PRIMORSKI DNEVNIK oiaeana v gotovim Dostale i grappo - Cena 35 lir Leto XVIII. - Št. 262 (5346) TRST, sreda 21. novembra 1962 r(j vennedy je ukazal ukinitev blokade Kube ^Hruščov pa umik sovjetskih letal «11-28» ant largU' v Vendar pa nameravajo ZDA nadaljevati vohunske polete nad Kuho, ki jih kubanska vlada nikakor ne bo dopuščala - Ameriško letalo bombardiralo kubansko ladjo JaSHINGTON, 20. — Predsednik Kennedy je na današnji ^vstr®* ™*ni konferenci sporočil, da ga je Hruščov obvestil, da boji rek' Si bombniki «Iljušln-28» umaknjeni s Kube v 30 dneh. Hru-d°se J! Privolil, da se bombniki preštejejo in da se njih odhod i cei ie- Kennedy je zatem izjavil, da so dokazi, da so bi»a o ki s°: bj^ka raketna oporišča na K ubi demontirana, v rekty^nnedy je dalje izjavil, da e^aj mogoče ukiniti pomor-i reWy. Oiokado okoli Kube in da i® Hruščov obvestil, da je bi-i jedrsko orožje umaknjeno u16' ter da Sovjetska zve-na i«?,bo več poslala na ta otok ZZ £vn(ega orožja, netuljj, ^ J® Kennedy izrazil upa- a dodal, da bi umik vsega um > pr i.-.-»‘■vum ui z varnostnimi ii"1 P' lahko odprl pot ža mir- nimi" Rešitev tega vprašanja in ph svetovnih vprašanj, enneriv ’ a V^nstvo, ki ga bo vodil po-M«r* El* državnega tajnika za 11 ,i' hte daljnega vzhoda Averell u »m an- To odposlanstvo bo ,bor .,1 j tQValo jutri. Sedanja voja-'Kr° '*';,f0rrioč Indiji pa nikakor ne h?, ba ameriške obveznosti jji^tnoč Indiji pa nikakor ne . j ---- :em i' '^stana. ki s°j i(|j v«2i z današnjo kitajsko po-vko, C,ustavitev sovražnosti je izjavil, da je treba po-? Prej temeljito proučiti, preit«0 mogoč kakršen koli ko-i L Ameriška vlada je v stal-sfiku z indijsko vlado. JMtt po Kennedyjevi tiskovni Pjnci je minister za obram-RStočil, da je' ukazal takojš-Vlt>nitev pomorske blokade o-Odredil je, naj se lad- 1 izvajajo blokado, takoj vr- * sv°ji normalni dejavnosti. zjutraj je kubanski pred* v OZN izročil tajniku pismo Fidela Castra, s IpjPj ta sporoča, da je Kuba ets^Mena* poslati zopet v So- ole, R igri' dpravlj atol«' ’ neiai) », u.0 2Vezo bombnike clljušin na f V g* »o sedaj na Kubi. Go<* i cl°^ern pismu poudarja Fi-lfci>?iro: «Ne bomo sprejeli ____^ enostranskih inšpekcij, ____4 % rirni bi hotela ameriška %.°dločati o vprašanjih, ki ika ^ 70 v našo izključno pristoj- ialu suverene države. kraW® n, mo pripravljeni dopustiti i We kršitve našega zračnega ii ki je napad na našo rener’ st in ža]i naše ^ostojan-e AVf Stkala «11-28» so last soldi, fi >, vlade in so nam bila da-sti, lit), se branimo pred napa-reča«J: Hj'ib so zastarela letala za-;a !U®Voje majhne hitrosti in zaradi i ® morejo leteti visoko spri-dški \ Wi?dernih protiletalskih o-jšega^ tj uih sredstev. Zato je o-ina f lo !,5a ZDA, s tem da zahte-a bo „ lih,Jblk teh letal, se tega po-■ ijjJejo kot izgovora, i i°. kriz da po- ,_j( '“Krizo, če se sovjetski V’ iigZQi umestno umakniti ta C&, lim^adi dobrega izida pojo Ha za ranitev krize, se ku-ivffld’8'1 1 h« revolucionarna vlada te-uprla-» udari* (U ?,P0udarja pismo, da so Vinških letal nad Kubo J ^C°nit0 dejanje, ki je v 'la ^ju a listino OZN, in do-i ' V IleS ji ,^vsak° letalo, ki bo kršili* s° ■ I_______ , Jjkhi , Odgovornost za mo-’ lbcldente bo padla v ce- , Prostor Kube in ki bo e a-K doseg kubanskega pro-jen«' 7 SVio ga ?r°žja, tvega, da bo 1 rlthi*; Aj? ameriško vlado. , J Vi ^ Ura, da se ve, kdo ho-) kdo ga noče. Kuba bj uprla pravični rešitvi, i,Nj pr®! v' 'ta vlia sprejemljiva za vse. ib1®1 J 8EkD°do ZDA kljub jasnemu nab*. p u Sovjetske zveze in ku- “V *? banski volji, da se določi trajen in dostojanstven mir, nadaljevale svojo politiko sile proti naši deželi, naj si nihče ne dela utvar: Kuba ne bo popustila pred silo, njeno prebivalstvo bo nudilo odpor za vsako ceno.» V zvezi s tem pismom Je predsednik Kennedy odložil za šest ur sestanek s svojimi svetovalci v zvezi s Kubo v pričakovanju, da prouči poročilo o novem Castrovem pismu. Sestanek izvršilnega odbora državnega sveta za varnost je bil dve uri pred napovedano Kennedyjevo tiskovno konferenco, ki je bila ob 24. uri po srednjeevropskem času. Tajnik OZN U Tant je povabil danes na večerjo člane ameriške in sovjetske delegacije, ki se pečajo s kubansko krizo. Havanski radio pa Je danes javil, da je neko ameriško letalo bombardiralo v mednarodnih vodah jugozahodno od Bermudskih otokov kubansko ladjo «Rio Damuji*. Letalo je spustilo e-najst bomb, vendar pa ni nobena zadela ladje, ki je nadaljevala pot na Kubo. Ameriški advokat James Do-novan je na tiskovni konferenc! v New Yorku sporočil, da so dosegli načelen sporazum za izpustitev ujetnikov, ki so jih ujeli ob napadu na Kubo, in to proti plačilu odškodnine v živežu in zdravilih. Sporazum je bil dosežen med kubansko vlado in odborom družin ujetnikov. Dva člana odbora sta se pravkar vrnila iz Havane. Odškodnina, ki jo bodo plačali, znaša 62 milijonov dolarjev. Vendar pa Je treba skleniti prej še uraden sporazum med kubanskimi in ameriškimi oblastmi. Dodal je, da bodo ujetniki morda izpuščeni čez deset dni, ko pa bo dosežen popoln sporazum in ko bo plačan vsaj del odškodnine, bodo ujetniki lahko zapustili Kubo. Iz Miamija poročajo, da je voditelj kubanskih beguncev na Floridi Miro Cardona ubežal a-tentatu, ki je bil izvršen proti njemu. Njegov avtomobil je eks- plodiral nekaj trenutkov potem, ko se je Cardona vrnil z njim domov. PO POPLAVAH Makedonija: 5.000 ljudi brez strehe BEOGRAD, 20. — Položaj v Makedoniji se polagoma normalizira. Reke se vračajo v svoje struge. Od poplavljenih 30.000 hektarov zemlje v Pelagoniji je še vedno pod vodo okrog 16.000 hektarov. Izvršni svet Je na današnji seji razpravljal o posledicah in materialni škodi, ki jo za sedaj ni še mogoče ugotoviti. Po še nepopolnih podatkih, je ostalo brez strehe okrog 5.000 ljudi. Uničeni so številni kmetijski objekti, nasadi melioracijske naprave, poškodovanih je okoli 50 manjših mostov. Občutno škodo je utrpelo tudi telefonsko in telegrafsko omrežje. Republiški izvršni svet je določil posebno komisijo z nalogo, da oceni škodo Poveljnik ameriških mornarjev v ameriškem oporišču na Kubi pregleduje utrjene položaje Guantanamu Senat je odobril določbe za izvolitev tržaških senatorjev Poslanska zbornica zavrnila zahtevo KPI, da se najprej razpravlja o deželnem volilnem zakonu - Povišanje prejemkov železničarjev in nameščencev PTT - Jutri se začne kongres PSDI RIM, 20. — V zvezi z današnjo konferenco voditeljev parlamentarnih skupin, ki bi morala določiti nadaljnji dnevni red dejavnosti poslanske zbornice, so se danes dopoldne sestali predstavniki strank vladne večine Zaccagnini, Saragat, Reale in Pertini, da bi se sporazumeli glede skupnega stališča do tega vprašanja. Dokončno so se sporazumeli le glede nekaterih točk. Na konferenci voditeljev parlamentarnih skupin pa niso dosegli nobenega sporazuma, ker je Caprara (KPI) ponovil zahtevo, da poslanska zbornica razpravlja najprej o zakonu Reale za izvolitev deželnih svetov. Tako so morali prepustiti poslanski zbornici odločitev o nadaljnjem dnevnem redu zakonodajne dejavnosti. Na zasedanju poslanske zbornice je predsednik Leone sporočil, da na konferenci voditeljev parlamentarnih skupin niso mogli doseči sporazuma, nato pa je Ingi*ao (KPI) skušal dokazati, da že ta neuspeh konference kaže, da KD ne namerava uveljaviti deželnih zakonov; pozval je socialiste, socialdemokrate in republikance, pa tudi «tisti del KD, ki hoče uveljavljenje dežel«, naj se izjasnijo glede te zahteve KPI. Odgovoril mu je Zaccagnini, ki je pripomnil, da bi bilo nelogično razpravljati najprej o volilnem zakonu, ko pa je treba pred tem razpravljati o okvirnih zakonih za uveljavljenje deželne ureditve. Proti temu so protestirali komunisti in zatrjevali, da gre za arhiviranje deželne ureditve. Zaccagnini je zavrnil to podtikanje in pripomnil, da poslanska zbornica ima pred seboj še vrsto drugih zakonov, ki imajo prednost, ker spadajo v okvir vladnega programa, «ki ga nameravajo uresničiti v celoti*: zakon o nacionalizaciji električne industrije (ki pride na vrsto verjetno že v četrtek); zakon o avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini, ki mora nato ponovno v senat; zakonski osnutek o predujmu na dividende, ki ima socialni značaj (iz teh dohodkov bodo krili iz- .............................................................. mu Kitajska vlada napovedala ustavitev bojev ter je znova postavila svoje stare pogoje V dolgi izjavi napoveduje kitajska vlada, da se bodo kitajske čete od 1. dec. dalje začele umikati 20 km od črte, na kateri so bile 7. sept. 1959 - Indija je ta predlog že večkrat zavrnila - Vendar pa bo indijska vlada dolgo izjavo skrbno proučila, preden se o njej izreče - Burgibovo pismo Nehruju Zaostruje se kriza v Adenauer j evi vladi Pet liberalnih ministrov odstopilo - Kancler zavrnil ostavko demokristjanskih ministrov ? BONN, 20. — Pet liberalnih ministrov v zahodnonemški vladi je danes formalno odstopilo. Pravosodni minister Stammberger je izročil kanclerju Adenauerju pet pisem o ostavki. Adenauer je sprejel o-stavko in je takoj sklical sejo ostalih članov vlade, ki pripadajo vsi demokristjanski stranki. Predsednik liberalne stranke Mende je na tiskovni konferenci izjavil, da predvideva sestavo nove vlade sredi decembra. Predsednik Luebke se bo namreč vrnil s potovanja po Aziji 5. decembra. Mende je izjavil, da ni govora o kakršni koli krizi, temveč da gre samo za spremembe v vladi zaradi odstopa nekaterih ministrov. Poudaril je, da je minister za obrambo Strauss postal iibreme za ministrstvo za obrambo in za vlado«. Na vprašanje, ali bi njegova stranka sprejela imenovanje Straussa v drugem ministrstvu, je Mende odgovoril: «Mislim, da zaupanje ni vezano s funkcijo, temveč z osebo.« Dodal je, da je liberalna stranka pripravljena tudi odslej sodelovati z demokristjani, takoj ko bodo našli novo podlago za odnose medsebojnega zaupanja, ker «so sedanjo koalicijo uničila vprašanja oseb in ne stvari«. Pripomnil pa je, da so razen spora zaradi Straussa tudi drugi menjši vzroki nesoglasij. Mende je tudi izjavil, da liberalci nikakor ne napadajo Straussa, zato da bi zadeli Adenauerja. Zato ne bo stranka dala nobene pobude, da bi se kancler umaknil pred časom, ki je bil dogovorjen za prihodnje leto, to je sredi sedanje zakonodajne dobe. Nato je Mende izjavil, da ni pripravljen prevzeti funkcij v koalicijski vladi, ki jo vodi predsednik druge stranke. Po popoldanski seji demokrist-janske skupine so demokristjanski ministri sporočili Adenauerju svojo ostavko in mu izrekli vse zaupanje. Baje so ministri ponudili o-stavko na Straussovo pobudo. Pravijo pa, da Adenauer ni sprejel o-stavke in da misli sporočiti predsedniku samo oitavko petih liberalnih ministrov. i J* n s si «b a*0 J nfl ih rilo V 'v 4 *5$ «Pf9 PEKING, 20. — Kitajska vladaje sporočila/ da bodo kitajske čete ustavile sovražnosti na vsej indijsko-kitajski meji od polnoči 22. novembra, to je od 17. ure 21. novembra po srednjeevropskem času. Od 1. decembra dalje pa se bodo kitajski vojaki umaknili 20 kilometrov od črte, ki so jo dejansko nadzorovale 7. novembra 1959. Izjava kitajske vlade pomeni, da bi se kitajske čete umaknile severno od Mac Mahonove črte na vzhodnem sektorju meje, od svojih sedanjih položajev pa na drugih sektorjih himalajske meje, ki je dolga 3600 km. Znano je, da je indijska vlada te ki-tajske predloge že večkrat zavrnila, ker bi z njihovim sprejo-■ mom ostal še precejšen del indijskega ozemlja v kitajskih rokah. Predstavnik indijskega zunanjega ministrstva je nocoj izjavil, da, «če je ustavitev sovražnosti, ki jo predlaga pekinška vlada, v skladu s tem, kar zahteva indijska vlada, to je z vzpostavitvijo stanja, kakršno je bilo pred septembrom, tedaj bo Indija pozitivno odgovorila na kitajske predloge. Dodal je, da Indija ni še uradno dobila kitajskih predlogov in da jih namerava skrbno proučiti, preden se o njih izreče. Dolga izjava kitajske vlade, ki jo iiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMiiiiiiiiitiiniriiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiinniiiiiiiimii je oddajala agencija Nova Kitajska, trdi, da so indijske čete v zadnjih dveh mesecih najprej na zahodnem, nato pa na vzhodnem obmejnem sektorju prekoračile črto dejanske kontrole med Kitajsko in Indijo, da so se polastile kitajske-ka ozemlja, postavile ((napadalne postojanke« ter povzročile številne obmejne incidente. Dalje trdi izjava, da so indiiske čete začele nato priprave ter 20. oktobra letos izvedle množičen oborožen napad na vsej črti proti kitajskim obmejnim stražam. «Ta obmejni spopad, ki ga je Indija namenoma izzvala, je trajal en mesec.« Dalje pravi izjava, da je kitajska vlada »naglo sprejela pobudo za ukrepe, ki naj pogasijo plamene spopada.. Kitajska vlada je 24. oktobra postavila »tri razumne predloge, za ustavitev obmejnih spopadov, začetek P°* gajanj in rešitev obmejnega spora. Nato dodaja, da so bili ti predlogi zavrnjeni in da »so postali potrebni napadi kitajskih sil*. Dalje obtožuje Indijo, da je razširila obmejni spopad in s tem vsak dan slabšala položaj na meji. «Zato da odstrani tako stanje, je kitajska vlada sklenila sprejeti na lastno pobudo ukrepe, ki naj pripomorejo k uresničenju njenih treh predlogov.. »Kitajska vlada izjavlja zaradi tega naslednje: Od dneva, ki sledi objavi te izjave, t.j. od polnoči v sredo, bodo kitajske obmejne straže ustavile ogenj «a vsej kitajsko-indijski meji. Od 1. decembra 1962 se bodo kitajske obmejne straže umaknile na položaje dvajset kilometrov za dejansko kontrolno črto, ki Je obstajala med Kitajsko in Indijo 7. novembra 1959. Na vzhodnem sektorju, čeprav so kitajske obmejne straže do sedaj vodile o-brambne boje na kitajskem ozemlju severno od tradicionalne obmejne črte, so pripravljene umakniti se s svojih sedanjih položajev severno od črte dejanskega nadzorstva, t.j. severno od nezakonite Mac Mahonove črte, in se bodo dejansko umaknile dvajset kilometrov za to črto. Na srednjem in zahodnem sektorju se bodo kitajske obmejne straže umaknile dvajset kilometrov od erte dejanske kontrole. Da se zagotovi normalno gibanje prebivalcev obmejnega kitaj-sko-indijskega področja, da se prepreči dejavnost saboterjev in da se vzdržuje red, bo Kitajska u-vedla nadzorstvene postojanke v nekaterih krajih na svojem delu črte dejanske kontrole ter bo dodelila primerno število agentov civilne policije vsaki nadzorstveni postojanki. Kitajska vlada bo sporočila indijski vladi kraj teh nadzorstvenih postojank po normalni diplomatski poti.* Izjava pravi nato: <(Se posebno je treba poudariti, da bodo. ki-tajske obmejne straže po svojem umiku mnogo za položaji, ki so jih zasedle 8. septembra 1962. Kitajska vlada upa, da bo indijska vlada zaradi te kitajske pobude upoštevala željo indijskega ljud-| stva m narodov vsega sveta, zno- UUBLJANA, 20. — Po poročilu iz Slovenije Je na vseh alpskih področjih zapadel novi sneg. Na Gorenjskem pri Lescah je snežna odeja debela okrog 15 cm, v Planici 35, na Kredarici 110. Snežne padavine so povzročile precej težave v cestnem prometu. Zaenkrat je zaradi snega prekinjen promet samo na gorskih prehodih Vršič, Predil in Ljubelj, čez Podkorensko sedlo se promet s težavo opravlja. va proučila položaj in dala pozitiven odgovor. Če indijska vlada sprejme odreditev odgovarjajočih ukrepov, indijska in kitajsica vlada lahko takoj imenujeta svoje funkcionarje, ki bi se sestali na dogovorjenih krajih na raznih sektorjih meje, da se dogovorijo o vprašanjih, ki se tičejo umika oboroženih sil obeh strani za dvajset kilometrov, .taka da »e ustvari demilitarizirano področje, da se postavijo nadzorstvene postojanke obeh držav na njihovem sektorju črte sedanjega nadzorstva ter da se vrnejo ujetniki.« Končno pravi izjava, da, ko bodo izvedeni sklepi teh sestankov, se bosta oba ministrska predsednika sestala v Pekingu ali Novem Delhiju, da dosežeta popoln sporazum o vprašanju kitajsko-indijske meje. Izjava pravi dalje, da bo Cuen-laj pripravljen iti v Novi Delhi, če se indijski vladi ne bi zdel umesten obisk Nehruja v Pekingu. Dalje je rečeno v izjavi, da bodo določbe o ustavitvi sovražnosti in o umiku obmejnih straž stopile v veljavo, tudi če indijska vlada ne bo dala odgovora «v primernem času«. Hkrati pa pojasnjuje izjava, da, če bodo indijske čete nadaljevale svoje napade po ustavitvi sovražnosti in umikanju kitajskih čet, ali če bodo skušale spet zasesti ozemlje, s katerega se bodo Kitajci umaknili, bo imela Kitajska vso pravico znova napasti, «zaradi zakonite o-brambe«. Izjava pravi na koncu: ((Kitajska in Indija bi morali mirno rešiti ta spor. Ne smeta se bojevati druga proti drugi, in prav tako ne smeta" dovoliti ameriškemu imperializmu, da se vmešava v zadevo in razširi sedanji obmejni spor v vojno Azijcev proti Azijcem.« Dalje poziva kitajska vlada afriškoajijske države, naj se trudijo, «da pripravijo indijsko vlado do tega, da sprejme skladne ukrepe za ustavitev bojev in za obnovitev pogajanj za rešitev spora«. Indijska agencija »PTI. piše v svojem prvem komentariu h kitajski izjavi, da Se pekinški sklep o ustavitvi ognja »očitno zdi prevara*. Agencija dodaja: »Kitajci so globoko napredovali več kilometrov na indijsko ozemlje, in kakor je njihova praksa, potrebujejo Osem ali deset dni, da pripravijo svojo novo pobudo in prevarajo indijske branitelje. V tem razdobju hočejo Kitajci tudi pritiskati na Indijo, naj bi sprejela njihove predloge o treh točkah, ki jih je Indija že zavrnila. Zatem bodo našli kak izgovor za nadaljevanje svoje ofenzive. Če so Kitajci iskreni pri ponudbi zatišja, jih nič ne ovira, da se takoj umaknejo z indijskega ozemlja*. Iz Tunisa je danes odpotoval v Novi Delhi tunizijski predstavnik v OZN Tajeb Slim z Burgibo-vim pismom za Nehruja. Slimo-vo potovanje je v zvezi s sedanjim kitajsko-indijskim sporom. Pred odhodom je Slim iz.iavil, da bo ostal v Novem Delhiju samo nekaj dni. V Londonu je britanski zunanji minister lord Home izjavil, da se zaradi poslabšanega vojaškega položaja vlada razgovarja z indijsko vlado o takojšnji pošiljatvi novega vojaškega materiala, ki ga Indija nujno potrebuje. Dodal je, da britanske državljane, ki bivajo v pokrajini Asam, sedaj prevažajo z letali na druga področja. V ta namen uporabljajo tudi angleška letala, ki so prispela iz Singapura. Mac Millan pa je na razna vprašanja odgovoril, da je bolje, če e ene dajejo nobeni podatki o r,>’4anjih razgovorih med angleško in indijsko vlado. Medtem pa se boji nadaljujejo. Nehru je danes sporočil parlamentu, da so Kitajci napredovali za nekaj kilometrov naprej od Bomdile. Indijska vojska pripravlja svoje obrambne črte pred številnimi naselji na hribovitem pod. ročju. Za temi naselji se hribovita tla spreminjajo v obširno ravnino s številnimi rižnimi polji. Iz Terpura, prestolnice Asama, poročajo da se nadaljuje evakuacija civilistov, ki jih prevažajo na južni breg reke Brahmaputre. Nehru je tudi sporočil, da so morale indijske čete na področju Ladak zapustiti neko postojanko, potem ko so odbile pet kitajskih napadov. Postojanka je oddaljena deset kilometrov od Cusula, ki pa je še vedno v indijskih rokah, čeprav ga Kitajci obstreljujejo s topovi. Nato je Nehru izjavil: »Nikoli ne bomo klonili pred sovražnikom. Čakajo nas hude in številne težave, toda nadaljevali bomo borbo do konca zmage.« Nehru je sporočil, da je sedanji vrhovni poveljnik indijske vojske zaprosil za razrešitev zaradi bolezni. Novi vr. hovni poveljnik je general Gau-diri boljšanje prejemkov šolnikov); V sto velja tudi za reformo senata: tudi ta zakon bo moral ponovno v senat, da ga odobri v drugem čitanju; hkrati pa so tu še okvirni zakoni za uveljavljenje deželne ureditve, ki so že pripravljeni Proti predlogu KPI so se ifr javili Reale, proti deželni ureditvi sploh pa Covelli, Roberti in Malagodi. Nato so dali na glasovanje predlog KPI, za katerega so glasovali le komunistični poslanci; socialistični poslanci so se vzdržali, vsi ostali pa so glasovali proti. V senatu so odobrili določila za izvolitev senatorjev v tržaškem volilnem okrožju, hkrati pa tudi zakonski Osnutek o sprememhah določb kazenskega zakonika, ki zadevajo dosmrtno ječo in pogojno svobodo Na podlagi teh spie-memb bodo obsojenci na dosmrtno ječo mogli biti zaposleni tudi izven zapora, brez vsakršnih o-mejitev; znižali so dobo njihove dnevne izolacije, hkrati pa so tudi na take obsojence razširili možnost pogojne svobode po 28 letih zapora (ali po 25 letih, če so bili obsojeni pred letom 1944), če je bilo njihovo vedenje vzorno in če obstaja utemeljeno prepričanje, da so se poboljšali .. . V četrtek se bo začel kongres PSDI. Pokrajinski kongresi so pokazali, da je večinska struja (Saragat, Tanassi, Tremelloni) dosegla okrog 70 odstotkov glasov, •levi krili Pretija in Ariosta 19, oziroma 7 odst., desno krilo Paola Rossija pa le 3 odst. glasov; neznatno število glasov pa so prejele krajevne resolucije. Primerjava z rezultati prejšnjega kongresa kaže, da sta se okrepili večinska struja in leva struja ministra Pretija, medtem ko sta nazadovali obe manjši struji na levici in desnici7 Ministrstvo za promet javlja, da so se zaključila pogajanja s sindi. kati železničarjev: vsem kategorijam so priznali s 1. januarjem 1963 dopolnilno doklado, ki gre od najmanj 11.000 do največ 60 000 lir na mesec za prvo polletje. Tudi ministrstvo PTT je doseglo sporazum s sindikati nameščencev PTT in jim priznalo s 1. januarjem povišanje prejemkov, ki gre od najmanj 12.000 do največ 70.000 lir na mesec. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiifiiiiiiimiiiiiiiiimiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiifiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiii URADEN OBISK RAPACKEGA V BEOGRADU Nadaljnji korak v sodelovanja med FLRJ in Popovič poudarja nujnost odstranjevanja vzrokov takih kriz, kakršen je oborožen spopad na kitajsko-indijski meji razvoju Poljsko (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 20. — V državnem tajništvu za zunanje zadeve so se danes dopoldne začeli uradni razgovori med poljsko delegacijo, ki je pod vodstvom ministra Rapackega, in jugoslovansko, ki jo vodi državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič. Popoldne je poljskega zunanjega ministra sprejel podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj in se zadržal z njim v daljšem prijateljskem razgovoru. Popovič in njegova soproga sta danes opoldne priredila kosilo v čast uglednemu gostu in njegovi soprogi, katerega so se z jugoslovanske strani udeležili podpredsednik zveznega izvršnega sveta Mij alko Todorovič in drugi ugledni jugoslovanski državniki. V zdravicah, ki sta ju izmenjala med kosilom, sta Popovič in Ra-packi poudarila tradicionalno prijateljstvo med Poljsko in Jugoslavijo, ki se je posebno utrdilo in odprlo pot za široko sodelovanje v skupni borbi proti fašističnemu zavojevalcu in s tem, da sta obe državi stopili na pot graditve socializma Dejstvo, da se obe državi v 'svoji zunanji politiki držita načela miroljubne koeksistence In da imata zelo podobne oziroma celo enake poglede na vrsto mednarodnih vprašanj, odpira široke možnosti za njuno tesno sodelovanje tudi na mednarodnem področju. Oba ministra sta v svojih govorih poudarila važnost miroljubnih in naprednih sil na svetu za ohranitev miru in potrebo rešitve perečih mednarodnih vprašanj, posebno razorožitve. Popovič je v zvezi z vprašanjem Kube posebno poudaril vlogo Združenih narodov pri reševanju krize in izrazil upanje, da bodo pogajanja omogočila normalizacijo položaja v pogojih enakopravnosti in spoštovanja neodvisnosti in pravice do svobodnega odločanja kubanskega ljudstva. Glede kitajsko-indijskega spora, ki se spreminja v pravo vojno, je Popovič izrazil prepričanje, da je z obojestranskim zavzemanjem še vedno mogoče doseči miroljubno rešitev spora. «Mislim,» je dejal Koča Popovič, «da je potrebno, da globoko razmislimo o dejstvih, ki so pripeljala do teh nevarnih kriz, in da moramo povečati napore, da se preprečijo vzroki, med katere spada predvsem sedanje stanje v mednarodnih odnosih in politika oslanjanja na silo, ki lahko rodi nove podobne oziroma še huj. še krize.« Glede poljsko-jugoslovanskih odnosov je končno Popovič ugotovil stalni napredek sodelovanja v zadnjih letih, pri čemer ni posebnih problemov, in izrazil prepričanje, da bo obisk Rapackega pomenil nadaljnji korak v razvoju poljsko-jugoslovanskega sodelovanja. Hapacki je s svoje strani pouda- ril, da je sedanji napredek v polj. sko-jugoslovanskem sodelovanju u-stvaril nove možnosti za tesnejše dolgoročnejše plansko sodelovanje posebno na gospodarskem področju. Y zvezi s krizo okrog Kube, ki se je po besedah Rapackega po zaslugi razumne politike Sovjetske zveze rešila na miren način, je poljski zunanji minister izjavil, da mora iz tega slediti nauk, da je potrebno nujno začeti reševati preostala mednarodna vprašanja ob spoštovanju pravic zainteresiranih narodov. V zvezi s tem je Rapacki omenil nemško vprašanje, ki se mora nujno rešiti in za katerega sporazumno rešitev niso bile po njegovem mnenju izčrpane vse možnosti. Poudaril je nadalje, da poljska vlada visoko ceni podporo, ki jo je Jugoslavija dala predlogom o usta. novitvi nejedrskega področja v Srednji Evj-opi in ugotovil, da bi uresničenje te ideje in eventualna vzpostavitev nejedrskih področij tudi v Severni Evropi, na Balkanu in v Afriki prispevala k omejitvi nevarnosti izbruha nove vojne. «Toda, je dodal, nikdar ne bomo pozabili, da to nevarnost lahko odstrani’ samo splošna in popolna razorožitev, ki mora biti naš glavni cilj. Po mišljenju obeh naših držav, je zaključil poljski zunanji minister, je stvar miru tesno povezana z enim od osnovnih vprašanj naše dobe, z vprašanjem končne likvidacije kolonializma, utrditve neodvisnosti razvoja osvobojenih držav.« B. B. Končno se bo danes ves svet vnovič oddahnil ob novici, da je Kennedy po polnoči na tiskovni konferenci sporočil, da je blokada okrog Kube prenehala, ker je Castro pred tem U Tantu sporočil da je njegova vlada pripravljena poslati zopet v Sovjetsko zvezo bombnike «Iljušin-28». «Ce se sovjetski vladi zdi umestno uman-niti ta letala zaradi dobrega izida pogajanj in za rešitev krize, se kubanska revolucionarna vlada temu ne bo uprla,« je dobesedno rečeno v Castrovem pismu. Kcn-nedy je svoj sklep o ukinitvi blokade sporočil, ko je prejel od Hruščova sporočilo, da bodo bombniki skupaj umaknjeni v prihodnjih 30 dneh, ter dovolil, da jih lahko preštejejo in da uo njihov umik pod nadzorstvom. Končno je Kennedy izrazil »upanje, da bo moč doseči mednarodni sporazum, da se na Kubi zajamči nadzorstvo ter da bo umik ofenzivnega orožja z ustrezno kontrolo in varnostnimi ukrepi lahko odpTl pot k mirni rešitvi tega vprašanja in drugih svetovnih vprašanj.« Dodal pa je še nič kaj spodbudno izjavo, da ZDA »nimajo druge izbire« kot nadaljevati s preverjanjem kubanskih vojaških naprav, češ da «Kuba še ni dovolila Združenim narodom, da bi se prepričali, če je umaknjeno vse ofenzivno orožje in da Kuba ni nudila nobenega jamstva proti ustvarjanju ofenzivnih oporišč na otoku.« Štirideset laburističnih poslancev je danes v posebnem pismu zahtevalo od ZDA »naj demontirajo raketna oporišča, ki obkoljujejo Sovjetsko zvezo, kajti sedaj je potrebno izvleči prvi nauk iz strahotnih dogodkov okoli Kube«. Druga novica: Ob 17. uri danes (po srednjeevropskem času) bodo kitajske čete na indijski meji ustavile sovražnosti in se nato od 1. decembra dalje umaknile 20 kilometrov od črte, ki so jo dejansko nadzorovale 7. novembra 1959. Tako je sporočila včeraj kitajska vlada. Toda na ta način bi ostal še precejšnji del indijskega ozemlja v kitajskih rokah, ter je zaradi tega indijska vlada take predloge doslej odločno zavračala. Razen tega je kitajska vlada povabila Nehruja na pogajanja v Peking, v nasprotnem primeru pa je pripravljen predsednik kitajske vlade priti v Novi Delhi. Ce bi med premirjem indijske čete poskušale ponovno zavzeti zapuščeno ozemlje, bodo kitajske čete izvršile protinapad »zaradi zakonite obrambe«. Predstavnik indijskega zunanjega ministrstva je po objavi kitajskega sklepa izjavil, da indijska vlada o tem še ni bila uradno obveščena ter da bo kitajske predloge podrobno proučila, preden bo izrazila svoje mnenje. Dejal je ‘tiven, če še, da bo z svoje i ta odgo' :i predlo ivor pozitiven. so kitajski predlogi v skladu s tistim kar je zahtevala indijska vlada, in sicer obnovo statusa quo, kakršen je bil 8. septembra letos. V Bonnu je včeraj pet liberalnih poslancev odstopilo. Pravijo, da bo Adenauer sestavil v decembru novo vlado, v kateri pa ne bo več obrambnega ministra Straussa. Vreme včeraj: n a jvršja tempe rabu-ra 10.8, najnižja 7.3, ob 19. uri 8.8; zračni tlak 1008.0 rali*, vlage 57 odst., veter severovzhodnik 15 km, nebo 8 desetin pootoliačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14.4 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 71. nov Marija Sonce vzide ob 6.u8 in zi 16.39. Dolžina dneva 9.1 vzide ob 1.01 in zatone — Jutri, ČETRTEK, 22. novem«1 Cecilija PO PETIH MESECIH POGAJANJ Sklenitev nove pogodbe za kovinarje podjetij IRI Delavcem so izboljšali mezde, jim skrajšali delovni urnik, priznali razne druge ugodnosti in sindikalne pravice Po petih mesecih pogajanj so včeraj zjutraj ob petih sklenili novo delovno pogodbo za kovinarje, zaposlene v podjetjih z državno udeležbo. Nova pogodba bo veljala tri leta od 23. oktobra dalje. Nova pogodba je še posebno VBŽna za naše področje, saj je tu štiri petine vseh kovinarjev zaposlenih v podjetjih z državno udeležbo, medtem ko velja za vso državo ravno obratno razmerje. Pri nas pridejo v poštev delavci in uradniki naslednjih tovarn in podjetij: ladjedelnice Sv. Marka, ladjedelnice Sv. Roka, Tovarne Strojev, glavnega ravnateljstva CR DA, Tržaškega arzenala in železarne Italsider v Skednju. Ta pogodba uvaja spremembe, to je izboljšanja za naslednje pogodbene postavke: za razmerje med plačami raznih kategorij, za delovni urnik, sindikalne odnose, spodbudnostne nagrade, periodične poviške za delavce, odpravnine, poročne dopuste delavcev, disciplinske predpise, vajence, hrana-rino, mezde mladoletnih delavcev, upoštevanje vojaške službe za starostno dobo, preizkusno dobo, periodične poviške uradnikov, pre- jemke vmesne kategorije usluž- b< bencev ter končno, kar je najbolj otipljivo za zvišanje minimalnih pogodbenih mezd in plač. Mezde se povišajo takole: za že-lezarje 12 odstotkov, ladjedelce 10 odstotkov, delavce avtomobilske, letalske, elektromehanične in elektronske industrije 12 odstotkov, delavce, zaposlene v tovarnah za razno mehaniko, v livarnah in v tovarnah, kjer obdelujejo neželezne kovine 11 odstotkov. Nova pogodba uvaja pet kategorij delavcev, medtem ko jih je FIOM zahtevala šest. Razen tega se tudi precej povečajo razlike med mezdami raznih kategorij, in sicer v prid bolj kvalificiranim. Spričo tega se bodo seveda za te kategorije dejansko bolj zvišali prejemki kot za najnižjo. Kategorije so: težaki, navadni delavci drugega razreda, navadni delavci prvega razreda, kvalificirani delavci in specializirani delavci, Ce upoštevamo za težake kot osnovo za njihove prejemke število 100, tedaj veljajo za ostale kategorije naslednja razmerja: za delavce drugega razreda 106,5 točke, za delavce prvega razreda 111 točk, za kvalificirane delavce 118 in za specializirane delavce 132 točk. To pomeni, da bodo osnovne mezde kvalificiranih delavcev za 32 odstotkov višje kot mezde težakov, medtem ko so bile na primer do sedaj višje san\o za 25 odstotkov. Za vmesni kategoriji med delavci in uradniki bo veljalo za prvo kategorijo število 191 točk, za drugo pa 142 točk. Za uradnike štirih kategorij pa bo veljalo naslednje sorazmerje s plačami težakov (ki imajo osnovo 100): za 1. kategorijo 255, za drugo 191, za tretjo 142 in za četrto 120. Za vse kategorije delavcev in uradnikov so se torej zvišala sorazmerja. Glede skrajšanja delovnega urnika so se sporazumeli, da ga bodo izvedli postopno, in sicer prvič s 23. oktobrom 1962, drugič s 1. januarjem 1964 in tretjič s 1. januarjem 1965. Za delavce v ladjedelnicah bodo skrajšali delovni urnik od 48 ur na 47 in pol, nato na 47 ur in končno na 46 ur. Za razne vrste strojne industrije od 47 ur na 46 in pol, in nato na 45 in pol ure. Za elektromehaniko na 46 ur, 45,5 ure in 45 ur. Za avtomobilsko, letalsko in motociklistično industrijo na 46, 45 in končno na 44 ur. Za železarstvo na 44,5 ure, 44 ur in končno na 43 ur. Za nadure med najnižjim številom in prejšnjim številom 48 ur bodo plačevali delavcem 10 odstotkov dodatka. Delavcem priznava nova pogodba štiri periodične starostne poviške: prva dva po 1,5 odstotka in druga dva po 2 odstotka. Periodične poviške bodo začeli računati od 1. januarja 1963 dalje. Za uradnike pa so izboljšali periodične poviške izpred lčta 1952, jev skupno z zveznimi sindikalnimi vodstvi. Za plačilo prvih treh dni izostanka z dela zaradi nezgode bodo poskrbeli s posebnim zakonom v parlamentu, na katerega se pogodba sklicuje. Za prve tri dni izostanka zaradi bolezni pa bodo plačevali hranarino, če bo bolezen trajala več kot 10 dni. Tudi dosedanjo redno hranarino bodo zvišali. Ce traja bolezen več kot 10 dni, bo znašala hranarina odslej 60 odstotkov prejemka, če traja več kot 30 dni 65 odstotkov in če traja več kot 60 dni 70 odstotkov. Proizvodne nagrade ostanejo nespremenjene do konca 1963. leta. Pogodba določa nadalje, da bodo v teku enega leta izenačili tako imenovano kategorijo «equipa-rati» z uradniki. Prav tako bodo s časom izenačili plače delavcev, starih od 18 do 20 let, s plačami delavcev, ki so starejši od 20 let. Pogodba ureja tudi sindikalne pravice. Potrdi se pravica sindikatov, da lahko izobešajo v tovarni svoje razglase in podobno ter se prizna pravica do odtegovanja sindikalnih članarin v tovarni. Nadalje bodo dajali kratke plačane dopuste delavcem in urad. nrik«m; kV1'se lhorajb odšttatlitVz dela,: ker so člani 'sindikalnih vodstev in se morajo udeleževati sej in sestankov. Končno bodo dajali delavcem in uradnikom, ki so iz- iniiiHHiiiiiiiliiiiiiHiniimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiminiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiii voljeni v javne organe ali sindikalne organe, po šest mesecev brezplačnega dopusta, ki ga bodo po potrebi podaljševali. Kot vidimo, so dobili še najmanj poviška ladjedelniški delavci, katerim so tudi najmanj skrajšali delovni urnik. To pa se je zgodilo zato, ker je ladjedelniška industrija sedaj po svetu v krizi. Sindikati računajo, da so se prejemki ladjedelniških delavcev, če računamo vsa izboljšanja na daljšo dobo, to je periodične poviške, skrajšanje delovnega urnika, večje razlike v plačah raznih kategorij itd. skupno dejansko zvišali za okrog 23 odstotkov. Osrednji sindikalni voditelji so izjavili, da je nova pogodba zadovoljiva, zlasti če pomislimo, da so delavci podjetij IRI stavkali samo en dan. Tajnik CGIL Lama je dejal, da pomeni pogodba velik korak raprej. Poleg tega bo služila za spodbudo, da tudi zasebni industrijci spremenijo svoje stališče, tako da se bo normaliziral položaj v vsej kovinarski industriji. V Rimu se je včeraj popoldne prvič sestal stalni mešani odbor za zaščito manjšim. Na sestanku, ki je trajal okrog eno uro, so na splošno obravnavali nekatera vprašanja, ki so povezana z ustanovitvijo avtonomne dežele Furla-nija-Julijska krajina. Sestanku je predsedoval opolnomočeni minister Castronuovo, ki je že vodil italijansko delegacijo na prejšnjem zasedanju. Odbor se bo ponovno sestal danes in se pričakuje, da bo zasedal od enega do dveh tednov. Na sliki vidimo načelnika jugoslovanske delegacije Mitjo Vošnja-ka, ko se poslavlja od konzula O-luiča na tržaški postaji pred odhodom v Rim. iiniiiiiiiniiriifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii POMEMBNA POBUDA DRŽAVNE AVSTRIJSKE PETROLEJSKE DRUŽBE Ključne naprave naftovoda Trst-Dunaj naj bi zgradili v miljski občini Naftovod naj bi šel preko jugoslovanskega ozemlja v Gradec, kjer bi zgradili novo rafinerijo, in potem na Dunaj Z RAZPISOM MINISTRSTVA ZA 1AVN0 VZGOJO Seznam točkovanih udeležencev natečaja za šolske štipendije Od 260 slovenskih dijakov jih je 31 dobilo štipendije, 106 pa je bilo točkovanih z več kot 30 točkami Objavljamo seznam dijakov slovenskih srednjih šol, ki so se udeležili natečaja za dodelitev štipendij in so bili dobro ocenjeni, vendar niso dobili zadostnega števila točk, da bi lahko prišli v poštev za podelitev štipendije. Kakor smo že poročali, se je natečaja udeležilo skupno 260 dijakov slovenskih strokovnih tečajev in srednjih šol na Tržaškem, dodelili pa so 31 štipendij, dijakom, katerih Imena smo že objavili. V oklepajih so točke, ki so jih dosegli posamezni dijaki. Kdor ni dosegel 30 točk sploh ni prišel v poštev. NIŽJA GIMNAZIJA Razred I.: Rogelja Mara (40.50), Sirca Ivan (40.50), Ussai Savo (39.75) , Kralj Katja (38.50), Leban Miroslava (37.75), Vidmar Darija (37.50), Kante Dorina (37), Derganc Lavra (37), Kapelj Mirijam (37), Hrvatin Nadja (36), Lupine Ale.cs (35.75) , Leghissa Radovan (35.75), Guslin Ana Marija (34), Blažina Tamara (33), Kuret Marina (32.75), Gregori Vijoleta (32.50), Canziani Jurij (32), Cossutta Livij (31.50), Strekelj Boris (31.50), Bevilacqua Alberta (30.75), Fabian Marija (30.25) , Barej Sonja (30.25), Stoka Tatjana (30), Kocjančič David (30), Zahar Elij (30). Razred II.: Spetič Mario (33.50). Razred III.: Jevnikar Marjan (36.25) , Trampuš Vojka (36.25), Smotlak Neva (36), Cerneka Majda (34.75), Glavina Mihael (34.25), Žnidarič Josip (33.25), Barič Josip (32.75) , Vatovani Leda (32), Bevi-lacqua Edvard (31.75), Culot Stanislava (30.50), Budin Miloš (30), Corbatti Draga (30), STROKOVNE SOLE Razred 1.: Carli Silvano — strokovna šola Dolina (34.00), Sosič Eleonora — Opčine (33.50), Caharija Vera — Nabrežina (33.00), Cesnik Darija — Dolina (32.50), Godnič Marija — Nabrežina (32.00), Miliani Milko — Opčine (30.25). Razred 2.: Cuk Boris — Sv. Ivan (35.25), Blažina Sonja — Prosek (34.25), Ferluga Karmela — Opčine (34.00), Pipan Rajko — Prosek (33.75), Vodopivec Ana — Sv. Ivan (33.50), Pe-taros Nevenka — Sv. Ivan (33.00), Blažina Vladimir — Rojan (32.00), Križmančič Maksimilijan — Rojan (32.00), Piščanc Marija — Sv. Ivan (32.00), Foraus Tamara — Dolina (32.00), Gojaka Stojan — Opčine (31.75) , Verse Nevenka — Opčine (31.75), Žagar Boža — Sv. Ivan (31.25) , Križmančič Stojan — Opčine (30.50), Slavec Vojko — Sv. I-van (30.25), Bresciam Sergij — Opčine (30.00). Hszr^d 3. * Auer Albina — Sv. Ivan (34.50), Colja Dragica Gabrijela — Nabrežina (34.50), Carli Alda — Opčine (34.25) , Ključar Vesna — Opčine (33.50), Komar Miroslava — Opčine (33.00), Ghezzi Silvija — Opčine (32.25) , Petaros Klara — Sv. Ivan (32.25), Petaros Olga — Dolina (32.25), Paolina Majda — Nabrežina (32.00), Sosič Elda — Opčine (31.75), Valič Ana — Sv. Ivan (31.25), Strajn Mirko — Dolina (31.25), Cesnik Zmaga — Dolina (31.00), Sedmak Nadja — Nabrežina (30.50), Petaros Dušan — Sv. Ivan (30.50), Skrij Slavko — Rojan (30.00), Smotlak Roman — Opčine (30.00). VIŠJA GIMNAZIJA, TRGOVSKA AKADEMIJA, UČITELJIŠČE, ZNANSTVENI LICEJ. KLASIČNI LICEJ gimnazija gimnazija Razredi 4. gimnazije, 1. znanstvenega liceja, 1. učiteljišča, l. trgovske akademije: Gruden Vivjana (33.25) , Simonič Igor (33.25) . Razredi 5. gimnazije — 2. znanstvenega liceja — 2. učiteljišča in 2. trgovske akademije: Bidovec Matjaž — gimnazija (32.00) , Flego Stanislav — trg. akad. (31.75) , Premru Majda — trg. akad. (31.75) , Cristiani Jožica — zn. licej (30.75) , Bercfe Marija — učiteljišče (30.50), Pieri Diomira — trg. akad. (30.25) , Kosovel Vera — gimnazija (30.00) , Hreščak Marko — zn. licej (30.00) . Razredi 1. klasičnega liceja, 3. znanstvenega liceja, 3, učiteljišča, 3. trgovske akademije: Sferza Neva — klas. licej (33.00), Ferluga Fedora — klas. licej (33.00), Sosič Ivan — klas. licej (33.00), Nardin Ljuba — trg. akad. (33.00), štrajn Elda — učiteljišče (31.00). Razredi 2. klasičnega liceja, 4. znanslv. liceja, 4. učiteljišča, 4. trg. akademije: Peterlin Marija — klas. licej (32.50), Pahor Nadja — trg. akad. (32.25) , Stritar Marija — trg akad. (32.00), Zajec Rajko — trg. akad. (31.25) , Floridan Zdenko — klas. licej (31.00), Buzzi Marij — znan. licej (30.75), Castellani Sonja — trg. akadem. (30.75), Gruden Barbara — znan. licej (30.50). Razredi 3. klasičnega liceja, 5, znanstvenega liceja, 5. trgovske akademije: V preteklih dneh smo objavili vest, da so se na trgovinski zbornici sestali predstavniki raznih tržaških ustanov v zvezi s pismom, ki so ga te ustanove dobile z Dunaja, v katerem se avstrijska državna petrolejska ustanova zanima za gradnjo naftovoda iz Trsta do Dunaja. V tem pismu je še posebno poudarjeno, da bi Avstrijci potrebovali okrog 450.000 kv.m prostora ob morski obali, in sicer v miljski občini. Poleg tega pa bi morale biti zgrajene naprave, ki bi lahko ob njih pristale velike petrolejske ladje. V Trstu je sicer težko najti takšen prostor. Kljub temu pa so na sestanku ugotovili, da bi lahko nudili Avstrijcem prostor pri Orehu,! nad staro cesto za Škofije, ki ima skoraj isto površino, ki jo Avstrijci zahtevajo. Toda to področje ni ob morju. Zato pride v poštev, če bodo Avstrijci svoje načrte uresničili, gradnja jeklenega otoka za izkrcevanje petroleja v bližini tretjega zunanjega va. lobrana. Od tu bi črpali surovo nafto v rezervoarje, ki naj bi jih zgradili pri Orehu. . Po načrtih avstrijske državne ustanove za petrolej naj bi bil naftovod zgrajen pred koncem 1965. leta in naj bi začeli s prvimi deli že v začetku prihodnjega leta. Kot smo izvedeli, je ta avstrijska pobuda povezana z gradnjo dveh novih velikih čistilnic petroleja na Dunaju in z morebitno gradnjo nove čistilnice petroleja v Gradcu. Zato so Avstrijci tudi zaprosili za zemljišče, kjer naj bi zgradili rezervoarje, v miljski občini, ker bi moral iti naftovod iz Trsta naravnost v Gradec in od tu na Dunaj, se pravi tudi čez jugoslovansko ozemlje. Gradnja naftovoda iz Trsta na Dunaj skozi Trbiž in gradnja odcepka naftovoda proti Gradcu se Avstrijcem ne bi izplačala. Vse to je seveda šele v načrtih in je odvisno predvsem od Avstrijcev, če bodo prišli do zaključka, da se jim izplača zgraditi naftovod iz Trsta skozi Gradec do Dunaja, ali pa če se jim izplača povezati se s sovjetskim naftovodom, ki bo v kratkem zgrajen do Bratislave, odnosno samo 70 km daleč od Dunaja. Toda tudi v Avstriji se iz dneva v dan veča potrošnja bencina in -imajo vedno večjo potrebo po ko nova graška rafinerija, ki jo bodo zgradili, dobivala surovo nafto naravnost iz Trsta po najbližji poti. Razumljivo ‘je, da je ta avstrijska pobuda naletela v Trstu na zelo dober sprejem in so se vse ustanove, ki so več ali mpnj zainteresirane na to, udeležile prve. ga sestanka pa trgovinski zbornici, ter se tudi obvezale, da bo vsaka po svojih močeh prispevala za uresničitev te važne avstrijske pobude. Turistični vodiči na obisku v Trstu Sinoči ob 17.30 je pokrajinska uprava priredila sprejem skupini 127 turističnih vodičev, ki so včeraj obiskali naše mesto in ki se bodo skupno z drugimi vodiči iz raznih italijanskih krajev udele- žili vsedržavnega kongresa, ki se bo začel danes v Benetkah. Sprejema sta se udeležila tudi predsednik pokrajine dr. Delise in župan dr. Franzil. Včeraj dopoldne so gostje obiskali mesto, Miramar in Milje, nakar so bili na kosilu, ki jim ga je priredila Pokrajinska turistična ustanova. Zvečer pa so bili turistični vodiči gostje Tržaške letoviščarske ustanove, ki jim je priredila večerjo na gradu Sv. Justa. Turistični vodiči odpotujejo danes dopoldne iz Trsta v Benetke z motorno ladjo »Genti-le da Fabriano«. Na delu se je včeraj popoldne .ponesrečil 36-letni Francesco Del Villano, ki je zaposlen pri gradnji nove to.v^nnp ,«V,etrobel» v industrijskem pristanišču. Pobil in ranil se je po čelu in desni rami, zaradi česar so ga sprejeli na prvi kirurSci oddelek im se bo moral zdraviti 10 dni. OD SOBOTE ZAPRTI OTROŠKI VRTCI .5 --------------------------------------------- s Slovensko gledališče izjj Stavka pomožnega osebja v otroških vrtcih OAI Stavkajoči zahtevajo izenačenje prejemkov s prejemki osebja v občinskih otroških vrtcih Pomožno, osebje otroških vrtcev, tako italijanskih kot slovenskih, ki spadajo pod ustanovo OAI, je v soboto začelo stavkati, da bi doseglo povišanje prejemkov, in sicer izenačenje svojih prejemkov s prejemki, ki jih dobiva pomožno osebje občinskih otroških vrtcev. Stavka se nadaljuje, ker vodstvo omenjene ustanove ni še sprejelo teh zahtev. Zaradi tega otroški vrtci ne delujejo, ker same otroške vrtnarice ne morejo opravljati vsega dela. Na pomožno osebje v otroških vrtcih namreč odpade dober del vzdrževanja, saj pomožno osebje pripravlja hrano, skrbi za red in snago v vrtcih in pomaga vrtnaricam pri delu z otroki. Kakor je znano, spada večina o-troških vrtcev pod omenjeno ustanovo. Slovenski otroški vrtci, ki spadajo pod ustanovo OAI, so v Boljuincu, Barkovljah, Bazovici, v Mačkovljah, pri Domiju, v Gropa-di, Lonjerju, na Repentabru, na Opčinah, na Proseku, v Borštu, v Dolini, Ricmamjih, Križu, Trebčah, Skednju, pri Sv. Ani in pri Sv. Jakobu. Upati je, da bo vodstvo ustanove OAI sprejelo upravičene zahteve svojega osebja, tako da se bo pouk v otroških vrtcih lahko redno nadaljeval. Jutri začetek kongresa KPI Jutri ob 18. uri se bo v Ljudskem domu v Ul. Madonnina 19 začel II. kongres tržaške avtonomne federacije KPI. Glavno poročilo bo imel tajnik federacije prof. Paolo Šema o temi »Naloge jn perspektive tržaških komunistov«. Izredni davčni seznami na vpogled na županstvu Tržaško županstvo sporoča, da bodo od danes do 25. t.m, od 9. do 12. ure na vpogled javnosti pri občinskem oddelku za davke in pristojbine (občinska palača, III. nadstropje), izredni seznami za letošnje leto in za pretekla leta za plačevanje pristojbine za zasedbo javnih prostorov. Po 25. aprilu bodo vsi seznami odposlani občinskemu davčnemu uradu za zadevno izterjevanje. Županstvo nadalje opozarja vse interesente, da bo davčna uprava po preteku predpisanega časa za plačevanj^ pristojbine, izterjala pristojbino na osnovi zakonskih predpisov. Proti vpisu v omenjene sezname se interesenti lahko pritožijo pa prefekturo v roku šestih me- iiiiiiiiiiiHiiiriitiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiimiif ||||||||||||,„|,Han,nl||llll„llll|ll||l1ai|iai|||||||||||||||lllll„|,lll,mm,llllll1lll„||l||||||||af|||||||||||||||||t|||a|||||aa|||ta|( IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Lastne starše je obtožil nasilja ker so oporekali nemogoči ljubezni Razen tega je bil mladenič obsojen tudi zaradi kraje Sodno zarubljene predmete so prodali, ker so bili v stiski Pred kazenskim sodiščem (predsednik Boschini, tožilec Pascoli, zapisnikar Rachelli, obramba Stra-della, Amodeo In Aleffi) je bila včeraj obravnava proti trem osebam, ki so bile obtožene tatvine, klevetanja, oziroma nakupa ukradenega blaga. Pravzaprav je šlo za dva različna procesa, v katera so bili zapleteni: 21-letni Ernesto Quadrelli s Trga Goldoni 11, 50-letna Vale-ria Valenti iz Ul. Tor S. Lorenzo 4 ter 30-letna Licia Moschetti por. Snldersich Iz Ul. Tor S. Lorenzo št. 34. Ernesto Quadrelli izhaja sicer iz spoštovane družine, toda iz raznih razlogov Je zašel na stranpota. Starši in drugi so ga sicer skušali spametovati, toda niti nasveti in opomini mu niso mogli pomagati. Nazadnje se je mladenič zapletel v ljubezensko razmerje s 50-Ietno Valentijevo. Starši niso odobravali novih rafinerijah. Zato pride res-. tega razmerja ter je prišlo večkrat ,, , - , ' ------ I -........ !|(l jC yii MU VCUH 1 p štey ?radn.>a naftovoda v družini do prepirov. Tako se je Trst-Dunaj skozi Gradec, ki bi ta-1 zgodilo, da je mladi Ernesto odšel iiimiiiniiiinmiiiiiniiniiiiiIi,iiiiiinnii„iil„1i11ii„,l„„„„II„1„i,II|Ilmlllll,I111Illl„1(I1IlllllIlllll,Illllllll POVEČANA DEJAVNOST MALOPRIDNEŽEV Avtomobilske miši okradle vrsto domačih in tujih vozi7 Tatovi so vdrli tudi v neko mizarsko delavnico in v vilo Ko se je poslabšalo vreme, so avtomobilske miši in drugi malopridneži povečali svojo dejavnost in na raznih komisariatih javne varnosti se kopičijo pritožbe prizadetih lastnikov. Tako je Tullio Danieli iz Ul. Verga 18 prijavil, da so ponoči neznanci s silo odprli okno avtomobila, ki ga je parkiral blizu svojega doma, odnesli pa so mu daljnogled in nekaj orodja, v skupni vrednosti 110 tisoč lir. Erminio Radin od Sp. Magdalene 1804 se je pritožil, da so mu neznanci ukradli avto, ki ga je parkiral blizu doma. Car-lo Sansebastiano od Sp. Magdalene 1136 je prijavil, da so mu ukradli vespo, ki jo je parkiral blizu gostilne Spetič. Angleški državljan Colin Mc Lean, ki biva v Keniji in je te dni na obisku v našem mestu, je prijavil, da so mu neznanci s silo odprli okno avtomobila ter odnesli magnetofon »Telefunken« ter osebne dokumente, med katerimi je imel tudi doktorsko diplomo. Aldo Cor-si iz Piše, ki je tudi te dni zaradi opravkov v našem mestu Mosetti Ivan — klas. licej (33.00), se -je pritožil, da so neznanci s Sirca Sonja — trg. akad. (32 75), De- silo odprli okno avtomobila, ki beljuh Marija — klas. licej (32.00), ga je parkiral pred hotelom Ab- rit>ncl/i Eli-nv.1.-, ... !• . i , rt r- , ____.. „ rn rvs t. « i Slavec Branko — Dolina (31.75), j Drasič Franko — znan. licej (30.75), bazia, iz katerega so mu odnesli : zne, iz vuic, iz Scroccaro Davorin — Dolina (31.50),1 Cotar Danijel — klas. licej (30.50). dežni plašč in transistor. Janko lin nekaj perila. Srdič iz Ul. Genova 12 se je pritožil, da so mu neznanci ukradli otroško kolo, ki ga je za hip pustil pri grško-pravoslavni cerkvi. Claudio Predonzan iz Ul. Vecel-lio 2 je prijavil, da so mu neznanci ponoči prerezali streho avtomobila ter odnesli transistor. Er-manno Taberni iz Drevoreda d’An-nunzio se je pritožil, da je nekdo ponoči s silo odprl vrata avtomobila ter odnesel električni brivski aparat in transistor ter 30 gramofonskih plošč. Albina Hrelja vd. Namar iz Ul. Polla-iolo 1 je prijavila, da so neznanci s silo odprli vrata avtomobi la ter odnesli kovček, v katerem je bilo novo perilo in obleke, v skupni vrednosti 80 tisoč lir. Neznanci so vdrli v mizarsko delavnico, ki jo ima Maria Braz-zani vd. Mazzucato v Ul. Lazza-retto vecchio 8. Vse so prebrskali, iz predala pisarniške mize pa so odnesli zlato zapestnico, vredno 30 tisoč lir. Prav tako so neznanci vdrli v vilo, ki jo ima Teodorina Vene-ziani vd. Oberti s Trga Ulpiano v Ul. Ricreatorio 32, od koder so odnesli med drugim 13 odej, 12 žlic, 12 vilic, 12 nožev, gramofon lani 21. avgusta na policijski komi- je sodnijski uslužbenec prišel la-sariat, kjer je prijavil starše in ni 15. decembra k ženski na dom, enega svojih bratov, češ da so sla- i je ugotovil, da je pohištvo izgi-bo ravnali z njim. Se prej, In si- nilo. Peliconova je povedala da cer nekaj čez poldan se je bil po-1 ga je prodala, ker se je znašla dal na, postajo RK na Trgu Vit-. v hudih finančnih težavah, insi-torio \eneto, *jerje trdil, da je . cer zato, ker so nekaj časa prej n? -P? nos“’, po jugoslovanske oblasti aretirale mo- levl roki in po hrbtu. Zdravniki pa ža, ko je hotel prepeljati čez roe- mu niso ugotovili nobene praske ter so ga odpustili. Pozneje je Ernesto priznal, da je klevetal starše in brata, in sicer zato, ker mu niso pustili, da bi nadaljeval svoje ljubavno razmerje z Valentijevo. To je bila prva obtožba, ki so jo naprtili Quadrelliju. Druga obtožba pa je zadevala tatvino japonskega tranzistorskega sprejemnika, nekaj pisarniških potrebščin in denarnice s 3.500 lirami, ki jih je baje Quadrelli ukradel v uredniških prostorih tednika «SOS Trie-ste», ki je imel svoj sedež na Kor-zu št. 29. Obe ženski pa sta se znašli pred sodnikom zaradi nakupa omenjenega tranzistorskega sprejemnika. Obtožnica je trdila, da je Quadrelli podaril omenjeni aparat svoji prijateljici Valeriji Valenti. Ta pa se je tega predmeta hitro odkri-žala ter ga prodala Moschetti j e vi. Slednja bi morala plačati za aparat 12.000 lir, toda dolga menda ni poravnala. Včeraj je javni tožilec smatral, da je Quadrellijeva krivda popolnoma dokazana ter je zato zahteval zanj 2 leti in 9 mesecev zapora ter 40.000 Ur globe. Za obe ženski pa je zahteval oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov. Sodniki pa so pri razsodbi upo-števali zahtevo Quadrellijevega bra-niča, ki jim je priporočal naj ne obsodijo njegovega varovanca na več kot eno leto dni ,in sicer zato, da bi bil lahko deležen pogojnosti kazni. V resnici so ga obsodili H mesecev ter 20 zapora Tako bo Quadrelli, ko bo končal svoj vojaki rok, praktično svoboden. Sodniki so tudi oprostili obe ženski, zaradi pomanjkanja dokazov. Pred istim sodiščem sta bili tudi dve obravnavi, na katerih so Be morale zagovarjati štiri ose-be, ki «o bile obtožene, da so si nezakonito prisvojile razno blago, ki so ga bile sodnijske oblasti zaplenile. Prva obravnava je zadevala 29-letno Sonjo Pelicon por. Causer iz DoUne 106 in njenega 27-letne-ga moža Umberta Causerja. Oba so obtožili, da sta si prilastila dve .en0 mizo ter štiri stole. Obtožnica je trdila, da je bilo to pohištvo last Umberta Causerja. Zenska pa je uporno trdila, da je pohištvo sama ku-pila še preden se je poročila z njim. Naj bo tako ali drugače, dejstvo je, da so oblasti zarubile te predmete že lani ter jih izročile v varstvo Peliconov!. Ko pa jo neke jugoslovanske državljane. Causerja so izpustili iz zapora v Pulju šele nekaj mesecev pozneje. Včeraj so sodniki spoznali Pe-liconovo za kriVo ter so jo obsodili pogojno in brez vpisa v kazenski list, na 4 mesece zapora ter na 20.000 lir globe. Njenega moža pa so oprbstili, ker dejanja ni zagrešil. Drugi podoben primer pa je zadeval 22-letno Dorino Sabadini por. Viti iz Ul. Caccia 6 ter njeno 37-letno svakinjo Carmen Sa-vio por. Sabadini, ki stanuje v istem poslopju. Obtožnica je dolžila ženski, da sta si prilastili hladilnik znamke «Zoppas». Lastnica hladilnika je bila Carmen Savio, medtem ko bi morala Vitij eva skrbeti zanj potem ko so ga sodnijske oblasti zarubile. Zaradi družinskih težav pa sta ga prodali, verjetno konec lanskega leta. Sodniki so spoznali obe za krivi ter so ju obsodili vsako na 4 mesece zapora ter na 20.000 lir globe, Tudi v tem primeru je kazen pogojna. Pred prizivnim sodiščem (predsednik Roatti, tožilec Meyer, zapisnikar Magliacca, obramba Ma-succi) se je zagovarjal 24-letni Mario Bencich i? Ul. I. Svevo 16 (dom izseljencev), ki je bil obtožen, da je 19. avgusta 1959 ukradel lastniku gostilne »Rdeči konjiček« na Opčinah 89.000 lir. Na obravnavi pred kazenskim sodiščem, ki je bila 9. maja letos, je na zatožni klopi sedel tudi obtoženčev brat Aurelio. Obtožnica je trdila, da sta brata sporazumno ukradla omenjeno vsoto. V času, ko je prišlo do tatvine, je bil Aurelio Bencich natakar v omenjenem gostišču. Do nekaj časa prej je tam delal tudi Mario, ki je bil kuhar po poklicu. Po prekinitvi delovnega odnosa pa je še prihajal v gostišče, kjer je večkrat spal v nekem kletnem prostoru. Za vhod v hišo pa se je posluževal lestve, ki je bila na dvorišču. V teh pogojih je prišlo do tatvine in sum je padel na oba brata. Kazenski sodniki pa so obsodili samo Maria, in sicer na 8 mesecev zapora ter 12.000 lir globe, medtem ko so Aurelia o-prostih. Prizivni sodniki pa so tud’1 slednjega oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. secev po zadnjem dnevu objave seznamov, in sicer samo zaradi vzrokov, ki jih predvideva zakon o krajevnih financah. Tedenska zapora javnih lokalov Tajništvo^ Slovenskega gospodar- skega združenja obvešča svoje člane gostilničarje, ki so se odločili za tedensko zaporo lokalov, da je že vse uredilo po njihovih željah. Zato jih opozarja, naj se ne odzivajo raznim vabilom, ki jim jih tc dni pošiljajo druga sorodna združenja, pa naj gre za združenje s Trga Silvio Benco 4 ali za združenje s sedežem na Trgu Borsa 3. Sporoča tudi, da je prejelo že natiskane napise in vabi člane, da jih dvignejo. Predsednik vsedržavne zveze potrošnikov pri županu Franzilu Včeraj zjutraj je župan dr. M. Franzil sprejel v svojem uradu ravnatelja vsedržavne zveze potrošnikov dr. Alda Dianija. Med razgovorom sta obravnavala predvsem vprašanja, ki se nanašajo na stroške za distribucijo blaga Na sestanku so poleg tega govorili tudi o možnosti zmanjšanja distribucijskih stroškov in o izboljšanju sedanjega distribucijskega sistema. Hkrati pa so razpravljali tudi o vprašanju v zvezi z licencami za prodajo mleka v velikih samopostrežnih trgovinah. Ta razprava se je nanašala predvsem na morebitno akcijo, ki jo bo vsedržavna zveza potrošnikov načela v Rimu, da se pospeši sprejem zadevnih pravil pri pristojnem ministrstvu Z vespo v avto Po Ul. Castagnetto se je včeraj dopoldne peljal z vespo 21-letni Marino Franceschini iz Ul. Fabio Severo 102, pa je zadel ob avto, ki ga je s stranske poti privozil 57-letni Giovanni Valentinuzzi iz Ul. Castagnetto 15. Zletel je na tla in se nekoliko pobil in opraskal po čelu ter desni roki. Z rešilnim avtom so ga odpeljali V bolnišnico, kjer so ga sprejeli na opazovalni oddelek. Zdraviti se bo moral dober teden. Urn Ko je včeraj dopoldne 32-Jetni berto Fabbro iz Ul. Sinico 34 podiral v Ul. Commerciale železno ogrodje s tablami za volilno propagando, mu je spodrsnilo in o-grodje je padlo nanj. Pri tem se je pobil in ranil po čelu in obrazu ter desni nogi. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo zdravniško pomoč. Zdraviti se bo moral dva tedna. Razstava Cesarjevih gledaliških inscenacij Včeraj zvečer je bila v Gregorčičevi dvorani v okviru Slovenskega kluba otvorjena razstava osnutkov za inscenacije Jožeta Cesarja. Po uvodnih besedah dr Ro. berta Hlavatgja je inscenator sam spregovoril ter na samih primerih pokazal bistvo in naloge inscenacije. Predočil pa je tudi, koliko časa in dela zahteva Se tako preprosta inscenacija. Za njegova izvajanja se mu je dr. Hlavaty za-hvalil. Občinstvo, hi se ga je na-bralo prav lepo število, si je potem z zanimanjem ogledovalo razstavljene osnutke inscenacij. Razstava, o kateri bomo še poročali, je bila za otvoritev zelo dobro obiskana. Gospodarske organizacije in ustanove, Sole, instituti, zavodi, knjižnice, upravni organi In drugi interesen- V kratkem bo izšel iz tiska kot plod dolgoletnega lin vztrajnega dela naših znanstvenikov in strokovnjakov SPLOŠNI TEHNIŠKI SLOVAR, I del, črke A-O — prvi slovar slovenskega’ tehniškega jezika. Cena 1. dela slovarja Je v prednaročilu 400« din za izvod. Rok za prednaročilo je l. december 1962. Do tega dne morajo biti plačani tudi vsi v subskripciji naročeni izvodi slovarja. p0 zaključeni subskripciji bo cena znatno viija. Naročila sprejema Zveza Inženirjev in tehnikov LR Slovenije, Ljubljana, Erjavčeva 15 (tek. račun 600-14/5-1142, tehniški slovar. Nova proizvodnja, glasilo ZIT LRS) ter vse organizacijske enote inženirjev ln tehnikov. Izkoristite ugodnost naročila v subskripciji! Pohitite z naročili, ker Je naklada omejena! Zveza inženirjev tn tehnikov LR Slovenije priredi V NEDELJO 25J basanje ; ob 18. uri V DVORANI STADIONU ((PRVI * Mu!irana Luigi Pirandello «ČEPICA S KRAKKI* «PATENT» Predstava zadnjič v Cene znižane. (iadalj. ,e roto ^ralo *a Zveze ‘Douor-%ov '| ‘klovne; • 8a pon 'Jo ter s 'io spre 9 tej K 19 Prak: '"Jizmu družbei fcežn ho j men; !■ Vf*e ' "e zve GLEDALIŠČE VERDI »Volivo Nocoj ob 20.30 za (abonente J|itey n. v parterju in ložah ter reda 6 funkcii stale prostore zadnja predstav« J dijeve opere «Don Carlosi). L. ®re V petek za red C za vse vrsj ? prel štorov tretja predstava PuCOMi 12 dru pere «Tosca». * Organ TEATRO NUOVO '<>v tudi prodajalni vstopnic v Galeriji ličj^ 2, tel. 36-372, od 8.30 do 12.30 ^ 15.30 do 19.30. potreb _________________________Jfefct k i hn n„ Nazionale 15.00 «Okay Pariš!« 1 color. Fred Mac Muirray. i>v'atov> Fenlce 15.00 «Sti rje neapeljski1 ,e, (Le 4 giornate di Napolt). l!a- Nannija Loya, ...........1- 'Tatije Excelsior 15.30 ((Vesolje pono"’ to form verso cji notte) Prepovedana1 ije ^ Grattacielo 16.00 «Smog». Enrk1 ^ deceri ria Salerno, Annie Girardot. nj to Salvatori. Zadnji dan. Arcobaleno 16.00 »Štirje hitr Po8ie0ljša Savina Balotova. j Pr&ks; Abbazia 16.00 «Prehod Com*1 o se (II passo det Comancbes), ' 91 «clark- 4 Ni /a< Marconi 16.00 21.30 ((Judežev \ .1 «0s figllo di Gdiuda). TedhnicoJdl' „ :niegr: Lanoaster. Jean Simmons. »u.v,>ejj| Ideale 16.00 «FBI New Stockholm« (FBI New York, '1 sk,' il»* Stoocolma). Prepovedano i®'1 m i bi i.s čir ROJSTVA. SMRTI IN Pud i "leka*; 4; C«8*« Oto 6. obletnici smrti neP0^ Silvestra P rega rca daruje 2000 lir za Dijaško Matico. . SK iuu llr za DijasKo Maticu. ‘ 'J s 1 V počastitev srx>mina P0'1:',!)) '» « Venturinija daruje družina *®.j v ljiunec 172 lOOo lir, sestri J®5,, v Marija, Botjunec 75 1000 H,r j 9 pro ško Matico. . v te. KINO R0SANDRA-B0LJ^f7ar i> .*et C,*1? predvaja danes 21. t- '"dl Niti 1 19.30 uri Technicolor 1 «Poročnšk dina^s^ «?'9 k Sbl9Sti 'lec (II tenente dinami®0' lej8''*! vi Igrajo: Audie Murphy, Joan f.y „ » na Robert Sterling, Ray 0 ’ pod > Z predvaja danes 21. t. m. z začetkom ob 18. uri Technicol0’’ | 9 p( Schermo panoramico komični avanturistični film: ..... S J. "-S Himna Timma stuermo panoramico komični avanturistični film: Slavne ljubezni Henrika II (I celebri amori di Enrico IV) Igrajo: FRANCIS CLAUDE, DANIELE GAUBERT, JEAN ^ EjV p"9 REL, VITTORIO DE SI CA, BERNARD BLIER, . V‘H ,. MERCOURI KINO PROSEK-KONTOVUj^ flJjJ)' *I|L 1<>(J predvaja danes 21. t. m. ob 19.30 uri Cinenmscope barvni * j »3ti , VITEZ PREKLETEGA GRAP®» Pa fOv de O V 2 v; > d h:1 (II cavaliere del castello maledetto) ovefflM W Vj stov. oziroma Socialistič- ■ariš!« ■ay. peljsKl1 *Veze, to bo pokazala šele a poli). !a- ,1, |'ašanje: V prednačrtu usta- vedan«1 ij °rmu!irane natančne ga- ..................... ............... rardott|B u njej nakazuje pot go-o integracije, da bi se _ e težave. To bi se na «"£ zdelo kot protislov- adV na ( i e?Stv° ie. da mnogi opazo-wa). 1 Enl^ “Centralizacije; toda hkra- « a ,a,ske Nale °tog»t®a j.Pagativne pojave v našem t» (j,enem življenju, ni imela 1 spremeniti načelne osno-,smo).| «.#.5ega družbenega in poli-ret Ah S1stema. Nasprotno, cilj L' da se pokaže na določe-jjativne tendence, katere bi Ine osnove na posamez-°d'ročjih družbenega živ-'ahko deformirale. Potem-gre za nadaljnjo progre-evolucijo našega družbe- 1 lev« Mlicol ljubi1 Iri?.1!!^ popravkih, dopolnilih les). inicold(' ons Političnega sistema, ob t4 °')šanjih, ki jih zahteva itaksa. CO0 3« _ _ ^naša tudi na vpraša- aciie. Mi smo, narav-Ježev ' in .^0s^ej imeli uspešne pro-Hjj^Sgracije na osnovi vse VorK % ,tišega razvijanja proiz-rK ^ v ‘ Vendar pa so naglej-no d*1^ (|0S*ladnejše razvijanje teh ° ^ ^,v ovirale in še vedno ovi-ne težave, zapreke in ne-, j abja. Te moramo obvla-g pO^ 'i * bi se procesi lahko od-* dim manjšimi ovirami 2JV) 7' naglo kot doslej. Obseg Mich*1'! h iltV^dja, ne dovoljuje, da Anito« , )tef»< 1 Q o spustil v širšo ana-....- . . Pojavov. Zato bi želel hiv®0udariti, da vzroki teh ■ ^‘ *vi; 'b pojavov niso v samo-‘vd° ^ ^ lcot takšnem. Ti V bij • različne vire tako na blra2,ranih kot tudi decen-LEKA1? boinih družbenih področjih. 4; M'? ij^bravljanje ni istovetno Trg 'o b)j0,n decentralizacije. De-*lieil2acija določenih funkcij 0aga upravljanja je samo C? bujnih aspektov siste-, 'benega samoupravljanja, nepolnim,* ni v»a njegova vsebi-•uje trn^dpravljanje zahteva tu-ico. ft 't a^'izacijo določenih funk-h 7 edstev, da bi se sociali-aa v sk.užba zares mogla razvi-j pr ^ T®ia _adu z doseženo stopnjo it e <• be ^Proizvodnih sil. Vprašajih tem’ nai bo ta cen-|»t,v demokratičen ali admi-^6n. birokratski. V tem H ,nam je praksa zadnjih lis ,let dala zelo dobre iz-Prednačrt nove usta- .‘o/^HkuSe _________ne zaradi « ' ^ centralističnim obli- ^<«ll ^ :'*> marveč, nasprotno, P3H" % "^daljnje demokratizacijo) l,|'tfa?.e?entraliziranih kot tu-imlt (tiranih družbenih funk- , le pri tem bistveno, je m 'bla prvi in osnovni vir ter 1V C*™ . bed vsemi procesi, ta- tUji01drbčju decentraliziranih (^ , centraliziranih družbe-'c'j, predvsem interes !flr sevalec nekih višjih ukazov. On mora biti samostojen, čim svobodnejši ustvarjalec, kateri uživa plodove svojega dela na o-snovi socialističnega principa Kvsakomur po njegovem delu» in kateri se nahaja v takšnem položaju, da najneposredneje in enakopravno vpliva na pogoje svojega dela, tako v pogledu graditve materialne osnove kot tudi sprejemanja sklepov na področju gospodarjenja in socialistične delitve. Nova ustava stremi prav za tem, da bi ta interes čim natančneje zavarovala in da bi ga v kar največji meri osvobodila tako pritiska birokra-tičnega centralizma kot tudi bi-rokratičnega partikularizma, ali katere si bodi druge oblike samovolje. Prav v tem interesu m v skupnih interesih vseh, mora biti izhodiščna točka vsake vrste družbene integracije v socializmu. Zato se, naravno, tudi samoupravljanje razvija v vertikalni liniji v obliki raznih združenj, zbornic, skupnosti, itd., v katerih se prostovoljno združujejo podjet- ja, ustanove, samoupravni organi, ^ itd., A v nekaterih primerih, kot to zahtevajo' posebni razlogi in poseben družbeni interes, lahko zakon predpiše tudi obvezna združenja. V tem je osnova načela, ki ga je pred nedavnim poudaril tovariš Tito, namreč, da morajo sami proizvajalci biti nosilci procesa integracije v gospodarstvu, pa tudi izven njega, kar pa, naravno, ne pomeni, da so stvari prepuščehe stihiji. Vodilni družbeni organi v federaciji in republiki imajo v tem pogledu odgovorne in pomembne funkcije usmerjanja in spodbujanja teh procesov. Njim so na razpolago takšna sredstva, kot so družbeni načrt, enoten gospodarski sistem, ekonomska sredstva, regulativne mere, razvijanje strokovnih služb, aktivnost subjektivnih činiteljev, itd. Takšen sistem omogoča potrebno integracijo, ki ima svoje korenine v interesih ter zavesti neposrednega proizvajalca, a se ne vsiljuje v neki birokratsko-cen-tralistični obliki. (Konec). ★★★★*★★★★★★★*★*★★★*★**★★*******★★★★*★*★★★★★★***★**★★★★ | Ne potrebuje več matice | Letalo «Q-20 Firebe», ki je doslej vzletelo tako, da se je odlepilo od letala matice, je prvič odletelo kar s tal. Gre za izredno naglo letalo, ki ga poganja raketa s potisno silo 11 tisoč funtov ........................... „„„„„ n,.......mu...„„„„„„„„„.,.„.„„„„mu..u.......mu..... PRAKTIČNI, TUDI VSAKDANJI REZULTATI ASTRONAVTSKE TEHNIKE Tuta vesoljskega pilota pomaga ljudem z nizkim krvnim pritiskom Tako imenovana popolna hrana, ki je namenjena astronavtom, bo služila tudi raznim bolnikom - Novo uspavalno sredstvo tudi za desetletja Kolikokrat že nismo slišali, koliko bolje bi bilo, če bi o-gromna sredstva, ki jih porabijo ZDiA in SZ za osvajanje vesolja porabili za kaj drugega bolj koristnčga. Čeprav je res, da gredo ti ogromni stroški v glavnem «na račun vojske«, je tudi res, da je dejavnost v zvezi z osvajanjem vesolja prinesla tudi kako drugo, praktično korist. Nekaj primerov: Johan Peterson je 38-leten far-mer v Illinoisu. Do pred kratkim je moral zaradi izredno nizkega pritiska ležati stalno na ležalnem stolu, ker se ni smel niti ganiti. Zdravniki so mu nadeli tuto, kakršno nosijo a-stronavti, in sedaj normalno dela. Tute so namreč opremljene z napravami za nadzorovanje krvnega pritiska. Njegov primer ni edini. Sicer pa so zdravniki, ki se ukvarjajo s tako imenovano vesoljsko medicino, prišli do mnogih podobnih rešitev, vendar menijo, da je treba astronavta privaditi na to, da bo živel v svoji kabini brez ustrezne tute, pač pa naj bi kabina bila drugače napravljena kot je. In na tem področju so prišli do cele vrste veliko obetajočih .(novotarij#. Izdelali so na pr. posebne žarnice«, regulatorje vlage in druge naprave za kondicioniran zrak. Toda razlika med običajnimi napravami za kondicioniran zrak in novimi je v tem, da slednje nimajo motorčkov niti premičnih delov, pač pa je kabina obložena s posebnimi ploščami, ki se segrevajo ali hladijo, odvisno od smeri električnega toka, ki teče skozi nje. Kako je to možno? Ta ..čudež« je v neki bizmutovi spojini, katere lastnost je, da preminja razne energije v električno in narobe. Spojina absorbira na pr. sončne žarke in jih spreminja v električni tok, hkrati more' tudi elektriko spreminjati v toploto ali mraz. To iznajdbo so v ZDA že prenesli is kabine a-stronavta v nekatere ameriške bolnišnice. S tem pa še nismo zaključili z »novotarijami«, ki nam jih daje astronavtika. Znanstvenikom je uspelo na pr. izdelati trakove za zvočni film ter za film v barvah, ki niso širši od enega milimetra. Proučuje pa se tudi termoplastično registriranje itcoio' ,r' ^'h^benem procesu pro- •i»i^ ha delpvnem mestu se Počutiti kot slep izvr- It 5? Kje lepša, pa čeprav ne naročena reklama: plesalka Sandra Flngerhut na malem japonskem motorju znamke Honda na neki mednarodni TV prireditvi """""""...■nun... »n........................ S va 21'3' do 20.4.) Bodite I, v ' Svojem poslovanju, po-t h s tekmeci. Doživeli Jeten večer z ljubljeno , »J^n21'4. do 20.5.) Danes vam !AN ,A l].‘t n.. lonjena, toda ne zana-, 'V1li r,'Vec na svoje sodelavce. Vo °s*e svoj ugled v dru- Ni rt. (oa 21.5. do 21.6.) Bo-iNlov„ oamični v iskanju no-aI, V* Cmi možnosti. Pomagajte I/VjV A.%ih ',atelJu, Ki se Je znašel * % V, loa ,teiavah ,nl ji h?>'6' a° 22.7.) Skušajte rti Ca0j| ^tln svojega dela, ker i 1 IV 0M?rtve{ zamuden. Skle- i|/ \\ ^‘Jateljstvj z neko zelo dQ 22,8.) Cimprej se odpravite na neke poslovno potovanje, ki ste ga doslej odlagali. Rešili boste neki nesporazum z drago osebo. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Odpirajo se vam odlične perspektive v vašem poslovnem razgovoru. V teku večera boste prejeli prijetno vabilo. TEHTNICA (Od 23.9. do 23.10.) U-resničili boste neki poslovni načrt, s čimer boste prišli do lepega dohodka. Organizirajte izlet s prijatelji, ker vas bo to pomirilo. ŠKORPIJON (Od 24.10. do 22.11.) Ne zamujajte časa s podrobnostmi, marveč najprej rešite najvažnejša vprašanja. Ne prisluhnite opravljivcem. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Pokažite na delu največjo prizadevnost, zakaj predstojniki vam žele omogočiti boljši položaj. Ne ugodite vsem željam ljubljene osebe. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Pokličite na odgovornost nekega svojega sodelavca, ker je zapravil lepo poslovno možnost. Ne spuščajte se v neko tvegano čustveno zadevo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Pazite se pred svojimi poslovnimi nasprotniki. Skušajte biti bolj ljubeznivi z drago osebo. RIBI (Od 20.2. do 20.3.) Sestavili boste skupno s sodelavci zares dober poslovni načrt. Uresničili boste svoje ljubezenske sanje. Zdravje dobro. slik in zvokov, ki se registrirajo na plastični snovi, ki se lahko topi pod električnim sunkom. Na tem načelu so ..tiska-ne» že mnoge ..mikroknjige«, ki so velike kot naprstnik. Na ekranu pa se da ta knjiga reproducirati in brati. S pomočjo te »novotarije« bo bodočim astronavtom omogočeno, popeljati s seboj v vesolje tudi biblioteko 10.000 knjig in vse skupaj s projekcijsko kamero in ekranom vred ne bo težje od treh kilogramov. In to se da uporabiti tudi v vsakdanjem življenju. Se več. Biblioteke te vrste so že v rabi v sovjetskih in ameriških oporiščih na Antarktiki. Veliko se je govorilo o tem/ kako težavna bo prehrana a-stronavtov. Kaže, da je problem rešen. Ti bodo mogli na košček kruha namazati razne zmesi, ki predstavljajo kompletno hrano, Vrsta znanstvenikov iz ZDA, Francije in SZ je izdelala biokemično sintezo popolne hrane, s katero se bo hranil najprej astronavt, nato pa tudi marsikdo na Zemlji. Izdelali so na primer posebne zmesi tolšče, sintetični sir in še kako drugo stvar, ki jo organizem absorbira v celoti, tako da ne preostane od hrane ničesar, kar bi moral organizem izločiti. Ce tej zmesi dodamo še ustrezno količino vitaminov, bo to idealna hrana pri raznih bolnikih. Se bolj čudovita je neka spojina štirih atomov ogljika, ki jo je izdelal neki francoski znanstvenik. Gre za zmes tolšč in sladkorja, ki ju organizem absorbira kot vsako drugo hrano, ki pa človeka uspava, kot bi dobil injekcijo za spanje. Razlika je le v tem, da organizem blažje reagira in po prebujenju nimamo nikakih motenj. Nova spojina bo služila kot sredstvo za krepitev živčnega sistema a-stronavtov. Izkušnje na poizkusnih živalih pa so pokazale, da ima ta spojina ogromno bodočnost. Organizem, ki smo ga s pomočjo te spojine uspavali in ga nato ohladili do ll stopinj C, more ostati v tem stanju neomejeno dolgo. Pomislimo, kaj bo to pomenilo v tehniki kibernetike. Francoski zdravnik zato na temelju rezultatov, ki jih je dosegel v svojem laboratoriju, predvideva, da bodo na tak način uspavali astronavte, ki bodo morali leteti na oddaljene planete ali v druga o-zvezdja. Po nekaj letih, morda celo desetletjih jih bo iz tega dremeža prebudila posebna avtomatična naprava. Toliko, kar se tiče astronavtov. Toda koliko je primerov bolezni, ki bi se dale ozdraviti s samim mirovanjem organizma in v tem primeru bi to uspavalno sredstvo bilo kot nalašč. Sedaj še kaka manjša »novotarija«: prostor in koristno breme sta za vesoljske kabine izrednega pomena. Zato bo treba varčevati tudi z brivskimi aparati in nožički. Zaradi tega so izdelali posebne nožičke iz tung-stena, ki se ne kvarijo in člo-veku ni potrebno niti miljenje, niti kako drugo sredstvo. Dokler astronavt leti okoli Zemlje le kako uro ali dan, problem zdravnika ni važen Ko pa bo letenje trajalo tedne,'mesece ™ JeJ°. l6ta' in bo hkra“ bolj heb» TnT*’ b° Zdravnik P°- .f- ’roda T vsaki kabini ne šla ustrezna D* bi Se temU na' šla ustrezna rešitev, so izdelali „vni£aPraVe’ 8 katerimi more zdravnik na Zemlji dati astronavtu točno diagnozo. Take te- *aPncHe *° prišle i« T rabo v Franciji in v ZDA Sončni žarki i„ moi<-na ,vetloba marsikoga motijo. Našla se je nova rešitev tudi za to. Pa ne gr« za navadna temna očala. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Japonec V. Cutaka v «La Cavana» Po jesenski otvoritvi nam galerija La Cavana že drugič predstavlja japonske ustvarjalce. Sedaj je to, Waichi Tsutaka (Vajiči Cutaka) in kot Mabe je tudi le-ta popolnoma sodobno usmerjen, čeprav pripada s svojimi enainpetdesetimi leti že srednji generaciji. Prvič je javno nastopil komaj leta 1947 in od takrat stalno napreduje. Danes ga prištevajo že med najboljše japonske slikarje. To pa, seveda, merjeno s sodobnim merilom onih, ki korakajo vštric s slikarskimi pridobitvami evropskega zahoda, Waichi Tsutaka je, namreč, že v četrtem letu svoje javne dejavnosti prestopil naraščajoče vrste slikarjev abstraktne izraznosti. Sele od tedaj, to je od leta 1952, se stalno množe njegovi nastopi doma in v tujini, kjer najprej nastopa v Severni in Južni Ameriki, nato pa še v Evropi in Avstralji, skupno z najboljšimi slikarji Japonske. Torej Waichi Tsutaka je izšel iz tradicionalne šolg, Jappp- ,, ske oblikovnosti. Zato mu lahko verjamemo, da je zapustil jasni način umetniškega upodabljanja mojstrov svoje dežele iz prepričanja, da sonce umetnosti lahko vzhaja tudi z zahoda. Vendar pa tu ne menimo absolutne zamenjave umetniških vrednot in pogledov. V njegovih delih se namreč pozna, da je na Vzhod presajena abstraktna izraznost sicer vzcvetela v novem okolju, je pa ta mladika zahodne umetnosti pognala korenine, ki črpajo značilne sokove japonske zemlje. To se pozna predvsem po barvi in zamahu potez v razstavljenih gvaših. Toda tudi v njegovih oljih, ki so pravzaprav posnemanja japonskih akvarelov. Saj so barve tu le prozorno razstrte ng papirnato beli podlagi. Barvani oblaki in raztrgane megle se v oljih spretno premešavajo tako, da ustvarjajo odprtine med njimi prepričljivo globino. A ta globina gre preko one stvarnega prostora. Posega ta-jinstveno tudi v nas, v našo podzavest, v transcendentalno onostranstvo skupno vsem ljudem. Svetlejše vijuge, ki so iz-mite iz barvnih ploskev in prepletajo barvne sivine, pa tvorijo nekak most med stvarnim in nestvarnim svetom. In na tem mostu se pred gledalcem, z umetniku sorodno prefinjenostjo, odigrava borba vesti, ki se ne da opisno ukleniti v besede. Zato premnogi gredo brezbrižno mimo teh podob in ne opazijo tragike v antitetični Zapad toneče umetnosti Daljnega vzhoda. MILKO BAMBIČ Neka plastična snov, ki so jo izdelali v ZDA, ima to lastnost, da pri svetlobi potemni, v temi Pa postane svetla. In to tako, da se ravna po stopnji svetlobe oziroma teme. Očala s takšnimi stekli bodo astronavtu ali tudi preprostemu zemljanu omogočila, da bo imel vedno pri- merno svetlobo, kot bo ustrezala njegovim očem. Za konec še nekaj: Piroseran je neka zmes med steklom in keramiko. Uporabljajo ga pri izdelovanju raketnih motorjev. Sedaj pa to izredno trdo snov uporabljajo že tudi za izdelovanje kuhinjske posode. Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih Pesmi; 11.45: Vrtiljak; 12.00: Brali smo za vas; 12.30: Za vsakogar nekaj: 17.00: Za prijeten uvod igra ansambel Carlo Pacchiori; 17.20: Pesem in ples; 18.00: Z glasbenih natečajev «Antonio Illersberg«; 18.15: Umetnost, knjitževnost in prireditve; 18,30: Julijski lin furlanski skladatelji; 19,00: Higiena in zdravje; 19.15: Glasbeni kalejdoskop; 20,00: Šport; 20.30: ..Hišo bo treba prenesti«, igra v štirih dejanjih; nato Prijetni spomini; 22.40: Veliki mojstri svvinga. 12.00: Plošče; 12.25: Tretja stran; 13.15: Domači avtorji; 13.35: Domače poipevke; 14,00: D'Annunzio: »Franc esc a da Rimini«; 14.40: Doba Jazza. Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.13: Glasba za dobro Jutro; 8.00: Preno6 RL; 12.00: Opoldanski koktajl; 12.50: Operne skladbe; 13.40: Plošče; 14.00: Istrske Pesmi; 14.30: Za oddih ln razvedrilo; 15,15: Zabavna glasba; 15.30: Planinski oktet; 16.00: Otroški kotiček; 16.30: Simfonični koncert; 17.40: Dueti; 18.00: Prenos RL; 19.00: Slavni valčki; 19.30: Prenos RL; 22.15: Bunny Berlgan in njegovi «Boys»; 22.40: Skladbe Pavla Merkuja; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program «.30: Vreme na ital. morjih; 8.20: Omnibus; 10.30: Radijska šola; SREDA, 21. NOVEMBRA 1962 12.00: Pojo Marija Doris, Rosalba Lori, itd,; 13.30: Mikrofon za dva; 14.35: Vreme na Ital. morjih; 15,15: Filmske in gledališče novosti; 15.45: Ital. pesmi in plesi; 16.00: Program za najmlajše; 16.30: Pianist L. Galvanl; 17.25: Koncert o-perne glasbe; 18.25: Literarna oddaja; 18.30: Neapeljskega antologija; 19.10: Kmetijska oddaja; 20.25: Lahka glasba; 21.05: Politična tribuna; 22.15: »Melos En- semble«. SPOMINI NA DOBO MED OBEMA VOJNAMA Dr. Lavo Čermelj: Ob tržaškem procesu 1941 Končno spet knjižica spominov na ono težko dobo med obema vojnama. Ena izmed onih, ki jih lahko vse seštejemo na prstih ene roke. In to za dol go dobo, ki je trajala skoro eno človeško pokolenje za dobro četrtino vsega slovenskega naroda. Nekdaj je bil to kulturno najnaprednejši del slovenskega naroda, a strašna in neskončna fašistična natezalnica, ki je sistematično in pri korenini rezala vso to široko množico, jo je potlačila v zaostalost in ji ustvarila občutek manjvrednosti, tako, da bodo potrebna še desetletja, da se ga bo otresla. Res je, da ta doba ni bila tako krvava, kot so bili časi NOB, vendar je treba upoštevati in se vživeti v nekakšne »mirnodobske« razmere, kjer pomeni stotina mrtvih, politično kakorkoli justificiranih, pri tisočih zaprtih in konfiniranih ter desettisočih interniranih, ali strpanih v «posebne bataljone», pobeglih in e-migriranih po vsem svetu, pravo zdesetkovanje tega res demokratičnega dela primorskega ljudstva eVenezie Giulie«. Zato se zares čudimo temu malekonstnemu številu spominov, ki je morda tudi dokaz, v kako silno težke razmere je fašizem potisnil to ljudstvo, da se tako globoke posledice čutijo Se danes tudi v tem, da razen belih vran drugi ne pridejo do tega, da bi kaj napisali iz svojih težkih doživetij, vsaj za zgodovino. In ne moremo reči, da bi ne bilo sposobnih ljudi, ki bi to mogli storiti, dasi je, žal„ že pod rušo mnogo takih, ki bi bili lahko zelo veliko pove-dali' Nekaj pomembnih literarnih in umetniških obdelav te dobe ne more izboljšati te slike. Zdaj se, končno, začenjajo čutiti delni učinki bolj sistematičnega zbiranja in objavljanja v znanstveni obliki po Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja. Zato je toliko bolj pomembno novo delce dr. Čermelja, ki prihaja že po lepem številu del drugačnega, znanstvenega in dokumentarnega značaja izpred vojne, za potrebe mirovne konference in po njej. Cermeljevi spomini so prijetno kramljanje brez znanstvenih ali tudi literarnih zahtev, vendar če-sto slikovito, tudi humoristično zafrkljivo. Vendar pa je to dragocen in preverjeno dokumentarni material očividca, iz prve roke, zapisan s kritičnostjo in z vsemi podrobnostmi naravoslovnega, prav kritičnega ter statističnega znanstvenika z dolgoletno izkušnjo in široko idejno razgledan ostjo. Vrh tega je dragoceno, da je bil ne le pogosto sam s prvovrstno vlogo v mnogem dogajanju, pač pa še večkrat imel podroben vpogled v vso organizacijsko dejavnost slovenskih ter delno tudi italijanskih, tržaških idejnih struj med obema vojnama. In to ne le v vsej dobi med obema vojnama, — čitatelji Primorskega dnevnika se gotovo še spominjajo njegove sedemdesetletnice, ki jo je slavil pred tremi letil — marveč še celo prej, saj je sodeloval s socialistično ljudsko univerzo še med prvo svetovno vojno, v dobi, ko je prihajal v Trst predavat Ivan Cankar. Četudi je bil v dobi še legalnega oz vedno na pol ilegalnega dela manjšinskega dela, posebno med emigrantskimi organizacijami v stari Jugoslaviji, do začetka same vojne oz. NOB, s spominskimi skoki v prejšnjo dobo še v Trstu. Tržaški proces, znan tudi kot proces Pinka Tomažiča, je najbolj značilni in hrupno tragični zgodovinski dogodek, leta 1941, te prehodne dobe. Proces je povzel v sebi ljudi in organizacijsko dejavnost pravzaprav vse dobe med obema vojnama, torej ne le iz neposredno zadnjih let pred svetovno vojno in že samega začetka vojne. Fašizem je namreč po okupaciji Slovenije zajel celo vrsto ljudi, ki jih je davno prej iskala policija oz. po. sebni tribunal, a so mu bili postj n8 žrtvovalno borili in vsaj v tem pogledu zadovoljili okrog 800 r* ^ hokej na ledu HELSINKI, 20. — Finska je sinoči premagala v prijateljski tekmi ekipo Zahodne Nemčije 6:3. HAMILTON, 20. — Sovjetska državna reprezentanca je sinoči premagala kanadsko moštvo Hamilton Red Wings 9:5. e sinoči preiti KOŠARKA MOUNT PLEASANT, 20. — Sovjetska ženska reprezentanca je sinoči odpravila Izbrano košarkarsko ekipo Jowe 88:38. S Z BOR ATLETSKI ODSEK sporoča: V nedeljo 25. t. m. ob 10.30 bo na stadionu «Prvi maj« Vr-delska cesta 7, sestanek odseka, na katerega so vabljeni vsi atleti, ki so se ln ki se nameravajo udejstovati v atletiki. Ker bo ustanovljen ženski odsek, so vabljena tudi dekleta. štafeti 4x200 in 4x100 ffl v ^VA, gih ter v rrioški odbojki. JJr®Pov * $ s kub k b« J^rajo ŠPORTNE VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA Ob zaključku jesenska dela prvenstva SCL Delamaris na šestem me& V Kopru bodo ustanovili atletski klub OV Pl lovski llfteka , .hliniš fen izve! ,e^elins tiovsl sile ®linsl se ptiV] d Sjbne sile se h mc cev. Prvi polčas je bil živahnejši od drugega. Izolčani so izvedli vrsto napadov in končno dosegli tudi edini zadetek tekme. Strelec je bil v 41’ Januš, ki je po akciji vsega napada žogo prisebno poslal mimo vratarja v mrežo. Drugi polčas je tempo igre nekoliko popustil, verjetno tudi zaradi utrujenosti i-gralcev, ki so se težko pomikali po blatnem terenu. Vendar je imel v drugem delu srečanja Rudar več od igre. Zlasti zadnjih petnajst minut je vse kazalo, da bodo gostje izenačili. Streljali so več kotov in napadalci so se dvakrat znašli iz oči z izolskim vratarjem Fermom. Toda le-ta se je spet izkazal s sijajnimi paradami ter s požrtvovalnimi padci pod noge rešil dva sigurna zadetka. Kljub vsemu Je zmaga Izole zaslužena. Goste so prekaštill predvsem v taktiki. Na blatnem igrišču so dosegli vodilni zadetek, nato pa s požrtvovalno obrambo, ohranili prednost do konca. Trboveljčani so napravili veliko napako, da so se na razmočenem igrišču posluževali kratkih pasov. S tem so se že vnaprej obsodili na poraz. Delamaris je tako zaključil jesenski del prvenstva na častnem šestem mestu s 14 točkami. Tega se ni nihče nadejal, saj je znano, da moštvo nima niti dovolj JJISJhooiliz * R' niti lastnega igrišča. Toda g*kih i prerokovanega zadnjega ^ sila Izolčani danes med elito J ših slovenskih enajstoric n bržkone že zdaj zagotovili^ republiški ligi. V jesensk^|!»ezt IcpuuiibM Algi. V m ^ ' so med drugim premagali PPuščai Kladivarja in Rudarja, ' iz_ uspeh pa je vsekakor z®18* Jhjk 21 jesenskim prvakom Trig18 l n. “a J — j feK Za dan republike pripf8 u.Pripra Kopru nogometni turnir *8" in ni pokal občinske zveze *** Ej^htsk TU TAM PO ODSTOPU LAUSANNA V Mexico City olimpiada 1968? LAUSANNE, 20. - Tajnik mednarodnega olimpijskega odbora Otto Mayer Je prejel pismo predsednika mehiškega olimpijskega odbora generala Joseja Clarka, s katerim ga opozarja na možnost, da bi Me-xlco City postavil po odstopu Lau-sanna kandidaturo za organizacijo olimpijskih iger 1968. leta. ROKOBORBA RIM, 20. — Italijanska reprezen-ca rokoborcev bo od 23. do 28. t.m. nastopila na turneji na Poljskem. Italijansko reprezentanco sestavljajo sledeči tekmovalci: mušja: Grassi Vlncenzo Petelinja: Chinazzo Lulgi peresna: D’Amico Andrea lahka: Ferrari Osvaldo srednjelahka: De Vescovi Gaetano srednja: Marcheggiani Umberto srednjetežka: Bebasti Carlo težka: Marascalchi Pietro. Rezerva: Borini Marco (srednjetežka kategorija). BOKS RIM, 20. — Madžarska boksarska zveza je zavrnila vabilo italijanske zveze za dvoboj med obema držav- nima reprezentancama. Madžari niso mogli sprejeti vabila, ker je nji- hov razpored mednarodnih nastopov poln do konca 1963 .leta. V prvem nastopu Madžarske s Polj-ske, ki bo g decembra v Varšavi, bo sodil Italijan Gualtiero Checchi iz Florence. vzgojo. Na turnirju bo senski republiški prvak Triglav ter najboljše koprskega okraja: Dela mos in Postojna. Tekme j in 30. novembra na kop® dlonu. lavi ■Dl :» K fc R* Phiki Končno bodo v Kopru ^ ustanovili atletski klub. skupščina bo v petek Klub ima namen temeljite^ ti za delo in omogočiti mladim talentom načrtno J strokovnim vodstvom. ., vodstvo kluba bo prev**1 n koprski športni delavec Olivieri. SJNgtc * je ?kih i Pri 1 ladi Uk m jjg enoti *$■* zls mihaa “liov , V koprski okrajni mošKL .............ali ski ligi so odigrali zadnje senskega dela rokometne*^ stva. V moški ligi so d«* deče izide: Delfin-Jadran ran II-ŠCKS 23:15, Partij ESŠ 20:8. V ženski ligi ^ dran premagal ESS z 8:5, pa Delfin z 9:0. 1 lete ItiSa* I« V moški ligi je osvojil^ sto koprski Partizan, ki ^ A točk. Prav toliko točk ifKJ A J Partizan .vendar slabši kol*1^ v tretjem mestu je športno J -------- učiteljiščnikov Jadran s t? je v-točkami. j V ženski ligi pa je « ' zmagal Jadran z osmimi * J* rti,,, KS fe*. k“M’ ••• „ irtniki kopdjjj pkU{ Invalidi - športniki kop^ goriškega okraja so se VPm keglanju. Tekmovanje je " i Kegtanju. Tekmovanje je * i (/‘n o, pavi. Najboljše uspehe ,*L in Klančič (Portorož), Bavd®8 Gorica), Fabijančič (Koper'1 ^ pUp da (Nova Gorica), Stop®*(ji ^lska Gorica) in Seražin (Nove C’ uki, V srečanju ekip je Nov® ki • u* cnijj ju * An premagala Koper s 317:304' nim uspehom dokončal saratovskl industrijski tehnikum. Dr-žavna izpitna komisija mi je podelila kvalifikacijo livarskega tehnika. Težavno življenjsko mejo sem že dosegel. Lahko bi šel v proizvodnjo, lahko pa bi tudi nadaljeval učenje. Stal sem na razpotju. Nobena stvar me ni več vezala. Staršem sta pomagala starejši brat in sestra, svoje družine pa še nisem imel. Kamor bi hotel, tja bi lahko odpotoval. Moje znanje bi mi lahko povsod prišlo prav. V deželi so potekala velika ustvarjalna dela. Tovariši so se raztepli, nekdo fe odšel v Magnitogorsk, drugi v Donbas, tretji na Daljni vzhod in 'ie vabii, ?, s®b°J- SaJ sem ime> mnogo prijateljev, navadil sem se življenja v kolektivu, v skupnih domovih in do tedaj še nikoli nisem imel svoje sobe. Tovariši so odpotovali, jaz pa se nikakor nisem mogel odtrgati od tod. Krepke korenine sem pognal v tla saratov-skega letališča. Nisem mogel opustiti začetega dela. In ko so v aeroklubu povedali, da bodo čez nekaj dni odšli tečaj-niki na taborjenje, sem takoj sklenil, da bom odšel z njimf. V taborišču so bili vzporedno z letališčem, ki Je bilo po-raslo z nizko travo, za nas že postavljeni šotori, ki so plahu-tah ali pa valovali v vetru, in začelo se Je vroče, zanimivo poletje. Skoraj sleherni dan smo imeli polete. Dimitrij Pavlovič je začel voziti našo skupino v krogu in zone. Letali s^a