informator
Številka 35	Leto XIX.	Titovo Velenje, 11. septembra 1985
List za obveščanje delavcev
gorenje
Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis
Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Organizacija in informatika
Prvi hladilnik iz Bihača
Jutri, 12. septembra 1985, bo ob 12. uri s tekočega traku nove tovarne hladilnikov Gorenja v Bihaču prišel prvi hladilnik. Pomemben dogodek, ki pomeni pričetek proizvodnje 30 tisoč hladilnikov, kolikor jih načrtujejo za letos, bodo obeležili s skromno slovesnostjo. V Informatorju bomo o tem več pisali prihodnji teden, že jutri pa bodo o uspešnem medrepubliškem sodelovanju, katerega rezultat je Gorenje Bita, poročali tudi v vseh osrednjih informativnih časnikih in oddajah.
Gorenje TGO, Skupščina občine Bihač, Privredna banka Sarajevo, Ljubljanska banka in Jugobanka Sarajevo so združili sredstva za izgradnjo nove tovarne Gorenja v Bihaču, ki bo v teh dneh v središču pozornosti naše javnosti.
gorenjeg®sp®dlhpfea spaiatto
Rekordna proizvodnja zamrzovalnih omar
Prejšnji teden rekordno dnevno proizvodnjo dosegli tudi delavci tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika!
V obratu za proizvodnjo zamrzovalnih omar tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika so
prejšnji teden, v sredo, izdelali doslej rekordno število zamrzovalnih omar. 1666 zamrzovalnih omar, kolikor sojih ta dan naredili, je namreč več kot kdajkoli doslej. Upajmo, da bomo lahko že kmalu brali o novih delovnih uspehih prizadevnih delavcev tega tozda.
Izvozni plan presežen
V	tozdih Gorenja Gospodinjski aparati so v avgustu delovni načrt izpolnili z 98 %, izvozni načrt pa so dosegli kar s 106 %!
Mesečni operativni delovni načrt, v pogojnih enotah, so najbolj presegli v tozdu Mali gospodinjski aparati Nazarje. Mesečni proizvodni načrt je bil dosežen s 105 %, za izvoz pa kar 127 %.
V	tozdu Pralno pomivalna tehnika so mesečni načrt dosegli s 100 %, plan izvoza pa presegli kar za 32 %! TOZD Zamrzovalna in hladilna tehnika je dosegel poprečje izpolnitve mesečnega plana s 97 % in izvoza z 99 %, po posameznih obratih pa so bili doseženi naslednji rezultati: obrat zamrzovalne omare 91 % (izvoz 129 %), zamrzovalne skrinje 110 % (izvoz 96 %), obrat hladilniki 97 % (izvoz 89 %).
Poprečje za delovno organizacijo Gorenje Gospodinjski aparati je 98 %, izvozni načrt paje bil dosežen s 106 %. Vrednost proizvodnje v avgustu je bila skupaj 3.212.729 ti-tisoč dinarjev, kar je 97 % načrtovane vrednosti za ta mesec, oziroma 14 delovnih dni. Za domači trg je vrednost proizvodnje 1,657.141 tisoč din (86 %), za izvoz pa 1,555.588 tisoč din (113 %).
I mmuommm i
j	j
i ’\mmm aumm =m,9 I -WBaWr(M21M?N3£ =398.2 •«-.-«• j -preša«	KSte*--,
: 'EAtMIAU twu j -2»P0£tiČe - 1.051 CMNI.1A
60R8V« rsO-T-mME j ! smpmmummAC
i stesssiM!
iz delegatskega gradiva
Posebna pozornost kakovostnim dejavnikom
Vsi trije zbori Skupščine SR Slovenije bodo na sejah prihodnjo sredo obravnavali osnutek družbenega plana Jugoslavije in predlog dolgoročnega plana Slovenije.
Osnutek družbenega plana Jugoslavije za naslednja štiri leta je v obravnavo zvezni skupščini poslal zvezni izvršni svet. Pri njegovi pripravi so bile upoštevane temeljne rešitve Predloga zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije. Vendar ta osnutek ni v celoti usklajen z novimi rešitvami o sistemu planiranja. To bo opravljeno pri pripravi predloga družbenega plana, ki bo v največji možni meri usklajen z določbami novega zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije.
Osnutek družbenega plana Jugoslavije, ki je bil objavljen tudi v Poročevalcu številka 30, 6. avgusta 1985, zajema skupno razvojno politiko, smernice in okvire za sprejemanje ukrepov ekonomske politike in drugih ukrepov ter posebne naloge in obveznosti. Tako je v njem obdelana tudi politika pridobivanja in razporejanja dohodka, temeljni elementi politike in merila za financiranje in usmerjanje investicij, elementi sistema in politike na področju ekonomskih odnosov s tujino ter monetarno—kreditna politika delovanje enotnega jugoslovanskega trga in politika cen.
Tudi predlog dolgoročnega plana Slovenije do leta 2000 je bil objavljen v trideseti številki Poročevalca. Takrat so bila objavljena tudi stališča republiškega izvršnega sveta do pripomb na osnutek tega plana.
Zakonska prepoved kajenja
Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije bo na svoji seji, 18. septembra letos, obravnaval osnutek sprememb in dopolnitev zakona o varstvu pri delu.
Predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pri delu je zbor združenega dela obravnaval že aprila letos. Takrat so delegati zadolžili predlagatelja, da pri pripravi osnutka zakona upošteva mnenja, stališča in predloga delovnih te-
les zbora in Skupščine SR Slovenije ter razprave delegatov.
Posamezne spremembe in dopolnitve med drugim zajemajo razširitev kroga oseb,ki so, skladno z zakonom o pokojninsko invalidskem zavarovanju, zavarovane za invalidnost kot posledico poškodbe pri delu oziroma poklicne bolezni. Zakonske določbe o pismeni izjavi in strokovni oceni kot dokazih o izpolnjevanju predpisanih varstvenih ukrepov in normativov so zaradi jasnejše opredelitve razširjene
in razčlenjene za posamezne primere.
Zaradi poenotenja splošnih varstvenih ukrepov in normativov zakon predpisuje, da republiški organ pristojen za delo z izvršilnimi predpisi določa pogoje, ki jih morajo izpolnjevati delovna sredstva, oziroma kakšnim pogojem mora zadoščati delovno okolje. Sedanja določila zakona o organiziranem opravljanju strokovnih nalog s področja varstva pri delu jasneje in natančneje opredeljujejo subjekte varstva pri delu ter podrobneje razčlenjujejo pristojnosti strokovnih služb, ki delujejo na tem področju.
Skladno z obveznostjo, ki jo nalaga konvencija številka 121 Mednarodne organizacije dela, se med dela z večjo ne-
varnostjo za poškodbe in zdravstvene okvare uvrščajo tudi tista, kjer obstaja nevarnost poklicnih bolezni. Zahtevano je tudi vodenje evidence poklicnih bolezni. Določanje potrebnih zdravstvenih in psihofizičnih pogojev, ki jih mora izpolnjevati delavec pri delu, kjer so nevarnost za poškodbe in zdravstvene okvare večje, mora biti v skladu s strokovnimi mnenji in stališči medicina dela. Da bi lahko bolj kot doslej uveljavili zdravstveni vidik varstva pri delu, spremembe zakona predvidevajo tudi prepoved kajenja na delovnem mestu. Tudi kazenske določbe so usklajene z novimi rešitvami v spremembah in dopolnitvah zakona. Denarne kazni so valorizirane oziroma so določene zanje nove višine.
prejeli smo
Pismo iz Avstralije
Od 2. do 7. julija je bila na obisku v Sloveniji skupina poslovnih ljudi iz Avstralije, ki so člani poslovnega združenja Narta. To združenje, katerega člani so veletrgovci in lastniki trgovskih hiš, kupi polovico vseh izdelkov, ki jih Gorenje izvozi v Avstralijo. Prav zato smo jih povabili tudi v Titovo Velenje, kjer so si ogledali prodajni center, in v Nazarje, kjer so videli proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov, seznanili pa smo jih tudi z dejavnostjo sozda Gorenje.
Po vrnitvi v Avstralijo nam je podpredsednik združenja Narta poslal pismo, v katerem med drugim piše:
„Po potovanju po Evropi, kjer smo izredno uživali, se je naša skupina varno vrnila v Avstralijo. Eno resničnih doživetij je bil naš obisk v Jugoslaviji. Tam smo dobili ne le zelo dobre vtise o vaši poslovni in proizvodni strokovnosti, temveč smo tudi lahko videli, kako lepa je v resnici Slovenija, in si ustvarili ugodne vtise o vseh Jugoslovanih, s katerimi smo se srečali.
Prosimo, da se zahvalite vsem, ki so se nam pridružili in ki so pripomogli, da smo se počutili kar najbolj dobrodošle. To je močno prispevalo k boljšemu razumevanju vašega podjetja in načina njegovega poslovanja in bi se morali tako naši poslovni odnosi še povečati."
gorenje proeesra ©prema
Demonstracija merilne opreme
Prihodnji četrtek bodo predstavniki firme Hel-vvett Packard prikazali delovanje svoje merilne opreme.
Pri vratarnici ob avtobusni postaji Gorenja bodo predstavniki firme Helvvett Packard predstavili delovanje nekaterih aparatur in me-
rilne opreme, ki jo proizvajajo pri njih. V posebnem de-mobusu bodo tako demonstrirali logični, signalni in spektralni analizator, dvoka-nalni signalni generator, analizatorje protokolor, digitalni osciloskop in kontrole rje. Obenem pa vam bodo v tem času, do je od 9. do 13.30 skušali posredovati tudi podrobnejše informacije.
izobraževanje
Računalništvo teija nenehno izobraževanje
Informatika in računalništvo sta novi vedi, ki se tesno prepletata s proizvodnim in poslovnim procesom. Obvladovanje te Problematike lahko odločilno vpliva na uspešnost in kontinuirano rast Gorenja kot celote._______
Izobraževalni center Gorenja je v sodelovanju z Inštitutom Jožef Stefan in delovno skupnostjo Informatika in organizacija Gorenje SOZD pripravil program računalniškega opismenjevanja. V ta namen $o izdali knjižico Računalniški A in drugo gradivo, kjer so
obrazloženi najpomembnejši pojmi in sestava ter delovanje računalnika. S seminarji so že začeli v tozdu Štedilniki, v naslednjih dneh pa bodo nadaljevali v drugih temeljnih organizacijah in delovnih skupnosti Gorenja.
Skupno bo predavanja poslušalo okrog 2000 delavcev Gorenja, s čimer želijo doseči višji nivo znanja in lažjo uporabo računalnika.
Posamezni seminar traja 4 ure, skupine pa štejejo od 20 do 30 udeležencev. Seminarji so v Gorenju, na razpolago pa imajo številna avdio in vizualna sredstva, prav tako pa se srečujejo s primeri iz prakse.
SPOROČILO UREDNIŠTVA INFORMATORJA
Uredništvo Informatorja se je preselilo v nove prostore, ki so v hiši °b avtobusni postaji v Gorenju. Telefonska številka 133 (II. ATC).
gorenjes®irwns
Sam svoj mojster
Vikend hišica na kolesih, delo spretnih in pridnih L°k našega serviserja.
Vodja Gorenjeve servisne enote v Sisku Kruno Mihalje-vič je letos prvič letoval s svojo družino na morju v lastni hišici na štirih kolesih, ki je bila še pred dvemi leti zarjavel star kombi. Kruno je namreč kupil že odpisan kombi in ga z veliko mero iznajdljivosti, spretnosti in pridnosti spremenil v kamper.
Zadnji del kombija je odrezal vse do šasije, ki jo je ojačal in
izdelal kovinsko konstrukcijo, vse skupaj obložil z vodood-porno vezano ploščo, stiroporom in lesonitom ter vgradil okna. Sam je izdelal tudi vsa štiri ležišča in omare, vgradil pomivalno korito in plinski štedilnik in po dveh letih dela je vozilo uspešno prestalo tudi testiranje, lahko ga je registriral ter se z družino odpeljal na dopust. Za 200 tisoč dinarjev, če seveda ne računamo porabljen čas, si je tako Kruno izdelal prikolico in, vsaj kar se tiče prostora, rešil svoj problem letovanja.
kamper, ki ga je izdelal Kruno Mihaljevič, se od svojih mnogih dražjih, na tekočem traku izdelanih vrstnikov, razlikuje predvsem po ceni.
naši upokojenci
Prejšnji mesec se je upokojilo deset naših sodelavk in sodelavcev, ki so delali v delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju. Tudi tokrat je bilo največ invalidskih upokojitev. Tako so se zaradi invalidnosti upokojili Franc Divjak iz tozda Štedilniki, Alojz Dobnik iz Pralno—pomivalne tehnike, Ana Dušak, Jože Jevšnik in Ema Simunšek ter Bogdanka Voj-
kovič iz Zamrzovalne in hladilne tehnike v Gorenju Gospodinjski aparati. Invalidsko pa sta se upokojili tudi Julijana Hudobreznik iz delovne skupnpsti Splošni posli in Marija Šteharnik iz Gorenja Elektronika Široka potrošnja, medtem ko bosta Marija Ter-bovšek iz tozda MGA in Stanislava Mogel iz Pohištva prejemali poslej družinsko pokojnino.
Niso je pozabili
Čeprav se je Eva Breznik starostno upokojila že pred dobrima dvema mesecema, nazadnje je delala 23. junija letos, so jo sodelavci v surovinskem oddelku tozda Štedilniki še enkrat povabili med sebe. To je bilo prejšnji teden, v sredo, ko so ji poklonili šopek rož in darilo.
Eva breznik se je rodila 30. junija 1930 v kraju Martin na Muri, po osnovni šoli pa je zapustila svoj rojstni kraj in našla zaposlitev kot čistilka v hotelu Košenjak v Dravogradu. Zaradi treh otrok je Eva
za dalj časa pustila delo in se posvetila domu. Ko pa so otroci odrasli, ena izmed hčera dela v tozdu Štedilniki, se je Eva ponovno zaposlila. To je bilo 17. maja 1977. Od takrat pa vse do letošnjega junija je vestno in marljivo opravljala težko delo čistilke v surovinskem obratu tozda Štedilniki.
Sodelavke in sodelavci so ji ob slovesu zaželeli mirno jesen življenja v Martinu ob Muri, kamor se bo rada vrnila, ko bo obnovila rojstno hišo.
kultura
Vabimo
Pričenja se sezona kulturnih prireditev. V septembru bodo sprejeti in objavljeni tudi programi glasbenih, gledaliških in likovnih prireditev Kulturnega centra Ivan Napotnik in glasbene šole Frana Koželj-skega. Tokrat pa vas opozarjamo le na nekatere.
Danes, 11. septembra 1985, ob 19.30 bo v domu kulture v Titovem Velenju gostovalo Mestno gledališče Ljubljansko s kratkočasno žaloigro Alenke Goljevšček Pod Prešernovo glavo.
V petek, 20. septembra 1985, pa pripravlja Kulturni center obisk v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer bo otvoritveni koncert VVashingtonske filharmonije in sicer bomo lahko poslušali skladbe Berlioza, Debussya in Prokofjeva, izvedene pod daktirko dirigenta Mstislava L. Rostropoviča. Odhod avtobusa za Ljubljano je predviden ob 16. uri izpred avtobusne postaje, takoj po prihodu v Ljubljano pa si bomo ogledali tudi Mednarodni grafični bienale.
Cena aranžmaja je 1.500 d
kadrovske vesti
TOZD ZAMRZOVALNA !N HLADILNA TEHNIKA
Delavski svet tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika je na svoji seji, 30. avgusta 1985 imenoval za vodjo tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika Franca Krajnca, dosedanjega vodjo tozda Galvana, ki je prevzel novo dolžnost s 1. septembrom 1985.
Dosedanji vodja tozda Zamr-
zovalna in hladilna tehnika Avgust Sušeč je prevzel novo dolžnost delovno in sicer vodje sektorja kakovosti v DSSS Gorenje Gospodinjski aparati.
TOZD GALVANA
Delavski svet tozda Galvana je s 1. septembrom 1985 za vršilca dolžno sti vodje tozda Galvana imenoval Romana Terglava, ki je bil doslej tehnični vodja tozda Galvana.
Višja posojila vzajemne pomoči
Višji prispevek za blagajno vzajemne pomoči omogoča tudi višja posojila.
Tisti, ki se bodo vpisovali za posojilo vzajemne pomoči ta teden, 13., 14. in 15. septembra, bodo lahko že prejeli višjo samopomoč.
Tako bodo redni prošnjiki lahko prejeli 20.000 dinarjev samopomoči, izredni, ki jim je dodeljeno posojilo samopomoči po določenih kriterijih in s priporočilom sindikata, pa bodo lahko zaprosili za 25.000 dinarjev posojila. V času nakupa ozimnice vsekakor dobrodošla odločitev.
šport in rekreacija
Preventivno-rekreativni odmor
Letos že sedmič pripravljajo v oddelku za rekreativno in kulturno dejavnost preventivno rekreativni odmor, tokrat v Li-piku. V mesecu dni naj bi to obliko koristilo 150 naših sodelavcev.
Preventivno-rekreativni odmor je namenjen seveda delavcem, ki delajo v težjih pogojih in jih za to obliko zdravstvene zaščite predlaga izvršni odbor njihove organizacije zveze sindikatov. Letos bodo ti odmori, za razliko od prejšnjih let, ko smo jih pripravili v Šibeniku in Poreču, v zdravilišču. V oddelku za rekreativno in kulturno dejavnost so namreč opravili med dosedanjimi udeleženci teh odmorov anketo, v kateri so delavci dajali zdravilišču prednost pred morjem. 150 naših sodelavcev bo tako v oktobru odšlo na preventivno
rekreativni odmor v termalno zdravilišče Lipik, kjer so ponudili nizko ceno in razgiban program preventivno-rekrea-tivnih dejavnosti.
Med opravila na odmoru sodi tudi preverjanje telesne teže in najrazličnejših spretnosti.
Atletika - kraljica športov
V	četrtek, 19. septembra 1985, se bo za moške pričelo tekmovanje za pokal Gorenja v atletiki. Pravzaprav bodo moški tekmovali v četrtek, že naslednji dan, pa ženske. Seveda pa lahko pridejo na stadion v četrtek tudi ženske, v petek pa moški, saj so navijači vedno dobrodošli na vseh tekmovanjih za pokal Gorenja.
Torej moški, atleti, v četrtek gre za desetinke in stotinke ter metre v atletiki! Tek na 100 in 1000 m, skok v daljavo, suvanje krogje in štafetni tek 4 x 100 m. Zenske bodo imele vse
Mali nogomet
V	tekmovanju za prvenstvo Gorenja v malem nogometu, ki je bilo poleti na igriščih osnovnih šol v Titovem Velenju, je sodelovalo 21 ekip.
V	točkovanju za pokal Gorenja najuspešnejša ekipa RKS!
Največ tekem je bilo odigranih seveda v kategoriji A, kjer so prvo mesto osvojili nogometaši Commerca logistika, ki so v finalu premagali drugouvrščeno ekipo PTT z 2 : 0. Tretje mesto je osvojila ekipa ZHT—Hladilniki II, ostali pa so se zvrstili takole 4. Servis, 5. Tehnološka oprema I., 6. Galvana, 7. RKS, 8. Galvana II, 9. Informatika
Izlet na Triglav
V soboto in nedeljo, 14. in 15. septembra, bo že tradicionalni izlet planincev Gorenja na našega 2864 metrov visokega očaka.
Iz Titovega Velenja bomo krenili ob 5. uri izpred Rdeče dvorane z avtobusom preko Šoštanja, Šmartnega ob Paki in Letuša do Rudnega polja na Pokljuki, ki leži 1340 metrov visoko ob vznožju Višev-nika. Do Vodnikovega doma na Velem polju bomo potrebovali tri ure zmerne hoje, od
discipline enake, razen teka na 1000 m, pri katerem bo proga dolga le 600 m. Tekmovanje šteje skupno in posamezno! Oba dneva se bo tekmovanje pričelo ob 16. uri. Seveda pa se mora vsak prijaviti svojemu organizatorju rekreacije v tozdu ali delovni skupnosti.
Discipline so takšne, da se lahko uspešno kosate vsaj v kakšnem teku ali metu krogle, pa tudi s skokom v daljavo ali metu krogle ne boste imeli težav. PRIJAVE DO PONEDELJKA, 16. 9. 1985!
in organizacija, 10. EŠP, 11. Notranja	oprema—Pohištvo,
12. ZHT—Plastika, 13. ZHT— ZO, 14. ZHT—Bira Bihač, 15. ZHT—Hladilniki I, 16. Profesionalna elektronika.
V	B kategoriji je zmagala Tehnološka oprema, druga je bila Galvana in tretja RKS.
V	C kategoriji pa je ekipa RKS premagala ekipo DSSP in osvojila prvo mesto (po streljanju enajstmetrovk).
V	točkovanju za pokal Gorenja so največ točk zbrali nogometaši RKS, ki so osvojili 35 točk za uspeh in 23 za množičnost, drugi so bili športniki ZHT s 47 in tretji Galvana s 45 točkami.
tam pa bomo pot nadaljevali do Planike, ki je od Triglava oddaljena dve uri. Po osvojitvi našega najvišjega vrha, počitku in obveznem krstu za vse, ki se bodo nanj povzpeli prvič, bomo odšli do Doliča, kjer bomo prespali. V dolino se bomo vračali naslednji dan mimo Triglavskih jezer čez steno Komarče v Bohinj. Tura je izredno zahtevna, zato se naj zanjo odločijo le fizično dobro pripravljeni planinci. Seveda je obvezna popolna planinska oprema in nikakor ne smete pozabiti, da je v gorah že prava jesen.
Milan Kretič
Sodelujte — dopisujte v Informator!
INFORMATOR — LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA: Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Notranja oprema, Gorenje Procesna oprema, Gorenje Elektronika Široka potrošnja, Gorenje Commerce, Gorenje Šervis, Gorenje Raziskave in razvoj, Gorenje Interna banka, DSSS Gorenje SOZD, DS Splošni posli Gorenje SQZD, DS Organjzacija in informatika Gorenje SOZD. Družbeni organ: Izdajateljski svet-predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc. Ureja: Uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Zohar-Mijoč,	dr. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvo-
dov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje, 1985.-Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne, 23. 1. 1974,