ŠT. 9 OKTOBER 1966 IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO UREDNIŠKI ODBOR Janez Kostanjevec, predsednik, Filip Dolinar, Ivan Horvat, Stojan Kerbler, dipl. Ing., Franc Meško, Simon Pešec, Janez Sukič, Milan Trop, dipl. ing., Franc Vrlič, Anton Zadravec in odgovorni urednik tovarniškega časopisa Stane Tonejc, dipl. ing. Tisk CP Mariborski tisk Maribor Rokopisov in slik ne vračamo LETNIK IV. Ob dnevu mrtvih Faktorji, ki vplivajo na kakovost glinice Dam mrtvih so pričeli praznovati mrtvim, in njihovemu življenju v spomin. Dnevu mrtvih bi laihko rekli tudi praznik življenja in minevanja. Saj taikrat, ko stojimo ob grobovih tistih, ki jih ni več med nami — tako je zahteval nespremenljivi zakon življenja — občutimo in si skušamo priklicati v spomin vso njihovo delo, ljubezen in žrtve, obenem pa se zrcalijo v teh premišljevanjih tudi naša dejanja; kot da bi nam dali mrtvi zrcalo pred obraz. Vprašujemo se, če so bila njihova dejanja, ljubezen im žrtvovanja dobra ili smiselna. Ali ne hi bilo žavlje-nje natanko tàikiò kot je, če n« 1>; bilo teh. žntev, dela in .ljubezni. Ne bi bilo enakoI Njihovo življenje se je končalo v grobu, njihovo delo, ljubezen in morda tudi sovraštvo pa je ostalo med nami, živimi ljudmi. S tem se lahko tolažimo, tej tolažbi pa je mogoče dodan tudi kanček grenkobe: ali smo jim vračali ljubezen za ljubezen in žrtev za žrtev? Ob tej priložnosti, kot da bi nas mrtvi spraševali. Ali se bodo skupaj z našim življenjem končala v grobu tudi naša dejanja, naše delo, ali pa bodo naša dejanja ostala med zanamci? Toda m treba spraševati mrtvim, vprašajmo se sami: ali vodi naša življenjska pot samo do groba ali tudi prek njega? Že zaradi našega ponosa in naše vesti je vredno, da naša dobra dela sežejo tudi prek groba. Potem bodo zanamci morda lahko rekli, da dan mrtvih ni več praznik življenja in minevanja, saj ne bodo niti 'opazili, da nas ni več med njimi, ker bo ostalo in živelo najpomembnejše od našega življenja — naša dejanja. S šopki krizantem bomo na dan mrtvih šli na grobove in se spomnili vseh, ki počivajo pod tistimi nizkimi hribčki prsti. Zadnje domovanje se bo na ta dan spremenil o^prjL^i vrt belih kri-zantem. Vendar bodo po gozdnih samotah še skriti grobovi, ki jih ne bodo krasile krizanteme. Tudi letos bo odpadajoče jesensko listje prekrilo marsikateri samotni grob. V vrbovih smrek bo veter pel uspavanko vsem, ki spijo v varstvu mogočnih debel. Koliko je še takih grobov v naših gozdovih? Koliko je tistih, ki so dali življenje za našo stvar, ki pa jim nikoli ne bomo mogli položiti cvetja na njihove grobove, ker V zadnjih letih so bili doseženi veliki uspehi pri povečanju proizvodnje glinice in aluminija, v proizvodnji vse bolj kvalitetne glinice in aluminija, pri zniževanju specifične porabe surovin in energije ter mehanizacije im avtomatizacije procesa. Kvaliteta proizvednega aluminija je močno odvisna od čistoče uporabljene glinice. Iz podatkov različnih tovarn glinice je opaziti, da se čistoča proizvedene glinice iz leta v leto veča in vse bolj odgovarja zahtevam elektroliz. Na čistočo glinice lahko najuspešneje vplivamo z dobro de-kantacijo in vestno filtracijo alumina tnega luga. Tako lahko občutno zmanjšamo količine nečistoč, kot so Fe2C>3, TÌO2 itd. Ne moremo pa vplivati na količino Si02 v lugu in kasneje v glinici. jih je že davno zakril gezd našim očem. In ker se jim ne moremo vsaj skromno oddolžiti s šopkom cvetja, dajmo jim vsaj eno zagotovilo: da se borno še naptrej borili, da bo v naši družbi vse svetlo in jasno, čisto in iskreno. Vredno spomina na njih, ki počivajo v temnih samotnih gozdovih. Naj bo ta misel bela krizantema, ki jo borno položili na njihove grobove. Dof Predpostavlja se, da spremembe v pogojih proizvodnje (vsebina SÌO2 v boksitu, temperatura in pritisk pri razklopu Ipd.) vplivajo tudi na kasnejši proces od-krememjevanja in na vsebino SÌO2 v hidratu. Vse do danes še ne moremo s primernim vodenjem procesa odločilno vplivati na vsebino S1O2 v hidratu. Določene rezultate pa so dosegli z dodajanjem apnenega prahu alumi-natnemu lugu. Pri dodatku 10 g apnenega prahu na liter luga pri temperaturi 90° C, so ugotovili občutno znižanje S1O2, dodatno pa še Fe2C>3 in TÌO2 v lugu, medtem ko na P2O5 in V2O5 dodajanje apna ni vplivalo. Na kvaliteto glinice pa poleg naštetih dejstev lahko močno vpliva tudi Samotna obloga kalcinacij skih peči. Samotne opeke se med obratovanjem peči obrabljajo, ves ta material pa odnaša glinica s seboj. Samot vsebuje okrog 54 ®/o SÌO2 in je lahko pomemben vir onesnaženja glinice. Ko se po preteku določenega obratovalnega časa kalcinacijske peči ustavijo in pregledajo, se lahko vedno ugotovi, da je opeka na določenih mestih močno obrabljena ali pa je sploh več ni. V peči se lahko obrabi tudi 4 do 5 kubičnih metrov Samotne obloge, kar po približnem računu odgovarja 5 tonam SÌO2 ali zvišanju SÌO2 v glinici za ca. 0,015 °/o. Iz zgoraj navedenega zaključimo: — s primemo filtracijo lahko močno vplivamo na boljšo kvaliteto glinice; . —f- vsebina SÌO2 v glinici se med kalcinacijo lahko močno spremeni v odvisnosti od kvalitete Samotne obloge peči. Pri celi in še nenačeti Samotni oblogi vsebuje glinica 70 °/o Si02 iz kemičnega procesa in le 30°/o SÌO2 iz šamota med kalcinacijo. Če pa je Samotna obloga peči dotrajala, se lahko to razmerje včasih kar obme, torej preide v glinico pri kalcinaciji tudi do 70®/» SÌO2; —■za zagotovitev čim boljše kvalitete glinice je potrebno izločiti kalcinacijsko peč iz pogona, pa čeprav izgleda samotna obloga še nepoškodovana, takoj ko se poveča Si02 med kalcinacijo za več kot 0,005—0,010 °/o; — primemo bi bilo uporabljati Samotno Opeko z višjo vsebino AI2O3, zlasti na istih delih kalcinacijske peči, kjer so izkušnje pokazale, da je obraba največja; — nujno je potrebno preprečiti, da bi v kalcinacijsko peč prišli kosi železa. Na to je treba paziti že pri šairžiranju hidrata, pa tudi sestavni deli peči (Goldberg naprava ipd.) morajo biti dobro fiksirani in ob vsakem zaustavljanju peči pazljivo pregledani. Kosi železa, ki so prišli v peč ali pa se odlomili v peči sami, se namreč v peči nabirajo in Samotno oblogo močno obrabijo ali poškodujejo. S. J. Delo komisij sindikata V .Okviru tovarimiškiega odbora sindikata obstajajo' .tudi razne ikomišije, katerih naloga je pred-vtsem, da (kot pomožni organ rešujejo dotacene problema, ki se pojavljajo, med članstvom.. Ta(ko je pred krotkim zasedala komisija za skrb delovnega človeka. Njena naloga je, da pnopčuje, kako ■zadovoljiti člane sindikata, najsi ho to na delovnem mesita ali pa po. delovnem časni. Ta komisija je imela na. dnevnem radiu: 1. plačilo boleznin do tri' dini; 2. vprašanje invdlildlov v podjetju. Vprašanje nadomestila boleznin do tri dni je vzbudita široko zanimanje med' delavci v našem podjetju in seveda po vseh podjetjih v naši državi. Namen tega ■predloga-je, da prepreči predvsem mnogo boleznin, ki jih je do sedaj bilo .ogromno. Seveda je to predvsem namenjeno za ljudi, ki miso težko boi ani in so bolezenski dopust izrabljali predvsem za neba določena opravila. Po .drugi -strani pa se pojavlja nov problem za tiste, ki so res balani in .bi — kolikor bi ukinili plačilo za tridnevno 'boleznino — lahko prišlo do občutnih posledic, predvsem za tiste, ki imajo majhne prejemke in številno družino. Spričo tega bo- posebna komisija pripravila dotočen predlog in ga dalla v ralzpiravo med člane kolektiva, tako da se bodo imeffi, vsi možnost seznaniti- in dati svoje predloge in pripombe. Šele na podlagi širših rajzprav bo .potem delavski avet potrdil ta predlog. Seveda ho potem marsikateri član kolektiva resno premislil in kljub morebitnemu slabemu počutju raje delal, kot pa, da bi ostal tri dni brez nadomestila. Vsekakor je to važen predlog in je nujno, da se ga lotimo z vso resnostjo. Vprašanje invalidov in njihov socialni problem oziroma položaj pa postaja fiz leta v leto vedno bolj pereč. Tu gre predvsem za tiste člane kolektiva, ki so skoraj pred upokojitvijo in jih ne moremo . zaposliti kjerkoli. Mnogo jih, že dela ma lažjih im zdravju .neškodljivih delovnih mestih. Ker pa jih jie vsako leto .več, nastane veliko vprašanje, kakšno zaposlitev bo treba dati tam številnim delavcem. Potem (Nadaljevanje na 8. strani) Spomnimo se tudi tihih, samotnih grobov Foto Stojam Kerbler Imamo v našem jodjetju še tudi rezerve, ki bi jih ahko izkoristili? Minilo je več Skot eno leto, ko smo v dnevnem časopisje in radijskih poročilih .sledili referatom, da bo potrebno pri uresničevanju gospodarske irefonmie iskati in izkoriščati vise skrite rezerve za ekonomsko smoitmej-še gospodarjenje. V naši domovini se je takrat veHko podjetij srečalo s številnimi problemi in težavami, nekatera podjetja pa so že iskoraj dvomila v svoj obstoj. Tudi pri nas smo takrat začeli premišljevati dm si zastavljati raana 'vprašanja, kako nas bo ta gospodarska reforma Udarila. No, in na eni izmed sej DS so takrat prišli do zalkil|juička, da našega podjetja reforma ne bo tako hudo prizadela, to pa zato/, ker je naša tovarna avtomatizirana, modernizirana, naš končni proizvod je iskan kakor na tujem, tako tudi na domačem tržišču itd. Ta-; 'ke ugotovitve, mislim, da- so bile za vsakega člana kolektiva razveseljive. Moramo pa priznati,' da bi se tudi pri nas pokazalo , kaj v slabi luči, če ne ibi naša tovarna bila vse od začetka svojega pogona naprej vedno v rekonstrukciji, kot je še danes in bo' potrebno, še naprej. Največ zaslug za to pa moramo brez dvoma priznati glavnemu vodstvu kakor tudi organdm delavskega samoupravljanja naše delovne skupnosti, ki'imajo oči odprte tudi za bodočnost in ne samo ža sedanjost. ATI SO RES VSI ČLANI DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA AKTIVNI? Res je, da smo volil! organe delavskega samoupravljanja zato, da nas zastopajo,, prenašajo in zagovarjajo naše predloge in pripombe na sejah, po končani seji pa dia prenesejo razne sprejete sklepe in vsebino razprav med članstvo kolektiva. Ali pa je res vse tako? Veliko članov .organa delavskega samoupravljanja ne upa odpreti ust, čeravno bi s svojo preprosto- povedano besedo, dostikrat lahko veliko pripomogli.. Dogaja se tudi, da ne sledijo razpravam, da česar nie -razumejo/, vprašati pa .nočejo ali si ne upajo,. Taki- člani delavskega samoupravljanja res ne morajo veliko koristiti in tudi ni ču/dno, če se izmikajo vprašanjem članov kolektiva. V take tovariše drugi res ne morajo imeti zaupanja/. ALI NAJ BO GOSPODARJENJE RES DOLŽNOST SAMO VODSTVA IN ORGANOV DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA? ■Zavedati se moramo in ne smemo nikdar pozabiti, da danes nismo več samo proizvajalci, ampak studi upravljavci. To geslo n aim pove dovolj. Vsak član delovne skupnosti bi moral vedno bedeti nad upravljanjem in gospodarjenjem svojega podjetja, saj nam je pod tem pogojem višem skupaj dala skupnost v samouipravlj anj e. Res je, da ugotavljamo, da je vedno manj masovnih, skupinskih in delavnih sestankov, čeravno ni dvoma, da bi nam v tem obdobju izvajanja gospodarske reforme bili najbolj potrebni. In 'kje bomo iskali krivdo za -to neorganizirano shajanje članstva? Mogoče samo pri vodstvu in sindikatu? Ne — med nami tudi, saj nam je dana pravica, da se na našo zahtevo skličejo sestanki, na vseh sestankih pa lahko svobodno razpravljamo, dajemo svoje predloge, pripombe, kritike, pohvale itd. ter' zahtevamo od članov delavskega samoupravljanja in raznih drugih služb, da nam odgovarjajo na gaša vprašanja. Pri vsem tem pa je seveda najnujnejše, da ra- zumemo, da morajo biti zastopani interesi skupnosti, ne pa- samo interelsi posameznika. Sedaj pa še o naših ritritili rezervah: brez dvoma smo .tudi pri nas, ob- nastopu gospodarske reforme, našli nekatere rezerve. Lahko, da tudi nismo bili z vsiem seznanjeni- affi pa nas ni preveč zanimalo, kar je sevtelda naša velika napaka. Prepričani pa smo iahku, da jie skritih -rezerv tudi pri nas še več. Nimam jih namena sedaj odikilvat-i, ker bi, kot sem že omenil, bilo t-o bo/lje z združenimi m/očmli. Dotaknil pa bi se -odkritih rezerv. Vsak član našega kolektiva, katerega; delokrog ni odmerjen samo za nekim strojem ali izključno sama -v obratu, lahko opazi marsikaj. Tu bi navedel samo pomanjkanje -naših skladišč, zaradi česar gre precej surovin v izgubo, izgubljajo na kvaliteti, kalorijah Itd. Problem ,skladiščenja kaj/cihi-rane solde se pojavlja odkar je tovarna v pogonu. Oh prihodu večje količine sode jo jie itr-eba razvažati v razne objekte po tovarni, če pa potrebujemo čez nekaj dni tam prostor, ©e mora soda, zopet iseliti. Če bi pri. -tej večkratni dettivi sode izračunali porabljene ure dela, obrabo prevoznih sredstev, izgubo sode -itd., ibi nam izračun že zdavnaj pokazal sredstva za primerno zgrajeno skladišče sode. Dve Deti simo hodili okrog ,100-tomske tehtnice včasih tudi db /gležnjev po glinici. Sedat} je nakladalna naprava .narejena, sem pia- /trdno prepričam, da ne služi- svojemu namenu, saj se še zmeraj raztrosi preoejšnj-a količina glinice. Petrol koks prihaja še vedno ■v večjih količinah z ladjo, Za- radi tega prispejo celi vlaki samega koksa. Anodna masa ima premajhno skladišče, tudi, žerjav ne more o/b prispetju, večjega š/tevlla vagonov koksa redno vsega razložiti, zato- ga moramo ■razkladati zunaj na neprimerno .urejenem prostoru, kjer pozneje ostane po več mesecev na .razpolago vsem vremenskih časom, Petrol kolkls ge precej drag, -nekaj ga raztrosimo, sonce -in dež pa mu menda tuidli ne zboljšaj eta kakovosti, kVsčjieimu zmanjšujeta. Ponovna selitev je zopet povezana s stroški-. Skladišče premoga ob graditvi ni bilo, dokončano in tattoo je še danes. Dogaja se,, da je zaradi nerednega- prihajanja premoga skladišče večkrat premajhno. Takrat pač moramo vagone nekje izprazniti, premog se vžiga, i-zgublija .kalorija, . skoraj ni za rabo itd. To bi naj bil samo e-n del odkritih ifezerv, jih je pa še v,eč -in ne bi bàio- napačna, če bi se jih lotili. Res je, da vsega naenkrat ni mogoče zgraditi. V -uvodu sem navedel', da gradimo in izpopolnjujemo našo tovarno odkar je v pogonu.. Investicijska sredstva za gradnjo prepotrebnih skladišč bi pa že tudi davno bila vrnjena, stroški proizvodnje pa cenejši. Spričo tega, da včasih tako širokogrudno deilimb milijone -raznim klubom, dlruštvom itd,, pa še .velja le zamisliti. (vec) Ladijski vijak J ap-Unska firma Kobe Steel je izdelala ladijski vijak za tanker Tokiio-maru, ki bo ' Izpodrival 150.000 ton. Vijak IZ niikei-alumi-nijeve bronze ima pet listov in tehta 37,5 ton. Njegov premer je 7,8 m. Ojačevalniki za Libanon »Iskra« je dobavila v Libanon popolno ojačevalec napravo, . s katero bado ozvočili' najmodernejši hotel v Bejrutu. Na 150-Watt-no. -aparaturo z dvema možnima programoma bodo- priključili 97 zvočnikov v različnih prostorih hotela, Mikro žica s stekleno prevleko Med novejše dosežke angleške industrije soldi proizvodnja tanke bakrene . žice s premerom 2 mikrona in s stekleno prevleko, 330 km takšne žice bi imelo maso- 1 kg. Omenjena žica je izredno, .pomembna za razvoj astronavtike, pri gradnji subminiatur-nih elektronskih krmilnih naprav in računalnikov. Od uporabe tankih zlatih' im srebrnih žic, izde-lamih na podoben način, si obeta koristi- tudi /sodobna medioina pri proučevanju in zdravljenju živčnih lobolanj. Takšno žico lahko speljemo- skozi jedro živčne celice, ne da hi ga pri-tem- funkcionalno poškodovali. Ultravakuumske črpalke Sodobna vakuumska tehnika postavlja pred proizvajalce vakuumskih naprav vedno večje zahteve. Angleško podjetje Ferranti- jje razvilo dvostopenjsko črpalko za dosego vakuuma v velikostnem redu 10—10 mm Hg. V prvi stopnji- je absorbrijska črpalka, kli u/stva-rt /Vaflauium^ ^ Tjrpalka' luje n-a podlagi ohlajevanja s-tekočim dušikom,.. Druga -stopnja, ki jo sestavlja titanova getrska 'črpalka, začne delovati šele ob zadostnem.predVafcuumu. V njej sta nasproti škatlaste -anode dve titanovi katoidi. 'Elektroni, krožeči v polju trajnega magneta ioni- . žirajo -atome preostalega plina. Pozitivni ioni- bombardirajo titanovi katoidi in- izbijajo- kemično aktivni titan,. ki; se nabira na anodi in 'tvorni aktivno površino. Le-ta se sproti obnavlja 5n absorbira plin iz recdtpienta. ■ Anton Karneža pri žaganju aluminija Obvestilo Upravni odbor je razpravljal -o programu proslav, ki bi bile v letošnjem letu ob tovarniškem prazniku 21. novembru. Upravni odbor je sklenil, da spremeni letni razpored dela tako, da ,se prenese delovna kobota od J 2. novembra 1966 na 19. november 1966. Za pripravo proslave tovarniškega praznika je upravni odbor imenoval poseben odbor, ki mn predseduje Fané Krajnc, člana tega -odbora pa sta Janez Kostanjevec in Fillip Dolinar. Upravni odbor je sprejel tudi načelna stališča za organizacijo proslave, ki so: proslava tovarniškega praznika bo v ponedeljek, 21. novembra 1966, s primernim programom, ki ga bo organiziral odbor za pripravo programa ob tovarniškem prazniku. Na ta dan bi naj imeli tudi vsi organi upravljanja skupno slavnostno sejò v dvorani Restavracije Kidričevo. Te skupne slavnostne seje bi se lahko udeležili tudi vsi člani delovne skupnosti, ki niso službeno zadržani. — Vodstva, družbenopolitičnih organizacij v našem podjetju bodo povabila na proslavo tudi svoje predstavnike. — Ob tovarniškem prazniku bo povabil tovarniški odbor sindikata na sprejem tudi upokojence naše delovne skupnosti. Ivan Vugrinec, strojnik pri turbinah Ciril Kumer dela pri gnetilcih anodne mase Foto Stojan Kerbler IZOBRAŽEVANJE V TOVARNI Potreba in namen izobraževanja v tovarni Tehnološki procesi se zaradi .napredka v moderni industrijski proizvodnji neprenehno dopolnjujejo, izboljšujejo ali celo popolnoma menjajo. Te spremembe so mnogokrat 'precej hitrè, tako da raven strokovnega izobraževanja vedno zaostaja za tehnološkim napredkom. To je popolnoma razumljivo, ker je danes tehnični napredek rezultat organiziranega dela cele vrste strokovnjakov, ki po strokovnosti daleč presegajo pogonske kadre. Strokovni kader v tovarni mora biti prilagojen stopnji, ki jo tehnološki proces zahteva. Zaradi tega je potrebno dobro uskladiti raven strokovnosti med strokovnjaki v proizvodnji in strokovnjaki v institutskih oziroma razvojnih oddelkih tovarne. Ni sicer potrebna enakost ravni, vendar tudi ne sme biti prevelike razlike, kajti samo tedaj bo mogoče, da bodo strokovnjaki v proizvodnji lahko raziskovalna dognanja realizirali. Raziskovalnemu inženirju, specialistu v svoji stroki, bi naj pri realizaciji pomagal pogonski inženir s svojimi Izkušnjami v pogonu. Oba sta tako polno ter pravilno zaposlena in oba pripomoreta k uspehu, vsak pač po svoji specialnosti. Pomanjkanje enega dela strokovnjakov je že dovolj ozko grlo, da prepreči normalen razvoj gospodarstva neke dežele. Pomanjkanje raziskovalcev povzroči večno capljanje za razvojem in kupovanje tujih inženiringov, pomanjkanje pogonskih strokovnjakov je pa še šlabše, ker povzroči, da se miti tuja navodila ne morejo realizirati. Prav tako kot pri vodilnih strokovnih kadrih, velja potreba po dvigu strokovnosti do prilagojenosti ravni tehnološkega procesa in opreme tudi pri nižjemu tehničnemu kadru, vse do pol-kvalificiranega delavca. Celotna stopnja strokovnosti je močno odvisna od vodilnih strokovnjakov, ki lahko in tudi morajo prenašati svoje znanje navzdol. Idealno uskaljenost strokovnega kadra z ravnijo tehnološkega procesa in opreme je težko doseči in ga tudi v resnici najčešče ni. Iz prakse je znano, da zasedajo veliko število mest, ki zahtevajo visoko strokovnost, ljudje z nižjimi kvalifikacijami. V takih primerih je ali previsoko postavljena zahteva po strokov- nosti, ali pa je zahteva pravilna, pa strokovni kader me ustreza. V večini primerov velja žal zadnja možnost. Žalostno je le to, da je v tem primeru vzrok navadno v tem, ker ustreznega kadra ni mogoče dobiti. .V zadnjem času pa se pojavljajo taka opravičila marsikje vedno bolj samo kot izgovor, da bi zaščitili osebne interese. Obstajajo izgube y proizvodnji, ki so posledica samega tehnološkega postopka in jih torej ni mogoče odpraviti. Zaradi tega pa se ne smejo za temi izgubami . skrivati izgube, ki jih je direktno lahko povzročil človek na delovnem mestu. Potrebno je torej najprej prilagoditi kader dejanskim zahtevam, da lahko dvignemo ekonomičnost postopka. Ustrezni strokovni kader zopet pripomore po drugi strani k izboljševanju procesa, ker s svojim opažanjem v pogonu lahko odločilno pomaga raziskovalnim strokovnjakom. Tovarna, ki se hoče dobro uveljaviti in razvijati, mora torej imeti oboje, močno raziskovalno in pogonsko skupino. Zaradi želje po usklajenosti kadra s tehnološkim procesom se te stvari mnogo preveč umetno rešujejo. Prva možnost je, da se postavijo nerealne zahtève po potrebni strokovnosti za določeno delovno mesto. Druga možnost je, da se priznava ljudem višja strokovnost kot jo imajo in tretja, da se poskuša z raznimi oblikami izobraževanja vsaj na papirju doseči zahtevana strokovnost. Najmanj zgrešen, pa čeprav ekonomsko večinoma neupravičen, je vsekakor zadnji način. Izobraževanje ni nujno tako slabo, da bi si ljudje pridobili strokovnost samo na papirju. Potrebni so seveda dobri strokovnjaki in obenem dovolj dobri pedagogi, pa je izobraževanje v tovarni lahko prav učinkovito. Izobraževanje zgolj zaradi izobraževanja, oziroma navidezno dviganje strokovnosti, pa naj bo to iz kakršnihkoli vzrokov, ali splošnih teženj, je tovarni samo škodljivo. Na prvi pogled je v najtežjem položaju vsekakor strokovno vodstvo tovarne, saj bi se moralo izpopolnjevati samoiniciativno, pa še zato morajo biti iz- (Nadaljevanje na 7. strani) Gibanje prebivalstva DEMOGRAFSKI PODATKI O GIBANJU PREBIVALSTVA SO KAZALCI PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA TER NARAVNEGA PRIRASTKA DELOVNE SILE. ŠteviH-o- prebivalcev v občimi PILulji je bilo 31. marca 1966 65:322. Stavilo na padlraäju zavod'a se je povečalo iv primerjavi z enakim obdobjem leta 1905 za 1,0'16%. Od 'tega o ds Hotka oidp-ade dlolbišen del na olbčimio Ptuj; Iz tèga izhaja, da mastino prebivalstvo znatno hitreje narašča kot na po-deželjlu. -Temni je po sledita Stalno milgraoiijlsikw gibanje prebivalstva v mestu, kij er so večje možnosti zaposlitve: Gibanje zaposlenosti: podatki o gibanju .zaposlenosti nam kažejo, da j,e raven zap asteneteti v absolutnem -in -relativnem p-ogle-•dlu nižja. Iz tega sledi, da se zaposlenost ne gibl/je v skladu z družbenimi plani. Tako ugotavljamo,, da 'je v delovnih organizacijah reden odliv delovne strle, medtem ko- ne moremo goviotriti več tu rednem nadomestilu. Za-podierno,st v občini Ptuj je naslednja: moških 6214, žensik 4140, skupaj 10.354. Dinamika zaposlovanja: spremenjeni pogoji za zaposlovanje in močnejša vloga- produktivnosti so vplivali,, dia se je spremenila stopnja naraščanja zaposlenosti v gospodarskem in družbenem razvoju. Tako na območju občini Ptuj, kjer je 26,37 % vseh nezaposlenih od evidentiranih Od! tega j,e ibil-o napotenih 44% iz občine Ptulj,, in sicer zaradi majhne možnosti zaposlitve. Čeprav jie v občini 'Ptuj število nezaposlenih 'najivečj.e, je biio v prvem polletju prijavljenih skupaj le 1173 delovnih mest. 6 42,9% 184 48,8% i — Vključevanje v šolanje: letos sta končala. obvezno- šolanje na območj-.u zavoda '58-02 učenca v pri zavodu. Temu, so vzrok majhne možnosti zaposlitve v pasivnih krajih odnosno področjih in sezonski značaj zaposlitve Poklicno svetovanje: strokovno pomoč prii izbiri poklica so dobile 904 osebe. Pretežna- večina s-vdtovanih je bila mladina, 775 ali 85,7 %. Vrsta strokovne obravnave svetovalcev v občini 88 26,3% 278 30,8 % 8. razredu 3808 ali 65,5%. Vpisanih v Èol'è II. stopnje v Občini Rtuj je: v kmetijstvu in gradbeništvu. Stanje nezaposlenih v občini Ptuj na dan 30. junija 1966: CO cd d H is? 2 k U p © JI O ' Äg Es © TJ ÖS © TJ Ö el o © TJ . OJ M ft . O) d 65 66 d : R . 99 99 S Visi 496 423 85,4 8-1 69 85,2 47 69 145,8 Zen sike 375 254 59 44 18 44 Napotenih na delo v tujino na območju zavoda: I. poletje 1965 290 I. polletje 1966 795 /indeks 274,,1 % Pituj: GJ-ohalnd Psihiatrični Zdra-vstv. Metoda . -pregled ' pregled .pregled razlage fa Kupaj ■zavoda niso možnosti ža zaposlovanje povsod enake: Problem pri- .zaposlovanju muške gdelovne sile v občini Ptuj je nekoliko manjši kot prti zaposlovanju ženlske delovne1' siile, posebno Ražpi-s a mest' Prijav., kandidatov m. ž. sk. Sprejetih kandid. v juniju roku m. ž. sk. žena brez 'kvalifikacij. Navi: Gimnazija Ptuj 120 24 60 84 20 45 65 Ukrepi, ki so -zajeli, vise go,spot- -d arsite in negospodarske organi- Srednja vzg. šola SradUja šola 70 ■■ — 110 110 ■ - — 66 66 zacije oziroma- dejavnosti, niso . za telesno vzigòjìo 70 '25 51 76 , 22 35 57 samu za-Vr'li ' hitrega vflcljničav-a-nja zaposli enih, temveč s-o. trudi . Srednja glasbena soda Adimihisitrativna 40 7 15 22 4 13 17 povzročili, da se ij-e pojavila. nova skupina nezaposlenih del-av- šola (4 -leta) 40 *—• 1 16 16 - - —---. 13 13 cev s strokovno, -izobrazbo-. Problem zaposlovanja bo -treba reševati- med dlnug-im z odpiranjem občasnih -delovnih meist, zlas-ti- v stro,kovnih -dejiavnožitih, z'organizacijo, dela- na domu,, posebno na z intenziviranjem kmetijstva, ki'-,-naj, tej- dejavnosti' zagatovi večj-i dohodek -ina 'talko zmanjša zaposlovanje ilaven kkn-eitiijske dejavnosti. Problematika nezaposlenosti: zavod ev-iđenibira sama nezaposlene losche, 'k-i' -s,e prijavijo zavodu in iščejo zaposlitev. V občini- 'P-tuj je piriijavlljenih: moških 241, žensk 370, skupaj 611. Polletno po-vprečje je, največje ,v . Pomembna.„sprememba se, je pokazala pri poklicnih odločitvah diellfleit. V 'lanskem fet-u so še zalo, rade odločile za ekonomsko in administrativno šolo. Na področju izpostave Ptuj se pri -vključevanju mladine v uk .pojavljajo -š.e vedno težave, ravno tako- je premalo učnih mast za dekleta. (Naša cul-adina v občini Ptuj ne kaže imlterelsa za uk ■ v gradbeništvu in lesno predelovalni stroki. Za- te potkilloe ima naša mladina že vsa leta majhno zanimanje in ,tud'i - letos v teh strokah ni bilo -sprememb. Tako’ s-o gospodarske organizacije sprejele na učna mesta mladino iz SR Hrvatske i-n so v pretežni meri rta mesta vsa že zasedena. Za financiranje zavodovih nalog je zaenkrat še - e-dlini -vir dohodka prispeval 0,2%-jad osnove, ki služi za obračunavanje prispevka socialnemu zavarovan njn. Od zbranih sredstev je zavod -dolžan v smistiti odloka skupščine republiške skupno-st-i odvajati 10% republiškemu za-vo-du. Ostanek sred-stev je dohodek zavoda za -kritje stroškov gmotne preskrbe brezposelnih ljudi in za kritje stroškov za delo za.voda. Pri malici v plinarni Foto Stojan Kerbler Elektromagnetne sile v aluminijskih pečeh in njihov pliv na delovanje peči V zbirnih, katodnih vodnikih nastane padec mapetostdi. Upornost ogljenega dna ..od aluminija ■do zbirnih vodnikov j;e po- vsej Siaàni pöcd enaka. Ker lahko šte-jiemio tekolči -aluminij kot efcviipo-tenciailno ploskev, se mora gostota toka proti stranem peči povečati... Talko tečejo v plasti aluminija! še prečni tokovi. Računi kažejo, da edino primerna odebelitev ogljika prepreči te razlike v gostoti trnka im tudi. prečne tokove. Zbirale vodnike je treba ulkirivilti, da nastane .večja debelina ogljika proti stranem peči1. Zakxivitj erniosi naj bo po paraboli. VJšfina upognjenega vodnika je določena z razmerjem upornosti zbirnega vodnika Sn upornosti- -ogljika. Upornost ogljika s časom narašča, zato razmerje padla. Nemogoče je doiiolčiitd tako višino ,da 'M popolnoma izlučili prečne -komponente toka v vsej življenjski- dobi katodie. Zato vzamemo Srednjč vrednost, malo prenizko za noivoj dkm in malo prevtisofcoi za klasno. Med življenjsko dobo dna nastanejo na začetku obratovanja majhni prečni tokovi proti stenam peči, na sredini žiivljlenjiske dolbe prečne komponente izginejo Sni konč-no, v zadnji diobi življenja dna teče mala prečna komponenta toka proti sredini peöi. V vsakem primeru so prečne komponente toka v primerjavi z onimi, ki nastanejo v peči z ravnim zhkmnm vodnikom majhne. Razen te ugodnosti, da se zmanjšajo prečne komponente toka v aluminiju, lahko pričakujemo tudi druge prednosti. Omara ima nenavadno obliko, in možno je, da jo- ta oblika naredi bolj togo in ibotj odporno proti deformacijami, ki jih je toliko- pri starih omarah. Pri uporabi nagnjenih sten omare lahko .Zbirne vodnike vgradimo v katodne bloke tik pod vogalom anode, brez da bi uporabili kakšno posebno-debelo1 izolacijsko oblogo, ki 'j'e izpostavljena toploti katodnih 'blokov, kar se zdi' potrebno, če uporabimo ravne zbirne vodnike. Elektromagnetne sile, ki jih povzročajo navpična magnetna polja. Navpično magnetno polje povzroči elektromagnetne sile le, če tečejo' vodoravne komponente električnega toka. Prečni 'tokovi nastanejo le v plašiti aluminija. Navpično magnetno polje povzroči Ob prisotnosti teh. prečnih komponent toka take sile, ki delujejo le na kovino, nič pa na plast kriiolita. . Ob primerni opreznosti lahko vodoravne komponente toka zmanjšamo ali popolnoma odplavimo. Če je tako., povzroči navpično magnetno polije le majhne sile, ali pa jih -niti ,mi. Zelo zanimivo je narisati shemo- nastalih -elektromagnetnih sil, če vodoravne komponente t-ok-a morajo -obstajati v plašiti aluminija. Te komponente lahko- obstajajo, če peč ni projektirana dovolj skrbno ali če peč me deluje normalno, t. j. če je dno- peči delno zamrznjeno-, ali- če nastane napaka v napajanju s. tokom. Če izvzamemo zadnji del živ- ljenjske diobe dina peči z ukrivljenimi zbirnimi vodniki, tečejo v-odioiravne komponente toka vedno -od srednjega dela peči proti obema daljšima stenama. Če vodor avhe 'komponenti? toka- nastanejo samo v kovini, delujejo -sile, ki jih povzroče- te komponente toka in .navpična magnetna polja- le na kovino'. Po dlnulgi strani sile,'nastanejo zaradi navpičnega električnega toka delujejo na oba, na kovino in na 'kriol-it. Nemogoče je računati na sile v k-ovini, brez da bi istočasno ne povzr-očije neke mesima trije šil, ki delujejo na krioldt-ni vodnik. Gostota toka prečnih komponent lahko doživi dve_sp-remem--b-i, kratkotrajno in dolgotrajno. Gostota vodoravnih komponent toka je odvisna -tudi od debeline tekoče kovine. Kratkotrajne spremembe gostote toka torej-, nasta- nejo-, kadar se višina kovine spreiman-i, kot npr. ob črpanju. Doll-gotraljina sprememba jie rahlo zmanjšanje vodoravnih komponent toka zaradi majhnega naraščanja upornosti oglj-enega dna. ZAKLJUČKI Potrebno je misliti na to, koliko je mogoče znižati gostoto vodoravnih 'komponent -toka in gostoto vsakega navpičnega magnetnega polja. Težko Je biti prepričan, da so vodoravne komponente toka popolnoma izločene, celo oh normalnem obratovanju peči. Če peč zaradi nekega' vzroka -ne. ob-raibuljie normalno,, nastanejo v tekočem aluminiju močne vodoravne komponente toka. 'Mrazne■narane-'za gostote toka -lahko zberemo: 1. Gostota navpičnega električnega toka je določana in se ne da spremeniti. , 2. 'Prečne komponente toka lahko zmanjšamo s primerno obliko 'dna peči, z izolacijsko prevleko zbirnih vodnikov izven roba- anodie ih še s čim. Morda- ukrivljeni zbirni- vodniki, še najbolj zmanjšajo prečne komponente toka. 3. Vzdolžne komponente -tokaj zmanjšamo s primernim nalči-n/om namestitve7 katodnih vodnikov. 4. Gostota vodoravnih komponent toka je tudi. odvisna pid debeline plašiti -aluminija. Da bi eni- (N-adaljevanje na 7. strani) 1 krivulja za novo dno 2 krivulja za staro dno D.no peči z ukrivljenimi zbirnimi vod-niki Iz livarne Osnove jedrske (Nadaljevanje iz prošnje številke)' Pril gradnji nuklearnih elektrarn je prečej važnega pomena izbor lokacije. Razeìn splošnih problemov lokacije elektrarn, nastopajo še problemi, specifični, za nuklearno tehniko. 'Posamezne faktorje, kii vplivajo na izbor, lahko razdelimo' na'tri. skupine: a) Faktorji, ki vplivaj-oi na lokacijo- vsake konvencionalne in-dlusitmilje in upoštevajo predjvsem funkcionalne potrebe te industrije- . b) Faktorji, ki vplivajo' na lokacijo s stališča razpršitve radioaktivnih snovi' v .okolico, pri morebitni nuklearni nesreči, j c) Faktorji, ki vplivajo. na lokacijo z -ozirom na karakteristiko predlaganega reaktorja za nuklearno' centralo'. PRVA SKUPINA FAKTORJEV Faktorji, ki vplivajo- na splošno- na izgradnjo' termoelektrarne na določenem zemljišču, so prav tak-o pomembni za nuklearno elektrarno. Najpomembnejši med temi faktorji' so -naslednji: energetski-, hidrološki, seizmološki in geološki faktorji, nadialji transportni in komunikacijski, faktorji elementarnih nesreč, urbanistični in strateški faktorji. ENEGETSKE RAZMERE Osnovna, zahteva je, da se čimbolj zmanjšajo' stroški prenosa energij-e od proizvajalca do potrošnika. Čeprav to- ne sovpada najbolje z zahtevami-po- varnosti, je vendar danes prav to: velika prednost nuklearnih elektrarni. S tem -sie- obenem poveča sigurnost dobave energije. 'Drugi problem,, je vključitev nuklearne elektrarne v mrežo. Zagotovljen mora bilti čim večji letni faktor ilzkoriščanjia razpoložljive moči. To- je možno le z velikim odj emom v pasu, saj morajo .biti iz ekon omšlk etja. stališč a nuklearne elek t rame oiim vele j ih moči. Zaželena ,je čitn boljša povezava z energetsko mrežo, da tako zagotovimo čim zanesljivejšo oskrbo- potrošnikov z energijo. HIDROLOŠKE RAZMERE Predvsem, važna (je. zadostna količina hladilne vode, pri čemer ima prednost pretočno, hlajenje kondenzatorj-ev., Potrebo današnjih nuklearnih elektrarn z nizkimi parametri-pare so približno 50 °/o večje kolt pri itaimoelekitr-ar-nah istih moči. Za nuklearno elektrarno 200 MW je potrebno imeti rečnli - pretok približno- 30 kubičnih metrov na sekundo. Važna je temperatura hladilne vode na vstopu (n-a povratku v reko .je - dovoljena temperatura omejena), medtem kot glede čistosti -ni posebnih zahtev. SEIZMOLOŠKE RAZMERE Razen standardnih varnostnih ukrepov proti mehaničnim, poškodbam naprav v primeru potresa, j-e kriterij zelo oster zaradi nuklearnih -faktorjev, ker se lahko sprostijo velike radioaktivnosti. Potrebno, je 'uporabiti predpi- se, ki veljajo. \za 7. stopnjo, potresa .tudi, če je -območje manj nevarno-. . . GEOLOŠKE RAZMERE Zahteve so analogne zahtevam pri' gradnji termoelektrarn, samo da je teža 'objekta večja in zahteva zato večjo nosilnost tal. Normalno mora'hiti najmanj 6—-9 kp na- kvadratni centimeter, zahteva pa se lahko tudi do 15 kp na kvadratni centimeter. Neugodna so- tektonsko aktivna.področja in visoke talne vode. Ugodno- j-e, če ima zemljišče dobre filtracijske lastnosti, da, preprečimo okužen j e podzemeljskih voda. TRANSPORT IN KOMUNIKACIJE Možnosti za transport do nuklearne elektrarne so posebno, važne le med izgradnjo, k.ajiti problem transporta goriva zaradi male 'porabe praktično odpade, Zadostuje le dobra cesta affi pa železnica. Najtežji deli, -razen reaktorske posode, so enaki kot pri ter-moc entrai ah. ELEMENTARNE NESREČE V -varnostni' analizi je potrebno- upoštevati' tudi elementarne nesreče In; nevarnosti.,-. ki- so- neodvisne odi. delovanja reaktorja. Med take nevarnosti' štejemo, na primer možnost sabotaže, možnost ekšpliožlljie bližnje tovarne eksploziva, padec letala na reak-. tor in -slilčno. (Pariti mOramoi, da v bližini' ni objektov, k i bi pove-, Čali verjetnost takih nesreč. URBANISTIČNI IN -STRATEŠKI FAKTORJI Lokacija, mora biti usklajena z urbanističnim načrtom,, kadar je to, potrebno.. Važno ' je, da ima najmanj neugodnega vpliva na naravno lepoto okolice (turizem). .Zaradi nievaimras-tji Rinii,^,M^. dlio affilivnošti v p mri mu.tsap aetaf je pa prav tako- '-važan strateški' " položaj todi > i _ZTL ? 4o • A4 tl 1 ; j 43 Ü ÀÙ CD i Ekonomičnost Britanski- '.raziskovalec in. Nobelov nagrajenec Jota Gockoroft je v zvezi z ekonomičnostjo, proizvodnje energije iz nuklearnih elektrarn izjavil:' Cena . električne energij e. ’ nuklearne 'elektrarne zavisi od' velikosti instalirane moči. ' Zaradi tega. je potrebno graditi nuklearne elektrarne z mačjo 500 MW in navzgor, kar ib orno le talko dio-, hrli ekonomično' pnoizivodihjio,. V perspektivi te bilo potrebno v Evropi graditi nuklearne " elektrarne celo do molči 2000 MW z električnim omrežjem napetosti 1000 kV. Personalne spremembe V času od 1. julija 1966 do 14, oktobra 1966 so se zaposlili Vladimir Grobelšek — delavec, Iv.an M azera —sredi stoik, nisi., Brane Lašiič — rViläje strok, usi.,, Veronika Šprah — delavka, Vdili-'baid Angeli delavec, Anton Brglez — kiljiučarvničar, Kair,l Horvat — delavec, Anton U.nukj:—-: delavec, ŠtefalniNalhlberger -S delavec, Ciril Debeljak— delavec, Gabrijel Pogačar — delavec, Roman 'Ping 1111delavec. Stanislav Tominc — delaivfec, Friderik Kramberger — delavec, Anton Pernat — KV mehanik, Katharina Badnjličkii; SBuisIluzbanka, Aldlolf Ciglar — delavec, Franc Šume-njak — delavec, Rudolf Vogrinec — delavec, iStantooi Horvat — el. tehnik, Milan llbaicec^Hel, teh- . nik; infi. Milan Kacjan — stog. inž., Jusi tima Fuks — gradlb. tehnik, Alojz Obran — delavec, Mir-: ko Mernik —- delavec, Alojz Pajek — dellavec, Ladifslav Michel :—■' dlipT. ilriiž. kemije, Viiltomiir Sov-ro-vilč — uslužbenec, Kation Pterič — .uslužbenka, Ruidodf Junger — delavec, Janez Poidlgöfflselk — delavec, Vladimir Koirels — delavec, . Otmar Voglar — delavec, Anton Grden — strojnik bagerisit,^ Tomo 'Horvat — delavec, Rudolf Korošec — delavec, Boris Gornik A- dipl. inž. met., Vadlav Vrabič — dipl. inž. stroj., Viljem Klajnšek -Smiizar, Anton Kirič S- klepar, Mirko Kandrič — delavec, Ivan Kokol — PKV fcljučavimičar, Vanda Petrovič — kemntetaifc, Janez Krajnc — el. mehanik, Zvonko, Firäac — kUjučavnilčar, Stanfcoi Frčeč — orodjar, Ferdinand Vallenko S sired.. strok. usi., Julijana Majhen: — delavka/ Elizabeta Ovčar — uslužbenka, Elizabeta Milošič jdelavka, Peter Radulovič — el- tehnik, Miroljlulb Slavlkoiviič ..-jjjlPKV .električar, Jožef Petek — ključavničar, Rudolf Balbbšak — el. tehnik,, Jožef Frangež se-- PKV ključavničar, Martin Storila — delavec, Vladioi Peternel — gradlb, tehnik in Vlado Lončarič — dellavec. Od 1, julija 1966 do 14. oktobra 1966 Jožef ZajSek — iš,oliar, Ivam Kosi — ključavničar, Ignac Milošič .— ključavničar, Stane Lolbolda — VKV ključavničar, Alojz Korenjak — 'PKV električar in Milan Tkaliöec — el. tehnik. Samovoljno so izapuisItilM podjetje Jožie Pečnik — Strugar in Ivan Koje gj§|đialav:ec. Na- podlagi redne odpovedi delavca je odšel Radomir Stefanovič — PKV gldiniičar. Izključen, iz delovne' organizacije je bili Matos. Horvat^pPKV žarj,aV'Oivoidj,a. V poskusnem irotou je 'odšel dipl. Inž. Milan. Kacjan. Sporazumni« je odšel Anton Go-miillšek — PKV livar. 14. oktioibra 1966 je bil upokojen Stefan Svamšak — PKV ključavničar. DCLÜ prenosi — prenosi — prenosi — prenosi — prenosi — prenosi —- prenos (Nadaljevanje ,s 1. strani) nastane' vprašanje nadomestila za osebni dohodek .tega premeščenega delavca;, ker so v proizvodnji pač bolje ocenjena delovna mesta. Komisija, ki obstaja pri DS, milna lahke naloge, saj ,je to eden glavnih problemov v podjetju. Predvsem pa je naloga- sindikata, da posveti temu vprašanju mnogo pozornosti in tesno sodelovanje s komisijo in drugimi sillabami v podjetju. Seveda mnogim delavcem ne bomo mogli ustreči teko,, 'kot b,i sä želeli, ker je, pač treba razumeti, dà so več ali manj taka delovna mesta že zasedena Po sindikalnih podružnicah več ali manj ’ samoiniciativno rešuje-., jo problem pomoči članom., ki so. dalj časa v bolniškem staležu in ki imajo nizke osebne dohodke. V nekaterih sindikalnih podružnicah posvečajo /vso .skrb za takšne člane, kot na primer SP prometa in vzdrževamjie'. Seveda je potre orno to reševati, v okviru možnosti, ker so -sredstva tudi pri. sindikatu omej ena. Večkrat pa so tudi primeri, da: nekateri preveč zahtevajo in mlisdije, da j,;h mora sindikat vedno podpirati, če pa j.iim slučajno .ne ugodi,, pa na veliko kritizirajo sindikat. Vsakdo, ki- (je bil res - pio treiben pomoči, j,o j e tudi old söinddika'ta dobil.. Kar zadeva Obiske (bolnih članov na domu ali pa, da bo kje dnuigje na vdravOijenju, je dobro urejeno., sa.j posveča- sindikat v povezavi s socialno aluižtbo' temu vso ,skrb, Obiski na domu alti v zdravilišču so redni. Nadalje, je fcomdiSlijia. razpravljala o vprašanju u(pokoij:ancev, ko-..:.s» poslovijo od podjetja. Predvsem so tu graje vredne nekatere sindikalne podružnice,, ibi se na upokojenca sp-oimmiijo' s skromnim darilom šele čez nekaj mesecev,' taiklo da izgubi sloves popolnoma pomen. Razpravljali, so tudi o kvaliteti malice. Med člani -kolektiva je pogosto slišati nezadovoljstvo oziroma kritiko' na račun malice. Opazili je, da zadnji čas člani zopet ne p'osegajlo v taki, meri po toplem 'Oibr-oiklui; koit. jle sicer zaže-lijeno. Vzroke jie verjetno treba iskati piti nerednem dovažanju, saj pripeljejo malico večkrat z zamudo. Ponovno je slišati glasove, zakaj ne pmjpisarvijialj® toplega obroka, če pa lahko to .uspešno- rešujejo -v dingih manjših, kolektivih-in to za nižjo ceno in povrh še z bolj kvalitetno hrano. Kaže, da problema malice 'ne bomo tako lahko rešili kljub temu, da simo okrog tega porabili ogromno časa in da je pTevBelo dostavo zopet drugo podjetje, ki si vsaj navidezno prizadeva čimbolj ugoditi uporabnikom. Naloga tovarniškega odbora sindikata. jie;, da pošlje organom DS ustrezne predloge za dokončno ureditev tega problema. Komisij,a za špoitoo. dejavnost je organizirala medoibratna tekmovanja lolb obletnici samoupravljanju. Tekmovali .so v naslednjih disoilpililnah: mali nogomet, . od“ ibojlka, šah in streljanje. Kljiub priizadiavhoisiti članov ,komisije, ki je določila razpored tekmovanj,, se iz nekaterih DE tekmovanja sploh niso udeležili, Vprašujemo-se„ če imajo ti tovariši santo, takrat voljo, kadar se gre >za njihov materialni interes, ali pa jim ni do tega, da bi tekmovali za sindikat. Predvideno je tudi tekmovanje mie|d kolektivi. Kidričevo, Ruše itn Impol. To tekmovanje je pocvrat- n.o, In so bili naši športniki na podobnem tekmovanju v Rušah, kjer so dosegli zelo dobre rezultate: , , v nogometu 1. mesto v odbojki 4. mesto v sltueljianju 2. mesto v- šahu i. mesto v kegljanju lin tekmo,vanj e k mesit o- gasilcev 1. mesto Za do-sežeinie uspehe so dobili 4 diplome za prva mesta. Osvojili so tedi, prehodni pokal delavskega sveta tovarne dušika Ruše, ki lahko ostane krajna last tistega, ki ga zaporedoma osvoji trikrat. s Tudi tovarniški odbor čelsitiita celotni skupni. ekipi na doseženem odličnem rezultatu in jim želi, da bi indi dlcma dosegli podobne rezultate, (Nadaljevanje ,s 7. strani) ga pomena. Kadar vodilni strokovni kadri ustrezajo potrebam tehnološkega procesa in opreme, tedaj je instruktivna metoda spontana metoda in jo je z direktnim izobraževanjem potrebno samo dopolnjevati. Slabost taike instruktivne metode pa je seveda v tem, ker je po navadi nesistematska in močno odvisna od posameznikov. Povzetek: Pod tovarniškim izobraževanjem moramo pojmovati sistemsko izobraževanje vseh kadrov v podjetju, ne oziraje se na raven, in to z edinim namenom, da bi poboljšali rezultate proizvodnje in izpolnili program razvoja podjetja.