Stev. 96.
V Ljubffrtni, četrtek, 27. aprila 1922.
Uredništvo in upravniftvo v Ko-pitarieni ulici štev. 6 — Telefon uredništva Stasi. 50 — Teiefoa s=s upravnišlva štev. 328 =
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
za celo leto Din 90‘—
*a pol leta Din 45'—
V upravi stane mesečno Din t’— Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane 50 p
; '
' .
Leto n.
GENE PO POSTI:
za četrt leta Din 22‘50 za en mesec Din 7’50
Mir hočem« 3
V pogovoru s posebnim odposlancem francoskega lista »Temps« je rekel Lloyd George te dni:
»Nas Angleže vodi en sam obči kriterij, ki se vsepovsod javlja v želji po miru, predvsem pa med tistimi sloji, ki se ne pečajo s politiko, to je med ljudstvom. Kamorkoli pridemo, povsodi nas sprejemajo z besedo: mir j Ko smo šli predvčerajšnjem na kraljevi banket na oklopnici »Dante Alighieri«, so nas mladi italijanski ffiornarji, ko so nas zagledali, sprejeli z enakim klicem. Tudi z neke angleške ladje, “i je usidrana v luki, je zadonel klic: »Dajte nam mir!« Kar hoče svet od nas, fe mir. To je naš in mora biti vseh delegacij genovske konference prvi cilj.«
Tako je. Svet, predvsem delavni svet, ki nosi vsa bremena vojne in vojne politike, hoče mir. Ljudstva so imela priliko Pogledati za kulise tako imenovane narodne in patriotične politike in so videla tam ostudno pošast oblastohlepja in ma-pionizma v vsej njeni nagoti. O kakih 1dealih, ki so se ljudstvu kričeče vsiljevali 8 kulis in deklamirali z odra — nobene najmanjše sledi. Ali si je mogoče misliti, da bi ta, do gnjusa razočarana ljudstva še bila voljna, nositi na trg svojo kožo, svojo glavo za sebične cilje privilegirancev?
Neizmerno velika je ljudska potrpežljivost. Ko so vojne mase v Rusiji, Nemčiji |n Avstriji odpovedale pokorščino in tako izsilile mir, so zapadno- in srednje-evrop-»ka ljudstva še enkrat prepustila dosedanjim državnikom in politikom, da urede politične in gospodarske razmere. Ljudstva so upala, da so ti možje izprevideli, da Morajo sedaj končno začeti voditi ljudsko politiko, politiko splošnih, ljudskih interesov. A dobrobit ljudstva je odvisna od mir-negai neoviranega dela in od pogojev, ki zagotavljajo poštenemu delu pošteno, to je zadostno plačilo, da more vsak, ki dela, živeti v primernem blagostanju. Nikjer preobilja, a (nikjer tudi nezakrivljene bede in pomanjkanja.
Tako so mislila ljudstva in so potrpežljivo čakala, ko so se državniki sestajali na posvetovanja v Parizu, Londonu, Rapallu, Cannesu in bogve kje še vse, do sedanje genovske konference, ki je končno imela prinesti zmago gori označene politike. A kakor se zdi, imajo ljudstva tudi topot doživeti razočaranje. Francija je okostenela v svojem sedanjem kapitali-stično-nacionalističnem ustroju in se vrgla na pot novemu duhu, novim zahtevam, ki neizprosno terjajo končni iskreni sporazum med zmagovalci in premaganci, med vf®mi narodi sveta. To je blazno in zločinsko početje, ki ga obsojata obe največji Ul najmogočnejši državi sveta: Anglija in A.merika. Z njima je bistrovidna Italija in Nevtralne države. Samo ©nega zaveznika *• našla Francija v svoji blazni politiki: J»alo entento in prav posebno Jugoslavijo. Pa. naši državniki so popolnoma prežeti ^tega duha, ki preveva sedanjo nesrečno Francijo, Posledice čutimo doma in v Ge-lovi.
Toda naj ve Francija in naj ve mala ®ntenta, a nič manj tudi Rusija in Nemčija ln vsi, ki se v dnu srca še morda niso od-rekli kapitalistično-nacionalističnemu im-f^erializniu: Ljudstva hočejo mir! Za vsako ceno in čimprej! Dovolj jim je krvavih žr-f®v in strašnega trpljenja v strelskih jar-kh, dovolj dušnega in telesnega stradanja, Poniževalnega pomanjkanja, hiranja in umi-r8nja svojih otrok v nečloveških stanova-hiih; dovolj pripogibanja in strahu pod Damoklejevim mečem novih vojnih strahot Vs_® za njemu tuje in nasprotne interese Privilegiranih stanov. Dovolj, čez vse mere dovolj je vsega tega. Konec mora biti. Tudi Potrpljenje ljudstev ima svoje meje.
Genovska konferenca naj ne zgreši Mojega cilja: prinesti svetu mir! Naj se napravi križ čez vse, kar je bilo in naj se £®^ne z novimi knjigami, z novo politiko, dokler je čas in dokler so ljudstva še pripravljena, da tudi napravijo križ čez vse, k*r so trpela in da vse pozabijo. Gorje, a«o bodo enkrat ona zahtevala tako strog poračun od svojih dolžnikov, kakor ga se-ai zahteva Francija!
Atiitlralte za »Novi čas« od moža (to moža!
Hngleški odgoner na fraiicsile grožnje.
Genova, 26. aprila. Angleški delegat sir Edvard Grig je v imenu britanske delegacije odločno zavrnil izzivalni govor Poincareja. Svoje izjave je Grig zaključil z besedami: »O politiki, ki bi pognala Nemčijo in Rusijo v bojno zvezo, noče Anglija ničesar vedeti, ampak hočemo vse
storiti, da Evropa znova ne postane klavnica. Zato obračamo svoj pogled na ruski narod in hočemo z njim skleniti mir, pa naj bo njegova vladavinska oblika kakršnakoli. Ruski narod se je nad dve leti in pol boril za našo stvar in doprinesel težje žrtve, nego katerikoli drug narod.«
flsnooslta feonfeimca — tnii Isrer Frmiie!
Genova, 26. aprila. (Izv.) Vsi angleški listi so objavili včeraj oficiozno noto, v kateri je Lloyd George sporočil, da so angleški krogi sprejeli grožnjo z izolirano akcijo Francije kot resno vprašanje, ki vzbuja kritko in vznemirjenje. Tudi ako bi Francija, veli nota nadalje, zapustila genovsko
konferenco, bi posvetovanja trajala dalje. Lloyd George bi se potem najbrže drugi četrtek povrnil v London in obrazložil v spodnji zbornici ves položaj ter bi zahteval zaupnico, nakar bi se zopet povrnil v Genovo in nadaljeval svoje delo.
RhsS s genovski fesnIsrBHEl,
Moskva, 26. aprila. Moskovski sovjet je sprejel odločno resolucijo proti genovski spomenici, ki hoče Rusijo ponižati na stopnjo kolonije in jo usužnjiti zapadne-mu kapitalu. — »Izvestijac nazivljejo londonsko spomenico »delo francoskih oderuhov«. — »Pravda« istotako odločno zavrača nakane londonske konference in
Proti nezakonitim dsisnalsfinam.
Protest Jugoslovanskega RSašsa.
Belgrad, 26. aprila. (Izvirno.) Danes se je začela načelna debata o proračunskih dvanajstinah za maj in junij. Od opozicije so govorili poslanci Lazič, Golouh in Deržič. V imenu Jugoslovanskega kluba pa je podal poslanec Pušenjak protestno izjavo na podlagi člena 33, zadnja točka zakona o drž. računovodstvu iz leta 1919., Id določa, da državni proračun proš-lega proračunskega leta ne more v nobenem slučaju veljati več, nego za leto dni, razen za tisto leto, za katero je bil prvotno odobren. Vlada pa je odobrila do sedaj
HiBsph s; pogajanjih z Malijo.
Belgrad, 27. aprila. (Izv.) V političnih krogih vlada veliko nezadovoljstvo proti dr. Nimčiču, ker je sploh pričel pogajati se z Italijani, dočim je bil Pašič odločno proti temu. Dr. Ninčič je sedaj, ko je že doživel popoln neuspeh, poslal vladi poročilo, v kateri jo prosi, da mu naj sporoči, ali naj prekine z nadaljnjim pogajanjem, ki bo itak končalo z neuspehom, ali naj se mu pošljejo kake druge inštrukcije, — V belgraj-skih političnih krogih se tudi govori, da bo dr. Ninčič zapustil Genovo in da bo po končani konferenci podal svojo demisijo.
Belgrad, 27. aprila. (Izv.) Vlada je iz raznih krajev prejela brzojavne pozive, da naj brezpogojno zahteva izvršitev rapall-ske pogodbe in da na pogajanjih v Genovi v nobenem pogledu niti najmanj ne popusti.
Upor tsroatslilh nojakoc.
Belgrad, 26. aprila. (Izv.) Današnja »Politika« priobčuje daljše poročilo o uporu 48. pešpolka, ki je nastanjen v Plevlju v Sandžaku. Dne 25. t. m. zvečer je vojaštvo na dogovorjeno znamenje, na strel iz puške sredi dvorišča, zgrabilo za orožje, se postavilo v vrste in odkorakalo iz vojašnice. Ob tej priliki je padlo kakih 300 strelov. Deloma prisiljeno, deloma pregovorjeno se je vojaštvo vrnilo v svoje prAtore. Preiskovalna komisija je dognala, da je bilo vojaštvo založeno z ostro municijo; streljalo pa je le kakih 30 vojakov. Med polkom so se zadnje čase nahajali sumljivi hrvaški elementi, ki so vojaštvo nagovarjali, naj odreče pokorščino, zapusti garnizijo in si z orožjem izsili prehod na Hrvaško. Vendar je moštvo izjavilo, da ni imelo namena, upirati se vojaški oblasti, marveč je hotelo oditi samo domov.
Belgrad, 27. aprila. (Izv.) Včerajšnje poročilo o vojaškem uporu 48. pešp. v Plevlju je v vseh bistvenih točkah zelo pretirano in tendencijozno pobarvano, hoteč odvrniti pozornost od vojaških oblasti, ki so moralno odgovorne za upor. Res je, da tvorijo pešpolk po večini hrvaške čete, ni pa res, da se je uprl cel polk, marveč le
zaključuje: »Mi nočemo igrali vloge lakaja zapadnih velesil, temveč hočemo kot predstraža delovnega ljudstva vsega sveta začrtati smernice novi mednarodni poli-tiki, ki je v popolnem nasprotju s temelji, ki so jih položili ustvaritelji versailleske pogodbe.«
proračun za 11 mesecev, maj in junij pa pomenjata že 13 mesecev, kar je proti zakonu o drž. računovodstvu. Protest šiba dalje škodljivo finančno in gospodarsko politiko sedanje vlade in nastopa odločno zoper dvanajstine, ki onemogočajo redno gospodarstvo ter škodujejo notranjemu in zunanjemu prestižu države. Zato bo klub glasoval proti. — Na jutrišnji seji parlamenta je na dnevnem redu interpelacija poslanca Brodarja radi slabega postopanja s slovenskimi vojaki.
Belgrad, 27. aprila. (Izv.) Vaš dopisnik je izvedel iz povsem zanesljivega vira, da je naša vlada poslala delegaciji v Genovo navodila, da naj takoj prekine vsaka pogajanja z Italijo, ako ne izjavi, da je voljna brezpogojno izvršiti rapallsko pogodbo.
—	Dr. Ninčič bi bil moral takoj prve dni dokončati pogajanja z Italijo in potem v slučaju nepovoljnega rezultata podati na konferenci protest. Italijani pa so dosegli znaten diplomatski uspeh; z lepimi besedami in obljubami so pogajanja zavlekli. Nasprotno je dosegel dr. Ninčič popoln fiasko, ker je dopustil, da so Italijani dobili časa, dokler ni prišla genovska konferenca v kaotično stanje, ker mora reševati važna evropska vprašanja in stoji vprašanje rapallske pogodbe popolnoma v ozadju, v katerem Italijani marljivo ribarijo v svoj prid.
kakih 50 fantov, ki so bili neprestano šikaniram, zapostavljeni in ogroževani od srbskih častnikov, ki zmerjajo hrvaško moštvo s »Švabi«, radičevci, protidržavni-mi elementi in store popolnoma vse, da za-grene fantom vojaško življenje. V plevelj-skem pešpolku je silno slaba prehrana, vsled česar je vojaštvo zahtevalo, naj Hrvate puste v hrvaške garnizije, kjer bodo imeli še vsaj življenje kot ljudje in kjer še vsaj ne bodo izpostavljeni šikanam civilnega prebivalstva. Pred preiskovalno oblastjoje uporno moštvo izjavilo enodušno, da drži prisego in rado služi Jugoslaviji, da pa ne more več vzdržati v takih razmerah kot so bile v Plevlje do sedaj in da zahteva, da se te izboljšajo, ali pa naj Hrvate puste na Hrvaško. — Upor je vzbudil v vseh parlamentarnih krogih velikansko pozornost. 'Jposicija bo zahtevala od vojnega ministrstva natančno preiskavo in da se končno začne s slovenskimi in hrvaškimi vojaki ravnati po človeško. Slučaj je hotel, da je prav na današnji seji narodne skupščine in erpelacija Janeza Brodarja radi postopanja s slovenskimi vojaki.
-	• Be!~rad,27, *Pri1*- (Izv0 Kakor pero-}f> \z Flavija, se je tam pred par dnevi
uprl 48. pešpolk, v katerem služijo večinoma Hrvati. Ti vojaki so baje zahtevali, da se jih takoj premesti v Hrvatsko, kjer hočejo verno odslužiti vojaško dobo v bližini svojih domov. Trdi se, da so imeli pred kakimi tremi dnevi posvetovanje, na katerem so sklenili, da bodo na dan znak takoj zapustili vojašnico in se zbrali na določenem mestu. 23. t. m. so odšli v obližno hribovje in oddali kakih 300 strelov. Nekaj s silo in nekaj na blag način so jih zopet prv pravili do tega, da so mirno odšli v vojašnice. — Vaš dopisnik je bil v tej zadevi v vojnem ministrstvu, kjer je dobil sledeče informacije: Nedavno so hrvatski vojaki poslali zahtevo, da se naj jih premesti v Hrvatsko v bližino njihovih domov. Tei zahtevi se iz političnih in drugih ozirov ni moglo udovoljiti, vsled česar je prišlo do velikega razburjenja in do znanih dogodkov.
Slenenlja razdeijsnai
Belgrad, 27. aprila (Izv.) Ukaz o raz-deliivi države na oblasti je sinoči podpisal kralj Aleksander na subotiški postaji, pe-ljoč se v Pariz. V Subotici je kralja pričakoval pravosodni minister dr. Laza Markovič, da mu predloži tozadevni akt v podpis. Jutri izide ukaz v »Službenih novi-nah«, in bo tako centralizacija države izpeljana v vsej svoji površnosti zadnji dan, ki ga določa ustava. Kakor izvemo, je država razdeljena na 33 oblasti, Slovenija na 2 oblasti, na ljubljansko in mariborsko, kateri pripada tudi celo Mediimurje. Ako ne presega skupno število dveh oblasti več kot 800.000 prebivalcev, se smeta po sklepu oblastnih skupščin spojti v eno oblast. 'Pekom petih let se smejo po sklepu samoupravnih oblasti odcepiti posamezni srezi od ene in priklopiti k drugi oblasti, ako potrdi sklep ministrstvo za notranje zade-ve in ministrski svet. Po petih letih pa so take izpremembe mogoče le z zakonom. V vseh parlamentarnih skupinah pa prevladuje prepričanje, da je ta ukaz novo rojeno dete, ki mu je vsled splošne slabosti odmerjeno le kratko žvljenje.
Uradniško vprašanje.
Naj mi bo dovoljeno na podlagi Izvajanj poslanca dr. Gosarja na sestanku javnih nameščencev - somišljenikov SLS dno 21. t. m. v ljubljanskem Rokodelskem domu iz njegovega poročila povzeti nekaj misli in jih podati na tem mestu.
Predvsem naj konstatiram, da se bodo letos poleti temeljito ohladile one vroče glave uradniških centralistov, ki so jih liki solncne rože proti solneu imeli zasukane proti Belgradu, če se bo rešilo uradniško vprašanje tako, kakor je zasnovano sedaj v belgrajski državni centrali, ki je pač le zavarovalnica koritarjev liberalnega sistema preteklih desetletij.
Poslanec dr. Gosar je poudarjal, da je v prvi vrsti potrebna uradniška organizacija. — Pa bo takoj ugovarjal la ali oni: saj imamo uradniško organizacijo. I seveda, imamo pač, toda nimamo enotne uradniške organizacije, v kateri bi bili — v eni sami! — organizirani vsi nameščene! brez izjeme od najvišjega funkcionarja do zadnjega sluge. Cepitev v razne frakcije in organizacije v poedinih »strokovnih« društvih posameznih kategorij državnih uslužbencev je po mojem mnenju za nič, ker vleče vsako tako društvo na svojo plat. Tako imamo društva: sodnih, poštnih, konceptnih, pisarniških in kdo ve kakšnih
—	ih uradnikov, ki vsako zase zastopa svoje interese in skuša iz situacije kolikor mogoče več vleči profila vsako zase. Kako drugačni bi bili lahko uspehi, če bi celokupno nameščenstvo nastopalo enotno kot en mož! Naposled se naj ustanovi morda še društvo raznih svetnikov, hofratov, šefov itd.
Druga velepomembna misel za rešitev, uradniškega vprašanja — je ustanovitev uradniških zbornic. (Pod naslovom »uradnik?. razumeti je radi okrajšave vse javne nameščence.) Kakor imajo svoja interesna zastopstva odvetniki in notarji v svojih od-< vetniških in notarskih zbornicah, zadnji čas tudi delavci v svojih novo priborjenih’ delavskih zbornicah, tako si mora tudi jav» ni nameščennec priboriti svojo uradniško zbornico, bolje rečeno zbornico javnih naV mesčencev. Le na ta način in ko pride javni
nameščenec do lastnega zastopstva v državni zbornici, bo mogel uspešno nastopati za interese svojega stanu.
Vprašanje pokojnin državnih nameščencev ne stoji tako ugodno, kot bi kdo mislil. V stari državi so bile pač pokojnine tista privlačna sila, ki je vlekla mlade iu-teligente v državno službo, ki mu je jamčila po določeni dobi za prejšnje razmere res primerno starostno preskrbo. Kako bo pa poslej — kdo ve? Ali se bodo pokojnine uredile tako, da bo sploh še kdo hotel v državno službo? Zdi se, da se tudi glede pokojnin nekaj krha, in soditi po tem, kakor Belgrad sploh postopa z uredništvom, vpokojencev in spe pač ne čakajo zlati časi in rožnata bodočnost. Pa o tem bo čas pisati, ko pride na dnevni red službena pragmatika. Za nas je pod tem naslovom važna misel, ki jo je razvil dr. Gosar- Socialno zavarovanje tudi za uradništvo in s tem v uvezi obvezno bolniško zavarovanje. Socialno zavarovanje bi imelo to prednost, da bi vsakdo lahko brez izgube prestopil iz državne ali sploh javne službe v drugo w in tudi obratno. Sicer se pa vedno pogosteje opazuje beg iz državne službe, kar pri sedanjih za uradništvo neznosnih razmerah ni nič čudnega. Na ta način bi se tudi razvil sistem tekmovanja glede boljšega plačevanja uslužbencev med zasebniki in državo. Če bo hotela ta imeti dobre uslužbence, jih bo morala tudi dobro plačati. Neobhodno potrebno pa je takojšnje Obvezno bolniško zavarovanje, kajti danes državni nameščenec ne zasluži toliko, da bi si poleg borne hrane in stanovanja, ki ga ne more pogrešati, dovolil še luksus zdravnika in zdravil, če zadene nesreča bolezni njega ali pa družino.
Iz vsega tega se vidi, kako nujno in neobhodno potrebna bi bila enotna, ne cepljena uradniška organizacija.
Tudi o redukciji uradništva je govoril idr. Gosar. Priznamo, da je ponekod (zlasti v Belgradu) uradništva gotovo preveč. A način redukcije da misliti. Že to stavljenje »na razpoloženje« za dobo šestih mesecev je čudno, a sumljivo je, kaj naj se zgodi s temi »na razpoloženje« stavljenimi nameščenci po preteku šestmesečne dobe. Prej-kotne bodo po preteku te dobe postavljeni iz »razpoloženja« — na cesto! Da je re-stringiranje (skrčenje) družinskih doklad sklenjena stvar, to je danes že znano vsepovsod. K temu naj pristavim le še svoje mnenje z ozirom na sobotni članek v »Novem času«, da bi bila danes velika krivica, ee naj bi dobil oče z dvema otrokoma prav toliko kakor oni s šestimi. Če sploh še ostane sistem rodbinskih doklad — ako prav skrčen — se mora že s socialnega stališča izvršiti diferenciranje v prejemkih na drug način. Potem naj se rodbinske doklade pod tem naslovom morda sploh odpravijo, prizadetim nameščencem pa izplačujejo osebni prispevki pod kakim drugim naslovom. Prokleta dolžnost države je, da svojega uslužbenca plača tako, da bo mogel ne le sam živeti, ampak tudi preživljati rodbino in jo oblačiti.
Poslanec dr. Gosar je omenjal, kakšno razmere so v Srbiji sami glede uradništva, kako se mu tam neredno izplačujejo prejemki itd. Verjamem. Zato pa še ni treba, da se te balkanske razmere vgnezdijo tudi pri nas. Še tega bi manjkalo. Mi smo bili vendar vajeni srednjeevropskih manir, od kojih ne odstopimo. Naj se le naši bratje tam preko priuče boljših manir.
A kar je posebe poudarjal poslanec dr. Gosar, je to, da je enaka ureditev uradniškega vprašanja za celo državo ne-
mogoča. Pač je mogoč enoten okvir, a za nas bi morala biti posebna pragmatika z našim duhom. Zato je tudi Jugoslovanski klub sprejel v svoj načrt o ureditvi države, da bodi uradništvo podrejeno pokrajinskim upravam.
Tako pride pa ravno tu na površje vprašanje o razmerju uradnika do avtonomije. S plankami bi moral imeti zadelane oči vsak državni uslužbenec, kdor bi bil še danes, po tolikih bridkih skušnjah in prevarah, brezpogojno pristaš centralizma, — izvzemši one seveda, ki se kot troti v panju maste z medom, ki jim ga nanašajo drugi.
Bodi dovolj za enkrat! Je nekaj prav dobrih migljajev tu, kje naj potipa, ampak potem tudi s trdo roko poprime vse državno uslužbenstvo. Predvsem pa: planke proč izpred oči! Poslanec dr. Gosar je zagotovil, da bo Jugoslovanski klub vseskozi zastopal težnje državnih nameščencev.
MEDNARODNI STROKOVNI KONGRES V RIME.
Rim, 26. aprila. Danes je mednarodni strokovni kongres razpravljal o razorožit-| venem vprašanju. Podan je bil predlog, da naj ob kaki novi vojni napovedi celokupni proletariat sveta uprizori stavko. Po daljši razpravi so z ozirom na težkoče, ki bi se v praksi pojavile proti izvedbi takega načrta, sprejeli samo predlog, da se pozove vse delavstvo in žene celega sveta, naj z vsemi silami delajo proti vojni. Posebni komisiji se je poverila naloga, da se izjavi o vprašanju razorožitve in vojne.
Današnfi pr@dborze.
Cnrih, 27. aprila. (Izv.) Na današnji predborzi notirajo: Berlin 181, Holandsko 195.75, Newyork 514, London 22.75, Pariz 47.60, Praga 9.97, Pešta 0.65, Zagreb 1.85 (padel za 0.10), Varšava 0.13. Dunaj 0.0675, n.-a. krona 0.06875.
Dunaj, 27 aprila. (Izv.) Danes na predborzi notirajo Berlin 28, Italija 415, Praga 151.50, Zagreb 27.50, dolarji 7787.
tfoUtiSnl dogodki
4- Socialist proti osemurnemu delavniku. V časopisu »Sozialistische Monats-hefte« je Max Schippel priobčil članek o osemurnem delavniku. Schippel ugotavlja, da se vsled skrajšanega delavnega časa delo nikakor ni pospešilo, kakor se je prej pričakovalo, ampak se dela sedaj ravno tako kakor prej. Zato pomenja skrajšani delavni čas za produkcijo dejansko ogromno izgubo — 18 milijonov delavnih ur na dan ali 5400 miljonov ur na leto. Ta izguba je na kvar delavstvu samemu, ker nedostajanje blaga povzroča vedno novo draginjo, ki bije najbolj delavca samega.
+ Za 90 milijonov jim gre! Dr. Kara-mehmedovičeva centralistična skupina Jugoslovanske muslimanske organizacije je sklenila, da ostane do zbora zaupnikov svoje stranke v vladi, zato sta muslimanska ministra Vilovič in Omerovič spet prevzela svoje posle. Svoj prvi korak sta namerila zastopniku fin. ministra in ministru za šume in rude ter zahtevala, da se izplača muslimanskim veleposestnikom iz proračuna za maj in junij 90 milijonov dinarjev, kot je bilo dogovorjeno po volitvah v ustavotvor-no skupščino. Zdi se, da bodo vladni krogi sprejeli muslimanske zahteve, hoteč podpreti centralistične muslimane.
4- Redukcija sodnega uradništva v Sloveniji. Kakor znano je vladna večina
vkljub enotnemu odporu vseh slovenskih
poslancev sklenila reducirati sodno uradništvo v Sloveniji skoro za eno četrtino, vsled česar bi bilo zelo ogroženo pravosodje v Sloveniji. V Belgrad je te dni dospelo zoper to namero veliko število protestov iz vseh krajev Slovenije. V Belgrad pa se je odpeljal v predmetni zadevi predsednik višjega sodišča dr. Kavčič, da sam informira pravosodnega ministra o zadevah justič-nega oddelka v Sloveniji. Ako smemo verjeti tozadevnim belgrajskim poročilom, sta se pravosodni minister in dr. Kavčič sporazumela, in se ne bo izvedla redukcija sodnega uradništva v tako velikem obsegu, kot je bilo sklenjeno v finančnem odboru.
2>nevni dogodki
— Draginjske doklade državnih nameščencev. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani nam sporoča: Finančno ministrstvo je odredilo z brzojavnim odlokom izplačilo drugega obroka diference na zvišane draginjske doklade za dobo od januarja do incl. marca, t. j. še za nadaljnjih 45 dni. S tem je vprašanje končno po-voljno rešeno. Aktivnim državnim uslužbencem se ta diferenca nakaže obenem z osebnimi prejemki za maj. Nakazilo diference za upokojence se bo pa za nekoliko dni zakasnilso, ker je do 1. maja t. 1. tehnično neizvedljivo.
— Ruski ujetniki se vračajo. Dne 25. t. m. je dospel v Zagreb transport 20 Jugoslovanov, ki so se vrnili iz ruskega ujetništva. Sedem med njimi je oženjenih in imajo s seboj svoje žene.
— Pomoč gladujočim v Rusiji, Na iniciativo okrajnega glavarja se je v Kočevju na Veliki petek in na Veliko nedeljo s sodelovanjem učiteljstva ter srednje- in visokošolskega dijaštva vršilo nabiranje darov za gladujoče v Rusiji. Nabralo se je 10.471 kron, ki se izroče odboru za pomoč gladujočim v Rusiji. V Mariboru se je pod protektoratom okrajnega glavarja ustanovil odbor, ki priredi 1. maja »Ruski dan«. Delavci bodo delali dve uri za rusko deco, uradniki bodo dali plačo za dve uri, po mestu in okolici se bo pobiralo.
>— Pobegnila je dne 19. aprila z Verda pri Vrhniki 50 letna slaboumna Kariš Marija, žena železniškega čuvaja. Do sedaj je še niso izsledili.
Iz trboveljskih revirjev.
Trbovlje. V nedeljo, dne 30. aprila 1922 ima skupina Trbovlje izredni občni zbor, in sicer ob pol štirih popoldne v Društvenem domu. Prosi se, da se tovariši tega gotovo udeleže. Stanko Keše, t. č. predsednik.
Smrtna kosa. V soboto 22. aprila 1922 je umrla naša dolgoletna članica tovarišica P a d e r Jera. Pokojna je bila ena izmed prvih, ki je pristopila k Strokovni zvezi. Naj počiva v miru! Prizadeti rodbini naše iskreno sožalje. — Skupina Trbovlje.
Jtaša društva.
d Strokovna zveza v Celju praznuje 1. majnik s sledečim sporedom: ob 7. uri zjutraj pridiga, nato slovesna sveta maša v župnijski cerkvi, ob 9. uri dopoldne shod pri »Belem volu« in popoldne skupni zlet v okolico Celja. — Da bo izlet financijelno olajšan nameravamo prirediti v nedeljo 30. aprila pri g. Janiču koncert z lastno godbo.
—	Tovariši poskrbite, da dostojno praznujemo dan 1. maja!
d Vič. V nedeljo 30. aprila ob pol osmih imamo zaključek letošnje dramatične sezone. Pred igro »Razvalina življenja« zapoje pevski zbor par pesmi. Uprizorili smo v tej sezoni 25 iger, mnog« izmed teh ponavljali, nekatere celo veo krat.
% »Danica« priredi jutri ob 8. uri zvečer v dvorani Akademskega doma diskusijski večer. Referira g. dr. Grivec: »Naše razmerje do pravoslavja«. Udeležba obvezna ! Tovariši Zarjani in gg. starešine vljudno vabljeni.
JCjttbliauskt dogodki
lj Prijava orožja policiji. Policijsko ravnateljstvo opozarja vse lastnike orožja ljubljanskega policijskega okoliša, da morajo brez ozira na to ali imajo orožne liste ali ne, prijaviti svoje orožje do 1. maja 1922 policijskemu ravnateljstvu s predpisano prijavnico. Neprijavljeno orožje se bo v smislu člena 3, zakona z dne 18. febr. 1922, Uradni list št. 30, brez ozira na to, ali ima lastnik orožni list ali ue, zaplenilo.
lj E'krnden voziček. Postrežčku Petru Jontezu je neznan uzmovič odpeljal z Resljeve ceste njegov voziček, vreden 3 tisoč kron.
lj Otrok ponesrečil. Joško Lovšin, sin kurjača v Kolinski tovarni, si je zlomil nogo.
lj Kavarnarii bodo s 1. majem dvignili cene črni kavi na 6 K, beli na 8 K in nekoliko tudi drugim pijačam
MINISTRSKA SEJA.
Belgrad, 27. aprila. (Izvirno.) Sinoči je imel v parlamentu ministrski svet važno sejo, ki ji je predsedoval Trifkovic. Vojni minister je ponovno referiral o bitojjski katastrofi in zadevi rekrutov. Podpisani so bili ukazi o redukciji uradništva v ministrstvu pravde in poljedelskem ministrstvu, kjer je bilo samo v enem oddelku odpuščenih 30 tajnikov.
BOJI IRSKIH VSTAŠEV.
London, 25. aprila. (Izv.) Glavni stan irske republikanske vojske naznanja, da so vstaši ustrelili brigadnega generala Adamsona. Več častnikov te čete je bilo aretiranih in pripeljanih v glavni stan ofi-cielnih čet. Na Irskem se splošno boje, da bo umor brigadnega generala Adamsona pospešil krizo. Po mnenju irskih ministrov ne more trpeti irska republika takih akcij in mora predvsem zahtevati zadoščenja za take zločine.
r Praško časopisje. Pred 20 leti je izhajalo čeških in slovaških časopisov vsega vkup 752. Danes pa izhaja samo v Pragi 673 čeških, 88^ nemških, 4 ruski, 3 francoski, 1 angleški, 1 mažarski in 3 espe* rantski.
Izdaja konzorcij »Novega Časa«.
Urednik in odgovorni urednik Franc Kremžar.
Tiska jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
Kdor išče
doSjregja im solidnega
naj se obrne na:
Srečko Zupana. SsSftsfS,
Kupujem, popravljam in oddajam vsakovrstn starinske predmete. — Sprejmeta se tudi 2 sam« stojna, dela zmožna POMOČNIKA za 500 kroj
Tunel.
34
Koman. Spisal Bernbsrd Kellermana. — Poslovenil Peter Mlakar.
Kraj, kjer je delal vrtalni stroj poprednje vrtališče, so imenovali tunnelmen — tunelci »pekel«. Hrušč in trušč je bit tu tako neznanski, da je skoraj vsak delavec več ali manj oglušil, dasi so imeli ušesa zamašena z vato. Allanovi svedri, ki so preluknjevali goro, so začeli z žvenketajočim vreščanjem, gora je vreščala kakor tisoč malih, naenkrat v smrtni grozi vikajočih otrok, krohotala se kakor vojska norcev, blaznela kakor lazaret vročičnih bolnikov ter slednjič grmela kot veliki slapovi. Po pekočevročem rovu so pet milj daleč tulili vsekrižem strašni, nezaslišni glasovi, da ne bi nihče slišal, če bi se gora v resnici sesedla. Ker sta hropot in bučanje požirala povelje in signale z rogovi, se je poveljevalo z lučjo. Velikanski žarometi so lili svoje vid jemajoče, zdaj razbeljeno žareče, zdaj krvavo rdeče svetlobne stožce preko vrveža znojnih človeških klopčičev, teles, udirajočega se kamenja; in prah se je valil kakor debeli soparni oblaki v svetlobnih snopih reflektorjev. Sredi tega vrveža vijočih se teles in kamenja je hropela in lezla sva, zaprašena pošast kot predpotopna prikazen, ki se je povaljala v blatu: Allanov vrtalni stroj.
Izumil ga je Allan do najmanjše malenkosti. Sličil je velikanski sipi v oklepu, ki ima kablje in elektro-moiore za drobovje, naga človeška telesa v glavi ter vleče za seboj rep iz ijc m kabljev. Gnan od energije, ki bi podila dve lokomotivi pri brzovlaku, se je plazil naprej, obtipaval goro s tipalnicami, smrčki in rilci svojega razprezanego gobca ter bruhal svetlo luč iz svojih čeljusti. Tresoč se v prazverinski jezi se je zibal semtertja od slasti pri razdevanju ter se tuleč in bobneč grizel do glave v kamenje. Potegnil je
tipalnice in rilce nazaj ter brizgni! nekaj v luknje, ki jih je izgrizel. Njegove tipalnice in smrčki so bili svedri s konicami iz alanita, votli, ohlajeni z vodo. In kar je brizgal skozi votle svedre v luknje, je bilo 3lreljivo. Kakor sipa v morju je namah spremenil svojo barvo. Iz njegovih čeljusti se je kadila kri, brazgotina na hrbtu se mu je iskrila mrko in grozeče. In grozotno se je ovit v rdečo soparo pomikal ritensko kakor sipa v morju — pa se je spet plazil naprej. Naprej in nazaj, dan za dnem, leto za letom, brez odmora.
Kakor hitro je izpremenil barvo ter se umikal, je planila tolpa ljudi po steni navzgor ter z mrzlično naglico spojila žice, ki so visele iz izvrtanih lukenj. In kakor bi jih podil grozoten bič, je divjala tolpa nazaj. In zabobnelo je jezno, se podiralo in grmelo. Razdrobljeni hrib se je valil grozeče za bežečimi, ka-menita toča sekalo pred njimi ter bila po oklopnicah vrtalnega stroja. Oblaki prahu so se valili proti rdeče žareči sapi. Nenadoma je spet posvetilo s slepeče razbeljeno lučjo ter tolpe napol nagih ljudi so planile v vrveči prašni oblak ter naskočile še kadeče se groblje.
Požrešno naprej se pomikajočo pošast pa je iztegnila svoje strašne požirolne priprave, klešče, žerjave, potisnila svojo jekleno spodnjo čeljust naprej, jo dvignila ter žrla kamenje, skale, posip, ki jih je sto ljudi z upadlimi, od potu se svetečimi obrazi metalo v žrelo. Njene čeljusti so začele mleti, požirati, do tal viseči vamp je hlampal in od zadaj se je sul brezkončen veletok skal in kamenja.
Sto v znoju se kopajočih vragov tam gori se je opotekalo med valečim se kamenjem; vlekli so za verige, vpili, tulili in nasip se je tajal ter vidno ginil jx»d njihovimi nogami. Stran, kamenje mora vkraj, se glosi geslo!
te soet dolbejo in vrtajo in rijejo od blata moro«
gasti človeški roji pod požiralnimi pripravami pošasti; ravnajo ji pot. Možje sopejo; noseč pragove in tračnice; vdelavajo pragove, privijajo tračnice in pošast se vali naprej. Na njenem blatnem trupu, ob straneh, ob vampu, na njenem skrivljenem hrbtu vise neznatni ljudje. Luknje vrtajo v strop in stene, v tla, v štrleče pečine, da jih lahko vsak hip nabašejo s palronamj ter razstrele.
In kakor je mrzlično in peklensko besnelo delo pred vrtalom, tako mrzlično in peklensko je divjalo za njim, kjer sc je sul neskončni veletok kamenja iz njega. Čez kratke pol ure je moral stroj imeli za seboj dvesto metrov proste poti, da lahko počaka na razstreljevanje.
Ko se je prikazalo kamenje na venomer se gibajoči rešetki izpod Strojevega vampa, so planili orjaški fantje nanjo ter so odbrali velike skale, ki jih človek ne more dvigniti. In ko so se peljali na rešetki, ki je segala dc3et korakov nazaj za stroj, so pritrdili verige, ki so bile omotane okoli velikih pečin, na žerjave. Žerjavi so štrleli iz Strojevega ozadka ter dvigali skale.
Venomer se gibajoča rešetka pa je vsipala grušč s hruščem in truščem v nizke, železne, zverižene kin-keže, ki so sličiii regljačem v premogovnikih. In neskončen vlak se jih je pomikal po polkrožnem spojilu z levega tira na desni; za rešetko so se toliko pri-huljili, da so se napolnili s prodom in kamenjem. Vlekla jih je jamska lokomotiva, ki so jo gonili akumulatorji. Kepe ljudi z bledimi lici, z lepečo prašno zmesjo na ustnah so omahovale okoli rešetke in regljačev, rili, valili, metali z lopato ter vpili; svetlobela luč žarometov jim je neusmiljeno jemala vid, dočint je zrak iz velroz vodov bril vanje kakor vihar.
Bitka pri vrtalnem stroju je morila in dnevno so odnašali ranjence in pogosto mrliče.
IDalje.t