Poštnina pTalTana v fjoFovThT ČenaTBih Leto I. (VIII.), štev. 56 Maribor, pondel ek, 11. julija 1927 IB«aigaBB»flB!ilMMB»Hl«agBgBa8g:Wiiaili^^ »JUTRA* Izhaja razun nedelje in prai ikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta j Oglasi po tarifu Oglase sprejemi tudi oglasni oddelek „Jutra* v Ljubljani, Prešernova; m Ilova pota klerikalne politike v, Slovenili V nede!:o le bil dosežen med Korošcem in Vukičevičem na Bledu definitiven sporazum za skupno nastopan e pri volitvah in v skupščini — Klerikalci opuste svoja dosedanja programatična gesla kalne stranke in klerikalci zaključe- B 1 e d, 11. julija. Vsled prihoda kra-Ija l ministrskega predsednika je težišče političnega položaja sedaj na Blecju, kjer je zbranih že cela vrsta odličnih politikov. Najvažnejši dogodek je bila vseka-or včerajšnja avdijenca ministrske-a predsednika Vukičevi^a pri kralju, i je trajala skoro dve uri. Vukiče-. Vič je poročal pri tej priliki kralju o rezultatu seje glavnega odbora radikalne stranke in o zmešnjavah v stran M. kjer je bila Pašieeva skupina končno prisiljena, da je opustila boj proti yiadi jn izločila iz politike vse one poslance, ki nasprotujejo delovnemu Programu vlade. Vukičevič je poročal dalje kralju tudi o dogovoru med vlado in SLS za skupno nastopanje pri skupščinskih volitvah in v novi skupščini. Dr. Korošec je takoj po svojem prihodu na Bled posetil včeraj ministr-jskega predsednika Vukičevica in so jbila pri tej priliki pogajanja med vladno skupino radi- na. Tako Vukičevič kakor tudi dr. Korošec sta po sestanku odklonila vsako izjavo glede vsebine pogodbe^ Na vprašanje, ali pomenijo sklenjeni dogovori likvidacijo avtonomističnega programa SLS, je Vukičevič pripomnil, da gre le za ureditev sedanjega razmerja med obema strankama, brez poprejšnjega dogovora z dr. Korošcem pa ne more dati nobenih natančnejših pojasnil. V vladnih krogih se zatrjuje, da se sedanji kabinet prav dobro zaveda, da slovenski radikali v političnem življenju ne igrajo nobene važnejše vloge, vsled česar je Vukičevič pričel raje direktna pogajanja z dr. Korošcem, ki so se končala s popolnim uspehom. Ta korak ministrskega pred sednika pa se smatra obenem tudi kot nezaupnica vlade slovenskim radikalom. katerih Vukičevič o svojih nameravanih pogajanjih niti najmanj ni obvesti. U Bosni velikanski gozdni požari > 'Cele šume vsled vročine in neprevidnosti liudi v ogn;u — Težke človeške žrtve — Že sedai nad 300 miSPonov dinarjev škode — Kraljev dvorec v Han Pi‘,esku v nevarnosti ■ V okolici Han Pijeska v Bosni, kjer Ima kralj svoj dvorec, je razsajal v soboto in nedeljo v tamkajšnjem Pragozdu požar, ki ga je po neprevidnosti zanetil seljak Gjorgje Trifko-Vi*5. Požar je zavzel velikanske dimen fcije. Iz Sarajeva so bili takoj odposlani na pomoč vojaki in orožniki, ki j Se jim je z nadčloveškim naporom posrečilo rešiti kraljev dvorec in lovile. Pri Han Krami je zgorela tamkajšnja vas, velika žaga in vse barake. Škoda se ceni na 50 milijonov dinarjev. Tudi iz več drugih pokrajin je dobilo ^Čcraj notranje ministrstvo številne Brljave o silnih požarih, ki jih je povzročila predvsem letošnja nenava-vročina. Najhujše pa so vsekakor e$ti, ki prihajajo iz Bosne, kjer je požar objel cele komplekse gozdov, posebno v banjaluškem in travniškem srezu. V pragozdu Ugar pri Travniku se je razširil požar na 40_ km in napravil katastrofalno škodo. Šuma v področju Bjelašnice je popolnoma zgo rela, istotako šuma Javornik. Vse tamkajšnje delavske barake so postale žrtev ognjenega morja. Sarajevo, 11. julija. Dosedaj pogrešajo 3Q delavcev in otrok. Gasilna akcija je silno otežkočena, ker piha neprestano veter, ki zanaša iskre na vse strani. Tudi v Turbetu, Tesarju in Krusevici so nastali gozdni požari. I o izjavah strokovnjakov znaša že dosedaj škoda nad 300 milijonov di-naijev. \ sled uničenja žag je vsled tega več tisoč delavcev brez posla, okoli 150 družin pa je brez strehe. Vukičevič v Mariboru Danes dopoldne je prispel preko Ljubljane z Bleda v Maribor ministr-sk predsednik Velja Vukičevič. Poselil je velikega župana dr. Schaubacha, ,s katerim sc je dclj časa razgovarjal, nakar si jc ogledal mesto. Toča po Slavoni i •. V osješkem okraju se je vlila v ne-JUo po strašni vročini in sopari sil-Ploha, spremljana od grmenja in . ‘tkanja. Lilo je. kakor da bi sc od->upl oblak. Ob 11.30 ponoči jc pri-Padati kot lešnik debela toča, ki i1j],n°čno opustošila vsa polja in travic in napravila ogromno škodo. Smrtna avtomobilska nesre a pri Cel|u C e 1 j e, 1L julija. Včeraj popoldne se je na državni cesti pripetila'težka avtomobilska nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Neka trgovec iz Rogaške Slatine se jc odpeljal z avtomobilom v Celje. Predno je privozil v mesto, je nesrečen slučaj hotel, da mu je prišla nepričakovano pred avtomobil starejša ženica, ki jo je povozil. Naložil jo je sicer takoj v avto in Hitro odpeljal proti mestni bolnici, toda Ženica jc že med potjo podlegla dobljenim poškodbam. Oblastni zbor zaupnikov SDS v Mariboru Postopanje vodstva pri pogajanjih z SKS soglasno ode* breno — Burne ovacije poslancu dr. Pivku, ki je zopet sO glasno postavljen za nosilca liste Maribor, 11. julija. Včeraj dopoldne ob pol 11. se je. v Narodnem domu vršila seja novega oblastnega odbora SDS, izvoljenega na podlagi strankinega Statuta na občnih zborih srezkih organizacij, katerih vsaka odpošlje v oblastni odbor po dva delegata. V oblastnem odboru so, kakor je to po sestavi stranke naravno, zastopniki vseh stanov, kmetje, obrtniki, delavci, in meščanski sloji. Predsednikom oblastnega odbora je bil soglasno zopet izvoljen g- dr. Franjo Lipold, pod predsednikom gg. Lovro P e t o v a r, dr. Milan G o r i š e k in dr. S- K a 1 a n, tajnikom g. Vekoslav Špindler, blagajnikom g. Otmar Meglič. Takoj nato se je vršil v zgornji mali dvorani Narodnega doma oblastni zbor zaupnikov. Po pozdravu oblastnega predsednika dr. Lipokla vsem delegatom, zlasti pa nar. poslancu dr. Pivku ter navzočim oblastnim poslancem gg. Godini, Finžgarju in Perkoviču (g. Peto var se je se je opravičil kot nujno zadržan!), ter po konstataciji, da so zastopani vsi srezi mariborske oblasti razim Medjimurja, ki tvori posebno organizacijo, je podal poročilo obl. tajnik V. Špindler. Iz njegovega Poročila je posneti razveseljivo dejstvo, da se je strankina organizacija izza zadnjega občnega zbora znatno poglobila in razširila, saj je poskočila od 99 na 145 krajevnih organizacij. Od teh organizacij jih je 35 v mestih in trgih, 110 pa v popolnoma kme-čko-delavskih občinah. Izven tega šteje organizacija 121 poverjeništev v krajSfi kjer še ni organizacij. Od zadnjega c* blastnega občnega zbora do včeraj se 34 vršilo v oblasti 201 zaupnih, 172 javni) shodov, 71 srezkih zborov, 3 politični šole in 5 okrajnih poučnih tečajev, 1 bodočih mesecih se ustanovi nad 60 no vih krajevnih organizacij. Predsednik dr. L i p o 1 d je poročal 4 pogajanjih za napredni blok ter na pod lagi konkretnih dejstev zavrnil laži na) sprotnega časopisja, ki vali krivdo zl razbitje pogajanj na SDS. Zbor zaupni kov je postopanje strankinega vodstvi pri pogajanjih soglasno odobril. Soglasno in med burnimi ovaeijani •te bil na predlog predsednika dr. LiptA da določen nar. posl. dr. Pivko kot no silec liste SDS za sedanje volitve. Okrajne kandidate bodo Postavile sre( zke organizacije. Predsedstvu oblastni organizacije je zbor zaupnikov soghu sino dal pooblastilo, da kandidatno listi končno redigiTa v sporazumu s srezkkn! odbori stranke. Posl. dr. Pivko je podal nato poit fcično poročilo, v katerem je zlasti povv daril , da raste stranka z drobnim čfft lom konstantno in sigurno. Pr! sedanji volitvah se bomo bili v našem volilnert okrožju za tretji, morda celo za eetrf mandat. Zborovalci so poročilo 'dr. Pivka vz© li z burnim odobravanjem na znanja nakar je predsednik zaključil lepo mp& li zbor zaupnikov s pozivom, naj! v« organizacije in vrJ zaupniki posvet!^ vse_ siie čim lepšemu uspehu pri prei stoječih volitvah. ; C' ’ Otroški požigalec V avstrijskem Burgenlandu je bilo letos že preko 10, večinoma prav nevarnih požarov. Kot požigalce so sumničili razne ljudi, ki so živeli s pogorelci v kakem sporu, ali pa so se klatili okrog kot več ali manj temni elementi. Enega za drugim so morali izpustiti, požari so se pa vršili tudi eden za drugim. Ko se je Pa te dni v Nikolsdorfu nepričakovano sredi dneva vnelo neko večje gospodarsko poslopje so ob izbruhu poža ra domačini videli na dvorišču 13letnc-j>a Aleksandra Rosnerja, ki se je prav sumljivo obnašal Orožništvo jo dečka privedlo v občinsko pisarno in tu je fant priznal, da je on zanetil vse požare, ker ga ie veselilo opazovati gasilce in kor se mu je zdelo, da je ogenj dobro sredstvo za spremenjavo starih koč v lepe nove hiše. Mladostni požigalec je precej slaboumno otroče brez nadzorstva in je prav čudno, da občinski prvaki niso že prej uvideli, kai lahko vso počne zanemarjeni otrok. Atentat na irskega rrrnistra Ko se je v nedeljo popoldne vračal irski minister pravde O’ Higgins z avtom domov, so pridrvele nenadoma mimo njega z avtom tri osebe, ki so oddale nanj več strelov. Štirje streli so ministra zadeli in je kmalu nato umrl. Atentatorji so izginili brez sledu. GJURAšKOVIč V BEOGRADU. ’*• BEOGRAD, 11- julija. Bivši drago man našega poslaništva v Tirani, Qjyi ragkovič, je prispel v Beograd, da po.; roča o razvoju dogodkov, ki so dovedli do prekinjenja diplomatičnih odnašajert z Albanijo. USTANOVITEV »HRVATSKE NARODNE STRANKE«. SARAJEVO, 11. julija. Na konferenc} hrvatskih intelektualcev je bila včmlij ustanovljena tu nova stranka z frnenora »Hrvatska narodna stranka za Bosno ia( Hercegovino«, ki bo nastopala predvsem proti Raduču. Po zraku iz Belgije v Kongo. Bruseljska letalca Medaeti in VerS haogen se pripravljata na let v Kongd preko Francije, Sredozemskega morji in Sahare. Ta zračna pot znaša 400 krni Polet bo izveden najbrž žo začetkont avgusta. | — *----------------------------------—| Komanda bolničarske podoficirske šoli v Nišu razglaša, da sprejme L oktobra 80 mla< doničev kot gojence. Sprejemni pogoji so razvidni i/. konkurza, ki je nabit ni uradni deski in interesentom na vpoj gled pri mestnem vojaškem uradu 1 Mariboru med uradnimi urami od 8 do ure. — , Sfran 2.' -------------- Mariborski V EC E RM t K Jutra. V MariUoTurdne tl. VT1. 1927. Strašna vremenska katastrofa na Saškem Prelom oblaka, naliv in poplava, kakoršne ne pomni Srednja Evropa dolga desetletja — Cele vasi in vsi železniški mostovi razdejani — 150 mrtvih našli, ko je voda malo odtekla, že v soboto zjutraj mnogo mrličev. Prvi povodni naval je že zrušil električno napeljavo in vse zavil v temo. Vsa vas Oelssengrund, okroglo 30 hiš, je popolno ma razdejana, na pobočju BerggieB-hiibla je pa razrušeno 15 hiš. — Tudi V severnem delu Rudnih gora na sa-&ki strani proti Polabsko-peščenemu pogorju so se v noči od petka na soboto eačele prirod ne nesreče, kakršnih vsa Srednja Evropa že dolga desetletja ne Pomni. Liudje iz Glashiitte opisujejo začetek katastrofe takole: V petek se je ves dan pripravljala silna nevihta. Ob 9. zvečer se je utrgal oblak in nepričakovano naglo je prišlo do strašne poplave- V ranih urah sobote smo bili obdani od deročega valovja. Vsaka struga se je dvignila najmanj za dva metra. V vlak, ki je stal na postaji Lauenstein, je voda virela pri oknih. Silni valovi so nosili drevesa in bruca razdejanih hiš. Na polju in cestah so po drugih krajih še sedaj tava naokrog stoinsto prebivalcev, ki so vse izgubili, ter iščejo med ruševinami in po grapah smrtno ponesrečene svojce. Mrličev so našteli že okrog 150, točno število človeških žrtev, pa se bo dalo šele tekom tedna ugotovili. Pri reševalni akciji se udejstvujejo močni oddelki policije in državne hrambe iz Dresdena. Porušeni so vsi železniški mostovi, železniški promet je onemogočen. Pismo iz Gor. Radgone Na izletu utonil. — Avstrijski oficirji ob naši meji. — Življenje v Radencih. — Dne 7. t. m. je napravil peti ra zreti osnovne šole vi Radgoni (Avstrija) izlet ob Muri. Kljub prepovedi učiteljice se je šel pri tej priliki 121etni Josip Hojnik kopat- Poželel si je lepih vodnih cvetlic, ki so rastle Po mlaki. Pri trganju pa mu jo nemudoma zmanjkalo tal in je utonil. Šele po daljšem iskanju so %a potegnili mrtvega iz vode. — Danes se je mudilo ob avstrijsko-jugoslovanski meji prri Gor. Radgoni 10 avstrijskih oficirjev, med njimi tudi en general. Kaj so proučevali, ni znano. V Apačah je umrl daleč naokrog znani gostilničar in mesar Vincenc Kem, star 42 let. Pokojnik je bil sicer Nemec, vendar Pa se ni vmešaval v naše razmere in je bil splošno spoštovan Naše sožalje njegovi družini. — Življenje v zdravilišču Slatina-Radenci postaja vedno bolj živahno. V«ak dan prihajajo novi gostje- Pretekli teden je zapustilo zdravilišče 10, prišlo Pa je 35 gostov, tako da jih je sedaj skupno 95. Večinoma so naši državljani, pokaj pa jih je tudi iz Italije in Avstrije. Miklošičeva slavnost v Ljutomeru 7- avgusta 1927 bo velik praznik za inašo ljutomersko okolico, ko bomo preplavili svojega slavnega rojaka, ki je tfika in ponos ne samo naše ljutomerske pkolice, ampak vsega slovenskega naro-ida sploh. Ta naš velikan učenjak je pokazal vsemu svetu, da je v malem slovenskem narodu dovolj sile in moči, da nezapisan smrti, saj je tudi naš Miklo-jšie bil mož kot zrno klen in zdrav. Bil Sjesin matere Slovonijle, katere ime je zanesel širom sveta. On je rodoviten Ifcrs naših goric, ki je dal življenje in irast neštevilnim mladikam. 1 4 In narod, ki ima take može, ki so toliko prispevali za kulturo, ima vse pogoje za procvit. Ves kulturni svet časti in slavi našega velikana in sramotno bi bilo za nas, ako bi nas drugi narodi morali učiti in opomniti, da slavimo svoje zaslužne može, da v resnici »Sinovi Slave smo«. Zato mora ves slovenski na rod prispevati, da dostojno Proslavi svo jega velikega kulturnega delavca in se v obilnem številu udeleži proslave, ko ae odkrije spominska plošča na rojstni hiši v Radomerščaku št 11 pri Ljutomeru. Najstarejši človek Sloveni!e Najstarejši v Slovenijd bo gotovo 102 letni Steiner iz Št. lija, ki živa pri svoji hčeri, obmejni posestnici- Dolgo svoje življenje jo prebil starček kot poljedelski delavec. Do nedavno jo še opravljal tudi razna težka dela, sedaj ga pa vid naglo zapušča, da se le bolj ukvarja v hiši in otroke pestuje- Mož je — prapraded. Hči njegova je stara 72 let, naj-starejši njegov vnuk 48 let, pravnuk 22 let in preko enega ilctji ima, žc-^Tv^ra-mika, Morilec župana v črni V primer, kako nevaren blaznež je finančni pripravnik Milorad Kojič, ki jo v črni brez vsakega povoda smrtno zabodel priljubljenega župana Brumna, naj služi še sledeče: Neke noči pred par meseci je šel Kojič s finančnim podpred-glednikom Rantašem na patruljo. Ran-taša gre naPrej, Kojič pa za njim. Naenkrat pa Kojič udari Rantašo s puško s tako silo po glavi, da se puška zlomi. Rantaša, ves omamljen od silnega in nepričakovanega udarca, se obrne in v instinktu samoobrambe ustreli predse kar na slepo, zadene pa Kojiča v Tamo. Ta slučaj je predstojnik finančne postojanke v črni vzel seveda tudi za povod nujne prošnje za odpoklic skrajno nevarnega Kojiča. Tej vi največji meri upravičeni Prošnji se pa ni ugodilo in sedaj se celo zahteva kazen za finančnega podpreglednika Rantaša, ki bi bil vendar lahko v silobranu še drugače nastopil. Mariborskim dnevnidrohii Plebiscit o priključitvi Krčevine Mariboru Občinski odbor je v svoji redni seji dne 26. junija sklenil, da se priklopi občina Krčevina k mestni občini Maribor. Morebitne opazke proti sklepu se morajo v 14 dneh od danes naprej vložiti na občinskem uradu v Krčevini. V smislu občinskega reda se s tem javno sklicuje na dan 25. julija od 10. do 12. ure dopoldne zborovanje vseh upravičenih volilcev te občine v občinski pisarni pri občinskem županu, hišna št 67, da glasujejo, ali se strinjajo z občinskim sklepom ali ne. Glasuje se ustmeno z »da« ali »ne«. Odločuje večina glasov vseh upravičenih volilcev. Vsak, ki ne pride h glasovanju, se smatra, da se strinja s sklepom, torej velja za »da«. Lep uspeh prireditve Olepše valnega društva Nedeljska veselica »Olepševalnega društva za Magdalensko predmestje« v parku vojašnice kralja Petra je izpadla prav dobro. V ličn0 pripravljenih Paviljonih so prodajali jestvine in pijačo, nudil se je srečolov, za zabavo malih in velikih je bila pripravljena lesena dr ča, vrtiljak, za plesaželjno mladino pa plesišče s sodelovanjem godbe »Drava«, kjer so rajali pozno v noč. Obisk je bil povolje-n četudi ne preobilen, kar je pripisovati mnogim drugim prireditvam in pa lepemu vremenu, ki je potegnilo marsikaterega meščana na izlet v okolico ali na Pohorje. Vsekako mora biti agilni odbbr Magdalenskega olepševalnega društva z gmotnim uspehom prireditve prav zadovoljen. Prazna stanovanja Mariborsko stanovanjsko sodišče razpisuje oddajo sledečih stanovanj: 1-Mejna ulica 26, pritličje, 1 soba s štedilnikom od stranke Ivan Koban. 2. Mejna ulica št. 26, pritličje, 1 soba s štedilnikom od stranke Anton Geratič. 3. Koroška c. št. 39, podstrešje na dvorišču, 1 soba s štedilnikom od stranko Ivan Dimeč. 4. Tezno, Ptujska c- 31, 1 soba, kuhinja in Pritikline od stranko Anton Jugovič. 5. Slov- Bistrica 104, 2 sobi, kuhinja in pritiklino od stranke Josip Je-en. 6- Koroška c. 43, dvorišče, 1 soba s štedilnikom od stranke Alojzij Lasba-cher. 7- Meljska c. št. 72, podstrešje, 1 soba s štedilnikom cd stranko Karl Nerat. 8- Sv. Lenart v Sl. gor. štev. 62, 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke J. ^ežek 9. Vrazova ulica 6 III,, 4 sobe, ku-linja in pritikline od stranke Dr. Mihael Podlesnik. 10. Vetrinjska c- 18 I., 3 sobe, kuhinja in Pritikline od stranke Moric Dadieu. 11. Linhartova ul. 25 f., 2 sobi, kuhinja in pritikline od stranke van Vodopivec. 12. Ob železnici 6 I., 2 sobi, kuhinja in pritikline od stranke Viktor Temm. 13. Splavarska ulica 7 I. 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Josip Wagner. 15. Meljska cesta 99, pritličje, 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Anton Hubman. 16. Tezno, Ptujska c- št. 53, dvorišče, 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Josip Horvat. 17. Studenci, Zrinskega ulica št. 17, pritličje, 1 soba kuhinja in pritikline ot> stranko Anton Kotnik. Pro*'.,;-.. je vložiti najkasnejo do 14. julija dopoldne. Sprejem gojencev v mariborske podoficirske šole. Artiljerijska podoficirska šola v Mariboru sprejmo tekoče leto 150 mladeničev za gojence. — V inžinirsko pod-oficirsko_ šolo Kralja Petra Velikega Osvoboditelja v Mariboru se sprejm* letos 100 mladeničev iz meščanstva kot gojence. Sprejemni pogoji so razvidni >z konkuiza, ki je interesentom na razpolago v mest. vojaškem uradu .med u-radnimi urami. Priznanje in nagrade marib. obrtniškim Pomočnikom in vajencem. Obrtniško-pomočniška in vajenska izložba v Mariboru, otvorjena 12-, zaključena pa 19. junija, jo imela lepo uspehe (preko 9000 obiskovalcev)), včeraj ob 10. so bile pa na verandi »Uniona« raz-stavljencem svečano razdeljene nagrade in izrečena priznanja- Lepo slavnost je ob številni udeležbi vodil Požrtvovalni načelnik Slov. obrtniškega društva g. Miho Vahtar, vodja obrtno-nada-Ijevalne šole g. prof. Fink je pa izpre-govoril prav priznalno in vzpodbudne besede za obrtništvo in njegov naraščaj. Nagrade in priznanja je prejelo: V I. skupini 20, v II- —27, v III.— 22 od 150 razstavljalcev. Priznalno ocenjeno je bilo 24 risarskih del obrtno-nadaljeval-ne šole in 10 razstavnih del železniške delavnice. — Pri slavnosti so bili mojstri lepo zastopani, upa se pa za bodoče še na boljo udeležbo- — Novinarski klub. V sredo, 13. t. m. ob 18. uri se bo vršila v Grajski kleti klubova seja. Ker so na dnevnem redu zelo važne zadeve, poživljam člane, da se polnoštevilno u-deleže sestanka. — Predsednik- — Težka nesreča pri delu. Davi ob pol devetih se je pri adaptacijskih delih poleg kavarne »Jadran« na Aleksandrovi cesti pripetila težka nesreča. Poleg številnih zidarjev in delavcev tvrdke Jelenc & Šlajmer, ki preure-jujejo prostore v pritličju vogalne hiše Aleksandrovo in Mlinske ulice, je bil zaposlen tudi zidar Martin Pirci iz Ptuja, star 38 let. Pri prenosu 300 kg težkega podboinega kamna se je predvsem radi nepazljivosti delavcev samih kamen prelomil in pndel na Mrtina Pirc-a, ter mu povzročil težke poškodbe- — Pirci je obležal nezavesten. Rešilna postilja je ponesrečencu, kateremu jo kamen zdrobil nogo nad levim kolenom, zmečkal tri prste love roko in ga ranil na desni strani čela, nudila prvo pomoč in obvezala roko tudi. njegovemu pomagaču, ki jo dobil na prstih desno roče le neznatno poškodbe. Le srečnemu slučaju se jo zahvaliti, da nesreča ni zahtevala težjih žrtev. Nova drogerija v Mariboru. Občinstvo opozarjamo, da je otvoril g. M. Vrabič na Aleksandrovi cesti št. 13 drogerijo in fotomanufakturo. ______ Velika kavarna. Danes in v sredo elitni konccrt s ka-ibaretnimi točkami* —- ro6 Ali smo v Nemčiji ? V Radvanjih v gostilni »Pod lipo« je priredilo včeraj tukajšne športno društvo »Rapid« svojo poletno veselico. " Obisk je bil dober, četudi bi se morda pričakovalo kot pri Rapidovih priredit* vah običajno mnogo večji naval. Prir©* ditveni odor je z uspehom gotovo za* dovoljen, nikakor se pa ne moramo strinjati z aranžmajem, ki je uporabljal n* veseličnem prostoru izključno samo nemške napise. Gospodje odborniki »Rapida« naj si zapomnijo, da smo v jfr goslovanskj državi, ter da se preziranj« državnega jezika pri javni, četudi društveni prireditvi ne bo trpelo. Tudi ponovno intoniranio godbe nemških popevk, katere je občinstvo sopevalo, j« napravilo neugoden vtis. Radovedni' bi bili, kaj bi se dogodilo našim slovenskim Korošcem, če bi napravili v bližini Celovca javno prireditev s samo slovenskimi napisi in intoniranjem ter prepe* vianjem narodnih popevk. Sokolstvu* Češki naraščaj, ki potuje na župni zlet v Split, pride v Maribor v sredo popoldne z brzovlakom. Pozivam članstvo, naraščaj in deco ter sokolstvu naklonjeno občinstvo, naj se udeleži sprejema. Članstvo in naraščaj v krojih. — Načelnik Sokolske župe. V Dravo je hotel z dveletnim sinom Anton G., tesar s Pobrežja, keir mu je žena odšla z doma. V soboto okrog 9. zvečer je odnesel dveletnega sinčka Henrika na državni mostj od koder se je nameraval pognati t| Dravo, a mu je svakinja pravočasno ^ preprečila obupno namero. Bil je prepeljan v policijske zapore kjer še neprestano trdi, da si bo vzel življenje. Trii# otroci, ki so docela nepreskrbljeni, 99 bili izročeni k sorodnikom, r ........... Izginil je >% brez sledu bivši mesar in prekupčevalce vin, Alojz Solak, ki ga pogrešata že mesec dni. Ker si je izposodil že začetkom junija pri treh strankah večje vsote denarja, se domneva, da je postal žrtev nesreče ali roparskega umora, lahko pa je tudi z denarjem pobegnil. —• Nravnost v mestnem kopališču in javno moralo so baje ogrožali nekateri mladeniči, ki so premalo pokrivali svojo goloto. Imeli so namreč posebne (opalne hlačke, ki so v bokih vezane s trakovi in ne kakor običajno, šivano v enem- To je dalo povod varnostnim organom, da so v kopališču intervenirali in prepovedovali nošnjo tako »nemoralnih« in neprimernih kopaliških toa-et. Menda je to prvi nastop tukajšnjih oblasti v našem koališču. — Policijska kronika. Od sobote na nedeljo jo bilo na policiji jako živahno. Aretiranih jo bilo 13 oseb, povečini razgrajačev. — Na Meljski cesti se je spoprijela skupina štirih delavcev, vendar ni prišlo do? težjef# pretepa, ker jo pravočasno posredovala policija. — V Dravski ulici pa so vinle' ni gosti neke tamkajšnjo gostilne vjtfi' zorili pravo bitko, ki je terjala tudi ne' aj krvi. Zidar Ivan Cigler je bil zah0' den z nožem pod desno oko, Anton Pe' tek pa v levo ramo. — Okrog druge «re po polnoči sta bila.tudi na kolodvor11 prijeta dva vročekrvna razgrajača !n oddana v policijsko zapore. — Od n^e” je na pondeljek so bile aretirane 3 sobe, radi najrazličnejših presto;pkovl pa jo bilo vloženih 19 prijav. Nesreča v nedeljo. S čreSnje je padel l7letni pleskars^ pomočnik Ivan Ločnik tako nesrečno, si je zlomil nogo. — V Limbuš11 se ,1e v pijanosti potolkel po glavi delavec I. A. — Rešilna postaja jo oba Poncsio* čenča odpremila v bolnišnico- "~ Glavni dobitek I. razfeda sedanjega kola drž. razredne loterij0 ^ znesku 80.000 Din jo zadela srečka *> II.371, kupljena pri Antonu Golež1' . Mariboru. Nadalini dobitek 8-000 1 je zadela št. 79.620. Srečke za II. razrea so še na razpolago po Din 200 cc «• P11" lovica 100 četrtina 50 Din. Življenje v j,Rdeči mož*' današnje dobe nikov — Lesna pc Kanadski pragozdi, nekdaj lovišča »rdečih mož« — Indijancev, o katerih smo v mladosti prebrali toliko povesti, so se temeljito spremenili. I »Rdeča« plemena zastopajo delavci po farmah in žagah, od časa do časa 1 pa potujejo skozi svet svojih slavnih prednikov današnji Indijanci v malih gničah. nalik našim ciganom. »Beli« mož je rdečega temeljito preobrazil. Rdeči je prevzel od belega vse njegove običaje, strasti in slabosti, od • starih vrlin mu je pa v splošnem le malo ostalo. V zooloških vrtovih predstavlja današnji rdeči mož svojega slavnega prednika kot kurioziteto za denar; ko je dnevni posel predstavljanja dovršen, pa odloži starinsko obleko z orožjem in okraski — in v baru se samo še malo po črtah in barvi obraza razlikuje od drugih gostov. Sredi pragozda je jezero v pre-merju kakih 25 km, okrog pa do 20 km širok pas. Na tem prostoru je trajno naseljeno vsega skupaj okrog 50 ljudi. Eni kot samotarji, drugi pa po dva, trije ali še več skupaj v lesenih hišicah živijo pravo puščavni-ško življenje. Najbližja soseda imata dobro uro hoda od koče do koče, za Prav kratke obiske večine je pa za hojo tja in nazaj potreben ves dan. Središče take naselbine je žaga in tu ima človek priliko, da v teku enega meseca spozna vse naseljence. Še tako zakrknjene samotarje privede nam reč v tem času gotovo kaka potreba •na žago. Naseljenci so koščeni, mrki ljudje prav čudnih običajev. Ko pride v hišo, prisede in pomaga brez besede, pa naj si bodo ljudje pri jedi ali pri delu. Ko je dodobra pomagal, šele pride na dan s pravo besedo, tega pa še ne pove. kaj ga je od prav daleč pripeljalo. Po preteku kake ure vpraša tako mimogrede, če so videli kakšno pobeglo živino. Ko mu razložijo, da so zajeli take in take živali in da jih imajo v hlevu, dokler ne pride !PO nje lastnik, malo pokima in čez Pred in po poroki Pred dnevi je pariško sodišče oprostilo Sidney Conquya, šefa nekega modnega salona, ki je umoril svojo soprogo. Številno občinstvo, ki je prisostvovalo razpravi, je sprejelo oprostilno razsodbo z velikim navdušenjem. Obtoženec se je spretno zagovarjal in si osvojil simpatije sodnikov, kakor tudi^ simpatije radovednm poslušalcev. Svoj zločin je hladnokrvno opisal: »Ko sem bil v svetovni vojni ranjen, sem v Vichyju spoznal leta 1917. lepo Giselle, ki mi je kasneje postala soproga. Komaj pa sem jo poročil, se je nežna Giselle takoj spremenila. Mirno bitje je postalo ošabna dama, ki si lahko vse dovoli. Radi nje sem zabredel celo v dolgove, samo da bi ustregel njenim željam. Večkrat sem jo v lastnem stanovanju za-i lotil z njenim ljubljencem, vendar ji ,je vedno uspelo, da me je pomirila in sem ji odpustil. Pred štirimi meseci je odšla z doma in se vselila v hiši neznanega bogataša. Skušal sem jo * pridobiti in vrniti domov, toda ves trud je ostal brezuspešen. Odločil sem sc, da jo ubijem, kar sem tudi na prvem sestanku storil . . .« Razsodbo je občinstvo sprejelo z burnim aplavzom. / ------------------ Chanibcrlln in Levine skregana. Po poročilih iz Pariza sta se Cham-bcrlin in Levine skregala in sicer radi t°ga, ker jo hotel dingi takoj nazaj v Ameriko, dočim trdi prvi, da so Pri aparatu potrebna neka popravila. Baje si Je Levine že oskrbel drugega pilota 'za Povratek v Ameriko. Kor sta se pa , Oharnberlin in Levi.no skupno podala v London, na sporu, o katerem v Parizu I toliko govore, najbrž no bo dosti. O Levinu m povrh še piše, da jo vodil nc-'reofei« kupčije z anierikanskim vojaškim in da mu preti celo aretacija, top **.-■ r Amerik«. prai©s«.is — Življen e tn običaji gozdov« djetja v pragozdu nekaj časa se brez besede izgubi v gozd s svojimi živalmi. Med pragozdnimi prebivalci je tudi nekaj Indijancev prav starega plemenitega kova. To so bolj mrki ljudje kot so bili njih predniki. To so razočaranci nad civilizacijo in nad rojaki. Tak samotar ima z drugimi naseljenci le najpotrebnejše stike, če se pa s kom spoprijazni, je to prijateljstvo v našem svetu brezprimerni ideal. Indijanec starega kova čuva nad svojim prijateljem kot majka nad svojim otrokom. Vsi prijateljevi interesi so enaki in še višji od njegovih. Beli prijatelj se niti ne zaveda, kaj vse je že zanj storil »rdeči brat«. Ta je skrajno molčeč. Ce po dolgem času od daleč pride na obisk, stisne roko prav krepko, se za nekaj časa molče vsede na prag koče, stisne zopet roko in molče odide v gozd. Pragozd izkoriščajo mnoga lesna podjetja, ki zajemajo delavce vseh narodnosti in socialnih stopenj. Delavci dobijo od podjetja celo oskrbo in 30 do 40 dolarjev mesečno, delajo pa od 7. do 12. in od 1. do pol 7. ure. Za prenočišče si na delovnem prostoru postavijo barako. Ker so noči mrzle, se za spanje oblečejo tako, da se lahko zjutraj brez vsakega oblačenja in pripravljanja lotijo dela. Umivajo se zvečer po dovršenem delu, nekateri od starih gozdovnikov pa sploh le redkokedaj. ker trdijo, da je umazanost najboljše jamstvo pred mos-kiti. Moskiti so strašna pragozdna nadloga. V močvirnejših krajih morajo ljudje v najhujši vročini delati v rokavicah, ki segajo preko rokava, in v gumijastih maskah, ki zakrivajo celo glavo. Tako morajo tudi spati, pa jim moskiti tudi skozi vse najmanjše luknjice take obleke pridejo do živega. Pragozd današnjih dni je samo v tem enak nekdanjemu, da je torišče težkih bojev za obstanek. Vojvodkima v be!ih dolgih rokavicah Na potovanju po angleških kolonijah. katero je napravil drugi sin angleškega kralja, vojvoda Yorški s soprogo, je doživel vojvodski par v ko-lonijalnem mestecu Kingstonu šaljivo epizodo. Vest, da bo vojvodkinja sprejela od ličnejše dame mesta, je povzročila v ženskem svetu precejšnje vznemirjenje, predvsem radi yprašanja toalet. Dan pred prihodom Vorških vojvod pa je nekdo zaupal kingstonskim damam. da bo vojvodkinja oblečena v belo letno toaleto in da bo nosila dolge bele rokavice, kar je povzročilo v mestu pravcato revolucijo. King-ston ima sicer več trgovin, ki pa pro-dajajo^vse razen dolgih belih rokavic. Ustreženo je bilo le nekaterim, ostale Pa, ki niso dobile rokavic, so bile nesrečne in niso vedele, kako naj nasto-Paio pred člani vladarske rodbine. Ko je bil naslednjega dne prirejen vojvodskemu paru svečan sprejem, je vojvodkinja vsem damam ponudila rokka i;t‘ 28, Smifoc,.t- sos KnJlge vež« $d »risrflgt* do umetniško dovršene ve-Mve soljdflo ip ceno atelje za umetno kujigov«štyo Miho Vahtar, Maribor, Ci«J>8Bfc8 «1- §4 in 37, 428 y Katji ero 10—lHetijo deklico ** F-Vfc, H.aterj po mojj smrti zapustim Yse avojp premoženje. Nasloy v Upravi Dal bi svojega sina (iz boljše rodbine) v nauk kaki večji mehanični obriti v Mariboru. Dečko je nastopil is. leto, jp dovolj močan, 170 cm visok, ima 4 razr, ljudsko šolo in dve gimnaaije. Kdor bi ga hptcl sprejeti prosim, da se javi na naslov: Stjepan ha is, pekarski obrtnik, Glina. — 508 Vafeljne za sladoled, vseh vrst kekse, biškote in drugo najfinejše pecivo priporoča delikatesna trgovine Frapc Kurinčič, Aleksandrova c. 31, poleg glavnega kolodvora. Zaloga slovite domače tvprnice keksov V. Bizjak !n dni g, Rog. Slatina. 369 Vse poletno blago se dobi sedaj po zelo znižanih cenah v trgovini Franlo Mašer, Maribor Glavni trg it. 9 m Giavni trg 55. g Tehta rabi »Drava d. d.\ Maribor Zopet doslo Kavarna Park novroTŽaoo. vseh vrstni.nof.fch,« Sv,ra Najfinejši sladoled, pivo iz sodčka itd. U9Y9 blago, vseft vrst manufakture Cene ijizke, brez konkurence. Sukno ie od Din 25-— naprej se dobi le pri I, Trpin - Maribor - Glavni trg 17 Mn Mink! Min $FflW« YW Trite popovi!« btf* UJeme ter Izdeluje čevlje In pletene »and*le. poahcltu tnčp« 1 490 Cene nbkei Rudolf Monjac, Maribor, j*. l in letg. Ravnotako se oluoni za neugodni čas vsak druv šiv«** posebno vse aočivje (fiiol, grah itd), meso, klobase, paštete, m drugo. *0 tovarniških cenah pimoro.a IVAN KOVAČIČ MARIBOR? CESTA 10 trgovina stekla in pot celana na veliko in w>9‘° fc<a Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarn* d. d., predstavnik Stanko Detela, v Mariboru