PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBOOILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRI
jjto lil - Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din
ORJE
UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807
Rokopisi se ne vračajo.
OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir, finančni in pravni 60 lir, osmrtnice 70 lir.
NAROČNINA
Cona A: mesečna 240, četrtletna 700, polletna 1300, celoletna 2400 lir; Cona B: 144, 414, 792. 1440 jugolir; FLRJ: 55,165, 330, 650 din.
Čekovni račun na ime »Ljudska založbam: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana 60-4041-30.
TRST torek, 2. septembra 1947
Poštiuaa plačana v gotovim Sp~cUzione in abbon. postale
^Stev. 683
USTANOVNI KONGRES KOMUNISTIČNE PARTIJE STO ia
, nedeljo dopoldne v 9 uri se L54«- v dvorani Doma pristani-j. delavcev ustanovni kongres ^ffluntstične partije STO-ja. Dvo-V®* Je bila za ta brezprlmemo va-7" dogodek svečano okrašena s Marxa, Engelsa, Lenina 'in gru na rdečem ozadju odra ter s mrršala Tita, Togliatti-ja, Markosa in Passlanarije ob;h straneh odra, na, katerem L^avzel; svoja mesta:	Centralni
DortT ,KPJK ter delegati drugih • ^wcnih strank. Pred poslopjem i stv 2t3ra'a ogromna množica Ijud-^ k; je poslušala potek kongre-1 Zaradi premajhne dvorane so . kongresa laliko udeležili samo osnovnih organizacij KP ^ Povabljeni, med katerimi je bil c*?.1 ves lokalni tjsk brez obzira na LZ cn° Pripadnost, tako da so V<Sfresu prisostvovali dopisniki agencij v Trstu.
Bak^res j- otvorll tov. Bfanko ire > generalni sekretar KPJK, v tesSU Pozdravil prisotne de-ter naznanil, da je s začet-tega kongresa KPJK, premha-«tv ^‘ovanjem. V častno predsed-laJ? “ddgresa je predlagal genera-Jha Stalina, maršala Tita, Di-mr“Va- Passionarijo in generala ^T 05a. kar so prisotni sprejeli z ^burnim navdušenjem. Nato je
bilo
kon.
'zvoijeno delovno predsedstvo
l^tsa s tov. Leopoldom Gaspa-to ian’ kl je dejal, da prav za prav .castno mesto pripada staremu Sa nf 211 pravice tržaškega delovne-vertii 5tva tov. Ivanu Regentu. Po-TKjaJ je nadalje, da je ZVU prepo-£pa:a vstop v cono A delegatom ^ Jugoslavije in KP Itali je, ki pa Poslali kongresu pozdravne Kcn ke m želi« 281 uspešno delo. jv^“re8'sti so oba telegrama burno Spravili jn z minutnim plo lij8’6111 priredil; ovacije maršalu
je tov. Gasparini prečital
iio De 81116 v can0 A’ *a PezdruV— ^“•'sojavko tov. Ivana Regenta, i0 J6 navzoče še posebno navduši-J»Vk '^ SQ PCS^li pozdravne brzo-^ršfo f'ov- Pellegrini, socialistična canska stranka, v Trstu in drugi. 2a tem
stavkovnega odbora, ki še
ršžrii>r‘“ so	govori	delegatov
Političnih organizacij v
je v imenu SIAU pozdravil tov. adv. Pogassi, ki je v ^Utrm lznesel zgodovino borbe Hhi 8 Komunistično partijo na k pjJ^jPrej za priključitev Trsta *• stat potEm Pa za č;n' pravičnej-Ojjjj, bt STO-ja. «Sedaj pa so pred VaK, 3e dejal tov. Pogassi «novi ki j;h mora tržaško Uudstvo rešiti: udeležba v Sosbm V*s,d‘’ sodelovanje v vsem Voiit»Ta:skem življenju STO-ja,
bamV6 v ustavodajno skupščino, ki IjbdsiT0 c*a‘a novo ustavo. Ce bodo Kp ,t'6 T®n°ž;ce sledile pozivom
sSta’*"
etično ustavo, v kolikor je ta_ ^uče v okviru Stalnega statu-t;š bo vsekakor velik protiu-SuvCirIe,ltua!ni samovolji bodočega V* »fJa STO-ja, imenovanega po ja, ^ str,?rn svetu. Ljudstvo STO-jjajf ' Je ustvarilo slovansko-itali-bratsr bratstvo in ki mu je cilj ter t0V£ VS611 narodov na svetu, NlkvJ^atstV0 ustvarilo v toku nar bov0 OSvPbodi:ne vojne, koraka v ^GUe Vre'‘° bodočnost brez ozira na Veroam 6 111 ^narodne reakcije s se* 5orj i?ei'!ško na čelu cb tesni pod-Prof J1,	ki	alarmira	narode
■ vt Jugoslaviji In proti So-* zvezi« je končal tov. Pogassi.
j« V
imenu Osvobodilne
tPzt)„,®0vencf.v in Hrvatov STO-ja >>ja kongres tov. dr. A. Kuka-SiedečJmi besedami:
J°varišice, tovariši!
|beneV^r*kR ^e,,čfca Krečiča in 1ost,,l0 doletela prijetna dolž-,'aOp ob.ene,n čast, dn kot čla-*>k| -i 111 J®* obenem kot sloven-Iki^r!' izvršnega odbora SIAU ^Varp temu kongresu in Vam SatomS!iln 1,1 tovarišicam dele-^ ,u prisotnim na kongre-tdr4v^e^vPrlsrčen in iskren po-bi baše Osvobotlilne fronte izvršnega odbora
Ustanavljate vi, prila-jili : c novim ])rilikam, ki f°Vne ‘‘^varila ratifikacija mi-bistj- ll0S°dbc z Italijo, Komu-^&l<eL'0 Pkftijo Svobodnega tr-j .°Z°,nUa. Komunistična krjj.a ie ena izmed vej tiste '*i ()| '’ je bila inspiratorka ^Zod«‘li zatorka vseh zmag v v trd; 08Vobodilni borbi, ki je W|,i l’ krvavi in dolgotrajni Vl{„vfSla na kolena in zrušila %e.s » partija, ki je tudi V8®poysod voditeljica ?.a demokracijo in svobo-HhSlrokih množic delovnega ki je. tudi in na našem
■■
dr. A. Kukanja, pozdravlja v imtnu Osvobodilne fronte Slovencev in Hrvatov STO-ja ustanovni kongres KP STO-ja.
Trst ob sodelovanju vseh do-bromislečih, v skupen dobrobit in napredek vsega prebivalstva. Komunistična partija je znala rešiti vse naloge, ld jih je stavil pred njo zgodovinski razvoj. Prepričan sem, da bo iz Vašega današnjega kongresa, iz vaših poročil in diskusij vzklilo seme, ki bo rodilo bogat sad. To je moja srčna želja.
Živela Komunistična partija Svobodnega tržaškega ozemlja, voditeljica demokratičnih svobodoljubnih množic slovansko-italijanskili narodov!
Živelo bratstvo slovanskih in italijanskega naroda, ki je najboljše jamstv o za srečno in boljšo bodočnost vseh prebivalcev mesta Trsta in njegovega o-zemlja!
Kongres je nato pozdravil v imenu CIT (Comitato Ind pendentista Triestino) Jn Fronte za neodvisnost svobodne julijske države g. Vami. SledJl je pozdrav predstavnika Zveze primorskih partizanov, dalje Republikanskega gibanja za neodvisnost g. Paulin, predstavnik Enotnih sindikatov tov. Desant!. V imenu ASIZZ sta kongres pozdravile tov- Nadja v slovenščini ;n tov. Mira v dtalijanšCni. Pozdrave Zveze ant'fašistične mladine je izročil kongresu tov. Peseafcpri.
Nato so bile. izvoljene politična komisija za resolucije, ki jo sestavljajo tov. Babič Branko, Uršič Rudi in Destradi Aleksander; ver:f:ka-cijska komisija ;n volilna komisija.
■ V
Referat tov. Branka Babiča
Na popoldanskem zasedanju je imel pred kongresom politični referat tovariš Branko Babič, jz kate-dega povzemamo glavne misli.
Tov. Branko Babič je v svojem referatu najprej poudaril, da dana, šnji kongres prav gotovo predstavlja najvažnejši dogodek v zadnjem času pri nas, a po ustanovitvi KPJK pred dvomoma let-a enega najvažnejših dogodkov. Nato se je na kratko dotaknil dobe med dvema vojnama, ko je ob trenutni stabilizaciji kapital.zma po prvi svetom' vojnj temu uspelo delno zatreti in oslabiti revolucionarna gibanja ljudskih množic. Ta stabilizacija pa je dovedla tudi v Italiji fašizem na oblast. Za Slovence in Hrvate v Julijski krajini je nastala doba najhujšega nacionalnega zatiranja. Narodno zavedni Slovenci jn Hrvati so romali v ječe in zapore n so se takrat našli v skupnih antifašističnih organizacijah z Italijani, v KP v berbi proti fašizmu. Nastala je druga svetovna vojna, s katero je nemšk; imperializem hotel uničiti vse napredne sile sveta na čelu s Sovjetsko zvezo. Z vstopom SZ v vojno pa je ona deb la svoj demokratični in protifašistični značaj in
izbili ,*e tu na 'tušem ■J1* 'tala in daje svoj odlo-•v *K>r*>' l'ro*' reakeio-S jn',u 'Hpcrinlističnemu du* Sv.^gtHim silam. Njena *f40.8 11 Egrajonost in vsa po-Vfobont njenih članov sta
iam8tvo> tl" ,,a
Jtatsjt ** 8lovansko-llulijanskega mi, n shovanega v težkih ča-mir na to naše tli:. ’ v ta od
8Uih
alovaJiskih in množic ljubljeni
Predstavnik SIAU tov. Pogassi pozdravlja kongres
mobilizirala, neosvobojene narode v aktivno borbo proti Hitlerjevi Nemčiji. Tako je dejansko druga svetovna vojna postala narodno-osvo-bodilna vojna in je pri nas v njej igrala odločilno vlogo nar°dno-06vo-bodilna borba jugoslovanskih narodov, ki je našla ugodna tla in odziv pr; Slovencih in Hrvatih Julij-- gke krajine, ki §o takoj začutili, da je prišel trenutek končne osvoboditve izpod fašistične Italije, ter imela globok odraz v deir.okratčnih in ant fašlstičnlh množicah Italijanov JK posebno pri delavstvu. Na čelu osvobodilne vojne jugoslovanskih na.odov pa je naravno stala komunistična partija Jugo-lavlje, k*, je edina bila sposobna in kot najuapsednejša sila poklicana, da p:-evz;vme vodstvo v tej borbi za nacionalno neodvisnost- Vzgledu Slovencev in Hrvatov so torej Sledilo množice Italijanov 'n iz te skupne borb? je nastalo slovansko-Italijansko bratstvo, 8 krvjo zapečateno kot najmočnejšo orožje proti vsakemu nrcionalnemu in soc alne-mu zatiranju od strani imperializma in fašizma-Prav gotovo pa Je, da je osnovna demo-uat.čna pridobitev te protifašistične vojne, ljudska demokratična oblast, k; Je p odstavljala ključ do rešitve vseh vprašanj, ki se tl* I Čejo pravic našega, ljudstva, Tej I zmagi resnično demokratičnih sil 1 pa se Je uprl svetovni imperializem I na čelu z angloeroeriškkn, ki m je
čutil ogroženega v svojih imperialističnih pozicijah v Sredozemlju. Kot prva posledica t? imperialistične intervencije v naše zadeve je bila, da so morale jugo:lovanske čete, da se izognejo nadaljnemu prelivanju krvi, izprazniti Trst in del Julijske krajine. Ustvarjena je bila cona A m B na osnovi sporazuma Tlto-Alesander in naše ljudstvo je bilo postavljeno v položaj obrambe vseh pridobitev narodu o-osvobodilne vojne. Zato se je pred demokratične sile naših narodov postavila nujna potreba čim večje politične enotnosti delovnega ljudstva sploh ter njegove vodilne sile KP. Tako je prišlo do formiranja samostojne organizacije KPJK.
Istočasno pa js nastala potreba po formiranju najširše demokratične organizacije, katera bi v svoje vrste zajela vse resnične demokratične sile naših narodov. Tako je nastala Slovansko-itali.anska antifašistična unija, sloneča na slovan-ekc-italijanskem bratstvu 'n politični enotnosti.
Poudarit; moramo pri tem, da je popolna zmaga demokratičnih sli Trsta ;n JK bila v teh pogojih mogoča samo s priključitvijo cele JK in Trsta Jugoslaviji. Takšna rešitev bi predstavljala najpravilnejšo rešitev nacionalnega vprašanja Slovencev in Hrvatov, istočasno pa bi bil? utrjene in ohranjene vse pridobitve narodno-osvobodllne borbe, v prvi vrsti ljudska, oblast, Italijanom pa v okviru federativne FLRJ zagotovljene vse nacionalne pravice.
ZVU svojih obljub, da bo vladala nepristransko, spoštovala demokratične pravice, ni izpolnila. Fašisti iz cele JK, iz Jugoslavije in od drugod so našli svoje varno zatočišče v Trstu in začeli dvigati glave, organizirati teroristične tolpe ob več ali manj direktni podpčri civilne policije začeli napadati sedeže demokratični organizacij in ubijati antifašistične borbe. ZVU Je začela izvajati politiko favoriziranja italijanske reakci je in ji dajala potuho, da je pod parolo «obrambe ita-lijanstva» pred ((slovanskim nacionalizmom« izkoriščala nac'onalna čustva italijanskega ljudstva pod parolo «divide et impera*. Vse to je storila z namenom, da bi iz Trsta in enega dela JK ustvarila svoje imperialistične baze za borbo proti demokratičnim silam s odnje Evrope in Vzhoda ter demokratičnim silam Italije same t- j. proti interesom italijanskega naroda samega.
Poudaril je, da so v istem času anglo-amer.ške oblasti podpirale italijanski nacionalizem, ki je nezavedno služil kot maneverska s.la reakcionarnih imperialističnih sil. To dejstvo je anglo-ameriška reak-
cija prav spretno izkoriščala, da bi ustvarila iz Trsta in dela Julijske krajine svoje imperialistične baze, za borbo proti demokratičnim silam srednje Evrope in vzhoda ter demokratičnim silam Italije same.
Po analizi dosledne borb? Komunistične partije Julijske krajine pod temi pogoji, tov. Babič nadaljuje, da «uobena drugačna pot ni bila mogoča v tej bitki za. demokratične pravice našega ljudstva, kot pot, Po kateri Je hodila KP Julijske krajine, pot dosledne borbe za nacionalne pravice, za obrambo demo-pratičnih pridobitev protifas.stične: vojne v širše in trdnejše resnično bratstvo italijansko-slovanskih množic Julijske krajine in Trsta v borbi , proti fašizmu, mednarodni reakciji in imperializmu, borbe proti vsakemu tujemu vmešavanju v naše zadeve za spoštovanje ljudske yolje, borbe za utrditev resnične demokracije v tem delu Evrope.
Prešel je nato na opis političnega položaja in razmerja sil v svetu, na podlagi katerega je ugotovil, da se ZDA nahajajo pred ekonomsko krizo in b; rade dobile tržišča za svoje produkte, da bi tako zmanjšale ali pa odgodile ekonomsko krizo z diktiranjem gospodarske politike ostalim državam. To pa dejansko pomeni za države, ki se naj vključijo v Marshallov načrt, odpovedat; se gospodarski in s tem tudi politični neodvisnosti, ker bi ja: no takšna gospodarska neodvisnost imela za posledico popolno politično Odvisnost. Ze danes vidimo, kako se anglo-amerlški imperializem skuša vmešavati v notranje zadeve držav kot je Romunija, Bolgarija, Jug> slavija, Madžarska itd. Rad; tega je razumljivo, da so SZ in ostale demokratične države odklon le na tej osnov; sodelovanje pri Marshallovem planu. T:iko se edino lahko tolmači današnja agresivna politika gotovih reakcionarnih krogov Amerike.
«Takšna politična situacija v svetu in nastanek Tržaškega ozemlja kot rezultat sklepov mirovne konference pa postavlja našo Partijo in vse demokratične množice Trsta in ozemlja pred nujne m važne naloge, če hočemo, da bodo demokratične sile tud; pri nas kljub vsem težkočam zmagovite. Osnovno vprašanje demokracije, je vprašanje obrambe in utrditve miru. Zato danes sprejemamo sklepe mirovne konference, ki bo korak k utrditvi miru, in v zvezi s tem sprejemamo formiranje Tržašktga ozemlja kot izvršeno dejstvo, čeravno je takšna rešitev rezultat kompromisa ha mednarodnem političnem polju in ne izraz volje ogromne večine našega, ljudstva.«
500 kanadskih Jugoslovanov
prispelo na Reko
Reka, L (Tanjug) — Včeraj je prispel na Reko jugoslovanski parnik «Radnik» s skupino 500 jugoslovanskih izseljencev, ki se vračajo iz Kanade. Povratniki so po večini rudarji, industrijski delavci in kmetje. S seboj so pripeljali 80 zabojev strojev za rudnike, 17 električnih generatorjev za ribiške čolne, 10 motorjev Diesel za čolne, 3 kamione z žerjavi in drug} industrijski material v vrednosti 25 milijonov dinarjev. Razen tega pa tudi 100 ton osebnih potrebščin, ki so jih jugoslovanski izseljenci v Kanadi podarili domovini.
„Ufosfroj" v obratu
Ljubljana, 1. — Danes je začela delovati velika tovarna ((Litostroj« pri Ljubljani, ki so jo začeli gradit; prt d einto ilttom. Kompleks bo med najmodernejšimi in največjimi za izdelovanje hidravličnih strojev v Evropi. Izdelal bo večji del od 4000 ton sV oiev, ki jih predvideva p :tlotka. Zraven tovarne gradijo industrijsko šolo, delavsko mesto s 1500 stanovanji, sindikalni 'dom in velik park.
Preiskovalna komis;ia predlaga
razdel!tev Palesfne
ŽENEVA, 1. — Preiskovalna komisija za Palestino je imela danes svojo zadnjo sejo pred odhodom v Lake Success. Izglasovala je s 7 glasovi prot! 4 predlog za razdelitev Palestine v dve državi: arabsko in židovsko. Obe državi nimata neprekinjenih mej. Medtem ko bi Galileja pripadla Zidom, bi zapadn; del mesta, ob morju, kjer je arabska več’na, pripadal arabski državi, palestinska obala do južnih predelov mesta Haife pa Zidom. Isto tako široko ozemlje puščave Negges vzdolž egiptske meje, kjer so pričeli Židje že z deli namakanja. Za svete kraje je predviden izredni, mednarodni režim.
Arabski odbor, ki mu predseduje palestinski mufti, je izdal proglas, da je ta predlog v protislovju z židovsko zgodovino in s pravicami Arabcev, muslimanov in kristjanov, ki jih imajo v Palestini- Proglas zaključuje, da bo palestinsko ozemlje branilo 70 milijonov Arabcev in 400 milijonov muslimanov. Arabski tisk je isto tako ogorčen in pravi, da b; po tem predlogu pripadlo 650.000 Arabcev k židovski državi.
Tudi Židje niso zadovoljni z predlagano razdelitvijo. Goida Maj-er-son, voditelj .ca političnega židovskega. urada je izjavila, da b; morala židovska država segati d° mej Libanona Ekstremistični ž-dovsk: krogi grozijo, da bodo storili vse za preprečitev razdelitve Palestine. Predlog preiskovalne komisije odobravajo v toliko, ker priznava potrebo ustanovitve židovske države.
VELIKA ZMAGA DEMOKRACIJE PRI MADŽARSKIH VOLITVAH
Vladni blok dobil absolutno večino - Komunistična stranka na prvem mestu " 400.000 madžarskih državi anov neposredno nadzorovalo demokratičen potek volitev
Budimpešta, 2. —■ Včeraj so bile po vsij Madžarski parlamentarne volitve na 11.000 voliščih. V voliv-nih odborih so imele po enega predstavnika komunistična partija, socialdemokratska stranka, stranka malih posestnikov, narodna kmečka stranka in sindikati. Razen tega je vseh 10 strank delegiralo na vsako volišče po tri svoji zaupnike. Na ta način je volitve kontroliralo še 400.000 madžarskih državljanov, ki imajo vo-livno pravico. Volivci so izražali svoje zadovoljstvo, da so lahko mirno in svobodno volili.
Komunistična stranka je dobila 22% glasov, to js 1,062.597 (leta 1945 797.736) in si priborila prvo mesto. Stranka, malih posestnikov je dobila 15%, to je 750.082 proti 2,687.071 pri prejšnjih volitvah (57%) in prešla na tretje mesto. Socialdemokrati 14.5%, to je. 732 tisoč 178 proti 819.824 (17%). Narodna kmečka stranka 8.6%, to je 435.170 proti 329.817. Vladni blok je dobil skupno 60% glasov (komunisti, mali posestniki, socialdemokrati, narodna km reka stranka).
Opozicijske stranke so dobile skupno 1,989.159 glasov, in sicer katoliška stranka. 8%, Pfeifferjeva stranka 14% (nova stranka), Ba-lcghova stranka 5% (nova stranka), radikalna in socialistična odpadniška stranka 2%, krščanske žene 1% (nova stranka), buržuj-ska demokratična stranka 1%.
Vest o veliki zmagi komunistov in o velikem uspehu bloka neodvisne fronte se je naglo razširila. Posebno značilno je ojačenje. dveh delavskih strank, in še posebej komunistične stranke, ki bo najmočnejša stranka v državi. List «Sza-bat Sag» je objavil izjave nekaterih voditeljev opozicijskih strank, ki so priznali, da so volitve potekale v redu. Objavil je tudi izjave nekaterih inozemskih dopisnikov. Dopisnik «London Timesa« je izjavil, da se je osebno prepriča! o rednosti volitev.
Vzrok, da je stranka malih posestnikov nazadovala, je iskati v tem, ker so vsi desničarji od zmernejših do najbolj ekstremističnih nionarhističnih in fašističnih elementov glasovali za to stranko in jo spremenili dejansko v svojo orodje za borbo proti republiki. Z izključitvijo iz stranke vseh reakcionarjev, ki so se sedaj zbrali okrog šestih opozicijskih strank, je stranka malih posestnikov postala res demokratična stranka, k”r so v njej ostali samo elementi, ki tvorijo njeno demokratično in ljudsko podlago. Jasno je, da ta stranka, v kateri je sedaj večina kmetov, ki so dobili zemljo na podlagi agrarne reforme, ne bo več knjige« razstavo njiho-, orodje v rokah tuje reakcij:, pač ipa se bo še bolj strnila v blok z
BEOGRAD. — Ob priliki proslav v spomin Vuka Karadžiča, Djura Daničiča in Branka Radičeviča so V Beogradu odprl; v «Domu' jugo-slovenske v ih de!.
Program KP STO-ja
«M| smo se do včeraj z vsemi silami in resnično borili za priključitev celotne Julijske krajine in Trsta k Jugoslaviji, ker smo smatrali in smo še vedno tega mnenja, da takšna rešitev najbolje odgovarja nacionalnim in socialnim težnjam in interesom vsega ljudstva .ako i-tai; Janskega kot slovenskega ter interesom resnične demokracije.«
«Borba za, mir ni mogoča, brez odločne borbe proti imperializmu, neofaUzmu in reakciji. Borba za mir in zmago demokracije pri nas ni mogoča brez odločne borbe proti anglo-ameriškemu imperializmu,, ki skuJta iz TrlaSkega ozemlja napraviti oporiiče proti demokraciji. Slovansko-italijanska anti-
fašistična unija mora biti organizator in iniciator najširše pro-tiimperialistične fronte.»
Za to borbo je dejal tov. Babič, je potrebna enotnost demokratičnih sil, katere pa ni mogoče doseči brez politične in ideološko enotne ter trdne Komunistične partije Trlašltega ozemlja. V zvezi s to enotnostjo demokratičnih sil pa se je treba, dotakniti vprašanja Slovencev na Trlaškem ozemlju. <tVsako razbijanje OF predstavlja danes izdajstvo nad slovenskijn narodom, ker imajo nad takim razbijanjem, interes lahko samo tuje sile, ki jim je svoboda in neodvisnost slovenskega na-
Vlada narodna nesreče
Poseben ameriški odposlanec v Atenah - Tsaldaris napoveduje «epuraciio»
Aten«, 1. — Vrhovna komanda grške demokratične vojske je sporočila, da so partizanske edinice na pedročju Pindusa zavzela več vasi in zaplenile veliko*količino o-rožja. V Tesallji so partizanske edinice z uspehom odbile več napadov, enako v Epiru, kjer so zavzele vas Mal suka. Tudi na otoku Samos je prišlo do več spopadov med partizani jn vladinimi četami.
Ves tisk izraža nezadovoljstvo z novo vlado. List «Est;a» piše, da je celo za populiste vlada enostranska, ker je sestavljena samo iz majhne klike prijateljev in sorodnikov Tsaldarisa, in pravi, da je Tsaldaris izbral najbolj nezmožne in korumpirane elemente. List «Elli-kon Ema« naziva novo vlado «vla-do narodne nesreče*. Politični krogi napovedujejo novi vladi kratko življenje in pristavljajo, da bo s prihodom posebnega predstavnika ameriške vlade Hendersona vsa zadeva zopet revidirana.
List «Rizospast;s» piše, da bodo nastala še ostrejša nasprotstva med lavce proglas, s katerim ostro ob-populisti in ostalimi strankami. Pa | sojata Taft-Hartleyev zakon in na-tudi Američanom ni všeč ta «reši-1 povedujeta ostro borbo za razve-tev«, ker bodo v zadregi, ko se bo | ljavljenje tega zakona.
delavskimi strankami v obrambo republike. Iz ttga sledi, da je iz včerajšnjih volitev demokratični blok vladnih strank, katerih voditelji so izjavili, da bodo sodelovali prj vodstvu države, izšel zelo ojačen.
Kongres angleških sindikatov
London, L — Tajnik angleške komunistične stranke Harry Pol-litt je poslal Attlieju predloge za gospodarsko obnovo Anglije, Predvsem priporoča odhod angleške misije v Moskvo za dosego trgovinskega dogovora s Sovjetsko zvezo. Follitt zahteva še ukinitev stikov, ki vež:jo angleško gospodarstvo na amfrLški imperializem in demobilizacijo 500 tisoč vojakov, ki jih naj prevzame industrija.
V Southportu je pričel danes 79. kongres «Trade Unions«, katerega se je udeležilo 836 delSgatov, ki zastopajo 7 milijonov in pol angleških sindikalistov.
Predsednik Thomson je omenil težko krizo, ki jo mora prenašati angleško ljudstvo ter je pozval delavce, naj podvojijo svoje dellovne sile, povečajo štednjo in delajo načrtno. Thomson je dodal, da se je odločila vlada postopat; strogo. Delavstvo hoč? vedeti za vse tfžkoče in za vse žrtve, ki jih vlada zahteva, Na Angleškem, tako.e Thomson zaključil svoj govor, so prav tako m Tuli časi, ko so iz industrije črpali koristi samo posamezniki, s tem da so izkoriščali mnoge druge.
Rudarji v Grim-thotpu so sklenili, da bodo nadaljevali stavko. Nadalje je izbruhnila stavka med pristaniškimi delavci v Middlesbo-roughu, v Bristcilu pa stavka še vedno več kot 3000 avtobusni h vozačev.
«Obscrver» komentira stavko v Vorkshiru v tem smislu, da so prišle premogova« zaloge ob 181 ton premoga in da edino takojšnji pričetek dela lahko prepreči v Angliji novo nevarno krizo goriva za bc-dočo zifno. Z ozirom na stališče rudarjev, je «Obs.rver» mnenja, da stavkajoči rudarji nimajo zaupanja v vodstvo premogovnikov, v katerem vidijo samo kliko Konservativcev.
Scoccimarro obsoja politiko vlade
Livorno, 1. ■— Poslanec Scoccimarro je govoril včeraj na zborovanju komunistične, stranko v Livornu. Pozval je italijansko vlado, naj »e vzdrži vsakega vmešavanja v politiko blokov. Scoccimarro je očital vladi, da je gojila predobre edoose z zapadnimi državami in da. je pri tem pozabila, da obstoja na svetu tudi demokratična vlada Sovjetske zveze, S čemer je Italija kompromitirala svoj položaj v odnosih do SZ. Anglo-ameri-čanem je očital, da( podpirajo preveč očitno reakcionarne sile proti ljudskim silam.
Sovjetski predlog
za polog ratifikacijskih listin
Listine naj bi se po*oži(e v 10 ali 15 dneh -TeŽkoce za imenovanje guvernerja STO-ja
razpravljalo grško vprašanje pred OZN.
Tsaldaris vsekakor pa ne zgublja časa in je sklical obrambni svet, na katerem so sklenili sledeče: 1.
Uspešnejša borba proti partizanom;
2, Boljša uporaba zavezniškega vojaškega materiala; 8. Ojačenje vojske; 4. Prepoved objavljanja novic in kritik o borbi partizanov in o delovanju vladne vojske. Napove duj~jo tudi strogo epuracljo med funkcionarji. Predvidevajo da ne bedo odpustili 8amo komunistov pač pa tudi one, ki n!so naklonjeni populistom. Iz Aten poročajo, da j bo sovjetska ratifikacija olaj-
Fariz, 1 — Francosko poslaništvo v Mcskvi javlja, da je prejelo od sovjetske vlade predlog, naj bi štiri velesile položile listine o ratifikaciji mirovnih pogodb z bivšimi sovražniki tekom 10 oziroma 35 dni in sicer isti dan v Parizu glede Italije in v Moskvi glede ostalih štirih držav.
Med VVashingtoncm in Rimom so v tein; pogajanja za sklenitev dogovora o umiku ameriških čet :z Italije. Podoben dogovor sta že sklenile angleška in italijanska vlada. Kakor znano, bodo morale ZDA in Anglija tekom 90 dni po izmenjavi ratifikacijskih listin umakniti svoje čete iz Italije.
Sovjetski radio je komentiral ratifikacijo mirovnih pogodb od strani Sovjetske zveze v.tem smislu, da jamčijo mirovne pogodbe premaganim državam narodno neodvisnost in državno suverenost, pri čemer bodo morali premaganci točno izpolniti prevzete obveznosti.
Pariški list (Monde« piše z zvezi s sovjetsko ratifikacijo, da bodo mirovne pogodbe z bivšimi nemškimi zavezniki sprožile vprašanje sprejema bivših sovražnikov v OZN, odločitev o usedi italijanskih kolonij in veljavnost pogodbe glede Trsta. List dodaja, da se vodi v Italiji propaganda za povrnitev Libije, Eritreje in Somalije. Ce vprašanje teh kolonij ne bo rešeno tekom enega leta, bo predloženo OZN. Glede tržaškega vprašanja zatrjuje list, da do sedaj še nobe den od predvidenih guvernerjev ni hotel prevzeti odgovornosti za to mesto.
Dnevnik »Franc Tireur« pravi,
so tam že odpustili nad 100 funkcionarjev.
Borba ameriških delavcev
proti Tati-Hart'eyevemu zakonu
Washington, 1. — Philip Green .n Philip Murray, predsednika dveh glavnih ameriških sindikalnih or-gan'zacij, AFL in OIO, sta °'b priliki dneva dela, ki se danes praznuje v ZDA, izdala na ameriške de-
šala prihodnja pogajanja med štirimi zunanjimi ministri glede mirovne pogodbe z Avstrijo in Nemčijo.
Tudi ameriški tisk pesveča dolge uvodnike sovjetski ratifikaciji. «New York Herald« smatra, da bo sovjetska ratifikacija razčistila sedanji mednarodni položaj in da ji je svet lahko hvaležen.
De Gasperi pa je ratifikacijo Sovjetske zveze komentiral tako, da pomeni mirovna pogodba zanjo o-čitno krivico. V toliko Italija ne more biti zadovoljna, da stopi po-
? oda trn v peti. Pri nas na Tržaškem ozemlju delujejo vse mogoče sile na razbijanju te enotnosti, ter skušajo z razvijanjem nacionalnega šovinizma pri Slovencih razbiti enotnost in bratstvo z italijanskim, narodom. V tej svoji politiki se imperialistične sile poslužujejo raznih narodnih izdajalcev, ki so vsled zločinov nad, svojim narodom zbežali iz domovine in našli tu pod okriljem ZVU zatočišča in poprišče svojega izdajalskega in protinarodnega delovanja.»
Po končanj politični analizi in zadrtanju glavnih nalog Komunistične partije Je nakazal, kakšne so v tem položaju naloge množičnih antifašističnih organizacij. Poudaril je važnost, kulturnega sodelovanja med Slovenci, Hrvati hi Italijani v STO-ju, kar je eden izmed glavnih pogojev zbližan ja različnih narodov.
'Osnovni predpogoj vsega pa je enotnost delavskega razreda. So-
vražnik z vsemi silam; poizkuša, da bi razdvojil delavski razred, ker se zaveda, da delavski razred predstavlja najbolj borbeni ;n progresivni del vsakega naroda, jedro vseh demokratičnih sil.«
Prešel Je nato na vprašanje sedanje upravne obiasti in civilnih upravnih organov v Trstu ter de-JaT-
«Ko smo pred kratkim na vprtu šanje ZVU izrazili pripravljenost sodelovat; v vseli sedanjih oiganih Javne uprave, j? to naše že znano stališče ZVU nekoliko presenetilo ;n j? danes verjetno g. Camesu (višjemu častniku za civilne zadeve) žal: da nam je ponudil sodelovanje v conskih in občinskih svetili. Posebno Je to naše stališče presenetilo in razburilo vse stranke bivšega CLN-a, k° so se naenkrat prestrašile da bodo v teh organih zagleda* le ljudske predstavnike, k* b. Jih oviral: pri njihovem protiljudskem upravljanju in reševanju vsejh javnih vprašanj.
«Prizna,nje Tržaškega ozemlja kot izvršenega dejstva nam torej nala-
ga, da se aktivno ;n konstruktivno udeležujemo vsega javnega življenja. Borba na Tržaškem ozemlju ne bv lahka. Vsi mogoči bodo vplivi in poskusi, da se prepreči demokratičnim silam njihovo uveljavljenje in končna zmaga. Anglo-amerlški imperializem bo na vse mogoče načine poskušal, da iz Tržaškega ozemlja ustvari svojo bazo, kot s; je zamišljal in kar mu ni v polni meri uspelo v teku mirovne konference vsleej odločne borbe našega ljudstva« Tovariš Babič nadaljuje z ugotavljanjem sedanjega gospodarskega položaja Trsta in ozemlja, u-gotavljajoč nujno potrebo po obnovi tržaške industrije, pomorskega prometa., paroplovnlh družb ter potrebo po reorganizaciji vsega gospodarskega in finančnega sistema.
«V zvfzi s političnim življenjem 'n demokratizacijo Tržaškega ozemlja je ena od osnovnih nalog, izdelati tn sprejeti ustave Tržaškega ozemlja, k; bo kljub guvemerjevi oblasti zagotovila čim večjo suvere*
godba v veljavo. V osfalem pa mora biti ta pegodba sredstvo za mir in mednarodno sodelovanje. S tega stališča Italija ceni sovjetsko ratifikacijo.
Klement Gottwald Jj
o zunanji politiki CSR
Praga, 1. (CTK) — Ministrski predsednik Klement Got.tvrald. Je na nekem zborovanju v Pardublcah izjavil, da je glavni namen češkoslovaške zunanje politike, zajamčiti varnost republike in preprečiti, da bi se poncvil monakovski diktat. V interesu CSR je, da nemški imperializem zopet ne vstane. Poudaril je nato, da vodi Sovjetska zveza tako politiko na svojem okupacijskem pedročju v Nemčiji in ustvarja pogoje za trajni mir. Na žalost pa ne vodijo vse velesile take politike. Poudaril je tud; važnost prijateljstva med Sovjetsko zvezo in izjavil, da jamči demokratičen režim v CSR deželi napredek tudi brez tujih posojil. Grajal je nato poizkuse po obnovi nemškega kapitalizma, ki je odgovoren za prvo in drugo svetovno vojno.
Stavka zaradi pomilostitve in oprostitve fašistov
Milan, 1. — v Milanu so danes
proglasili enourno splošno stavko kot protest proti oprostitvi bivšega genoveškega prefekta Basiltja.
V Casale Monf.rrato je ANPI organizirala splošno stavko kot protest, ker so pomilostili nekatere fašističn? zločince, ki so bili obsojeni na smrt. Poslali so protestne brzojavke vladnemu predsedniku in pravosodnemu ministru, s katerimi zahtevajo naj se obsodba izvrši.
M KRATKE VESTI
PARIZ. — V soboto je v kinu »Select« v predmestju Pariza nastal požar. V nekaj minutah so plameni zajeli vso dvorano, v kateri je bilo 600 gl.dalcev. Od teh je bilo 87 mrtvih in 23 ranjenih.
MARIBOR. — V okviru festivala dela so v Mariboru odprli gospodarsko razstavo, na kateri so razstavila svoje proizvode k.du-strijska podjetja Mariboaa ia okolice.
fNadaljevanje na JI. strani)
VARŠAVA. — Včeraj se je v Varšavi začel kongres poljske socialistične stranke. Govoril je min. predsednik Cyrankiewic«, ki je obsojal poizkus obnove nemške industrije in nemšk ga kapitalizma,
VARŠAVA. — Danes se Je v Vare šavi začel drugi kongres borcev’ za neodvisnost in za demokracijo. Navzoči so tudi predstavniki Jugoslavije in Francije. Jugoslovanski delegat j? poudaril, da bo samo enotnost demokratičnih narodov v borbi pi-ot. fašizmu prekrižala na črte imperialistov, ki ogrožajo mir.
NOVI DELHI. — Dopisnik AFP poroča, da sta policija in muslimansko vojaštvo v dveh dneh ubila v zapadnenr Pundžabu okoli 4000 oseb.
SOFIJA. — V Plovdh i so otvo-rili prvi mednarodni varčni velesejem. Začasni predsediuK republike Kolarov je v otvoritvenem govoru poudaril pomoč Sovjetske zvezo Jugoslaviji in Bolgariji.
ZAGREB. — V Zagrebu se je čel prvi letni občni zbor Udruzenja slepcev v Jugoslaviji.
NEW YORK. — Ob priliki praznovanja »Dneva delat je bilo v poldrugem dnevu zaradi avtomobll-akih nesreč ubitih 150 oseh.
PRIMORSKI DNEVNIK
2. septembra 19t7-
USTANOVNI KONGRES KP STO-ja
(Nadaljevanje s I. strani)
nost ljudstva In ljudske skupščine, ne da bi pri tem nasprotovala, stalnemu statutu. Ustava naj zajamči popolno narodno enakopravnost vseh treh narodnih skupin, oblast naj čimbolj približa ljudstvu, ki naj neposredno sodeluje prt njej, zagotovi naj vse državljanske in človečanske pravice državljanov. Ustava mora dejansko predstavljati bojni program ljudskih množic v borbi proti fašizmu in njegovi zločinski aktivnosti in v največji meri zagotoviti demokratične pridobitve našega ljudstva.#
Nato Je tov. Babič poudarjal, da bi bilo v zvezi s tem želeti, da bi se predhodno sporazumele vse stranke Tržaškega teritorija za sestavo skupne začasne vlade in guvernerju predložile že gotovo listo, ki bi jo moral prav gotovo sprejeti-Tov. Babič Je z naslednjimi besedami zaključil svoj referat: «S takšnim programom m politično linijo stopa naša Partija na nove pozicije borbe, ki pa ni nič drugega šot nadaljevanje osnovne linije včerajšnje borbe proti imperializmu n za zmago napredne demokracije. 3amo da se ta borba danes vrši v novih prilikah, ki nam jih narekuje čas: borba, ki Je v osnovi ista cot yčeraj, ki pa zaradi ohstoječe-;a položaja zavzema nove konkretne oblike. Tudi danes kot včeraj adaljuje naša Partija na čelu na-, prednih ljudskih množic in na če-u vseh dogodkov svojo borbo za zmago resnične demokracije. Prepričan sem, da bo tako kot včeraj tudi danes in jutri naša Partija na osnovi revolucionarne linije Lelina in Stalina in v interesu najšlr-h ljudskih množic častno mršila svojo dolžnost.
Naj živi Komunistična partija STO-ja!»
TRŽAŠKI DNEVNIK
Škandalozen postopek ZVU Ali tudi s pretepanjem
Samovoljno menjavanje nadzornega odbora Delavskih zadrug
Diskusija o političnem relerutu
Po referatu tov. Babiča je sledi' ia diskus.ja, katere se je udeležilo več tovarišev. Med nj.mi tov. Bel tram Janko, ki je podal obširno poročilo o delovanju ljudskih oblasti na področju Koprščine in BuJ-ščine'v Istri. Zaradi izredne važnosti bomo to poročilo objavili v jutrišnji številki. Nato je tov. Roman Pahor kot predstavnik združenja bivših antifašističnih preganjancev izročil kongresu pozdrave In želj" za uspešno delo. S tem je bilo nedeljsko zasedanje kongresa zaključeno.
Včeraj se je nadaljevala diskusija po političnem referatu tov. Babiča. Prečitan; so bili pozdravi delavcev iz tržaškega arzenala in tovarišev iz Sv. Antona, Nato je govoril tov. Medica iz bujskega okraja o potrebi povzdiga kulturne ravni Hrvatov Bujščine in o potrebi borbe, da postane tudi hrvatskl jezik enakopraven službeni ježih na STO-ju. Sledil je referat tov. De-stradl-ja o sindikalnem vprašanju na STO-ju, ki ga bomo v izvlečku objavili v eni prihodnjih številk. Za njim je govoril tov. Gombač Franc o potrebi demokratizacije Javnih uradov in ustanov. Sledil je govor tov. Ivana Voliča iz Buj, a za njim je tov. Vidali podal pregled imperialističnih manevrov v srednji Ev ropi in na STO-ju ter poudaril čvrsto povezanost borbe do sedaj nacionalno zatiranih Slovencev in Hrvatov na STO-ju z borbo tržaškega proletariata. Tudi govor tov. Vida-lija bomo za/radi pomanjkanja prostora objavili v izvlečku v eni prihodnjih številk. O važnosti vloge OF na STO-ju je govoril nato tov. Balbl, ki mu je sledilo poročilo tov. Vojmirja o življenjskih pogojih delovnega ljudstva na STO-ju.
Popoldne je tov. Gasparini takoj v začetku seje sporočil rezultate volitev na Madžarskem', kjer je komunistična partija dobila skoro 1 milijon glasov, kar je kongres sprejel z velikim navdušenjem. Nato je govoril tov. Petronio kot delegat krožka pri Sv. Alojziju, nakar je kongres poslal komun!stičnl partiji Madžarske telegram s čestitkami za uspeh. Sledil je govor tov, prof. Ferlana, nato pa je posebna delavska delegacija prinesla kongresu pozdrave delavstva Iz ladjedelnic Sv. Marka, ki so ji kon-gresisti prlred'l! navdušene ovacije. Nato je govoril tov. Peterin o potrebi borbe vsega delovnega ljudstva STO-ja za dosego resnične e-nakopravnostl na kulturnem polju do sedaj zatiranega slovenskega in hrvatskega naroda. Sledil je referat tovarišice Karlete o ženskem vprašanju na STO-ju. Nato je tov. Babič v kratk’h besedah zaključil diskusijo o političnem referatu kongresa. Kongres nadaljuje s svojim delom.
Trst, 1. septembra. (AIS) — Z
upravnim ukazom področja štev. 91 je bil preklican področni ukaz štev. 2 iz leta 1945 Ur reorganiziran upravni odbor »Delavskih zadrug za Trst, Istro in Furlanijo*, tako da novi odbor šteje sedaj 5 članov, in sicer: predsednik Levi Anngo, člani: TimCus G*ovanni, Ferjančič Ferdinand, Gardo Gaetano in Stefani Giacomo. Ta ukaz je stopil v veljavo dne 23. avgusta 1947.
Tako so glasi službeno poročilo. Zanimali smo se, kdo so ti trije novi gospodji, ki jih je ZVU postavila, da bodo krojili pravico v Delavskih zadrugah, ustanovi, zrasli iz žuljev tržaškega delovnega ljuMistva, leateri je skoro JO tisoč zadružnikov članov Delavskih zadrug na osnovi demokratičnega statuta iz leta 1922. popolnoma zakonito izvolilo delegate, ki naj bi izbrali na novem kongresu zadružnikov nov upravni in nadzorni odbor, Na željo dvajsetih zsociali-stov* pa je, kakor je znano, tukajšnje snepristrankos sodišče proti volji skoro 10 tisoč zadružnikov odredilo razpravo zaradi domnevnih nepravilnosti pri volitvah delegatov, volitvah, na katerih je število nasprotnih glasov znašalo komaj 100.
Torej 10 tisoč proti 100. Teh 100 je bilo najbrž «socialistov». Po matematiki demokracije, ki jo pri nas ZVU uvaja, Je zaradi tega ZVU smatrala za potrebno, da izmenja dosedanji naždzorni odbor Delavskih zadrug, ki je zadruge dovedel do najbolj cvetoče gospodarske ustanove v Trstu in ki je uspešno izv*del že omenjene volitve kljub ostavki zsocialista* Puecherja. Izmenjala pa ga je tako, da je po-
stavila za predsednika novega odbora zopet 'iSocielista» Levija in mu dodala še dva demokristjana: Garda in Štefanija, tako da bosta v odboru pri vseh odločitvah tov. Ferjančič in g, Timeus, ki ga je demokristjanska, stranka zaradi njegovega pravilnega stališča glede volitev, izključila, ostala pri vseh odločitvah odbora v manjšini.
Mislimo, da ni potrebno posebej poudarjati, da je najnovejšd demokratična cvttka ZVU brezpri-m er en škandal na našem ozemlju.
Med zadružniki, kjer se je o novici govorilo že nekaj dni, se je zaradi tega dvignil val protestov, ki tako postopanje ZVU ogorčeno obsojajo in vidijo v njrm zaščito osebnih in političnih interesov tržaške reakcije. Zadružniki so prepričani, da postavljanje vodstva njihovim zadrugdm brez njihove vednosti in proti volji 10 tisoč zadružnikov ne more voditi niti h
gospodarski prosperiteti zadrug niti k pomirjenju duhov na STO-ju. Zato bodo storili vse, da bo prava volja članov Delavskih zadrug čim prej in končnoveljavno prišla do popolnega izraza in pozivajo ZVU, da ta svoj najmOvejši nedemokratični ukaz prekliče in stori vse, da bi izvoljeni delegati mogli sklicati svoj občni zbor in st izvoliti novo upravo, kakor jo predvideva demokratični statut.
Napad na sedež KP v Tržiču
V nedeljo vzečer je vdrla tolpa neofašistov na sedež italijanske KP v Tržiču. Fašisti so pri tem po-skovali telefonsko napeljavo in knjižnico. Odnesi; so tudi nekaj knjig in slik Lenina, Stalina in Togliattija. Civilna policija je kot po navad pršla na kraj, ko sp fašsti že opravili svoje delo in pobegnili.
angleških in danskih mladincev ter metanjem bomb branijo italijanstvo Trsta?
2e v soboto so začele fašistične tolpe izvrševati svoje podvige. Ko so si danski mladinci, ki so se preko Tista vračali domov, v soboto ogledovali mesto, so jih v drevoredu XX. septimbra napadli golobradi šovinistični smrkavci. Po svojem starem običaju so napadli eno izmed miladink, ki je zaostala za svojo skupino. Vendar pa so ji njeni tovariši prišli na pomoč takoj in smrkavec premlatili in pognali v beg.
Njihova izzivanja so se pa tudi v nedeljo nadaljevala. Z c zjutraj so napadli angleške mladince, ki so se prav tako vračali z mladinske proge preko Trsta domov. Fašisti so mladince obkolili in jžh pričdli pretepavati s palicami. Pri tem so tudi eofga mladinca ranili. Ko so prišli na pomoč delavci, ki so pred Domom pristaniških delavcev poslušal; otvoritveni govor,
PODEŽELJA
MALIJA
V tej vasi so na vseh p&ljih obnove zelo aktivni. Naravno, da prednjači mladina, ki si je zadala nalogo, urediti člmprej prostor za sedež prosvetnega društva. Bližajo se dolgi večeri, zato je potreba, da se ta prostor uredi že sedaj, da sč bodo lahko v mirnem kotičku izobraževali tudi posamezno. Za začetek bodo imeli knjižnico z 200 knjigami, katero pa bodo povečali z novimi. Ustanovili so tudi mešan pevski zbor in mali vaški orkester. Pevski
Danski mladinci v Trstu na povratku z mladinske proge
zbor in orkester sta že z uspehom sodelovala na večjih prireditvah. V načrtu imajo tudi zgraditev športnega igrišča S časom, pravijo, bodo zgradili tudi svoj Ljudski dom, za katerega že pripravljajo gradbeni material in so v ta namen že pričeli zbirati denar.
KoprsHi delavci in podjetja za obnovo
Poleg prostovoljnega dela, katero se vrši po vsem istrskem okrožju v okviru trimesečnega tekmovanja, prihajajo dnevno na okrožno tekmovalno komisijo tudi večje vsote denarja, ki jih ljudstvo zbira, da tudi na ta način pripomore, da bodo ruševine ki sta jih povzročila far š‘stični in nacistični okupator, čim-prej izginile.
Kot že v vseh rajonih in mestih okrožja, se je tudi v Kopcu odzvala večina delavstva in ustanov. Zadruga ribičev je poslala v ta namen 50.000 'Kr, «IstraPrerad» 14.814 lir, tovarna «De Langrade« 42.930 lir. Pri zbiranju so sodelovali vsi delavci in uradniki. Pri tvrdk; «Edil» so delavci določili, da bodo tedensko delali dve uri v isti namen.
Vse to dokazuje, kako delovno ljudstvo skupno z ustanovami razume veliko važnost trimesečnega tekmovanja. Cilj tega prostovoljnega dela je, da se ne bo treba ze-
tekati k obdavčenju, k; bi le poslabšalo težko stanje posameznikov in skupnosti. Tu ni treba licitacij, kjer bi dobile dela razna podjetja, kot se Je to godilo v Trstu pri uradu za javna dela, ko so stotine milijonov šle v žepe izkoriščevalcev. Z udarniškim ;n prostovoljnim delom se hkrati grad; tudi zavest posameznikov in skupnosti.
FIZKUL7 URA
Jugoslovansko nogometno prvenstvo
Prvi poraz Lj. Ponziane in Partizana. Tržačani bi po igri zaslužili boljši rezulta«
Tretje kolo jugoslovanskega nogometnega prvenstva je bilo kolo velikih presenečenj. Za največje presenečenje je preskrbela zagrebška Lokomotiva, ki je pred 20.000 gledalci zasluženo premagala državnega prvaka Partizana. Na istem igrišču sta Igrali tudi enajsteric; Lj. Ponziane in Dinama. Trznčani so morali zapustiti igrišče premagani, vendar pa so kljub visokemu porazu zapustili dober vtis. Prvi polčas so bil. Dinamu enakovreden nasprotnik in samo neodločnosti napada se imajo zahvaliti, da n:so potresli nasprotnikovih vrat. Tudi v drugem delu niso izkoristili dve stoodstotni priliki za gol.
V Sarajevu je splitski Hajduk po krasni igri z v .sok im rezultatom odpravil domačega Torpeda in si s to zmago popravil položaj v kvalifikacijski lestvici. Beograjska enajsto-rica Rdeča zvezda je tretja po vrsti zmagala v Subotici m bo najnevarnejši tekmec Dinamu za osvojitev prvenstva-
Za presenečenje je poskrbela tudi enajsterica Vardarja iz Skoplja. ki JI je uspelo sredi Beograda iztrgati Metalcu eno točko.
Rezultatu Dinamo-LJ. Ponziane 5:0; LokomotiVa-Partizan 3:1; Haj-duk-Torpedo 3:0; Rdeča zvezda-Spnrtak 2:0; Metalac-Vardar 0-0.
Rezultati druge jugoslovanske lige pa so: Mornar (Spljt)-Dinamo
(Beograd) 3:2; Tekstllac (Varaždin) -Budučnost 5:1; Naša Krila (Pančevo)-Kvamer 41; Sloga (Novi Sad)-2elezn’čar (Sarajevo) 2:0; Metaiac (Zagreb)-Rabotnički (Skoplje) 2:0.
Kvalifikacijska lestvica I. lige
Dinamo
Rdeča zvezda
Metalao
Hajduk
Partizan
Lokomotiva
Lj. Ponziane
Vardar
Torpedo
Spartak
3 3 0 0 14 3 3 2 10 7 2 3 12 0 3 2 0 1 3 111 3 111 3 111 3 0 12 3 0 12 3 0 0 0
1 0
7	3
5	3
6	6 6 6 2 8
8	1 1 9
Zmaga Sosiča pri seniorjih in Tomažiča pri juniorjih v nedeljskih kolesarskih dirkah
V nedeljo so bili v dveh kolesarskih dirkah zopet na startu naši najboljši senlorski Ul junlorsk; kolesarski tekmovalci. Pri seniorjih je v zaključnem sprintu zmrgal Openec Sosjč Emu pred Kuretom Karlom ',n Stefilongom Brunom. Fri juniorjih pa je prvi pretrgal oiljno vrvico Tomažič Pino pred Fonta-notom in Ladovcem.
V teniškem finalu za Davisov pokal vodi Amerika z 2:0
V Forest Hillu v Amerik; vodi
po prvem dnevu tekmovanja za Da-
visov pokal Amerika proti Avstra-itji. Krammer je premagal Pailsa z rezultatom 6:2, 6:1, 6:2; Schroder pa Bronwicha z rezultatom 6-4, 5:7, 6:3, 6:4.
Visokošolske Igre v Parizu
Rezultati mednarodnih visokošolskih športnih prireditev v Parizu so:
Plavanje. 1500 m prosto (moški): 1. Somhegk (Madžar.) 21,35,8; 200 m prsno (moški): l. Royston (Anglija) 2,45,0; 100 m prosto (moški): 1. Szamatry (Madž.) 1,02,2; 100 m hrbtno (moški); 1. Harrop (Škotska) 1,11,0 in 200 m. prsno (ženske) 1. Szekely. — Tenis: zmagovalec je postal Italijan Serivan, ki je v finalu porazil Egipčana Ezzatsa z rezultatom 7:5, 6:4, 6:2.
V košarki je reprezentanca Eg:p-ta premagala Libanon s 59:26, Trst pa Dansko z rezultatom 82:21. V odbojki je postalo prvak moštvo Češkoslovaške, ki je v finalu premagalo reprezentante Libanona z rezultatom 15:12, 15:4 in 15:3. Kolesarstvo: V velikih kolesarskih dirkah je zmagal Francoz Gulllem, t Sabljanje: Na tekmovanju nastopajo tudi sabljači. Med posamezniki je zasedel prvo mesto Italijan Man-giarotti s šestimi zmagami. Nogomet: Nogometna tekma Madžarska: Franclja se je končala z rezultatom 1:1.
PRAPROT
Samozvani epolicajiv. V noči od srede na četrtek je privozil pred gostilno Ludvika Gabrovca k trlon «čerinov». «Cer'ni» so začeli razbijati po vratih in zahtevali, da gospodar takoj odpre, češ da bodo izvršili hišno preiskavo. Gospodar pa se nd dal premotiti, marveč j:m je dejal, naj preiskujejo podnevi in da ne misli n'komur odpreti. Kar naenkrat so odjeknili v noč žvižgi, dogovorjena znamenja, nakar so jo «čerini» odkurili.
Popolnoma jasno je, da so bili tl nočni «čuvarji» reda čisto navadni roparji. Vendar pa kaže to dejanje na to, da naša «vzorna» civilna policija n; kos preprečiti in zaslediti tolp, ki strašijo ponoči In v resnici kršijo red in mir.
KROTKA.
Kozo in kokoši so ukradli
Coronica Viktor, ki stanuje v Ro-colu št. 948, je prijavil policiji, da sta mu zmanjkal; koza in kokoši. Včeraj ponoči so mu neznanci prevrtali zid v hlevu, kjer so bile domače živali. Pri tem so odpeljali kozo in 12 kokoši. S tem je bil Co-ronico oškodovan za 30,000 ljr.
F. D. Sežana-F. D. Tolmin 5:3
V nedeljo je bila na tolminskem Igrišču odigrana nogometna prvenstvena tekma med enajstorieama Sežane ;n Tolmina. Po žlvahn; igri so zmagali Sežanci z rezultatom 5:3. Kljub zmagi pa bi bilo dobro, da b‘ sežanska enajstorica pričela z resnim treningom, ki Je glavni pogoj za dosego uspehov na nogometnem polju.
Festival v Pragi
VLADIMIR BARTOL
Zc me j« potegnil stran drug Tržačan ia mi dejal obžalovaje: sSkoda, da ne razumem ,slavo’. V sosednjem kupeju sem iMvezal stik e lepo Čehinjo, pa drug drugega *t« razumeva nič.* — Stopil sem • sopotnico Slovenko z njim. v dotični kupe in kmalu je bil stik vzpostavljen. Pustil sem mladino samo, saj sem videl, da slovenska dekleta po ruščini in bolgarščini lahko tolmačijo zdaj s svojo slovenščino tudi med našimi italijanskimi tovariši ter Cehi In Slovaki. Nekatere Tržačanke, ki razumejo samo italijanski, (med njimi je tudi simpatično dekle z dvema i v svojem imenu), se čudijo Umu, kako se moreš s slovenščino sporazumeti s tolikimi in tako različnimi narodi. Prav tisto dekle z dvema č v svojem imenu mi je priznalo, da Je mislila doslej, da se govori tslavos samo na Krasu in do Ljubljane. Zelo se je začudila, ko ji je eden izmed sopotnikov povedal, da se govori zslavo» od Trsta pa do Japonske. Slovenščina je v svr em bistvu brez fiksnega akoenta in je zato za Blovenca soraimery> lahko razumeti druge slovanske jezike. Poleg tega so opravili naši toliko obrekovanI puristi važno delo, ko so izvrgli Iz jeziua tujke ter jih nadomestili z lepimi, deloma tudi starimi slovanskimi besedami. Potrdilo, s kakšno lahkoto se Sloveneo spora-
jutra. Nekateri si pogrnejo plahto ali tudi papir po tleh kupeja ali kar na hodniku in ležejo nanje. Drugi zlezejo na police za prtljago in si tam postiljejo «udobno», kolikor je pač v takem položaju mogoče. Zakaj Praga, Meka in cilj naš'ga dolgega potovanja, je bila tako rekoč pred durmi in nihče bi ne hotel stopiti na njena posvečena tla neprespan in utrujen.
Komaj se je začelo daniti, smo že stali pri oknih in strmeti v češko pokrajino z lepimi vrtovi, gozdovi in gaji, s potočki in griči in čednimi vasmi. Vsem žarijo lioa, saj se končno bližamo obljubljeni deželi tisočev in tisočev mladine iz vseh deželd sveta.
Ze zagledamo prve dimnike tovarn. Ob progi so vile z lepo urejenimi vrtovi, peljemo se skozi prva praška predmestja. In končno zavozimo v mesto samo, v zlato in po svoji zgodovini slavno Praho,
BABILON OB VLTAVI
S tem duhovitim naslovom je prinašal neki praški časopis ves čas festivala reportažo o prireditvah in nastopih mladincev iz vseh delov sveta.
nuiji i oriti s
1/i slovenski sopotniki vprav v
člani prav vseh slovanskih
tturne e drugimi Slovani, so dobili Prag:, kjer so imeli priložnost govorT narodov. In zdi se mi, da so dekleta še bolj dovzetna za učenje jezikov kakor fantje.
No, naša skupina bo prebila zdaj že četrto noč na potovanju. Vsak si poišče kako možnost, da prčdremlje ali prespi nekaj urio do
Komaj smo stopili z vlaka na IVilsonovem kolodvoru, smo se znašli resnično v pravem Babilonu. Delegacije so se pogovarjale v najrazličnejših jezikih, z obrazi vseh barv in polti so se nam pokazali te na kolodvoru. Organizator tržiških ekip, sloki čmolasec, nas je takoj sprejel in že smo znosili našo prtljago na kamion, v drugega pa smo sami posedli. Fantje so razvili dvoje velikih zastav s tržaškim grbom, toda, kmalu so se prepričali, da ju je treba povezniti zaradi omrežja neštetih žic, ki se razpredajo nad praš/cimi ulicami. Mladina je vsa razigrana in srečna prepevala t n pozdravljala praško prebivalstvo In člane drugih delegacij, ki smo jih srečavali na našI poti skozi Prago. Vzkliki presenečenja 'n začudenja so odmevali vedno pogosteje na našem kamionu, kajti te prvi pogled na češko prestolnico nam Je odkrit premnogo lepot gotske in baročne arhitekture.	(Se nadaljuje).
Tudi otroški naslanjač jim je ugajal
Medtem ko Je Borcam Attlij, stanujoč v via Udine 25, pustil stanovanje samo, so vdrli vanj neznanci S ponarejenim; ključi in odnesli obilen plen. Iz sobe so odnesli pisalni stroj znamke «L:ttona», hranilno knjižico italijanske kreditne banke z 52.000 lirami in otroški usnjeni naslanjač. Lastnik je utrpel 100.000 Kr škodč.
Ukradli so 1 m dolgo zlato verižico
Čeprav je 67-letni Bukar Josip, ki stanuje na Korzu št- 28, ime1! veliko zlatnine, je brezskrbno zapustil svoje stanovanje. Tq so izkoristili neznani tatovi, ki so splezali po žlebovih na dvorišču do njegovega stanovanja. Iz stanovanja so odnesli tatovi 2 jcd.lna servisa znamke Alfa, 20 gramsko zlato verižico dOlgo l m, nekaj zlatih izdelkov v skupni teži 15 gr. in 20 gr. bele kovine, paladija Neprevidni lastnik je utrpel 100.000 lir škode.
ni bilo o napadalcih ne duha ne sluha
Fašistične bande se pa pri tem niso ustavile. F*roti delavcem je skupina pretepačev zagnala ročno bombo, ki pa k sreči ni nobenega ranila. Množica se je takoj zagnala proti atentatorjem, da bi ujela zločinca, toda policija je, kot je pri takih prilikah n j in običaj, ustavljala množico. Medtem ko je en policist atentatorja aretiral, je drugi policist ves čas z naperjenim samokresom grozil proti množici, ki je hotela obračunati s provokatorjem. Cez n;kaj časa ga je pa policija na vogalu ul. Cassa di Ri-sparmio in ul. S. Nicold izpustila.
Ker je očitno, da so se šovinistični elementi pripravili za take podvige, je zavezniška vojaška policija, potem ko je izvršila preiskavo na sfdežu akcijske republikanske stranke, pozvala k sebi strankinega upravnega uradnika g. Giacominila. Tam so mu sporočili, da bo vsakršnih incidentov, ki bi lahko nastali v mestu, kriva stranka. kajti po poročilih, ki jih je policija dobila, je stranka pripravila izgrede.
V nedeljo zvečeir pa so se K manjše skupine brezdelnih priiaja-čev, ki s- podijo po drevoredu XX. stotembra, prepevali svoje bojne nesmi kot »Glovinezza* in «Cami-cia nera*. kar pa ni imelo nobe-11"e-a odziva.
Zaradi izgredov so se zatekli v bolnico 47-1 rini Princ Silvio, De Pase Ezio, Russlgnan Marino, Pi-stan Ivan in Maunl Alojzij.
Nove cene Aregata
Čeprav so mestni svetniki na eni Izmed svojih zadnjih sej odločno z besed aml-nasprotovali vsakemu povišanju cen Aeegata, je ravnateljstvo tega podjetja enostavno povišalo s 1. septembrom cene. izgovor je bil takoj tu. Kot vselej se ravnateljstvo tudi sedaj izgovarja, da je bilo prisiljeno povišat; cene, ker je s povišanjem plač nastal deficit. Zaenkrat se cena tramvajskih listkov ni povišala. Cene so se povišale v tem razmerju:
Elektrika: Za razsvetljavo od 9.30 na 17.50 lir, industrijski tok od 5.10 na 8.40 lir, tok za domačo uporabo od 5.10 na 7.60 lir.
Veda: Od 8 Kr na 14.30 lir In od 7.10 na 12.10 lir.
Plin: Od 13 na 16 lir.
Udarniško de!o v Kopru in Santomi
Na Iniciativo SIAU je skupina udarnikov začela z obnovo na vozni
KOLEDAR
Torek 2. septembra
Stefan, Mirica Sonce vzhaja ob 5.25, zahaja ob 18.39. Dolžina dneva 13.14. Jutri 3. septembra
Doroteja, Velcna
Spominski dnevi
1942: so bile ustanovljene Gubčeva, Cankarjeva in Šercer jeva brigada.
1944: so enote IX.partizanske brigade uničile pri Ilirski Bistrici 1500 m proge.
1945: je kapitulirala Japonska.
Tilen meglen - grda jesen
Preskrba
Dvig nakazil. Občinski prehranjevalni uradi naj dvignejo danes 2. t. m. pri Sepralu nakazila za sladkor za prihodnjo delitev. Isto naj store p;odajalci racioniranih Živil pri tržaškem prebranjevaiinem uradu;
Oddaja odrezkov za tkanine ZVU. Do sobote 6. t. m. morajo trgovc* oddati oblačilnemu oddelku mestne občine (trg Unita, soba 96) odrezke za tkanine ZVU (XVT in 29 do 32) navadne živilske nakaznice marec-junij. Odrezki naj bodo sortirani v kuv: rta h po 500 komadov. Obenem naj predajo seznam v avgustu prodanega blaga za vsako vrsto posebej.
Enotni sindikati
Sindikat pekov. Danes 2, t. m. ob 17. uri bo seja upravnega odbora.
Sindikat mesarjev. Danes 2. t. m. ob 19. uri bo seja upravn*ga odbora.
Sindikat ptehrane. V četrtek 4. t. m. ob 19. uri bodo imeli sejo zaupniki in člani upravnega odbora.
Sindikat tekstilne in oblačilne stroke. Oton; upravnega odbora imajo sejo v četrtek 4. t. m. ob 19.30.
Za izobraževanje delavcev
Ts dni so se pričela vpisovanja v večerne tečaje za stenografijo in tuje jezik? (italijanski, slovenski, srbsko-hrvatski, češki, ruski, francoski, angleški iin nemški), ki jih je organiziral prof. Smldichen za delavce in nameščence ter njihove otroke.
Pojasnila prejmite v zavodu «Ce-sajre Battisti*, drevored XX. septembra 24-11. dnevno od 11, do 12.30 in od 18.-do 20. ure.
Zdravniška potrdila
Higienski urad sporoča, da izdaja zdravniška spričevala za očesne bolezni, za cepljenje proti kozam in griži, ki so potrebna za vpis v osnovne šole in otroške vrtce dnevno od 10. do 12. ure v ul. Cava-na št. 18-1.
Pričetek pouka na šolah v Istri
V istrskem okrožju pričnejo osnovne šole s poukom 22. septembra, srednje šole 6. oktobra.
Fizkulturao društvo Skedenj
poziva svoje člane na redni sestanek, ki bo v ponedeljek 8. t. m. ob 20.30 v prosvetnem domu (ex kino Roma).
*■*«« <* *■*»
opozarja članstvo na nocojšnji obč-
staji in pelje v polja koprskih in štomaških kmetov.
V četrtek se je zbralo 75 udarnikov, in sicer 45 fz Santorne m 30 Iz Kopra, poleg teh dva voznika z volmi za prepeljavo materiala; razdelili so si delo ter začel; kopati in čistiti obcestne jarke.
V osmih delovnih urah so popravili 500 m ceste, očistili 800 m jarkov ter posuli povrhu grušča 10 kub m materiala, katerega so kupili za 1000 lir. Napravili so 600 prostovoljnih ur v vrednost; 35.000 llr.
Te udarnike je potrebno poštar viti za vzgled drugim krajem. Zlasti se je tudi pri tem delu izkazala mladina.
ni zbor, ki bo ob 20.30 v društveni dvorani pri Kraljiču.
Splošni ukaz št. 114 Podaljšanje najemniških in podnajemniških pogodb
Vse najemniške in podnajemniške pogodbe mestnih nepremičnin, ki so veljale na dan 28. februarja 1947, so podaljšane do prve zapadlosti, ki bo sledila 31. decembru 1947, roka, ki ga določa zakon ali običaji, ki so v rabi za primer molčeče obnovitve pogodbe.
Spori glede uporabe tega ukaza glede pravice podaljšanja pogodb o najemu in podnajemu bedo pre-
Ob ustanovitvi istrskega okrožja
Najdba večje količine orožja
V prostorih prevozniške družbe Exner, ki ima svoje skladišče na dvorišču o ulici" Coiso Cavour št. 11, so delavci, ki so tam zaposleni, odkrili 29. avgusta zjutraj večjo količino orožja. O tem je bila ta-, koj obveščena policija, ki je prišla na lice mesta. Med najdenim orožjem je bila ena ročna bomba tipa »Breda*, pištola nemškega izdelka naboj za brzostrelko tipa «Beretta» z 12 naboji kalibra 9, in 2 puškina naboja.
Kdo je povzročil požar?
V nedeljo ponoči je izbruhnil požar na jadrnici v bližini pristana vodnih letal. Gasilci so požar kmalu pogasil!, vendar pa so morali odpeljati v bolnico lastnika Bizzara Romana iz ul. Canova 25 zaradi hujših opeklin. Po Izjavah lastnika je požar povzročil ameriški stražar pred poslopjem ameriškega Rdečega križa, ker je vrgel c'ga-retni ogorek na krov barke, ki je bil namočen z bencinom. Ameriški stražar pa je nasprotno zatrjeval, da je požar zakrivil laslnilc sam.
Požigalec se je predal policiji
8. avgusta t. 1. je izbruhnil večji požar v garaži pri Sv. Ani v ul. Valmaura. Policija je tedaj izdala tiralico za požigalcem, ki je zbežal. Sedaj pa se je prostovoljno predal policiji požigalec Scocchi Sergij iz ul. Foscolo 5. Scocchi je ono noč z nekim Brunom Praselijem hotel odnesti iz garaže 2 posodi bencina. Ker v temi nista našla pesod, eta prižgala žveplenko. Pri tem pa je gureča žveplenka padla na tla .in povzročila požar, ki je uničil 6 tovornih avtomobilov. Prasellija in ln nočnegia čuvaja v garaži Josipa Širino j« policija aretirala.
S sklepi mirovne konference na-sta.a v Istri nov položaj. Ozemlje, k; je zemljepisno in gospodarsko nedeljivo, reže meja med Jugoslavijo in STO-jem tako, da pripada precej globok pas severo-zapadne obale poloioka Svobodnemu tržar škemu ozemlju- Kljub temu da predstavlja taka reSltev kršenje volje istrskega ljudstva in njegovih pravičnih zahtev, je naše 'judstvo te pogoje sprejelo. Kot je v vojni dokazalo naj večjo požrtvovalnost m nesebičnost y borbi proti najhujšemu sovražniku miru v svetu-fašiz-mu, tako je danes, ko borba za mir zahteva od njega novih težkih žrtev, sprejelo tudi te in je odločno v svoji volji, aktivno prispevati k utrjevanju demokracije in miru v Svobodnem tržaškem ozemlju, kamor bo jutri pripadalo.
2e med n a rod n o- o ivobod lino borbo se je pni našem ljudstvu rodila zavest, da lahko zadosti njegovim zahtevam po demokraciji in svobodi edino le ljudska oblast. Zato si Je tako oblast gradilo že tedaj, ko je tod Se razsajal sovražnik. V dveh dobrih letih po osvoboditvi se Je ta zavest še utiril la. Mlada, iz borbe rastla ljudska oblast, je na ozemlju, ki je ostalo pod Vojno upravo Jugoslovanske armade, imela pogoje, da se razvije ln utrdi Utrjevala se je v borbi s težavam; povojnega razdejanja v gospodarstvu ln z ostanki one miselnosti, ki je osca-la kot posledica dolgoletnega faš-stičnega zastrupljevanja, zlasti obilnih mest. Vse preizkušnje, ki so Izvirale ;z teh težav. Je naša ljudska oblast dobro prestala, pridobila i na izkušniah upravljanja in na zaupanju ljudstva.
Z določitvijo meja so se pred Mo postavile nove naloge. Bodoče meje razdirajo dosedanjo upravno razdelitev Istre in priključujejo STO-ju okraj Koper, ki je do sedaj sm-
dal v okvir poverjeništva PNOO ,« S crvensko Pr'mor'e »>— - - '
,n okni j Buie dosedaj pod upravo oblastnega
.	K	r	taka	razdelitev
n, v sk.adu z novimi potrebami sta £ poverjeništvo PNOO za iZn^o Pt .morje s pooblastilom Uk v.,tac11-se poverjeništvo PNOO zri slovensko vensko Primorje in oblastni ljudski odbor za Istro dne 31. julija, t. 1. sporazumela in z odobritvijo Voj-
ne uprave JA za Julijsko krajino, Istro, Reko in Slovensko Primorje in sprejela odlok o ustanovitvi istrskega okrožja za področje okrajev Kop;r in Buje. S tem odlokom prenašata poverjeništvo PNOO ln oblastni ljudski odbor za Istro vso civilno oblast na novoustanovljeno okrožje.
V skladu s tem odlokom sta se dne 3. avgusta sestali na skupno zasedanje v Piranu okrajni ljudski skupščini za Koper in Buje- Na tem zasedanju Je bila izvoljena ljudska skupščina za istrsko okrožje in iz njene srede okrožni izvršni odbor, ki bodo odslej v imenu skupščine in v skladu z veljavnimi 2akon; u-pravljal to ozemlje. Ljudski poslanci ob:-h okrajev so se zavedali odgovornosti, ki jo bo nosil novi organ ljudske oblasti, in so zato izve) lili tak izvršni odbor, kakršen predstavlja po v=akem svojem članu jamstvo, da zauoanje ljudstva ne bo prevarano. Okrožni izvršni odbor za Istro je sestavljen iz sledečih tovarišev: Kralj Frgnc-Pctek predsednik, Deste Bruno, Bulč Ivan in Beltram Julij podpredsednik Lau-rentf Eugenio, tajnik, Pustetta Eu-genia, Vatovec Ernesto, Gerbac E-ma, Favento Remiglo, Felluga Emi-lio, Perič Petar in Petronio člani.
Preb valstvo istrskrga okrožja polaga v svojo skupščino in njen izvršni odbor največje zaupanje in se zaveda, da bosta ob sodelovanju ljudstva do kraja izpopolnila upravo in njeno delovanje na našem ozemlju, tako da bo sistem te uprave vzor vsemu ostalemu prebivalstvu STO-ja ne samo zato, ker sloni na najdemokratičnejših načelih ljudske oblasti, temveč tudi zato, ker je v praksi dokazala, da je resnično sposoben zadostiti težnjam prebivalstva, to je njegove ogromne delovne večine.
dani v odločitev običajnim sod® oblastem.	.	.
Ta ukaz je stopil v veljavo aoz 29. avgusta 1947.
Državna glasbena šola
v Foslojni	i
Vpisovanje v vse razrede bj r,£, državni gimnaziji cd 11- do -i • m. dnevno od 8. do 12. ure- 1 ^ časno se bodo vršili sprejemni piti. Po tem roku bodo morah r javljenci predložiti rav Lnio glasbene šole kolkovamo P‘°
(30 lir). Ravnateljstvo.
Vremensko poročilo
z dne 1. t. m. Zračni tlak
(pada); toplota 16.6 do 23A er^0
nia 22.2; vetev 10 km na uro, deloma oblačno; morje lahno gibano; toplota morja 21.4.
Zveza primorskih partizan0'
sporoča spodaj navedenim šem, bivšim partizanom, da se rajo javiti 5, t. m. zjutraj na tističnem odseku V. V. P-minu. Urediti morajo svoj P° tn dvigniti svoje prejemke. ^ Ker je zadeva resna, naj 9“’:-,
> Drečltali ta noziv. obvestijo r
so preči tali ta poziv, obvestij« r zadete tovariše. Pri odseku se
i ,• j	..-vi:	.Anjine	°
ko javi tud; ožji član družine - -oblastilom, ki ga izda ljudsai
bor ali odbor ZPP.	_________
1093 Jakončič Jožef roj -'".‘‘‘''fja stan. Bale 38 - Kojsko,
Albin roj 25.1.1927 stan Cig-W ^ Tolminu, 1125 Hvala Ciril roi-^ 2.1929 stan Volče 31 - Kobar-h _ Mlekuš Jožef roj. 15.5.1902 .sa ritnica 10 - Bovec, 984 Lambert roj. 18.11.1921 stan - Tolmin, 781 Drufovka Aloj® 29.10.1910 stan Pevma 38 '
783 Kcncut Franc
Vederjan 5
- Brda,	"'IrisS
Franc roj. 20.1.1908 stan Ste«
139 - Brda, 743 Kragelj Ivan 16.8.1910 stan Modrejce 12 - ® 'jj*. cija, 762 Matijac Jožef rol
cija, 762 Matijac Jožef roj-1903 stan Kojsko 1, 764 Moča* ga roj. 14.7.1921 stan Dolina P nalu 131, 654 Šuligoj Milko JJ J'
9.1924 stan Sv. Lucija - -'»(#»• 376 Bole Milka rej. 29.6.1905.
Scežatno - Kojsko, 390 Sime- .. ma (Soča) roj. 18.12.1927 stan- g, ma 1, 404 Markočič Lino r°Jgr<ls 1924 stan Sv. Lovrenc 12 ~ ^ jgt
406 Lesica Rudolf roj.
tj0*
stan. Sv. Lovrenc 2 - Brda,
0b!°;
lob Rudolf roj. 16.3.1912 stan. ke 14, 229 Fon Alojz roj. 29-» jo.i stan. Trnovo pri Kobaridu l Kenda Hubert roj. 11.12-192«, ^.j., Log Drvočnlk 10 - Bovec, 24J. j,, tar Marica roj. 30.4.1924	^
šče 4 - Kobarid, 117 Velušček^-
an r°,'
8.12~1928 štan.~KosTl04 - K®08'--'
ton roj. 22.1.1925 stan Vele;ndcl.
- Kanalsko, 118 Kos Marjan.
123 Guš Mirko roj. 28.12.1925 s^t Kosi 103 - Kanalsko, 12* ^ i2'
Viktor roj. 13.3.1902 stan ----	,t?,.
Peternel Ivan roj. 27.4.1914 - , VnolsnU,,'-, S7 Vcnnl 204
Kanal-
sta®
Kostanjevica 57 Kanal
204
. f0'
Jožef roj. 2.3.1925 stan. Dolj^jjp
min, 205 Knez Milan roj. -stan Srpenica - Bovec. 221 o J(| Ivan roj. 6.5.1904 stan Staro j,; Kobarid; 222 Sovdat Narol J i- j 3.1921 stan. Bovec 62, 223 M1 Adolf roj. 22.81908 stan.
224 Štrukelj Valentin roj- “•.« j, stan. Kanalski Dom, 225 M>,r: j[ žef roj. 16.2.1912 stan Debenj
Rojstva, smrti, porok0
mW;
Dne 31. avgusta ;n 1. seP‘ « [ se je redilo 18 otrok, umu0 ljudk porok pa je bilo 6.^
CERKVENE POROKE:, uradnica
Sergij E Debeli:,
Anton Dibalo in uradnica AdJM jt, Costogna, dijak Sergij R8, učiteljica Ester riehell:. UI* /!f
A<lf'
Claudion Mazzoli in zasebnic® ^
Marija Postir, uradnik Iva® t' ,eli in zasebnica Nerina MoscolJub nični vodja Romeo Padcan vCc sJbn.ca Marija Vascotto, Marijan Cappellesso in ^ Lilijama Vera Remotti. .	g«'
UMRLI so: 63-letni
gozzi, 50-Ietni Franc Zotti,
Anton Kermez, 48-letna. Ana^ pri-
por. Bradach, 63-letna P:er( r, jlS' ČIČ pcr. Merkner, 1-nvesee s ®iLift0
rij Idolesi, 84-lebni Anton Fr „ot-48-leina Diomira Cuccagn* Zennaro.
Radijski spor^1
v torek 2. septembra
TRSTU ,,
7.30. Otvoritev - koledar. jutranja glasba. 7.45. P°^
Dopoldanski koncert. 12-0?- i:nv<!r nja Velika Britanija. 12.10- »	-.n
ske pesmi. 12.45. Napoved c j j&s poročila. 13.00. R.tmlčna S? pe-13.15. Salonski orkester. 13 .a s‘c' stra glasba. 14.15. Zgodovina letja. 14.28. CItnnje večernega-^ reda. 17.30. Plesna glasba-. a j-Slavni pianisti. 18.30. Slovens teratura. 18.45. Plesna glasba-Mladinska ura. 19.30. Polke ^ro' zurke. 19.45. Napoved časa -n mP' čila. 20.00. Vokalni kvartet. 0<}. Sodobni ruski skladatelji- ^j.O0' Zgodovinsko predavanje- pr Ko-ncert simfoničnega orkestra^, dia Ljubljane. 22.00. Ali ie <13,V; 22.44. Pestra večerna 8Ia9^'30. ^ ’ Napoved časa in poročila. *“•. '$$• tanje sporeda za prihodnb
23.35. Polnočna glasba do
Odg. urednik DUŠAN Tisk Stabillmento Tip. TrI'
ŠOFERSKI TEČAJ
V LOKVI IN STANJE^
(gl
Soforska šola priredi posebe0 ^ ki bo trajal 30-40 dni. Vpisov®pr-odboru dne 7. t. m. Cena 4-0 Prijavi se lahko vsak.
SaJ-
Izšlo je
»Gospodarslf®
Časopis za trgovino,Industrji^^li-
in finance, — Dobi se v k
finance,
Dobi se
Vellhtr IHuldndja mnrielot po Z \ I /1 \ l H
KRZNARSTVO
ZILIOTTO
TRST, III. THKIITU ll .	-	.	TEIMW