tud: mlačne in malodušne in spravljalo v dvom in skrb celo helote Dunaja. Neštevilno šušljanj, skrivnostnih govoric in veselo-zloveščih napovedovanj je bilo v zraku, zmage sigurna avstrijsko-nemška atmosfera js bila okužena. Mi subverzni smo se razvijali v nji bohotno ko gobe po dežju, avstrofilom so vidoma siveli lasje. Tedaj so prišla ?z Meeedonije poročila, kakor je bila v 4.vstriji navada, narahlo namigovala slabe bojne dogodke; nedolžni niso o-pazili ničesar, mi smo postali pozorni... Naenkrat pa je udarilo kakor bomba; Krivolak. Kavadarci, Veles, Oveje polje... Vedeli smo takoj, da so se zgodile velike reci, vendar smo bili presenečeni, ko so oznanjale skrivnostne vesti popoln padec Bolarije. Tedaj pa smo Instinktivno začutili, tla smo tik pred koncem. Z zmago Srbije je padla morala vodilne avstrijske politike ter potegnila še nemško za seboj. Takrat so se Avstrijci definitivno zavedli, ne le da je zmaga nemogoča, marveč tudi. da je poraz neizogiben. Zmagalo je spoznanje, da moro le čimprejšnja kapitulacija rešiti pred "najhujšim''., Tako bo ostala zmaga na solunski fronti oni najimenitnejši dogodek. ki je napravil usodno vrzel v trdnjavsko bojne črto centralnih sil, ki je odločilno izpodnesel moralo njih voditeljev in s tem povzročil začetek njih katastrofe. Dokler se bomo spominjali velike svetovne vojne, bomo s spoštovanjem do orožja naše vojske in do naših solunskih žrtev praznovali slavni proboj v septembru 1. 1918. ("Jutro".) 1 Razne vesti. Sag NAftOfrA, 14. PRT. 1551 ADVERTISEMENTS. DONT FORGET Americas MakingC Exposition S SEVENTY-FIRST REGIMENT ARMORY ?! k 34® STKtrr & 4» AVENUE. L MCW YORK CITY i ^ October ZS^No^Ur u ^ ISCE SE. Vsakdo, ki mu je znan naslov JAKOBA I RBANCA iz Srednje vasi v Bohinju, starega okoli -45 let. po poklicu strojnega ključavničarja. se ]»oživlja, da ga naznani podpisanemu sodišču. Ljubljana, 125. septembra 1921. Okrajno so-• di-^če. oddelek I., Ljubljana Jugo-' sir.via. (14-17—10) Q > Zaščita proti prehladu. Električni radiator, katerega se za more sklopiti z vsakim električnim stikom, da natanouo isto ^«.rk«»to. ki je tako zaželjiva v teh mrzlih jnrriU. V resnično mrzlem vremenu jt- dobrodošel prispevek k redni gorkoti. Radiatorji raznih vrst se kažejo v naših izložbah, kjer smo vedno "Na. vašo razpolag«'". The New York Edison Company General Offices: Irving Place and 15th Street Podružnice, kjfer se prodajajo !n kjer so na ogl*d elektrifne priprav«, namenjene za učobnost nboinstva. " Norfolk St ; ^ J ,6, Ea,, ,„,„ S, .0 Irving PLu-c East , St S5S Tr.num, SLOVENSKE - PIANO - ROLE | LJUBCA MOJA ........ $1.25 VSI SO PRIHAJALI .. $1.25 MLADI VOJAKI ...... $1.00 HOLZIIAKEK MARŠ .. $.1.00 DONAVSKI I VALOVI $1.00 ('REZ VALOVE ........ $1.00 SE DOBIJO EDINOLE PRI: NAVINŠEK - P0T0KAR CO., 331 Greeve St., Conemaugh, Pa. Pri naročilu blagovolite poslati 50 centov za poštnino. NHPHH^HHMMM Uspehi v dvajseta dneh se vam pa vrne denar. • Proizvaja bogato rdečo kri, mo- ^feHHjl^^B^ čne stanovitne živce, življenja vBjk^lBvŽ-polne možke in ženske. Če ste slabega zdravja in pri slabi moči, če se spomin mrači in vaše telo n-vači, če ste se že nave- ^^K^gL*? "Mft/ bčali jemati pomirljiva in narkotična sredstva, potem posku- V^VEflwEifckl IrmA f*1** Nuga-Tone, in izprevideli boste, kako hitro se boste * A Čutili drugačnega človeka! Devet desetin človeikih bolezni, kot I^K topehavanje. anaroija, revmatične bolezni, glavobol, nevralgija, naprtmer slabi tek, nepitbava, vetrovi in kolcanje, zaprtje VS^^^^r^^HI pomanjkanj« enercije. pomanjkanje živahnosti, nervozBost. ne- l^KŽ •pecnost. izhaja iz pomanjkanja živčne moči. redke zvodenele krvi MP? in slabe krvne.cirkulacije. vmkfi, JfCP V/'! .. Y?»k ud- v«k® delovanje telesa je odvisno od živčne sile za svoje flML% iPt »V* iivljenje in delovanje.. Živčna moč je poKiav-lt..a stvar za Modec. ME® \ ietra. ledtcc, drob, utripanje srca in krvno cirkulacijo. Nuga-Tone //jM^K^Cv, k^kL v 1 je najbolj uspesno zdravilo za nervozne in fizično izdelane. Zakaj ?!\ \ Ker sestoji jz osmem važnih aestavin, ki vračajo zdravje ter }ih'Mi(SSX»ri »Jfl predpisujejo najslavnejši zdravniki — Nuga-Tone je bogat na. i'MkV^«... HT^ ielezu nr fosforju — ter je hrana krvi in živcem. " 1P/ t«uffa-Tone proizvaja življenje v jetra, ter ojačuje čreva, da illCCiM J redno deljujejo. Oživlja ledice ter izganja .iz njih strupene se-sUvtne. N«č vež vetrov m kolcanja. težke sape in i-oK;i'-» tablet, polno mesečno zdravljenje. Vi labko ®?r*V.,?e?,# " P*1 <»5 00) dolarjev. Jemajte NU|J. fcT^l^^^LS? ZPLi ^ «^te zadovoliat z uspeha«, vrnite preostanek urno s škatljo » ■»> ynaa- b««no takoj vrnili de»ar. Vidite, da ne morete Ugubiti niti penija. — Ml prevzamemo riziko. Nuca-Tone je na prodaj pri vsih dobrih lekarjlh po enaki cest ■ enaki garanciji. " KO NAROČATE, SA POSLUŽITE TEGA KUPONA._ NATIONAL LABORATORY. S. 20, 1018 So. Wabash Ave.. Chicago. III. Gospodje:—Prosim, dobit« priloženo..............za kar mi poil **te . . Steklenic Nuga-Tone. ........ ........................................................................ Cesta in Itv. ali R. F. D..,.................................................... *««to..................".....'.........3risv«................................ VSXKKKKKKKKKK^iKKK^^^^aKSK^ M / H "DRIŠRČEN smeh je naj- ■ BI boljše zdravilo sveta. ij H Če ste otožni, zamišljeni — S H se prav na široko zasmeite || S — pa boste takoj ozdravlje- i Knjiga Peter Zgaga vam | iS povzročf smeh, kadarkoli tt S pogledate vanjo. J H Kna knjižica za 50 centov M m vam bo trajala za vedno. B Izreiite u kap« prlfeaftto pottott Motor v : B Ktuwilmh tar ga pofljiU: . j H Slovenio Pnblisfainf Oo^ B B9 82 Cortlardt B*., 2T»v Turk. 1 H Cenjeni: Za priloženih petdeset centov v j|i§f fig znamkah mi poiljite knjipo "Peter Zgaga." |||| Ds Ima •• •■« M m M — sgwa £"||| Naalov ... •« • •.. •... m. . »>n je kriv izdajstva svojega lastnega »Tanu. — O, got»pod, — je rekel Albert proeeee. -- .laz >eiii rekel izdajstva. je nadaljeval grof. — NTa tem stalim-u tudi ustrajam. Zapomnite si dobro, da je bila moe vedno 1 na strani bogastva Največja praxica bo na strani onega, ki ima zenit jo. Možje iz leti 179M so dobro razumeli ta princip ter se rav-r ali j*> njem. S tem. la so ooubožali plemstvo, so unieih njega upliv bolj korenito, kot bi ;ra mogli z odpravo njih naslovov. Princ brez denarja in xkizabnis va je smešna postava-. Julijski minister, ki je rekel narodu: Obejratit»* se, oiroei moji! — ni bil nikak bedak. Dal mu je magično formulo za moč. Navadni ljudje pa tega ne ra-inejo. Hoditi hoeejo preveč hitro. Vržejo se v špekulacije ter postanejo res begati. V čem pa obstaja to njih bogastvo? V bondih, ob-\eznicali, v papirju, - torej v cunjah, na kratko rečeno. Le dim je, katerega zaklepaja v svoje koveege in blagajne. Svoj denar nalagajo rajse v blago, ki nosi po osem in deset odstotkov, mesto v žito in vinograde, ki -v»sijo 1« po tri odstotke. Kmet ni tako bedast. V trenutku, ko je lastnik /.cmlj • v obsegu žepnega robca, hoče postati lastnik zemlje v velikosti namiznega prta. Počasen je kot voli, katerimi orje, prav tako vstrajen in trmoglav. On gre direktno i proti svojemu cilju in nobei.a stvar ga ne more ustaviti. On gre direktno proti svojemu cilju in nobena stvar ga ne more ustaviti a$ obrniti na stran. On ve. da se vrednost akcij dviga ali pada, da se velika premoženja lahko pridobi n tudi izgubi. Zemlja pa ostane vedno, — resnični standard bogastva. Da postane posestnik zemlje,' strada kmet ter nosi pozimi lesene coklje. Bedaki, s« mu smejejo, pa bodo presenečeni ko bodo spoznali, da je postal kmet baron, če ne |»o imenu, pa v>aj glede inoči in upliva. .Taz ne razumem te primere. — je rekel Albert. — Ali ne razumeš ! To, kar so srtorili kmetje, bi morali storiti plemenitaši. Ker so bPi mrčeni, je bila njih naloga zopet pridobiti si moč in ,blast. Trgovina nam je bila prepovedana in ostaja nam le še poljedelstvo. Mesto da bi brez potrebe stokali skozi polovico stoletja, mesto da bi gazili v vedno večje dolgove ter se smešili v oeeh celega sveta z namišljenim veličanstvom, bi se morali plemenitaši umakniti v svoje province ter se zapreti v svoje gradove. Tam bi morali delati, se odreči vsaki stvari ter kupovati zemljo, kos za kosom, kot delajo to kmetje. Ce bi storili to, bi bila danes Francija' v njih rokah. Njih bogastvo bi b;Io velikansko, kajti vrednost zemlje raste od leta do leta. Jaz sem brez vsakega napora podvojil svoje premoženje v teku tridesetih let. Posestvo Blauvilk-, ki je stalo mojega očeta sto zlatnikov leta 1S17, je vredno danes pol miljona. Kadar čujem plemeni »ase, ki se pritožujejo, skomignem enostavno k rameni. Kilo je kriv vsega tega. če ne oni sami? Kmetom prodajalo svojo zemljo. Od leta do leta postajajo revnejši in kmalu bodo postali pravi berači s svojimi podrepniki vred. Veseli me le ena stvar. Kmalu bomo postali tudi trgovci sužnji kmetov, ki zaničujejo ba-rantače prav tako iz globine svojih src kot jih zaničujem jnz sam. Kočija se je ustavila na dvorišču palače Commarin, potem ko je opisala oni perfek»ni krog. ki je predstavljal največji ponos ko-čijažev stare šole. Grof je izstopil, se naslonil na roko svojega siga ter odšel po glavnih stopnjicah navzgor. V velikanski vez« sta stali v vrstah vsi služabniki, oblečeni v sijajne 1 i vre je. Grof se je ozrl nenje. kot ozre častnik na svoje vojake tar šel naprej, v svoje sobe v drugem nadstropju, nad sprejemnico. V hiši grofa Corcmarina je bilo vse natančno urejeno. Imel je služabništvo. za katero bi ga zavida! marsikateri nemški princ. Svoje slu/.abništvo pa je imel tudi na vajetih kot malokdo drugi. Tako popolna je bila organizacija njegove hiše, da je poslovala brez hibe. — kot stroj, ki teče natančno. Ko f® je stari grof vrnil, je bilo vse pripravljeno na njegov prihod. Vsak služabnik ^e bi Ina s v-jem mestu. Brez vsake zmešnjave se je zopet pričelo deh». ki je bilo prekinjeno skozi šest tednov. Ker je bilo znano, da je prišel prof z vlakom, ga je čakala-večerja pred običajnim časom. Vsi do zadnjega hlapca, so se zavedali pravila da niso služabniki *ukaj za to, da izvršujejo povelja gospodarja temveč da jih uganejo vnaprej. Stari grof je komaj zamenjal svojo obleko, ko je objavil njegov glavni sluga: — Gospod grof, veeerjn je pripravljena. Starec je odšel takoj navzdol ter se sestal na pragu obednice s svojim sinom. Grof ni bil le velik jedec, temveč tudi ponosen na svoj velikanski tek. To je bil tek, ki bi delal velikanske zadrege kakemu ubogemu vragu. Rad se J « spominjal Imen velikih mož, ki so bili znani radi velike obsežnosti njih želodcev. Karol V. jc snedel naravnost nevrjetne množine jedil. Ludovik XIV. je lahko snedel toliko kot šest navadnih ljudi. Pad je rekel, da je večina mož odvisna od njih prebavnih zmožnosti. Primerjal je človeške .imožnosti s svetilko, ko je moč je v na tam-eni razmerju z množino olja, katerega porabi. Prva polovica ve'erje je potekla v popolnem molku. Stari grof jc jedel z veliko skrbjo ter ni niti opazil, da ni njegov sin zavžil skoro ničesar, temveč le sedel za. mieo ter čakal na priliko, da se oglaai. Po končanem obedu se je stari grof rad spri, kajti bil je prepričan, da nekoliko pričkanja koriti prebavi. Ko je dospel domov, je dobil pismo, katero pa je prečita! šele po končani večerji. To pismo mu je dalo potrebno snov za prepir ______________ • ' . I Nota čehoslovaške republike. i ----1 .„ 1 Cehoslovaški minister za zunanje posle dr. Beneš je poslaniški j j. konferenci poslal noto, ki se nanaša na dogodka v Zapadni Ogrski, j Nota je bila zaeno poslana vladam zavezniških velesil ter rumunski'j in jugoslovanski vladi in se glasi: Njegovi ekscelenei gospodu Cam- } bonu predsedniku poslanske konference v Parizu. — Gospod pred- c sednik! V imenu vlade čehoslovaške republike se usojam obrniti na N poslaniško konferenco in jo opozoriti na te dogodke. Že tri tedne 1 se odigravajo resni pripetljaji na Zapadnem Ogrsem. Krdela bivših * madžarskih vojakov se združujejo s prostovoljci in tolpami ljudi, ^ katerih značaj se da težko označiti. Poizkušajo se biti prave prav- , cate bitke z onimi, ki hočejo vzpostaviti red in uveljaviti pogodbe, j Vrše se preganjanja, izvaja se terorističen režim in kakor javlijajo j poročila, se krivci ne plašijo nit» največjih nasilstev. Sosednje po-j, krajine so zbog tega jako vznemirjene in preplašena. Zaradi tega j > neizmerno trpi gospodarsko življenje v teh krajih Srednje Evrope, ki mu je vojna hudo škodovala, in vse sosednje države čutijo ne-ji srečne posledice tega položaja. Politika čehoslovaške republike je i poslednja tri leta stremila samo po tem. da bi kar največ pomagala . ■ pri pacifikaciji in prenstroju Srednje Evrope, in je strogo teme-j1 Ijila na natančnem uveljavljen ju skupno dogovorjenih obveznosti, i' ker si je prizadevala, da se doseže odkritosrčno lojalno skupno de-!^ lova nje vseli teh dežel. Zatorej je čehoslovaška vlada zaradi teh do- | god ko v.* ne ds bi hotela preiskavati, kdo je zanje neposredno odgo-1 voren, po pravici zelo v/ncmirjera in smatra, da je ta položaj, ki ' se grozi podaljšati, absolutno nevzdržen. Poleg tega codi. da je nje- j na dolžnost napram zaveznikom in lastnemu narodu, da opozori visoko konferenco na ta položaj, ki je za mir Evrope jako nevaren, in jo naprosi zn odredbe, ki bi storile konec anarhijskemu stanju, povzročenemu po intervencijah, katerih ta trenutek l-.ocem imenovati s pravim imenom. Dovoljujem si zlasti naglašati, e denarja vnaprej. Izrežite to sliko ter nam po pošljite z imenom in n&alovom. Te koristne in dra^e predmete pošljemo nai 10-dnevno poskušnjo. Prvi se izkoristite s to izredno toletno ponubo. Ko spoznate veliko vrednost predmetov, izkoristite ponudbo ter postanite naš zastopnik. ^B^^^Hu^EQy^ M HP 1. Ura kukavica. Ravnokar dospela iz Evrop«. Velika ura, 8 x 12, iz dragega trajnega, lesa. rečno okrašena. Kolesje prvawatno, kaže pravi čas. regulirano z dveral utefcmi. Kukavica" kliče iz malih vrat ure in pol-ure. Zvonenje za vsaki«! bitjem je blagoglasno. , 2. Prvovrstna železniška ura. Ima dobro kolesje, z dobrega materijala, z resničninr.1 dragulji. Kaže pravi čas- Je v srebrno-nikljastem obod«, krasno izrezanem. Ga-antirano sa več let. 3. Avtomatična pištola. Jako uspešno sredstvo za samoobrambo- 4. Barometer in termometer. Kaže vreme za en ('an naprej: Priprava je v blestečem, ročno izrezanem lesu. Termometer je nad barometrom. Nihče naj bi ne bil brez tega. predmeta. " POMNITE, NE SAMO EDEN, AMPAK ŠTIRI PREDMETI SO ZA SAMO $9.00. Brez obotavljanja, pišite danes. Pridenlte SO centov v znamkah za počiljalne stroške, da vam pošljimo to izvanredno zbirko. Ko dobite, plačajte $9.00. Pokažite prijateljem In eoaAdom. Presodijo naj vrednost vsakega' predmeta Mi vrnemo denbr. če also predmeti dvakrat toliko vredni. HITRO NA DELO! SEDAJ! UNION 8AT.ES COMPANY Dept. 234 673 W. Madison Street Chicago, 111. NAROČAJTE MB NA "GLAS HiLODA" NAJTOftn ST4IVKNSNT PHOTg V T.IM|llfpMIH, imf^VkMr i POZDRAVI IZ NEW YORKA. - * j Pied- odliodoni v staro domovino srčn« pozdravljava Petra Bur-| keloa in njegovo soprogo, Mike ^ Pfajfarja in njegovo družino, Franka Zalaznika in njegovo dj*u- 1 žino. .John Luznarja in njegovo ( družino, Luka Dotinarja in njego- 1 v o družino, Jožefa Ta veer j a in f njegovo družino, nadalje mojo se- < stro Marijo Komac in sestro omo- t ženo Frančiško tJolo-b v Puetblo, ' 7 j Colo., ter mojo lie i Antonijo Biir-L ke v Pitt^il>iii*ffhu. Posebno po- • i zdraviva Pavla Tavčarja in dru- . ' žiio, Florjana Debelaka in tlruži-; j j no ter Andreja Keržišitika in dru- t jžino. ker so nam toliko dobrega j j storili in naju v Pittsburgh spre- < t mili, za kar vsem izrekava srčno j hvalo. Na veselo svidenje zopet v j ! Ameriki. Priporočava vsem, ki so ] 1 namenjeni potovati v stari kraj, i J da se zanesljivo oi>rnejo na. tvrd- j j ko Frank Salter State Bank, ker j ta tAn-dka je zelo dobra, postrež- • ijiva in poštena. Ztlaj še enkrat ( ili*l>o pozdraviva vse znance in pri- ; 'jatelje po Ameriki ter vam želiva , više najboljše, sebi py. ^veču" potovanje s ''"President Wils<»noir." v Tugoslavijo. — Ivan in Marija , Kumer iz Škofje L»oke. | s- v- ' * Pred odhodom na parni k Pr«*si-' , dent. "Wilson prav lepo pozdravljamo vse znance in prijatelje v Sublet, K em merer in Diamond-ville, "VVvo.. ter Franka, tolarja z družino v Milwaukee, Wis. Po-' zdrav tudi vsem ostalim rojakom 1 jin rojakinjam, — Martin Lenko - in Frank Cirej z družino. & * * Podpisani pozdravljam vse ro-i jake in znance, posebno pa moje-. o;a bratranca Johna Brus in nje--j gfevo ženo v Chicagi, Tli. Odpotu-t jem 15. oktobra s pamikom President Wilson. - - Jakob Moli ar. i Polica pri Višnji gori. 1 ADVERTISEMENTS. t NAZNANILO IN ZAHVALA. Vsem sorodnikom, prijateljem , ill znaaieem naznanjamo žalostno . vest o smrti našea očeta, tasta, sta-1 rega očeta JOŽEFA BAVDEK, - katerega je ubilo v premogorovu Henriette Coal Co. Xn -> v Dnnlo, j Pa., dne 20. septembra 1921. Utrgala se je plast kamenja, kar je 'povzročilo takojšnjo smrt. Pokojni oče je bil doma od Sv. Vida nad Cerknico, rojen v vasi Ambrože, občina Rob. V Ameriki j je bival 20 let in 9 mesecev. Pri-šedši iz stare domovine v Ely, j Minn., je takoj pristopil v društvo sv. Cirila in Metoda £t. 1 tedaj še mlade Jugoslovanske Kat. (Jednote. Clan omenjene organiza-jcije je bil od pristopa leta 3901. do svoje smrti, torej nad 20 let. Bil je tudi večletni člaai TI. odd. SSPZ. št. 70 v Dunlo, Pa. 1 Pokojnik zapušča v Dunlo, Pa., • dva sina. sinaho in dva vnuka, v [I (stari domovini pa ženo, štiri sino- jve, | Tem potom se iskreno zahvaiju-jjemo društvu štev. 70 SSPZ. za krasni venee in za požrtvovalnost sob rat o V, ker so tatko toeno čuli ob mrtvaškem odru in pokojnika spremili k večnemu počitku na - dokaj oddaljeno slovensko poko-P palisče v Johnstownu, Pa. T^krena Vhvaia pevskemu društvu * Vihar ', Kko je tako krasno zaspelo ranjke-?niu v slovo v hiši žalosti in na po-r kopališču. Pogreb se je vršil dne 2. oktobra 1921 popoldne. Pogreba so se | domalega vdeležili vsi tukajšnji bSlovenci in več Amerikancev. za L kar vsem izrekamo hvailo. Ijvala (i tudi vdeležencem pogreba dru-Išt v a sv. Cirila in Metoda štev. 16 £ JSKJ. Dalje se zahvaljujemo naj-T topleje vsem prijateljem, kateri F so dali svoje avtomobile za po-r grebni sprevod. I Frank in Lotiia, sinova. ^ M #«♦ ¥*4 ♦ »f Ml < < > 11II a :: Dospelo jo novo : \ z!; i suho grozde. ° ;; MbJiM' w*b dvOa debel* > : J- ► goda, hnfc—^ SO fmtor .. * v : r Otpaa aalveQe te nal- « k. e - - riadkejte Jasote, bokw »f»;; Vtrtm.......................ffc— i -» Malo Črno grtfco groadje, wtHo 1 A Z cUdko, boksa BO feater '' . - ► PoUJlte M. na račun raafctf boksa.' > • '» ki MnOt« In poihU bomo takoj. <» :: BALKAN mam 00. • ■ « M4^CNrry lu N««« York. N. V. Tm«I>I m|lilMUi»l*r .. Bojm inotenv n ' NA "OBJm- mUKJBJP' Wff. vsdft ftmMF DNSV-r N9K t w Mftm Hitra zveze z vsemi točkami v Juoo-■lavljf. Dobra In zadostna hrani, Zaprti prostori. Velik prostor rta krovu. Vsa u-dobnoatt modernega parnlka. ^K^Sns&ms ODPUUTJE VSAK TEDEN. Pomol 58-62 North River, New York. ) Plymouth V 22" okt- LAPLAND f } 29. okt. FINLAND- f Cherbourg a 6 nov ZEELAND 1 Antverpen ( 19. nov. SAM LAN D (Hamburg. Libava in Gdansk) 30. nov. (Samo 3. rtUrod.) V^AMBWCAN IfNE MONGOLIA (v Vigo. Cherbour* Hamburg: in Gdanck) 26. okt. MINNEKAHDA (v Hamtiurc In Gdansk) 5. nov. MANCHURIA (Hamburg in Gdansk • preko Cherbourg) 23. nov. VSE VODNE PROOE DO POLJSKE. white Star ADRIATIC' ▼ Cherbourg ' 2. nov. OLYMPIC V Southampton C 5. nov. I Iz New Yorka, Napoj in Genovo: GOTHLAND 'samo 3. razred) '.7. nov. New York In Boston — Az«i Gibraltar, NapolJ In flenevo. CRETIC .................... 22. oktobra •ARABIC .prejfini 'Berlin ) 29. oktobra! CANOPtC..................22. novembra •N'ajveijl parni k v redni* službi s juZao- _ evropskimi prtAsciKL INTERNATIONAL MERCANTILE MARINE COMPANY 120 parnlkov — 1.300.000 torn. 9 BROADWAY NEW YORK all prt lokalnih agentih. ii ........3 Potovanje t Ji|odwt)o praks Bnlapn, Sor-Mer in Rrtterdfito. Vsi parni ki, ki odplujejo Iz Now Yorka so na dva vijaka. RVNDAM ............ 15. okt, NIEUW AMSTERAM . 22. okt. NOOROAM .......... 29. okL ROTTERDAM ........ 12. nov. Vsi pamlkl Imajo za tretji raa- red cobe as ti 4 io C itak Cona za t razred la Now Torka do LJubljano IlOO. do Zagreba. $101 tar 9* vojnega davka. ;Ba pojasnila in ceno vpradajto prli , HOLLWIMWICI UNI J t»-a» State StrMt Now York , j Največji, najhitrejši parnlkl na •vetu. (zborna postrežba potnikom. V vašem mestu ail bliilnl ie lokal. nI agent. V Jugoslavijo f Bolgarsko , Rumunsko in Madžarsko preko Dubrovnika, Trsta in Reke ITALIA - - 29. okt. Šlfkarte $103. — Davek »5. Preko Cherbourga In Southamptona: BERENGARIA........,19. okt. AQU1TANIA ........ 25. okt. CA R M A N IA .......... 5. noy. HAMBURG ( naravnost do Gdanska in Varšave z novimi parnikl ORDUNA .......... 22. okt. ORBITA ....... 12. nov. OROPESA ........ 26. nov. , j Zaprta kabin«, za ženske in otroke. T THE ROYAL HAIL STEAM PACKET CO. 26 Broadway New York , 117 W. Washington Street, Chicago __all lokalni potnlftkl agenti. fcOSULICH ČRTA Direktno potovanje v l>a-brovnik (Crav>sa) in Trst. PRE3. VILSON .......... 15. okt. BELVCDER' ............ i. nov. ARGENTINA ........... 19. nov. PRES. WILSON .......... 3. dec. Ce«e zš Trst In Reko so: Preo. Wilson »115 In 98 davka. Argentina In Belvedere flC3 In (5 davka. Potom listkov izdanih za ras kraje v Jugoslaviji in SroljL RazkoSne ugodnosti prvegi, drugega in tretjegn razreda. Potniki tretj'kga razreda dobivajo brezplodno vino. PHELPS BROTHERS ft Co. P«asanoor Department 2 Wart Street New York ESSI BSMI issm! WSH Naznanilo. Jugopiovanski pcnernbii konzulat v New York»i obvešča vse prizadete, da je postava « taksah z dne 27. junija tega l^ta stopila v veljavo 1. tega meseca. Izza prvega oktobra so take oziroma pristojbine sledeče: za prošnje 40 centov; za priloge, tikajoče se prošenj, vsaka 10 centov; za izdajanje, podaljšanje ali obnovitev potnega lista: za šest mesecev 2 dolarja j za eno leto 4 dolarje- * z* potno knjižico 1 dolar. OPOMBA. Pri izdajanju ali obnavljanju potnih listov je treba plačati pristojbino tudi za čas, ko ni bii potni list obnovljen ali ker ni Lil pravočasno vzet. Vsled tega morajo: državljani prejšnje kraljevine Srbije plačati za vsakih .šest mesecev izza prihoda v Ameriko do danes po dva dolarja in dva dolarja za bodočih šest mesecev. Državljani Južne . Srbije plačajo takso kot Srbijanei, toda ta takea se jim računa od 1. [ januarja 1913. Osebe iz vseh drugih pokrajin, katere danes tvorijo sestavni del kraljevine Slovencev, Srbov in Ilrvatov ininjo plačati od 1. januarja 1919 pa do danes zn vsakih šest mesecev po dva do i larja in dva dolarja za prihodnjih šest mesecev. .One o«=obe ki imajo j potne liste prejšnje kraljevine Srbije ali kraljevine Slovencev, Rr-_ bov in Hrvatov, pa jim je rok potekal, morajo plačati ob priliki obnovitve ali predložitve potnih 1 istov, od dneva, ko je potni liat izgubil veljavo, pa do danes, za vsakih šest mesecev po dva dolarja i in dva dolarja za prihodnjih šest mesecev. Prostovoljcem se taksa , računa od dneva vrnitve v Ameriko. Pri iskanju, potnega lista mora vsak plačati razen takse za izda-vanje ali obnavljanje še takso za prošnjo, vizum in knjiZko. Vsi oni državljani današnje kraljevine, ki niso bili podaniki prejšnje kra-: ljevine Srbije, morajo plačati za potni liat: takso za potni list 12 ; dolarjev, takso za prošnjo 40 centov, takse za vizum 60 centov in _ takso za knjižico en dolar. Vsega skupaj torej štirinajst dolarjev. , Tak potni list bi bil v veljavi do konca tega leta. Če kdo £eli imeti . potni list ter ne misli takoj odpotovati, mu ni potreba pošiljoti za - vizum 60 centov. ADVERTISEMENTS. KRETANJE PARNIKOV Kedaj približno odplujejo iz New Yorka. LA TOURAINE 19 okt. — Havre] ARGENTINA 19 nov. — Tr. LEOPOLDINA 20 okt. — Havre POTOMAC 19 nov. — Brema BERENGARIA 20 okt. — Cherbourg LAFAYETTE 19 nov. — Havr KROONLAND 22 okt. — Cherbourg RYNDAM 19 nov. — Boulogn LAFAYETTE 22 okt. — H avrs MANCHURIA 23 nov. — Hambur N. AMSTERDAM 22 okt. — Boulogne PARIS 26 nov, — Cherbour ORDUNA 22 okt. — Hamburg KROC4MLANO 26 nov. - Havr PR. MATOIKA 22 okt. x— Bremen OROPESA 26 nov. — Hambur AQUITANIA 25 okt. — Cherbourg N. AMSTERDAM 26 nov. — Boulogn MONGOLIA 26 okt. — Hamburg AMERICA 29 nov. — Breme ARABIC 28 okt — Genoa adf;iatic 30 nov. — Cherbour LAPLAND 2* okt. — Cherbourg MONGOLIA 1 dee. — Hamubur LA LORRAINE 29 OK*. — Havre LAPLAU O 3 dec. — Cherbour NOORDAM 29 okt. — Boulogne CARMANIA 3 dec. — Cherbour SAXON 1A 29 okt. — Hamburg PRES. WILSON S. dec — Tr »TALI A 29 okL — Tr«t HUDSON 3 dec. — Breme AMERICA 1 nov. — Cherbourg NOORDAM 3 dec. — Boulogr ADRIATIC 2 nov. Cherbourg ARABIC 6 dec — Gene PARIS 2. mv. — Havre G. WASH'TON 8 dec. — Breme ARABIC t nev. — G^noa SAXONIA 8 dec. — Hambui carmania 5 nov — Cherbourg FINLAND to dec. — Cherbju /INLAND 5 nov. — Cherbourg PR. MATOIKA 10 dec. — treme OLYMPIC 5 nov. —1 Cherbourg OLYMPIC 10 dec. — Cherbou MINNEKAHDA s nov. — Hamburg ROTTERDAM 10 dec. — Boulogr BELVEDERE 5 nov. — Trst ORDUNA 10 dec. — Hambu WASHINGTON 8 nav. — cherbourg saxonia 13 dec, — Cnerbou ROCHAMBEAU 8 nov. —- Havre AQUITANIA 13 dec. — Cherbou ORBITA 12 nov. — Hamburg MINNEKAHDA 15 dec. — Hambu POTCMAC 12 nov. — Bremen ^ ZEELAND 24 dsc. — Cherbou REGINA 12 nov. — Genoa RYNDAM 24 dec. — Boulog ROTTERDAM 12 nov. — Boulogne ORBITA 24 dec. — Hambu AQUITANIA 1» nov. — Cherbourg • ADRIATIC 28 dec. — Cherbou GOTHLAND 17 nov. — Genoa N. amsterdam 31 dec. — Boulog LA TOURAINE 19 tov. — Havre I POTOMAC 31 dec. — Brem ZECLAND 19 ni« v. — Cherbourg 1 ARGENTINA 12 Jan. — Tr Glede cen za vozne listke In vse drage pojasnili, obrnite se na tvrdltt FRANK SAKSEK STATE BANK, 82 Cortland* St., New Yoi -GLAS NA«ODA.14 OKT.-1921