St. 276 V Trstu« v torek 21. novembra WS2 Posamezna številka 20 cent XL¥U Uha Jt, UvsemM poodeijek. vsak dan z Jutra). Uredništvo: ulica sr. Fnuičtika ▲aMkega lt 20, L aadstropje. Dopiai naj m poiiljaja nredntftvu. Ncraakirau |Imu ae at sprejemajo, rokopisi ac ne vračajo. Izdajatelj i. odgovorni urednik Anton Oerbec. — Lastnik tiskara fjć >st ; >k tiskarne Edinoat. Naro£u|M -za meae L 7.—. 3 meaeiL\ 32 — f v r_ *flj r.t- Em inozemstvo mesečno Posamezne Jtevifke v Trstu in okolici po 20 cent — Ogtasi se računajo v lirokosti ena kolone (72 mm,) — Oglasi trgovcev in obrtnikov nm po 40 cent osmrtnice, zahvale, poslanice ia vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — MaH oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FrančiSka Asiikega štev. 20, L nadstropje. — Telefon nredniitva In uprav« 11-57. r 17. novembra 1922. v razpravi o izjavi ministrskega predsednika Mussolinija. (Prevod po stenografskem zapisniku.) Wilfan: Opozarjam na to, da se pred-seđn'k ministrskega sveta ni dotaknil v svojih priobčenjib vprašanja drugorodnih manjšin, in pridružujoč se besedam tovariša Reut-Nikolussija obžalujem, da se to ir zgodilo. Meram brez daljnjega priznati, d!a je v skupu velikih vprašanj, ki vznemirjajo državo, naše vprašanje podrejeno. Vendar tli enim, da je dosti važno in da bi ga b i g. predsednik ministrskega svefcai moral vsaj toliko omeniti, da bi pokazal drugojezi-čiiim italijanskim državljanom, kakšni so nameni nove vlade nasproti nj*m. Mussolini: Enake pravice, enake dolžnosti! Wslfan: To je fraza! Mussolini: Pa bo resničnost! W lfan: Mora biti resničnost, ali za po-jasniiev vprašanja ne zadostuje. Mussolini: Zadovoljite se s tem, za ta hip. \Vilfan: Mislim, da je vprašanje pomembno, ker se tiče velikega štev:la ita-Ižjanskih državljanov, ker se tiče razmerja med Italijani in Slovani, oziroma med Ita-1 jani in Nemci v noviii pokrajinah, in tudii ker se tiče razmerja med enim narodom in drugim- Zato si bom dovolil, tudi zato, da obrazložim svojo resolucijo*), spregovoriti vsaj malo besedi o tem vprašanju. Vprašanje manjšin, vključenih v edinstvene nac. države, se siedaj lahko imenuje v načelu rešeno. Niso več samo manjšinski zastopniki ali posairsazni teoretiki javnega prava ali sociologi, k:. se zavzemajo za nje, marveč javna vest vsega kulturnega sveta je že sprejela tisten načela, po katerih se morajo uravnati razmere, ki nastanejo iz prej omenjenega pojava, namreč iz vključitve verskih, jezikovnih, plemenskih manjšin v druge države, ki so v ostalem homogene in edinstvene. Pravna vest kulturnega sveta priznava, da imajo manjšine, ki morajo biti, kakor je prej rekel Mussolini, državljani z enakimi pravicami in zavezami, z druge strani tudi pravico, b:iti spoštovane in ščačene in celo podpirane od države, h kr-teri pripadajo, da lahko čuvajo m razvijajo svoje posebnosti. Tako glasi pravorek vesti kultusr" sveta in tudi Italija se ne bo, kar sc r/ Ti drugorodnih državljanov, ne mc-gia ne hotela — tega smo gotovi — oddaljiti od onih načel. Za Italijo obstoji problem v tem, da se mora urediti razmerje med državo in nemško in slovansko manjšino, da se mora u-st var'ti tema dvema manjšinama takšen pravni in socialni položaj v sklopu državnega ljudstva, ki bo odgovarjal tisti vsoti postulatov (zaSit svkov), ki so bilv sprejeti od vseh kulturnih narodov in so bili sprejeti tudi od Italije, Italiia je po izjavah svo-ph zastopmkev in tistih, ki jo vladajo, in tudi s podpisom mednarcdsiih pogodb, ki se tcejo drugih držav, a posebno tudi s podpisom poredbe-, ki se tiče nje same in njerfJi sinov, biv&jočih v inozemstvu, priznala, da je treba manjšale spoštovali in ščitili, da je treba manjšinam zagotoviti pravico do rabe svojega jezika v zasebnem in v javnem življenju, m pravico, cPa gojijo svojo kulturo in prosveto, da. se kulturno udej3tvu*e»jo na- vse načine, ki odgovarjajo njihovemu narodnemu značaju! Priznavam, to pravim tzrecno, da ureditev razmerja med državo in drugorodnimi man»šmarni zahteva tudi sodelovanja teh manjšin. Manjšine ne morejo stopiti v stran bi čakati, da država, da vlada, da več ki a, v našem prm eru torej, da italijanska država, ital ijanska vlada, i-taltjaneki narod stori vset Ali jaz morem tudi odločno proglašati, da se je slovanska manjšina zavedala in zaveda dolžnosti, ki tudii za njo izvirajo iz novega položaja- Če se je po predolgi dob* zasedbe prišlo do aneksiie, lahko rečem, da je še pred formalnim nastopom aneks'*j« naše ljudstvo, slovansko ljudstvo Julijske dežele, znalo razumeti resničnost in se ukloniti dovršenemu čmu. Sprejeli smo in sprejemamo, kakor smo izjavili o mnogih prilikah in kakor ponavljam jajz tudi o tej priliki, vse, ne fzvzemši nobene, prav vse zakonite posledice svojega italijanskega državljanstva. Giunta: Befto sforzo! WHfan: Glede raztegn'tve vojaške službene obveznosti na druigorodce, so Slovani potom mene izjavili (priča mi je takratni vojni nrViister), da ne zahtevajo no-benflh priv:le^?jev, nobenih izjem. Pripravljeni so služ:ti državi kot iffaJijanski drža vi jani- Tu bi moral prilično opaziti, da so se sedaj, ko so naši mladeniči prišli prvič v vojašnice, pojavili fn še pojavljajo ne všečni dogodki, ki dokazujejo, dla.se ne cen;, da se ne razume, recimo tako, položaj teh našth mladeničev. Prisegli so in bodo sto-ciH svojo dolžnost Niso se pa podvrgli ob- veznosti, ki se jim ne more naložiti, da zatajijo svoj jezik, svojo narodnost, svoje čustvo pripadnosti k drugemu plemenu. Dovoljujem si priporočiti vladi pri tej priložnosti, naj vpliva, da se bo s temi mladeniči ravnalo dobro kakor z vsemi drugimi in da se bo glede niihov'h (posebnih narodnostnih razmer postopalo s takliom in obzirom. Lahko navedem vojnemu ministru dejstva, ki mu bodo morala dokazati, d)a so v tem predmetu potrebne takojšnje m dolečne odredbe. Toda če smo mi pripravljeni storiti vse, kar smo dolžni, v vsakem oziru, menim, da je tudi treba predvsem drugačne orientacije javnega mnenja nasproti nam in določnega delovanja vlade v svrho, da se vprašanje drugorodnili manjfrn dovede do zadovoljive rešitve. Ne potom strank, ne ipotom parlamentarnih akcij, niti potom posredovanja posameznih poslancev, marveč, ponavljam, predvsem poteon pretehtanega delovanja, zasnovanega na načela, ki naj bodo od vlade dobro premišljena, se zamore dospeti do zaželnega uspeha, do pomirjen j a v novih pokrajinah. Položaj, vsaj v Julijski deželi, je kolikor mogoče oteŠaan in poslabšan. Gospoda moja, verujte mi, da je položaj poslabšan ne toliko na škodo drugorodnih manjšin. Zakaj one, kolikorkoli trpijo in kolikorkoli morejo biti trpinčene, o hran:jo, bodo dandanašnji morale ohraniti to, kar jim je najdražje. Ali škoda pada na javne koristi, na t .sto, kar mora biti nadvse pri srcu vladnim možem. Da, kar se ye storilo in se dela v novih pokrajinah, je bilo in je bolj v škodo Italiji kot v škodo manjšinam. Nova vlada imenuje aeibe fašistovsko viadio, a jaz bi se moral, ko so mi nameni vlade kot takšne, radi molčečnosti predsednika ministrskega sveta, neznani, omejiti na to, da bi sodil njeno bodoče delovanje po onem, kar so fašisti delali in.J*e delajo v natši deželi.fMoram se vzdrževati v svojih besedah kot zastopnik drugorodne manjš-ne, ki se noče in ne sme vmešavata v boje strank, v notranje premembe italijanskega političnega življenja- Boj med fašizmom in socializmom m drugimi smermi se ne more tekati drugorodne manjšine, če-tudS tvori tudi ona del države. Mi ne moramo nasproti fasizanu zavzeti drugega stališča kakor tisk), ki nam ga narekuje njegovo obnašanje, ne v državi sploh, nego nasproti nam, in to obnašanje ie — zlo. Fašizem slabo ravna. S poklicanostjo, ki je osebno ne morem imeti, a si jo prisva jam kot italijansk'. poslanec, pravim, da faši-v naši deželi ne služi Italiji. Biazija je *)Poslanec Wilfan je predlagal sledečo resolucijo (ordme del giorno): »Zbornica zahteva od vlade, da naj spoituje in stori spoštovati ar AnQY.nl 3 zem to, če misli, da p služi; v najboljšem primeru. Giunta: To mitslite vi! Wilfan: S tktiani metodami ne postanemo dobri držiivljami, s pcž'jgi, z zlim ravnanjem, z rkrnovim oljem (smeh). Dovolite mi reči, da vsaj Slovani Julijske dežele se čutijo bolj ko ponižane, čutiio kot ljudje sramoto te zadnje fašist o vslce metode, metode ric'movega olja (smeh, opombe). Za nas je to nova- stvar in novost, ki ni zavidanja vredna! (Smeh). Gospod Mussolini, v naših krajih so fašist*« razpustili občinske zastope in ko sem zahteval od tržaškega prefekta, da naj te zastope obnovi, mi je odgovoril: »Okrožnica predsedbika Muesclm-ija določa dan 1. novembra. Postojnski in sežanski z as top sta bi&a raz^jusščena 29. oktobra*. (Opombe). Mislim, da vlada, ki se spoštuje m razume vso svojo dolžnost in svojo odgovornost in mora pripoznaf, da sta na koncu podlaga kuturnega življenja vendarle red in zakon, se ne bo mogla, m se ne bi smela zagraditi za razliko dveh ali trek dni, zato da ji ni treba storiti svoje dolžnosti, da ne vzpostavi zakona, da ne prepriča tudi svo-fašistovskrh pristašev, da je treba slobodno izvoljen občinski zastop spoštovati in pustiti na svojem mestu- Banellr: Dve leti že niso napravili proračunov. Notri &ta Kramer in Do-ugan, dva vaših, ki sta,lojalno priznala italijansko vrhovno oblast. Wilfan: Men;un, da bo častHi tovariš, ki me je pretrgal, lojalno priznal, dia so se postojnske m sežanske občnske volitve pozdravile kot pojav dobre volje našega prebivalstva, da hoče sodelovati iti spoštovati državne zakone. To je tako zelo res, da je v Postojni tista lista, iz katere se je sesiav'1 ves zastop, dobila tudi glasove postoinsk:h Italijanov. In ta zastop so razpustili! (Medklici in ropot na levici in des-nci). Griunta (proti skrajni levici): Pojte v Belgrad, saj vas dežela ne mara več. Wil£an: Tudi fašist o vska agitacija glede upravne uredbe nov'fc pokrajin ne koristi, netfo škodi, je v škodo Ital'je. Poslanec De Gasperi je bc^el ločiti svoie stališče in stalfSče svoje stranke od stališča Tirolcev 'ta od našega v \vprašanju pokrajinskih in občms4t2i avtonomij (šum, živalmi razgovor'}, podtikajoč, da namera-vaio drmfarodci rabiti avtonomiie kot orožje za zakonito obrambo svojih narodnih stremljenj. Naj mi bo torej, poslanec De Gasperi, dovoljeno tukaj reči, da avtonomija, kakršna je ali kakršna bo še, premenjena kvečjemu po vaših načrtih, po vaših željab, vas, ki ste dobri, neoporečni Italijani, ne bo za nas orožje narodne obrambe. Naj Vam kličem v spctnrn, da je v Istri in v Trstu, in t uda na Goriškem, kjer so deželni zbori imeli italijanske večine, avtonomija bila na samo najbolje oroaje za obrambo Italijanov pmti dunajski v.lad\ nego tudi najbolj® ^edstvo, — kako naj rečem? ne bi hotel reči potlačenja, da ne razžalim, — bom rekel (politične nadvlade Italijanov na škodio Slovanov. Giunta: Iz tega razloga vam je ne bomo dali! Wilfan: Predstavljajte si torej, kakšna bo potem avtonomija, kil jo bo dal istim pokrajinam italijanski zakon v vašt narodni državi! Kako se more« domnevati, kako se more poskušati, da bi se storilo verjeti častitim tovarišem, ki morda ne poznajo iz bliza avtonomij naših pokrajin, kako naj se stori verjeti, da bi mogle te avtonomije, ki se za nje bojujemo tako, kakor mnogo naš h italijanskih sodeželanov, biti narodno, jezikovno obrambno orožje drugorodnih manjšin?! Je sredstav, je sredstev, m ni zato niti treba poslanca Gdunte z njegovimi četami, da se prepreči, da bi mogle avtonomije služiti drugorodcem v škodo italrjanstva. Giunta: Prosnn za besedo za osebno stvar. Wilfan: Ne pripravim vas do tega, da bi glasovali za avtonomije, s tem, da trdim, da bodo v našo škodo, vendar pravim odločno, da bodo avtonomije, ohranjene našim deželam takšne, kaieršne so, ali tudi premenjene, kafccr hočete, predvsem novo orožje proti drugorodn-m manjšinam, kajti, odkrito povedano, bolj se bojim naših so-daželanov, ki nam bodo znali zadati udarec naravnost in v srce, kakor pa centralne vlade v Rknu, ki bo kakšenkrat, celo pod predsedstvom g. Mussodirrija, vendar vedela, da se metra varovati dostojnost in spoštovati sloboščine in zakoTL Ko bi morali, — (medklici, šum) — konča vam: ko bi morali presojati smermice sedanje vlade po delovanju njenih najbližjih somišljenBcm^ naši deželi, morali prizanaša tistim mofim sod eželanom, ki so se morali udati fašistovskemu terorju. Buttafuochi: Obešalec. Wilfan: Posl. Giunta je rekel, da je posvetil zastave fašistovskih skupin v par osamljen h vasi naše dežele, ampak vi ne veste, ali pa nimate srčnosti, da bi povedali, da se je vse to zgodilo pod bičem vaših groženj. Glas z desnice: Ni res, je laž. (Medklici in šum na desnici). Wilfan: Vi govorite o mirni asimilaciji, a vaš goriški «faseio» odkrito proglaša (medklic? in šum na desnici) nujno potrebo našega takojšnjega raznarodenja. Kako se more visokega čela govoriti o želji miru, ko se tistemu ljudstvu pripravlja narodna S4nrt, kakor jo vi hočete? Imejte vsaj ko-rajžo, — korajže vam priznavam —, vendar itaiejte tudi to politično korajžo, da priznate, da hočete, naj bi v tistih krajih nehala zveneti slovanska beseda. Priznajte to. Lahko imate tudi pnavico do-tega, svoje razloge za to, afa ne zatajujte vendar svojih sovražnih namenov. Mussolini: Na Snežniku smo, in tam o-stanemo (dolgotrajno ploskanje). Italiia Zakon o pooblastilu vladi pred parlamenta! bo komisijo RIM, 20. Povodom odhoda min'strskega predsednika Mussolinija v Lausanno so se seje .poslanske zbornice odgodile do prihodnjega četrtka. Proučitev načrta zakona o poblastilu vladi za izvedbo reforme birokracije in davčnega reda je bila izročena posebni komisiji. K om"sija je sklenila sledečo resolucijo: «Komisija se je izrekla z večino v prilog zahteve po pooblastlu ter je sklenila žalitevati od pristojnih ministrov in odposlancev mhrstrskega predsednika pojasnilo o pojmu, obsegu in mejah predlogov vlade glede preuredbe davčnega sistema, skrčiterv drža\rnih uradov in preuredbe javnSh uradov, o čemer je govor v čl. 1. zakonskega načrta.» Zakladni in finančni minister sta bila naprošema, naj se udeležita seje komisije, ki se bo vršila danes v pondeljek ob 16. Jugoslavija Zanimiv komentar k Mussolini je vim izjavam. BELGRAD, 19. Nacionalistom «Pokret» pravi, da so se z velikim zanimanjem pričakovale vesti! o prvih uradinih fzjavah fa-šistovske vlade v Italiji, keir se je pričakovalo, da bo fašizem na vladi bolj resen, nego bi se to b 'Jo moglo sklepati iz gotovih njegovih prejšnjih neresnih manifce-staerj. «Mioramo takoj ugotoviti — pravi «Preporod» — da je prvi Mussolinijev govor v zbornici naredil zelo dcifcier vtisek v Italiji in da bo gotovo neredi! še boljši vti-v fnotsernjstvu. Ta povoljni viisek, ki ga , . 1 ' 1 • Ai: _- ____ je narsjddla nta* nas izjava italijanskega mi- bi se cdreo vsakemu upanju. Ali m» nocra-,' . , , j m ( r> j z. ■ mo »»glasiti to miKl: / mSssoI&I je pred- "»trškega pr^d^ka. (.Preporod, govon janske vlade, za nas torej predstavlja Italijo, a mi Slovani iščemo pota, ki naj nas dovede do tega, da bomo iracctimljeni in da se bomo storS-i razumeti od Italije, od italijanskega ljudsva. Ne gledamo ne levo ne desno, se ne aanasacno niti se ne moremo zanašati, da bi mogli dospeti do svojega cilja preko strank, ker stranke se dvigajo n padajo, in je samo naicija, samo italijanski narod tisti, ki ostanet Naj bo torej jasno povedano, da katerokoli naše upiranje, . - ^ .. katerakoli n^ša tožba, katerakoli naša be-|f ocim P^ pa f3 ^ pametni no-seda, kolikorkoli trda, izrečena v tej dVo-!jra^' Dcl!lvkl mTii ^ n^Pni nikAvr nnr. ^ n. mnr. ^ ™?eh> >C neofchodno potrebno, da 93 vodt pametna in trezna vnanja polutka-Ne smie sevedia, nihče dati zapeljati j po teh izjavah z upanjem, da je po teh vab v prvi seji zbornice), ne prihaja samo odtod, da je Mussolini izjavil, da se morajo pcdp'.sanž dogovori spoštovati. Taka iz-javijanja smo mi že pogostema slišali od pc'samemih italrjanafeih državnikov, ne da bi oe bila pokazala njEvova notranja vrednost Icot prvovrstna. Toia fz \aega pro-framnega govora- predsednika italijanske vh'đc je raz vrli o, da se je odločil na pametno in realno politiko, kakor je potreb-Italrji in r!a ima za to dovolj volje, na ram, ne pomeni nikdar, noče m ne more pomeniti naeprotstva proti italijanskemu narodu, kateremu gre vse naše spoštovanje in občudovanje. Mi želimo, da bodi sreča telJ. * . , , temu narodu mila, želimo, da naj mu tehta ^olarjevili rz^rlh prenehala za nas beseda kot beseda kulturnega ki močnega, j V3aka urnost s strani Ital^e. Neposred-delavnega in treznega naroda tudi glede na usode Evrope. In g. Mussolini, nočem si prisvajati preveč pravice, vendar se mi zdi, da tudr vi, zato dla bi mogli jutri uveljaviti besedo Italije, ne bi b>'4i smeli pustiti za seboj parlamenta ponižanega in osramočenega po vaši besedi. Mi smo ubrali (pot zakonitosti, mi priznavamo zart*rko dv'gati moč Italije, je tudi naša; dolžnost, da dobimo potreben pouk iz tamošnjih dogodkov. Ker vse tisto, kar v imenu fašizma pod-jemlje in naznanja v Italiji Mussolini, se lahko izvrši pri narodno zavednem in politička zrelem narodu tudi brez fašistovske revolucije«. Jugo slovenska trgovska mornarica ZAGREB, 19. «Natiadne Novine* objavljajo «Zakon o vpisu pomorsko-trgovskih ladlrj», ki je bil sprejet z zakonodajnem odboru in objarvljem v «Službenih nsorvinah*. Zakon v prvem dehi o narodnosti poroor-sko-trg. ladij pravi, de se smatra za ju-goslovenako pomorsko-trgovsko ladjo vsaka ladja, ki je po določbah zakona zaznamovana v seznam ladij in ima potni list. Po § 2. se uvTŠčuje v s>eiznam ladij ladja šele tedaj, če sta vsaj dve tretini lastnikov lad£e Jugosloveni Za jugeelovenske pravne osebe se smatra tudi delniške družbe, na Italijo, naj v kolikor so ustanovljena in imajo svoj se- dež v mejah kraljevine SHS- Po § 3 mora vsaki jugo«lovenski pomorsko - trgovski ladji poveljevati Jugoslaven; čas trnki 2n dv»e tretini moštva morajo biti državljani kraljevine SHS. Luka pripadnosti je po § 4 tista, iz katere vrši dotična latdjja pomorsko plovbo; vsaka jugoslovenska ladja mora imeti svojo luko pripadnosti v področju kraljevino SHS. Kategorije pomorske plovbe so: mala obalna plovba, ki {§ 6) objemije Jadransko morje, in sicer proti zapadu do rtiča Santa Marta dli Lenta, a proti vzhodu do rtiča Klarienca, vključtvši Lepantski zaliv in Jonske otoke skupno z luko in prelivom Jante ter reke, ki se -'zlivajo v te vode. Velika obalna, plovba obs»egke republike in kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovenoav se bedb madscj>o^no »obveščali o odredbah za izvršitev te Diarvs — Obžalovanja puvljske vlade VARŠAVA, 20. Ker je dnevnik «Kur:er poranny», v Vamšavi izhajajoče radikalno glasilo, objavil članek, v katerem je rečeno, da je bHa bitka pri Vittoro Vene to započeta šele tedaj, ko avstroogrske vojske ni bilo več, in kateri vsebuje neprimerne trditve o italijanski« vojski in generalu Diazu, se je podal italijanski poslanik v Variavi kom. Francesco Tommasini k poljskemu vnaojemu min'stru ter se z njim pečal z vpraianjem. Vsl>ed tega je poljski vnanji minister iz lastnega nagiba izrazil v imenu poljske viade ž?vo ogorčenj«?. Poljska brzojavna agencija je priobčila sledečo objavo: Minister za vnaraje zadeve je sprejel danes italijanskega poslanika kora. Francesco Tommasini j a ter se je nasproti njemu opravičil v imenu poljske vlade radi članka, ki natpeda generaJa D»a*a, italijanskega vojnega nanrstra in italijansko vojsko, priobčenega 18. t. m. v «Kurieru Po-rannym». Vnan^ minister je pri tej priliki prosil kraljevega MaHjanskega poslanika* naj sporoči svoji viajdi njegovo obžalovanje ter naj ji zagotaivlja, da se članek, za katerega gre, na noben način ne more smatrati kot izraz čustev poljskega javnega mnenja*. To objavo je priobči danes predpol-dne ves poljski tkk. V «Kuri eru Poran-ny» ji sledi komentar, v katerem skuSa list svojo odgovornost zmanjšati spomi-njajoč stoletno prijatelisvo in občudovanje, ki ju Poljska goji za Italijo. Konečno list objasnuje, da ni imel nikakor namena žaCtl generala Diaza in itall^msko vojsko niti kako izmed onih oseb, katerim je volji kralja Italije poverila skrb 2» veličino čast m obrambo kraljevine Italije* Anglija Končni i zid volitev v angleški parlament , LONDON, 20. Nova zbornica se bo danes konstituirala. Načelnik konservativne stranke in sedanji ministrski predsedn k Bonar Law fe izvofeval zmago, ki nra bo dovol;evala vladati brez pomoči drugih strank, ker je dobila njegova stranka nad 70 poslancev već kot vse ostale skupaj. Položaj posameznih strank je sledeči: 1.) Bonar Law (konservativci) 345 poslancev (na novo pridobili 39, izgubili 58). 2.) Lloyd Georgeva stranka (narodni liberalci) 57 (dob. 11, izgub. 86). 3.) Asquitk-Greye-va stranka (neodvisni liberalci) 54 (dobili 36, izgub. 8). 4.) Delavska in zadružna stranka 144 (dobila 81, izgubila 20). 5.) Stianka varčevanja (Anti-waste) 3 (dob. 2, izgub. 1). 6.) Neodvisni 5 (dob. 4, izgub. 2). 7.) Nacionalisti 1. 7.) Fenijanci (v severni Irski) 1. 8.) Neodvisni konservativci 3 (dobili 2). 9.) Protialkoholna stranka 1. Skupaj 615 poslancev. Glasov so dobile: 1.) Bonar Lawova stranka, 5,823.205. 2.) Lloyd Georgeva 1,591.420. 3.) Asquith-Greyeva 2,775.158. 4.) Delavska stranka 4,354.906 glasov. Nov angleški poslanik v Pariza PARIZ, 20 Markiz Grevv je bil imenovan za angleškega poslanika v Parizu na mesto lorda Hardinga, ki je izstopil iz diplomatske službe. Cntli^ki mohameda^ci in vpiašanje kalifata LONDON, 19. Predsednik osrednjega odbora za indijski kalifat je poslal Bonar La-vvu sledečo brzo-javko: ^Odpravite ozlo-voljenje indi-'£iki;h mobamedancev proti Angliji, katera se protivi temu, da bi ari gorska vlada svobodno postopala v zadevi kalifata. Moliamedanci smatrajo, da so | sklepi angorske narodne skupščine nedo- j takljivi in da tolmačijo željo vsega moha-i medanskega sveta. Indijski mohamedanci so doznal: z gJ-cbcko žalostjo, da je angleški veKki komisar dal siultanu in drugim mohamedairem zaveitišče na neki angleški vojni Jadj'. Do resrtftt nemirov bi znalo priti, ako bi angleška vlada ne uvaževala slabega vt'sa, ki ga je tako početje napravilo v Indi-ji. Angleška vlada bi storila prav, ko b:. £ie, kolikor gre za kalifat, nehala vtikati in da bi pustila mohamedan-cem popolno svobodo, naj o teh zadevah sarai sotdijo.* i Kem^ila Vladna kriza v Nemčiji. BERLIN, 19. Glasom listov je poslal g. Cuno nemškemu državnemu predsedriku pismo, v katerem izjavlja, da mu spričo zadržanja strank ni mogoče sestaviti vlado. Nekatere stranke zahtevajo, da moralo priti v vlado gotovi ljudje, ki jih druge stranke odločno odklanjajo. Državni predsednik je baje odgovoril g. Cunu, naj skuša sestaviti ministrstvo izven «trank. _ Avstrija Za rešitev Avstrije DUNAJ, 20. «Neue Freie Presse* piše, da pojdeta kancelar Seipel in zunanji minister Griinberger v prvi polovici decembra v Bu-dimoešto, a v drugi polovici v Belgrad. Nadalje javljajo listi, da se bo vršil v kratkem v Londonu sestanek zastopnikov držav, ki jamči:o za Avstrijo. Na tem sestanku se bo določila enotna formula za jamstvo, katera bo potem' predložena parlamentom posameznih držav v \ odobritev, tako da bi se ji lahko določile podlage za posojilo Avstriji, ki bi se ji dalo v začetku prihodnjega leta. Vzhodno vprašanje Sestanek med ministri zavezniških držav. Sporazum dosežen. Prihod ministrov v Territet TERRITET, 20. Ministrski predsednik Mus-solini je prispel v Territet snoči ob 18 s senatorjem Contorin'jem in drugimi članr svojega spremstva. G. Mussolini je sprejel razne oseb- ! nosti, zastopn&e italijanske naselbine iz Lau-sanne in okolice in posebne odposlance raznih listov. Ob 19*30 je Šel Mussolini s senatorjem Cantarinijem in spremstvom zopet na postajo k sprejemu g. Poncareja in lorda Curzona, ki sta prispela s posebnim vlakom. Snidenje je bilo zelo prisrčno. Lord Curzon je izjavil, da sta oba ministrska predsednika prišla v Territet Mussoliniju naproti, da se z njim seznanita in pogovorita rr raznih vprašanjih. G. Mussolini se je zahvalil ter je povabil g. Poinca-reja in lorda Curzona v »Grand H6tel des Al-pes», kjer je njegovo stanovanje. Vsi triie ministri so sedli v Avtomobil ter se odpeljali v Mussolinijevo stanovanje, kjer so začeli takoj pogovor. Mussolini je povabil zavezniške mi- j nislre in nfihovo spremstvo k pojedini. Uradbo poročilo o prreai sestanka TERRITET, 19. G. Raymood Poincarfc, g. Mussolini in lord Curzon so imeli nocoj prvi pogovor, na katerem je prišel jasno do izraza njihov skupni namen urediti vsa vprašanja, ki se bodo obravnavala na konferenci v Lausanni, v duhu najprisrčnejšega prijateljstva in na podlagi popolne enakosti med zavezniki Jutri bodo imeli nov pogovor. TERRITET, 20. Prvi pogovor med Mus-solnijem, Pomcarejem in lordom Curzo-notn je trajal poldrugo uro. Ob 20'45 je priredil min. predsednik pojedino v čast zavezniškim ministrom in njihovemu spremstvu. Prestolonaslednik Izvoljen za kafifa CARIGRAD, 20. Iz zanesljivega vira se javlja, da je. angorska narodtna skupšč'na izvolila iprestolonaslednika za kalifa. Pričakuje se, da bo uradno poročilo o tej iz-1 volitvi izdano v najkrajšem Času. Uradni krogi odločno zanilcujejo, da bi se b'1 vršil na bivšega sultana kakršensi-bodi prit sk. Kalifu je bila izkazana predpisana čast in njegovo življenje ni bilo v nikaki nevarnosti. CARIGRAD, 20. Na podlagi sporazuma, ki je bil sklenjen med zar/ezn"škimi velikimi komisarji in Refet pašo, bodo zavezniki izročili Turkom oblast na Galipolju dne* 26. t m. U bežni sultan prispel na Malto. MALTA, 20. Davi ob prvem zoru priplula okiopnica «M^laya», na kateri se nahaja sultan. Dnevne vesti Smrtna kosa. Včeraj je umrl tu g. Fran Ska-pin, vratar hiše št. 14 v ulici Ghega. Poko;'n k je bil splošno znan v naših delavskih krogih. Je bil dolgoleten član in odbornik «Del. podpornega društva», jako delaven ob vsakem gibanju našega delavstva, pri tem pa vsekdar zvest sin svojega naroda. Bodi mu ohranjen blag spomin. Pr Jreb se bo vršil danes, popoldne ob 3)4 uri iz hiše žalosti. Nova vlada in nove pokrajine. Trentinski socijalistični poslanec Flor je predložil ministrskemu predsedniku Mussoliniju spomenico ličočo se T*treb novih pokrajin. Ministrski predsednik je izjavil, da je njegov namen, da ugodi vsem zahtevam novih državljanov, katere gredo za tem. da jih izenačijo z držav!p.ni starih pokrajin. Obljubil je izenačenje r :-ih železničarskih uradnikov s pridržkom, da bolje prouči tozadevno vprašanje vodstvenega osobja, nadalje raztegnitev kilometerskega prispevka na postranske proge v novih pokra-. jlnah, raztegnitev zakona o zadružništvu, o zasebnih uradnikih in drugih socialnih zakonov. Obljubil je tudi ratifikacijo rimskih dogovorov posebno z ozirom na hranilnice in na pravice mladcletnih. Razun tega je Mussolini izjavil, da je odredil, da postopanje za izplačilo vojne odškodnine ne bo smelo trajati več nego dva meseca od dneva, ko je bila vojna škoda pravilno ugotovljena. Obljubil je. da bo dal dobrohotno proučiti vprašanje odškodnin za interesiranoe. Dolgovi napram nemškim državljanom. Uradni list «Osservatore Triestino» objavlja sledeči odlok tržaškega prefekta: Za even-iuelno ureditev dolgov in terjatev med državljani novih pokrajin in državljani Nemčije se poživljajo fizične in juridične osebe Julijske Kranne, da tekom meseca novembra 1922 prijavijo svoje dolgove napram državljanom in ustanovam Nemčije, kateri dolgovi so nastali pred 10. januarja 1920. Prijava mora vsebovati: 1. Ime, priimek in bivališče dolžnika in upnika. 2. Naslov, znesek in valuto dolga, čas v katerem je nastal in dan zapadlosti. 3) če in kedaj je bil dolg plačan po 10. januarja 1920, Prijave se imajo poslati naravnost uradu za mirovne pogodbe fUfficio trattati di pace) v Trstu, ul. Sanita 17. (Op. urr Opozarjamo, da odlok ne govori o teratvah napram Nemcem, ampatk samo o dolgovih). Vnrašan»e vo'^'h nfetm'kov, ki se Še niso vrnili iz Rnsi^e. Bivši vo4ii minister Soleri je poročal nemškim poslancem o svojih korakih, .katere je storil, da omogoči povratek v domovino vojnim ustnikom, ki se nahajajo v Rusiji. Soleri Te izjavil: Predno sem zarmstil ministrstvo nisem samo imenoval tozadevno komisijo, an:r>ak sem tudi skrbel za potrebna sredstva. Prva denarna nakaznica na 290.000 lir je bila od mene izdana in podpisana. Sedaj je na novi vladi, da previdi naoref. Loterija tržaškega vzorčnega sejma. Ravnateljstvo tržaškega vzorčnega sejma prosi vse osebe, tvrdke in ustanove, katerim so bile poslane loterijske srečke, da tekom tega meseca odpošljejo tozadevni znesek po priloženem čeku. — Javno ceplfen«e v šoli na Katinari. Jutri 22. i. m. ob 2 popoldne se vrši v šoli na Katinari splošno cepljenje proti kožicam. Cepljenju se morajo podvreči vsi ljudje, odrasli in otroci. Opozarjamo na to naše ljudstvo, še posebej naše okoliške perice, ki so pri svojem delu neprestano izpostavljene okužen ju. Kakor čujemo, se bo morala vsaka perica pozneje izkazati r izpričevalom, da je bila cepljena v tej dobi. Izenačenje zakonov. Te dni je sprejel ju-stični minister OvigKo nemška poslanca Wal-ther-ja m Tinzl-a ter jima izjavil, da hoče fa~ šistovska vlada pospešiti izenačenje italijanske zakonodaje v novih pokrajinah v soglasju s fašistovskim programom, da pa minister, ki se bavi s proučevanjem juridičnih stvari in posebno sodnega postopanja, pozna vrednost nekaterih zakonov bivše monarhije, ki so še v veljavi v novih pokrajinah. Vsled tega bo te zakone primerno vpošteval posebno pa civilno sodnijsko postopanje, ki je bolj naglo nego italijansko. Osrednji urad za nove pokrajine v Rimu. Prostori tega urada v palači Viminale so že popolnoma prazni. Ostal je od urada samo še bivši kabinetni predstojnik, oomm. Moroni, kateri prihaja parikrat na dan v urad, da podpiše zadnje spise. Različni uradniki so že vsi na svojih mestih v posameznih ministrstvih, kjer se povsod vstanavljajo posebni uradi za nove pokrajine. Opcije so prešle na III. oddelek notranjega ministrstva, katerega vodi comm. D'Andrea. Javna dražba. Poštno ravnateljstvo naznanja, da bo dne 22. in 23. novembra t. 1. na glavni pošti, oddelek za pakete I. dvorišče, vstop v ulici Milano, javna dražba nedostav-Ijivih pošiljk in najdenih predmetov. Brezplačno cepljenje proti kožicam za kraje: Katinara, Rocoi na hribu-in Sv. Ivan-Vrdela. V sredo, dne 22. t. m. bo cepljenje v katinar-ski šoli od 14. do 16. ure za prebivalstvo Kati-nare, Lonjerja in Rocola na hribu. V četrtek, dne 23. t. m. od 14. do 16. ure pa bo cepljenje v slovenski šoli pri Sv. Ivanu za vse prebivalstvo Vrdele. Živo se priporoča ljudstvu, naj se podvrže cepljenu. Cepljenje je obsolutno obvezno za vse perice in mlekarice. Municipij. Društvo državnih vpokojencev. Društveni predsednik sporoča vsebino sledečih brzojavk, katere je prejel: 1) Od zakladnega ministra Tangorra: «Prosim Vas, da sporočite v mojem imeru društvenim članom mojo zahvalo in pozdrave za prijazen spomin®. 2) Od državnega podtajnika, Rocco: »Čestitke, katere mi je poslalo društvo k mojemu imenovanju v vlado, so mi bile zelo ljube. Prosim Vas, da izrazite napram društvenim članom mojo hvaležnost ter jih zagotavljam, da jih bom krepko podpiral, da dosežejo izpolnitev svojih pravičnih zahtev*. «Naša kri«. Šentjakobska »Čitalnica» priredi v krftkem to divno Finžgarjevo dramo. Žela je velik uspeh na vseh odrih. Mislimo, vu. V nedeljo zjutraj se je bil podal na lov na Sv. Goro kavarnar Padschei-der, ki je stairoval v Gorici, ul. Carducci, 25 z več svo-jimi tovariši. Ko so bili nekoliko trudni, so sedli po tleh, prislonili puške k skalam in pričeli jesti vsak svoj prigrizek. Nesreča pa je hotela, da je padla ena izmed prislonjenih pušk in se sprožila; dva strela sta zadela Podscheiderja v nogo, da je takoj izgubil mnogo krvi. Prepeljali so ga v Solkan, nato v bolnišnico usmiljenih bratov, a je umrl. Imel je veličasten pogreb. Bil je namreč obče spoštovan in dober človek. Fašisti v Kanalu. Pretekli teden je bil tudi Kanal tako srečen, da so ga obiskali fašisti in mu posvetili par uric svoje pozornosti in dela »očiščevanja*. Bili so gospodje baje iz Trsta, prišli so z avtomobilom. Najprvo so se nekoliko okrepčali, potem pa so junaško pobrali nekatere slovenske napise in tako Kanal v hipu poitalijančili. Ljudje so bili nekoliko v v strahu, ker pač niso vedeli, kaj se lahko zgodi. Ko so vse to delo brez drugih incideni-tov opravili, so odšli. EGIPTOVSKI profesor grafologije pove karakter in usodo življenja. Sprejema v Trstu, via Geppa 10/1, od 10 do 19. 2055 Trgovski lokali . ........... in skladišča dvonadstropne hiše s staro vptljauo trgovino ▼ sredini mesta Ljubljane na zelo prometul točki takoj na razpolago kupcu. Loka i bi bili raiven špecorije pripravni posebno za trgov no z manufakturo, žeie/oino, konfekcijo, usnjem n mesarijo. Zmemacena. (4 >.19) Poi udbe pod .Sigurna e slstenca na an. Zsv. Draso BaseSjak, LJuLIjana, Sodna S. u glavni progi in cesti Ljnbljana-Maribor, se takoj proda. Obstoji iz h s« s tn-ml meblir*-nimi -obami, 11 johov njiv in travnikov 1 j'ba vinograda. 41 johov- gozda in 60O kom sadnih dreves Zraven se proda : 2 konja, 2 kr. v , H prašičev loUO 1 vina in sp oh kur spadn - posf"-tvu. Iieflelcta ti raj p S-jo na naslov:/*. MCUZ, Ila- venskaBfstrica,Sp. Štaj:rs' o, Jugoslavija; PODLISTEK igralec, ki dobiva. Spisal Mavrici) Jokai Iz madžarskega izvirnika poslovenil Ivan Koštial 45 — Bilo je lepo, jasno vreme, kakršno je na /Ogrskem navadno šele v aprilu; Miliorova se je lehko mudila ves dan na vrtu; spomladne cvetlice so se tudi odpirale že v januarju; ker burja celo leto ni bila brila po deželi, je vsak košček zemlje ozelenel. Opoldne je Miliora po- j molzla kozo ter imela za kosilo samo kavo z mlekom. Do večera ji je čas lepo mir.il; ko se Je pa polagoma mračilo, se je je polotil ne-j mir: žalostni občuttak samote. Če je vzela v j roke knjigo, niti ni vedela, kaj bere; če je sedla h klavirju, ni vedela, kaj igra. — Ni imela obstanka v gradu; šla je doli k «punti», mislila je, da Aksamita prej pride, če jo bo tam čakala. — Solne e je bilo že zatonilo; nebo je bilo pomarančasto, morje sinje kakor jeklo. S kraljeviškega skalnatega brega je molel dolg oder ven v morje; to je bila opazovalnica bližnjega ribiča - tunarja; dva jadrnika eden poleg drugega, vmes klini, ki so tvorili lestev, na vrhu majhna katedra. Od tukaj preži ribič po cele dni, ali prihaja skupina tu-1 nov proti njemu, da potem če zaidejo tuni ▼ razpeto mrežo, lebkć nad niimi naglo zapre1 past. — Miliora je dostikrat opazovala to | to delo z verande na rtiču. «Tonara» (ribičev oder) je bila tako blizu verande, da sta si lehko ona pa ribič eden drugemu kaj zaklicala. Večkrat je bila ona zalarmirala ribiča, če je bil tam zgoraj v svoji opazovalnici zadremal: •Hej, očka Pavle, tuni gredć!» — Iz tega se je bilo razvilo majhno znanje. — Drugi smrtni ljudje so zbežali, ako so uzrli Milioro; tam je ljudstvo zelo praznoverno; verovali so, da Margaritina duša straši po zapuščenem gradu; stari Pavle pa se ni več bal tistega zlega duha, ki muči ljudi zavoljo poljubovanja; zoper to nevarnost je že bil zavarovan. Tudi z Aksamito se bil ribič večkrat sešel ra morju, kadar sta lovila ribe; od nje je bil zvedel, da Miliora ni «duh», ampak je živa stvar in zelo dobra duša, ki niti s tožbami nikogar ne žali. — Tisti dan je bila «tonara» prazna. Očka Pavle dru£e dni navadno ni manjkal na tonari, razen ob tistih dneh. kadar je napravil obilno lov ter jo potem na svoji barki peljal na Reko. — Danes je bilo morje, do kamor je zrlo oko, tako prazno, da niti enega jadra ni bilo videti, niti ene rrbiške banke, niti ene tistih barčic, ki prevažajo z Reke na Krk ali iz Bakra na «Scoglio» (skalnate otoke) delavce, ki se vozijo zjutraj tja, ter se zvečer vračajo. Še morj2 je izmrlo. — Če n« hi bila Miliora ves dan zaposljena s tem, da je sanjarila med vrtnim ozidjem in potem neprenehoma opazovala morje s «p«nte», — če bi bila le enkrat pogledala s stolpnega okna proti Kraljevici, bi bila lehkć zapazila. kako vsi meščani tečejo, bežijo gori med kraške gore, veliki in mali, ter ženejo vso živino pred seboj. — Zvečer ni bil preostal niti en človek v mestu. A tudi živeža ni bilo nič ostalo; vse so bili odnesli. Ampak rovinski nesrečneži so bili ostali v svojih kočah. Ti so šli zvečer sedet na streho — in od 4am se je čulo njih tuljenje, podobno tuljenju domače živine. — Naposled črna točka na morju! Nekak čoln se bliža od Bakra. To je gotovo Aksamita f — Miliora ni obrnila oči s tega bližajočega se čolna; mračilo se je pa vedno bolj; kolikor bliže je prihajal čoln, toliko manj je bilo mogoče razločiti v njem sedečo osebo. Stemnilo se je bilo popolnoma, ko je prišel čolnič k «punti». Miliora je stopila na najskrajnejšo skalo, ki Štrli v morje ven, ter od tam mahala proti prihajajočemu z robcem. Med tihim veslanjem je čoki pridrsel čisto blizu nje. Tedaj je Miliora opazila, da ne sedi v n'em Aksamita, temveč stari Pavle. — «No, Pavle! Kakšne novice? Dober večer!* Stari ribič je potegnil vesla v čoln. skočil na breg, potegnil čoln z verigo na suho ter ga tam poveznil. — «0, hvala materi božji! Srčen, dober večer, gospodična! Dovolite, da skrijem svojo barčico tu za.skale, da ne sežgo še nje tisti brezbožnežif* — «Ka3 25.—154.25 švicarski franki .........4(K-.—407.-- angleški funti papirnati............97/:0.— 93.- „Dela*sfco pplporn? e'ruSftvo", bolniška blagajna, ul. R-m:gna £2. 26, naznanja svojemu članstvu, da je njegov dolgoletni član in odbornik, gospod Fran Ška^in danes po kratki in mučni bolezni preminul. Pogrreb se bo vršil v torek, 21 t. m. ob 3 30 iz hiše ialo-ti v ul C Gbega št. 9. Vrlemu članu, ki je tudi v n&itfžjih časih ostal zvest društvu in vedno vneto neloval za njegov procvit, bodi ohranjen trajen spomin. TRST, 19. n vembra 1922. (719) Maii oglasi POŠTENA ŽENA ki se naha>a v pomanjkanju išče službe za popoldanske ure pri kaki družini, je tudi perica in bi sprejela perilo tudi na dom. Naslov pri upravništvu. 2104 VEČ ČEVLJARSKIH pomočnikov za šivano in zbito delo in prirezovalca sprejme čevljarski mojster Matija Poklar v Trnovem št. 80 na Notranjskem. 2101 KMETOVALCEM, trgovcem in zadrugam! Podpisani naznanjam, da sem otvoril v Trstu, via Tesa št. 7 skladišče krme, najboljše vrste kakor sena, detelje, ovsa, otrobi, koruze, moke in semena. Brezkomkurenčne cene. Zlobec M. Josip. 2102 Dr. /L GR050UIN specialist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcloniran na dunajskih klinikah. Sprejema od 9—12 in od 3—7 ure. Gorica (Piazza grande) Travnik 20, hiša Paternoii. 60) ______ t==£) POVISIMO. NOVI ĐOHOSI i poročne sobe, solidno, slavonsko deio, javorjeve, čreSnjtve, jeserove, meli gonijeve, hrastove L 1700, naslonjači L 48.—. Železne postelje s kovlnasto vzmetjo L 15'.—. t0RK, Vsa S. L?zzaro št. 10. ===== VELIKA IZBRSKA Za pošiljatve na dež lo najboljia, brezplačna embalaža. Sreferne Krone [n zlato plačujem po ntMih cenah ALOJZIJ POliH Trst Piazza Goribaidl ti Z s (prej Barriera) Najvišje cene plačujem za kun, zSatic, lisic, dihurjev, vider« Jazbecev, maik, veveric« krtov, divjih in domačih zajcev. D. WINDSPACH Trst, Via Cesare Sattisti št. 10 II. nadsL, vrata 16 88 Sprejemajo se pošiljatve po pošti. Krone in goldinarje. Trst. Uio Pondares 6,1. nadstr. desno