Št. 202. Trstf v sredo 23. Julija 1813. Tacaj JUUIVSU. j I^mu-^ n »j? f i' • IZHAJA VSAK DAN ti Marink in praznikih ti 5-, «o ponedeljkih ob d. zjutraj. S***, se proč-ijtjo po 3 rv6. (6 stot.) v mnogih teatkarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Sežani, Nabrežiti, St. Luciji, Tolminu. Ajdov-I&iAi, Dornbergp. itd. Zastarele Strt. po 5 nvč. (10 stot.y 3XM»A6I €E RAČUNAJO K A MILIMETRE ▼ širokosti 1 5r*ri8as. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. TtignTtnfrr. zahvale, noslanice. ogrla«i denarnih zavodov po h%. mm. Za ogi&se v tekstu lista do 5 vrst 20 K, rsaka -^vialjoa vrsta K 2. Mali oglasi po stot. beseda, n«j-"i^v. pa -40 slot. Oglase ."prejema Inseratci oddelek uprav« — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljive in to2ijivo v Trstu. --r. —^^LtPCJ^. n in Vii Glasilo političnega druAtva NAROČNINA ZNAŠA u celo Uto 24 K, pol leta 12 K. 3 mesece O K na ai- roćbe brei dopoalane naročnine se uprava ne oiirr ItntalBk naitljiko ixt*aj« „CDIHOSTI" "S ••le l*t« Kros 5 3O, ift pol l«ia> Kroc 2 <0 V»i dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefra^ir*- vana pisma ta ne sprejemajo In rokopisi aa na vračaj«. Naročnino, oglase in reklamacije js pošiljati na upravo UREDNIŠTVO : ulloa Giorglo Galsttl 20 (Naradr.I sla«) Izdajate^ in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. La.«-4ik konsorcij lista „Edinost*. - Natisnila Tiskarna .Edinost*, ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trsta. ul:c» Giorgio Galatti štev. 20. Poftno-firinllnltnl račun Itev. 841-652. TELEFON ItU^T. ___— —..---- ——— Turki zasedli Prinopolje in Lozengrad. Porta oficijalno napove Bolgarski vojno. Turčija napove Bolgarski vojno. Izredna seja ministrskega sveta. DUNAJ 22. (Izv.) Večera! Usti poročalo lx Carigrada: Po nenavadno dolgi izredni seji ministrskega sveta je Porta sklenila, da napove oficijalno Bolgarski vojno. Istočasno je vlada naročila tnrški armadi, naj zasede Drinopolje in v najhitrejših pohodih udre na bolgarsko ozemlje. BELGRAD 22. (Iz?.) Napram za-vratni akciji turške vladef zavzemajo tukajšnji merodajni krogi sledeče stališče: Turške pokrajine, katere so osvojili zavezniki, so skupna last Balkanske zveze in ta je tudi še sedaj odločna, da brani te pridobitne. Prepir, ki je nastal med zavezniki, bodo zavezniki poravnali že sami med seboj, a če napade Turčija enega izmed zaveznikov, bo imela opraviti z vsemi skupaj. Prediranje Turio? proti Drinopolju. CARIGRAD 22. (Kor.) Turška armsda nadaljuje tvej pohod proti Drinopolju. Včeraj je prišlo pri Komsaidu mod Muradlijem in Ljule Burgasora do manjših spopadov. Neki Ust pereč?, da je biio pri Kabatiji vletih 900 vojakov in 6 oficirjev. Dve stot ki sta brsniii Českej, sta biii vieti. Bolgari imajo v drinopoljskera vilajetu okolu 25 000 mož, katere podpirajo komi-:ašl. CARIGRAD 22. (Kor.) Bivši notranji minister Hadži Adil je imenovan za drino- poljskega valija. LONDON 22. (Kor.) Reuterfev urad noreča iz Scfi{e z dne 21. t. m. zvečer: Brzojavni promet z Drinopoljem je zopet v redu. Semkaj došle vesti poročajo, da so vesti o zavzetju Drinopoija po Turkih neresnične in so nastaie rad? tega, ker so se oojavili v bližini mesta trije eskadroni turške ttavalerile pod poveljstvom Eaver bejs. Te čete, kakor tiidi iregularne čete so se pomele umaknile. Bolgarska vleda je ufcszaia oblastim, ki so pobegnile pred Turki, nn| se vrnejo na svoja mesta. — Enaki uk*z se dobili tudi" uradniki ostalih mest v Tracijf. 1 SOFIJA 22. (Kor.) Do polnoči je bila brzojavna zveza s Drinopoljem še vedno intaktna. Zadnja poročila pravijo, da je poveljnik pred Drino poljem stoječih turških čet posval Bolgare, naj izroče mesto. Danes dopoldne je bila bolgarska vlada obveščena, da je bolgarska posadka zapustila Drinopolje brez vsakega odpora. Turški vjetniki so bili že poprej odpeljali iz Drinopoija na Bolgarsko. Turki zasedli Drinopolje in Lozengrad. DUNAJ 22. (Izv.) Ob 1120 ponvci je prispela semkaj iz Carigrada vest, da so danes zasedli Turki Drinopolje in Lozengrad (Kirkilise). Mirovna pogajanja v Nišu. DUNAJ 22. (Izv.) Mirovna pogajanja v Nišu se, kakor sklepajo tukajšnji politični krogi še niso pričela. Bolgari in Srbi hočejo počakati, da pridejo tudi grški in ru-munski delegati. Zatrjuje se, da se bo na konferenci v N.šu razpravljalo le o voraša-nju premirja, a obenem določile tudi glavne točke bodočega preliminarnega miru. Ko-nečaa d!piomatiČna pogajanja, katerih se udeleže vsi predsedniki balkanskih držav, se bodo vršila v Rumuniji. BUKAREŠT 22. (Izv.) V tukajšnjih političnih krog:h smatrajo mir na Balkanu za zagotovljen. Rumunija bo predlagala, naj vse države takoj, kasor hitro bo podpisano premirje in določene glavne točke preliminarnega miru, vse države demobilizirajo in se sestaneio k mirovni kOLferencl v Buka-reštu. Po podpisu preliminarnega nrru bo Bolgarska feh-o sama obračunata s Turči.o. — Po naziranju tukajšnjih diplomatičoih krogov, se Turčiji njen načrt ne bo posrečil. BELGRAD 22. (Kor.) .Pravda" poroča, da bosta pri pogajanjih v Njšu zastopala Srbijo polkovnika Nišič in Pavlović. ATENE 22. (Kor.) Grški mirovni delegat Panas Ji odpotoval preko Saluna v Niš. LONDON 22. (Kor.) V spodnji zbornici je liberalec Buxton izrazil željo, da bi se pred ureditvijo srbsko bolgarske in -grško-boigarske meje, izvršil med ljud~t?om plebiscit pod evropskim vodstvom. Sir Edvard Grey je odgovoril, da dvomi, da bi politične razmere v onih pokrajinah dopuščale plebiscit. Genadijev o načrtih nove bolgarske vlade. Upam, da se vladi z lojalno poli Ifco miru in narodno častjo posreči rešiti vse te probleme ca zadovolji/ cačin". Rucki zdravniki na potu na Bolgarsko. PETROGRAD 22. (Kor.) Danes je odpotovala na Bolgarsko sa~J etoa kolena, obstoječa iz 10 zdravnikov z 200 posteljami. SOFIJA 22. (Kor.) „Agence telegraphi-aue bulgare" priobčuje sledečo izjavo novega bolgarskega zunanjega ministra Gena-dljeva: „Misija, katero je prevzela nova vlada, obstoji v tem, da hoče vlada skleniti časten m?r, da reši kraljestvo iz sedanje krize. Koraki, katere smo napravili pri ru-munskl vladi v svrho zopetne ureditve psijateljskih odnošajev med obema državama, so tudi v Rumuniji zuudili željo, da naj se kclfeor h tro mogoče konča sedanji abnormalni poiož j med obema narodoma, med katerima naj bi obstojala vsled njiju skupne preteklosti in skupnih interesov, največja harmonija. Mi smo slejkoprej prepričani, da se to tudi zgodi, kljub zadnjim nespo-razumljenjem. Da doseže to prijateljstvo, |e Bjigarska žnv^vala potrebne žrtve. Zato lahko izjavim, da Je naš sporazum z Rumu-nijo na dobrem potu. Doseženi uspehi sicer še niso pooolnl, vendar pa tvorijo dobro znamenje za bodočnost. Dočim je vlada že stopila v pogajanja z Rumunifo, se Je oričela sedaj pogajati tudi s Srbijo In Grško. Na poiiv ruske vlade smo odposlali v to svrho dva mirovnr delegata, da pričneta s pogajanji. S tem smo ugodili ne samo dobrohotnim nasvetom Evrope, ampak istočasno izpolnili tudi naš prvi sklep ob nastopu nove vlade. Kar se tiče predstoječih pogajanj, lahko izjavim samo to, da želi vlada časten in odkritosrčen mir. Kral, kjer se bodo vršila pogajanja, še ni določen. Dobili smo obvestilo, da se udeleži poga|anj tudi odposlanik Rumunije in smo s tem popolnoma zadovoljni, ker smo prepričani, da bo postopala Rumunija spravljivo in nepristransko. A dočim se na eni strani kažejo dobri izgledi za mir, po katerem tako hrepeni ves svet, moram na drugi strani z obžalovanjem konstatirati, da srb&ke in grške čete nadaljujejo s svojimi napadi mi nsše pozicije. A vsled vstrajnosti ia neomajnostl morale naše armade, kateri izrekam svoje priznanje, smo dosedaj cdblii vse napade. Vsekakor pa moram izreči svoje obžalovanje, da se preliva kri ravno v trenotku, ko so velesile nasvetovaie vsem vojskujočim se državam, da naj si podajo roke. Moja dolžnost Je, da poudarim, da je nova vlada prejela dosedaj samo dobre in odkritosrčne nasvete cd vseh velevlasti, da se kriza čimprej konča. Gledali bomo, da si te simpatije velesil obdržimo in utrdimo ia zato bomo lojalno sodelovali pri njih miroljubnem delu. Prepričani smo, da bomo naše interese tedaj najbolje varovati, akc ugodimo onemu solidarnostnemu čutu, katerega je Imenoval Ptchon, evropski patrijo tizem. Dobrohotnost velesil se je pokazala tudi ob priliki vpada turških čet v naše ozemlje tostran linije Enos—Mfdija. Sicer tozadevni koraki velesil pri Porti še niso dosegli popolnega uspehs, a dobili smo zagotovilo, da velesile, pod k?teiih vodstvom |e bila določena nova bolgars^o-turška meja, nikakor ne bodo pripustile, da bi nam Turčija vzela pridobljeno ozemije. Na drug: strani pa računamo tudi s tem, da bo tudi v Turčiji zmagala treznost in da se izjalovijo načrt*, ki streme za tem, da se uničijo vsa prizadevanja glede zopetne vzpostavitve prijateljskih odnošajev med obema državama. Tozadevno smo danes Turčiji odposlali posebno noto. Tisza v avdijenciji. ISCHL 22. (Kor) Cesar je ob 11*30 dipcidne sprejel grefj Tiszo v posebni a'-dljend. Avdijenca je traja!a eno uro. Ob 2*30 popoldne je bil pri cesarju družiaikl dlner, *ka«erega so se udeležili: p^nc Leopold bavarski, princezlnja Gliela ba*ar--ka in princa Jurij in Konrad, gref Thia, B lin s ki, grof Pejačev?č ia novi hrvaški komisar baron Skerlecz. Berchtold odide zopet v Ischl. DUNAJ 22. (Izv.) Tekom prihodnjega tedca odide gref Berchtold zopet v hchl Ia bo sprejet cd cesarja v avdijencl. Skerlecz nastopi svoje mesto v soboto, Pejačević v četrtek. BUDIMPEŠTA 22. (Izv.) Novi kraljevski hrvatski komisar baron Skerlecz odpciuie v Zagreb, kjer nastopi svoje mesto v soboto, novi hrvatski minister gref Pejačev ć pa prezame svoje mesto že v Četrtek. Kolera na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 22. (Kor.) Notranje mi-nhtrsfvo Je Izdalo sledeči komunike: V Ti meš Sii^etu (komitet Temtš) so se pojavili štirje slučaji sclere. Vse štiri osebe so podlegle bolezni. Takoj po obvestilu o pojavi bolezni je odprslal notran|l minister v Temeš-Szfget sanitetnega višjega nadzornika Letyja in enega specijalista za zdravljenje epidemičnih bolezni. SARAJEVO 22. (Kor ) Vsled nevarnosti, da se razširi kolera tudi po Bosni, so bile po vsej deželi izdane najstrožje zdravstvene odredbe. V obmejnih krajih se vrši stroga zdravstveno-polidjska revlzi|a. Tudi za promet po Savi in njenih pritokih {e izdana cela vrsta potrebnih odredb. Revolucija na Kitajskem. PEKING 22. (Kor.) Predsednik Juanli-kcj je proglasil za uporne pokrajine oosedno staaje in zagotovil tu;ce zadostnega varstva. _ Druga balkanska vojna Slovanstvo. in Belgrad, 18. luli'a 1913. U. PODLISTEK. Izobčenka. Kriminalni roman. Iz angleščino provol Ivan Dolenec. — Dobro, potem pa vsaj zapustiva Pariz — je prosila Dora. Pavel jej fe dovolil, toda prihodnji dan Dora ni mogla odpotovati, kajti obole!a Je močno, in zdravnik Je rekel, da Je potrebno zanjo nekaj dni strogega miru. In glejte: kar naenkrat, kakor po nalogu, ze obračajo od Bolgarske ii se kanejo — prijatelje Srbije. Ali „dvakratno zmagoslavna Srbija- — besede dunajske „Zeif — ne potrebuje več njihove blagonaklonjenosti. Poleg tega upravljajo Srbijo ljudje, kise ne ispuičajo v politične aventure in h katerim bi — kakor je rekla „Zeit" — mogli dunajski diplomate hoditi v dlplcma- Zdeio se je, kekor da bi bila ta fina, bela črta občutljiva; kajti ko sta se vozila po onem neprijetnem dogodku v kavarni po gozdiču, se je večkrat prijela za brazgotino. — AH te boli glava, Dora ? — |o je vprašal Pavel. — Ne, le stara brazgotina na mojem tilniku me zopet peče. Mislim, da sera samo nervozna. — Pa je res grozno, da me imajo vedno za drugo oseoo in še celo za tako osebo. O, Pavel, Jaz — — Toda, dragica, ne muči se vendar s takimi mislimi — Je rekel. Povila se Je tesneje k njemu in Je po-zisnila svojo roko v njegovo. — Odvedi me domov, Pavel, in prosi svojo mater, da ti oprosti In me vzljubi. Potrebujem miru in doma, kjer ti bora dobra in pridaa ženica. — D/agica moja, Jutri zapustiva Pariz, če ti tako želiš; toda raje bi se še ne vrnila na Angleško. Rad bi videl, da bi po-iihnilo ono zlobno govoričenje, preden uvedeni svojo lepo soprogo v družbo. Petindvajseto poglavje. Vest o Elzi Daintreejevi. Tretji dan se je že v resnici toliko opomogla, da se Je mogla pe'.jati na izpre hod. Med tem časom pa Je prispelo pismo Pavlove matere s prijaznim sporočilom zanje, kakor da bi se starejša dama ne branila več priznati med njima obstoječo vez. — Upam, da Je tvoja soproga zdrava, ljub! Pavel — (e pisala. — Ne pozabljam, da je sedaj moja druga hči. Povej jej to ic jej zagotovi mojo ljubezen. Če nisem doslej storila tega, Je bilo le zato, ker se ne iz preminjam tako lahko v svoji naklonjenosti Začela sem misliti, da ni posebno zabolelo gospodične Daintreejeve, ko si Jo zapustil, kakor sera mislila izpočetka. Izvedeli smo, da Je tvo| prijatelj dohtor Courtney odpotoval v Yorkshire v posete h gospodični Daintreejevi. Kakcr se mi zdi, ni popolnoma mc skrival svojih občutkov za gospodično Dain-treejevo, kajti lord Allardice je govoril o tem kakor o splošno dobroznanl stvari. Svet bo sedaj manj ostro sodil o tebi, mo| dečko. Lord Ailardyce bi rad natančno vedel, ked?J se povrneš. Rekel Je, da posili odpelje Lucijo, če ti predolgo ne prideš nazaj. — Doma so torej pripravljeni, da naju sprejmejo z veseljem dragica — Je rekel Pavel svoji soprogi, ko jej Je prečita! pismo — Stara, dobra mamica! Ne more se dolgo jeziti name, če bi se še tako rada. — Ali misliš, da Je stvar z gospodično Dalntreejevo resnična, Pavel? — Je vprašala Dora. — Upam iz vsega srca, dragica moja Kakor se mi zdi, bo Courtney prav dober mož zanjo. Najina bodočnost se nama kaže mnogo lepše, kakor sem pravzaprav zaslužil po svojem ravnanju. — Govoriš tako, kakor da si zagrešil velik greh — Je rekla Dora nekoliko užaljena. — Morala bi skoraj začeti misliti, da ti je žal. Njegovo zagotavljanje, da se nikdar ne zgodi kaj takega, je prekinil sluga, ki le stopil v sobo in najavil, da le prišel neki gospod, ki želi govoriti s stotnikom Chal- lisora. _ — jas grem — Je rekla Dora. — Prav nič me ne mika, ds bi se kazala kakemu tujcu. , . . Od&tela Je v sosednjo sobo in takoj nato Je vstopil tujec, ki se je predstavil Pavlu kot pastor Wil!iam Bruce. Pavlu Challisu Je vroč** šinila kri v glavo, fco je zaslišal to ime, kajti bil Je stric Eize Daintreejeve. oni sorodnik, pri katerem je živela. Resno se je poklrnil gospodu prijaznega obrara, ki. g^ ni videt še nikoli pre!, lu Je čakal, da bi ga on prvi nagovoril. — Kakor misllra, se že poznava, vsaj oddaleč, gospe d stotnik Challis — je začel pastor. , . . i, — Mislim, da, gosped — Je bilo vse, kar je mogel odgovoriti Pavel. — Nisem prišel semkaj, da bi govoril v neprijetnih stvareh z vami — je začel rar. Bruce izaova. — Ce moja nečakln|a raje molči o vsem tem, storim tudi jaz tako. Prišel sera k vam v neki popolnoma drug» zadevi — Preden začnete s to stvar|o, ml dovolite samo vprašanje. Vaša nečakinja — gospodična Dalntreeje«a — ali Je zdrava r> — O, da, popolnoma 1 — In — in srečna ? — Popolnoma zadovoljna. — Zelo me veFe!i, da čirem to, mr. Bruce. Vem fe predobro, kako sodjo l(u^:e o mojem ravnanju. Imam samo eno opra- vlčbo — svoio soprogo. _ No, ženitev je psč stvar okusa, gospod stotnik Challis. Toda sedaj pa k meji stvari. Ali mi morete povedati naslov mr. Mslcolma Catareta ? n , . — Poste restante Bruselj Je vse, kar vera; morda ga tudi že ni več tamksj; toda'pisma pa gotovo pošiljalo za njlra. (Torej ste morda vi tisti gospod, kateremu je pisal zaradi smrti ubogega starega Angleža ? ^ „ . 6 (Dalje.) Stran II. „EDINOST" št; 202. V Trstu, dne 23. julija 1913. posebnih ukrepov in zlasti da vala storilce? z vso energijo, tudi, da oni napad, če je bil v kikor ga )e opisal naS list, obenem pa resnici tak. t'čoo šolo. V Belgradu se diže načela: Tlmeo Danaos et dona ferentes. Sedaj piha z Dunaja drug vttir, sedaj so zahteve Srbije — „zmerne"! Pač pa »o pretirane zahteve Grške, a Ramunija da se hoče okoristiti na račun slovanske Bolgarske. Mari nI vse to prozorno ? Sedaj obljubljajo nekako Srbiji Solun in ne vem, kaj še I Vse t o, d a b i izzvali spopad med Srbijo in Grško, in po možnosti tudi Runi u n i | o I AU ne bi pometalo, ako bi rrJ sprejeli take nasvete in pouke, napraviti ono isto pogreško, ki jo {e napraviia Bolgarska?! Ni se bati, da bi se Srbija dala zavesti po takih in sličnih nasvetih. Ali tudi naša jugoslovanska Javnost naj se ne pušča inspirirati po takih nazorih, ker so toliko škodljiv?, kolikor neosnovani. Ne sme v tako zkžii z italijanskiml nepoHtičnimi športnimi prire-nacijonalni problem balkanskega poluotoka ditvami in da bi ga bilo, Če bi bil res tak, zanašati pogledov iz notranje borbe, za katero getovo obsojalo vse mesto, je gotovo velikega nacijonainega pomena, Sedaj prjh3;a „Piccolo* s to trditvijo, ali se nekoliko tisočev prebivalstva ohrani 8edajf ko je ted^ po 24. majnisu, tako trza naš narod, ali pa se asimilirajo z ne- dovratno molčal o celi stvari, seseda, ker prijateljem. Ali nič fata'neiega ne bi bilo, so bJ|j Daoada!ci njegovi pristaši, in sedanja nego bi bilo to, ako bi se takov izključno njeg0¥a miroljubnost in prijaznost napram nacijonaini kiiterij uveljavljal tudi za bal- s|ovenskim okoličanom ia prav posebej še kanski poluotok. Sal v tem moramo biti ca s|Jveaskim B'.rkovlj^nom ni nič drugega, čistem, da na obalih Egejskega morja živi neg0 grda h navščlna, ki se prav posebno grški element in da Je z viš|ega nacljonai- kBŽe v dejstvu, da niti do danes še ni po-nsga gledišča malega pomena, da li se ;redai pr;4Ve resnice o onem napadu, dasi-poediae oaze itak nacijonalno neopredelje- ra7no mu ne od drugod, pa gotovo nega slovanskega živila pridruž'|o Gissi . c na:nestaištva. prav taio znan, ka-ali ne. Se več: ravno Jugoslovan! kor oam> in mu je tudj znan0t da je b \ v dvojui monarhiji imajo tuteres;Vifok prepovedi razburjenje barko vi jar-na tem, da se Srbija ne spušča na Vit«k;ikega prebivalstva proti laškin jasnim dalje od točke, do katere živi naš element j prireditvam v slovenskih Barko v-v kontinuiteti, ker bi se sicer angažirala 3a .|jah razburjenje, ki |e posledica onega na-svojo energijo, kar bi bilo pro-|pada wPiCC0|ofc je celo taico velik hinavec, zgodovini, kolikor postulatom |da tudi sedaj §e v^dio zamolčale, da so »e b'lo tudi tudi do pičice resnično, da so dala priliko izvestnlm laškim elementom, bili Barkovljani zaradi njega silno rszbur da bi zopet in zopet sramotili ia blatili naše jeni Z ozirora na to razburjenje, ki ljudstvo, naš slovenski narod? se tudi sedaj še niti najmanje ni Ali po vsem tem ni bila popol-poleglo, Je c. kr. oblast piepocedala pla- nama upravičena prepoved one pri-valno tekmo v Barkovljah in ta prepoved Je reditve ? bila v resnici le pametna. i C. kr. namestniltvo Je sedaj raz velja Laško časopisje, zlasti pa „Piccolo« vilo prepoved in prireditev „Oinnastiche-hoče sedaj, po dveh mesecih, seveda koli- se bo vršiia v slovensdh Barkovljah. ,Pic-kor le mogoče zmanjšati vtlsk, ki ga je na-; colo" slavi sedaj c. kr. namestništvo zaradi pra?il na vso slovensko javnost oni divjaško tega razveljavljena. Ml zabelezujemo brutalni napad na slovenske otroke, in se ukrep c. kr. naraestništva brez vsake čudi, da tedaj c. kr. obiast ni storila nikakih. daljnje pripombe ia priporočamo c. kr. ni zasledo- i raestništvu v preudarek edino Je: odgovornosti tualne posledice ni v cikaki zvezi j b o nalagala niti Lahom visokemu c. Vztoxu tivno toliko nacljonalne bodočnosti. C^ torej obali EgeJ-skega morja pripadejo Grški, bi bilo to v glavnem v soglasju ravno z načeli nscijo-nalne ideje, kar bi moglo le konsolidirati r .zmere na Balkanu. Ravno tako neopravičena Je bojazen glsde Rumunije. Nepoučena Javnost Je za-merjala Rumuniji za časa balkansko-turšse vojne. Očitanja so izhajala iz popolne neobveščenosti. Ta očitanja ne bi bila opravičena celo tedaj, ako bi bila Rumunija povabljena, naj vstopi v balkansko zvezo. Ker pred vsem Je trebalo vprašati, ali se more Rumunija, da dobi od teritorija evropske Turčije, izpostaviti nevarnosti vojne? Ali Rumuniji ni bilo ponuđeno, naj vstopi v balkansko zvezo. Al?, čemur se mnogi začudijo, Je, da je Rumunija tekom vojne proti Turčiji ponudila zvezo Bolgarski in da je bila pripravljena postaviti J e i v službo 200.000 vojakov! Toda bolgarski diplomat} e, fci so že tedaj vodile njih egoistične zahteve, in v svoji neiskrenosti napram svojim zaveznicam, so odbili to ponudbo Rumunije, ne da bi bili obvestili svoje zaveznice o taki dragoceni ponudbi in tolike važnosti. Mi imamo to vest od najzanesljiveje strani ter Jo podčrtavamo dvakrat. Ako je bila Rumunija — in to je izven vsakega dvoma —, pripravljena, pridružiti se balkanski zvezi v času daleko nepovoljneje politične in mednarodne konstelacije za-njo, se more-li potem dvomiti na njenem vedenju danes, ko je Turčija zlomljena, bolgarska hegemonija zdrobljena in so Balkanci na potu, da ustvarijo solidne in trajne fandamente za svojo bodočnosti Ia da je tam cd Tur-tukaje—Balčik sam Slovan, ne pa 75% Neslo vanov, bi bila ta žrtev le malenkost v primeri s tako velikim in pomembnim pridobitkom, kakor ga bo preds-avljala balkanska zveza z Rumunijo, zveza — sposobna za obrambo in napad! A oni, ki obžaljujejo neke dozdevne iigube, naj stavijo Bolgarski vprašaje: zakaj ni ona postavila svojo glavno vojsko ne proti Grški, da jim otme Solun, ne proti Rumuniji, da obvaruje svoje meje, ne proti Turčiji, da si zagotovi sadove svojih zmag?! Bolgarska ni torej postavila svoje glavne sile proti Neslo-vanom, pač pa proti Slovanomr proti Srbiji / / N kdar se ne more dovolj naglasili tega dejstva, ki naj bo v memento vsem onim, ki sentimentalizirajo radi izgub slovanskega elementa napram Grkom in Romunom. Milan B. bili napadeni barkovljanski otroci, kajti piše vedno te o „deklicah neke slovenske šole", hoteč s tem preslepiti Javnost, da bi mislila, da so bili to morda otroci kake Oril-Metodove mestne šole, zaradi katerih bi se — vsaj po njegovem mnenju — ne bilo nikakor treba razburjati — Barkoviianom. Da „Piccolu" in italijanski Javnosti nekoliko osvežimo spomin na oni dogodek, naj v kratkem povemo, kaj se Je zgodilo dne 24. majnfta t. I. Ta dan, bila Je sobota, Je učiteljstvo nekaterih okoliških, torej tržaških občinskih šol, priredilo šolski izlet v Postojno, katerega se je udeležilo tudi večje število barkovljanskih šolskih otrok. Biio le Še ob belem dnevu, ko so se otroci — bilo je z nekaterimi materami, ki so spremile svoje otroke na izlet, kakih 15 oseb, pripeljati na povratku z vlakom Južne železnice v Trst, odkoder so potem v sprem stvu barkovljanskega učitelja gosp. Starca in barkovljanskega župnika mon*. Kjudra po Uiramarski cesti cdsii proti domu v Barko vije. Niso šif torej po ul. Tor S. Piero, kakor pravi »Piccolo*, temveč po Miramarski cesti. Ko pa ta na-na- le eno in to za vse even-javnost ne bo niti „Glnnastichi* kottakim, pač pa kr. n a m e s t n i š t v u. Afera HlcolIch-SciiinutL Pula, 22. julija. Pred kratkim smo sporočili „Edinosti" brzojavno, da sta bila gori imenovana zdravniško preiskana, da se konstatira njiju eventuvalna perverznost. Toda izid preiskave je bil negativen, vsled česar se tudi v tej smeri ne bo moglo zasledovati. Tožena bosta torej bržkone edino ieradi pone ver jenja. Tem težje razrešljiva Je zagonetka, čemu Je dajal Nicoiich Schmutzu toliko denarja?! Nikdo si ne more tolmačiti tega. Dokazano pa Je, da Je imel Schmutz Nico- društva na razpolago knjižnica in z raznimi revijami in časopisi bogato preskrbljen* bralna soba „S'ovanske Čitalnice", v katero imajo naši člani brezplačen vstop. Vsako sredo se vršijo sestanki z zanimivimi predavanji in debatami, kjer se goje tudi družabni stiki. Tudi za gmotno podporo članov Je v društvu preskrbljeno. Podporni sklad je že marsikateremu tovarišu pomogel v stiski; sploh gre društvo članom na roko, v kolikor mu dopuščajo moči in sredstva. Danes v sredo, se vrši v Barkovljah cbčni zbor, na katerega Vas vljudno vabimo. Tu boste najbolje upoznali stremljenje In delovanje društva. Piidlte, pozdravijo Vas dobri tovariši in odkritosrčni prijatelji. Za slovensko akad. fer. društvo „Balkan" v Trstu. Ljudevit Bati3ta Viktor Vovk t. č. predsednik t. č. tajnik. svoji oblasti mogel upirati in da ss zahtevam licha popolnoma v poslednji sploh nI prvega. »Edinost* Je priobčila v svoli 194. št. z dne 15. t. m. v zsdevi preiskave v pisarni g. dr. Lagioje v smislu § 19 tisk. zak. uradni popravek vodje redarstvenega oddelka c. kr. okrajnega glavarstva v Puli, g. dr. J. M 1 e k u š a, v katerem se trdi dobesedno to-le : „Res pa Je, da Je od tukajšnjega urada na podlagi § 141. k. p. z. bila odrejena preiskava le pri eni osebi, nastavljeni v tej pisarni in samo c)ej lastnih predmetov in to še le — v odsotnosti imenovanega g. poslanca — po obvestilu njegovega zastopnika, ki Je dotično preiskavo vzel na znanje, ne da bi jej bil kakorkoli ugovarjal". Iz na|«erodos!ojne|Š£ga vira smo izvedeli, da ta trditev deloma nikakor ne odgo ' varja resnici. Resnica Je namreč, da Je bila prebieava uvedena le proti eni osebi, nameščeni v odvetniški pisarni g. dr. LagJnje, in da se je preiskava vršila v odsotnosti g. poslanca, nikakor pa ni res, da bi bil zastopnik gosp. dr. LagJnje vzel preiskavo na znanje, ne da bi Jej bil kakorkoli odgovarjal. Edina resnica Je, da Je zastopnik g. dr. M a n g i a r e 11 o, takoj ugovarjal proti preiskavi in da je zahteval takoj na licu mesta zapisnik o svojem ugovoru, v čemer mu Je voditelj preiskavej g. redarstveni koncepist Miro-«, slavi ć, tudi takoj ugodil. Ugo-| vor zastopnika g. dr. L a g i u j e g. dr. M a n g i a r e 11 a, je bil potem-« takem uradno protokoliran, s Čemer je dokazano, da tozadevni del uradnega popravka vodje r e da r s t v e o e g a oddelka1 c. kr. o k r. glavarstva, g. dr. J.' M1 e k u š a ne odgovarja resnici. Domačo vesti. Promocija. Akad. društvo „Slovenija" naznanja, da promovira njen večkratni predsednik g. Vekoshv Z a l o k a r, v veliki slavnostni dvorani dunajskega vseučilišča, danes 23. julija t. I. za doktorja vsega zdravilstva, iskrene čestitke! Velezanimlvo pismo nam Je prišlo slučajno te dni v roke in ga priobhijerao danes s3mo v laškem originalu, prihodnje | dni pa izpregovorimo o njem nekoliko obšir- neje. Pismo se glasi: „Trieste 6 G ugno 1913 S le Direzione del Comltato Eletorale Liberale Nazionale in Trieste U sottcscritto si permette di prtgare codest S.le Carica V importo di corone 1200 — miieduecento per Ia lotta eleto-torale del II. Distretto II. corpo terltorio e preci3emtnte Rozzol-Guardiella ecc. Avendo lo sottoscritto gfa conferiti) in proposito col S.r A i v. Dr. Cesare Piccoli, il qiale come persona nota e pratica mi disse: Se gli occorre di avertir La accio-che Esso possa venirmi incontro: lo rsiposi che basta i ultimi glorni per non spreccare trcppo denaro. Ora sono arivati i detti e ourtroppo lo da soio non posso fare (ho fatto fino che potevo.) Oggl ero domandare e cercare con i alcgato biglietic, poi non havendo troppo tempo da perdere perche son3 ocupato raolto in q(ieste qjestioni nel mio nome ho mandato: (in q lesti d je giorni dob bi?:no ;!are molto attenti per conqaistare dai votl cosi detti „freddl." Ora lo su1) V accordo del Sr. Avv. Dr. Cesare Piccoli ho aprefitato ad p. I. di dare a certi aventori i qaall non inten-dono di che si tratta certe dando ene ordini a certi votl. piccolezze Piu ho da i q lali la-mantfestl. I Razveljavljena prepoved. Laško časopisje se te dni kar topi veselja in zadoščenja, da |e c. kr. namestništvo razveljavilo prepoved plavalne tekme, ki Jo je nameravala prirediti v Barkovljah „Glnnastica", in toliko hvale in priznanja še nI čul tržaški namestnik iz ust laŠkoliberalne kam ore, kolikor Jo čuje sedaj danzadnem, kajti tako pametnega ukrepa še baje ni bilo od c. kr. namestništva, odkar Je bil na sedanjem Hohenlohejevera mestu zloglasni Ri-naldini. C. k r. namestništvo je torej razveljavilo prepoved omenjene plavalne tekme! C. kr. oblast se je v svoji prepovedi sklicevala na dagodek, o katerem smo svo-Ječasno obširno poročali in poudarjali, kakor so prišli do tjakaj, kjer prihaja je"zahtevai takoj na licu mesta] ul. Tor S. Piero na M I r a m a r s k o 'z a p i s n i k o svojem ugovoru, v vorano gia q latro notti coi cesto, .e je iz ul. Tor S. Piero na čemer mu je voditelj preiskave; uboge 'otročiče v.ula a divjim kri- g. redarstveni koncepist Miro- l^J * 4' dLnQf" ? c i sono kon? tolpa kakih 25 tolovajev, ki so || a v i č t u d i t a k o j u g o d i I. U g o-« per notie per cadauno pol ci sono tuleč in rjoveč spremljali do akraj- vor t0pn ka g. dr. Lagi je dei propagandist energicl i c^il ho ga nosti preplašene Stroki od tam, kij l dr. M a n g i a r e 11 a, j e bil potem-! £?nCrato P" f p. vse d£ užitninskega urada na M^ f a k e ra uAdno protokoliran, s f^^^^M^eie ^^ ramarski cesti, torej kakih 20 mi- čemer je dokazano, da toza-f e .. . . . . .... nut hoda ! Vso to pot so kričal^ pso- d e v n i d 'e i u r a d □ e g a p o p r a v k a | su,Sfmi^taoS°f l^c^ndo* |a L vali in aasramovali uboge otroke in vodje redarstveoega oddelka1 sul iraJorto 1 'č, odbornikoma pa Primožič in Zlatič. Želimo novih in najbol;ših uspehov. Velika skupščina družbe sv. CM bode letos v Domžalah v nedeljo dae 7. septembra. Na predvečer bo zborovanje zaupnikov po § 2 v LJubljani v .Narodnem domu". Podružnice naj naznanijo družbini pisarni prav kmalu imena delegatov. Za CM obrambci sklad to se nadalje prijavili sledeči o. n. gg.: 1098. V časten spomia f orof. Milana Pajka njegovi učenci tehniki v Gradcu; 1099. Vida Lapajne, od-vetnikova soproga na Dunaju (plačala 200 kron). Nevročljive poštne pošiljatve. C. kr« poštno in brzojavno ravnateljstvo nam je doposlalo seznam onih priporočenih ia navadnih poštnih poši'jatev, ki so biie v mesecu juniju 1913 v oddelku za nevročlji«e poštne pošiljatve odprte, a jim cdpošiljatelji ni jo znani. Ta seznam bo priobčen v polnem obsegu v tukajšnjem uradnem Ustu „Osservatore triestlno". Ljubiteljem umetno-ti! V Trstu bivajoči akademični slikar N. B u r i ć , Hrvat, mlad, mnogo obetajoč umetniški talent, se je obrnil na nas s prošnjo, da bi ga pripo-čili našemu občinstvu, kar storimo gotovo radi in to tem raje, kjer se raiadi umetnik vkljub svojemu resnemu stremljenju ne nahaja v najboljših gmotnih razmerah. Priporočamo torej ljubiteljem umetnosti, da pomagajo g. Burica k nadaljnjemu razvoju z nakupom njegovih siik, za katere je nastavil 3kra|no skromne cene. E»entualne informacije se dobe v našem uredništvu. V Ajdovščino I Za nedeljsko CM ljudsko vestlico v Ajdovšifoi vlada osobito v Vrdeli veliko zanimanje. Ker obeta biti udeležba precejšnja, sta „S^etoidansko pevsko društvo" ia „Salon, orkester vrdelskega Sokola", vložila proš^fo na ravnateljstvo drž. železnice, da do ?oli izletnikom 20—50% popusta na vozni ceni. Opozarjamo, da je imenovano ravnateljstvo do sedaj rado ustrezalo takim prošnjam, zato smo tudi prepričani,. da ne bo delalo to pot izjeme. Komur dopušča ča% caj se tega zleta udeleži! S tem ne pomore samo naš! dični družbi, pač pa dokaže vrlim Ajdovcem in ostalim zavednim prebivalcem širne vipavske doline svojo simpatijo za narodno pomenljivi voli vni izid! Radi ugodnosti vozne cene se Je obrniti do odborov imenovanih društev. Odhod s postaje Vrdela ob 5*45 zjutraj. Tečaj za uporabo sadja in zeleni jadi priredi kranjska kmetijska šola na Grmu od 1.—5. septembra s sledečim sporedom: V ponedeljek 1. septembra od 2.-4. Pomen ion serviranja sadja in zelenjadi. Vzroki po-kvarjenja sadja. V torek 2. septembra od S.—10. dop.: Kfpenje. Kf3anje zelenjadi. Konserviranje zelenjadi v kozarcih in pu-šicah. Od 10.—12.: Praktične vaje. Pop. od 2.-4.: Naprava mezge (zalzna), mozge (po-vidla) ia zdrlza. Od 4 —6.: Praktične vaje v sadni kuhinji. V sredo 3. septembra od 8. —10. dop.: Vlaganje sadja v kozarce (naprava kompota). Shranjevanje sadaih kon-serv. Od 10.—12.: Praktične vaje v sadni kuhinji. Pop. od 2.-4, : Naprava soka iz Jagodičevja in drugega sadja. Od 4 —6.: Praktične vaje v sadni kuhinji. V četrtek 4 septembra: Dop. od 8.—10.: Sušenje sadja In zelenjadi. Od 10.—12.: Praktične vajee v sušenju. Pop. od 2.-4 : Obiranje ia spravljanje (shranjevanje) sadja. Vlaganje sadja v zaboje, košarice in sode v svrho kupčije. Od 4.-5.: Praktične vaje v sadovnjaku in sadni kietl. V petek dne 5. septembra: Dop. od 8.—10 : Naprava sadjevca (mošta). Sestava S3dja in mošta. Kipenje mošta. Naprava očeta. Od 10.—12.: Ravnanje s sadjevcem, bolezni sadjevca in ravnanje s pokvarjenim sadjevcem. O J 4.—5.: Praktične vaje v vinski kleti. Predavanja od 1.—4. septembra so namenjena v prvi vrsti našim gospodinjam in dckletam ; od 4.—5. pa gospodarjem. Tečaja se je udeležiti vseh 5 dai, ali tudi samo prve 3 dni, ali pa tudi zadnja dva dneva. Ker se sprejme z ozirom na praktične demonstracije le omejeno število udeležencev, se |e treba priglasiti do 17. avgusta. Oddaljenim ia podpore potrebnim udeležencem iz Krenjskega, ki pravočasno po dopisnici zaprosijo za podporo, povrne ravnateljstvo stroške za pot do Novega mesta in za prehrano po K 1*50 na dan. Vendar se izplača podpora le tistim, ki se jim Je izrecno do-vol la. Prlglasilora je pristaviti tudi, katere dneve se misli dotičcik tečaja udeležitf. Prošnje za pcdporo In priglasila Je nasloviti na ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu (poŠta Kandlja — Kranjsko). Godbeno društvo .Lira" v Sv. Križu pri Trstu, bo imelo svoj ietnl občni zbor dne 25. t. m. ob 8 zrečer v prostorih g. Iv. Košute št. 6. DramatiCno druStvo ima nocoj ob 8 30 zvečer v gledališki dvorani Izredni občni zbor. Tnevni red: 1. volitev odbora, 2. slučajnosti. Odbor. ČITAJTE V VAŠO LASTNO KORIST! V današnjih težavnih razmerah zamorete obogateti le s srečko! TURŠKA SREĆKA je v to svrho prva in najpriporočljiva srečka, fržaska mala kronika. Trst, 22 julija. Lepe razmere pa res morejo vladati v mestni bolnišnici. Pred nekaterimi dievi so namreč pripeljali v opazovalnico za umobolne v mestni bolnišnici 25!etnega rerjikoia Sebastijana Stampetta, urarja, rodom iz Ce sene, ki Je v družbi z nekim drugim renji kolcm, Alilifom Maestrijem, vlomil v delavnico urarja Tamaro na Corsu, a Je ime smolo, da so gs redarji ujeli pri .delu" Stampetta je simuliral blaznost, vsled česar so ga prepeljali v bolnišnico, v opazovalnico. Včeraj pa bi bili morali Stampetta prepeljat v zapor, ker so zdravniki izpoznali, da Je le hlinil blaznost, toda ko so iskali Stampetta, ga ni bilo nikjer: lopov je pobegni iz bolnišnice. Izgnani renjikcli. Policija je te dn daSa odgnati čez mejo sledeče renjlkole: — Antonija Meneguzzi, stara 31 let, stanujoča v ul. Scule isiaslitische št. 2, rodom iz Benetek, prodajalka zlatnine, ki je bila zelo na slabem glasu glede morale in obsojena zaradi foneverjenja. — Humbert Scarpa, star 28 let, iz Umsga, pristojen v Chioggio, brezposeln kurjač, človek na najslabšem glasu, večkrat kaznovan zaradi izsiljevanja, tatvine, žepne tatvine in Jasnega nasiistva. — Karel Rinaldi, star 30 let, iz Coa-venana, paznik, Jtanujoč na Corsu It. 28, v Italiji kaznovan zaradi goljufije in prav tako tudi v Trstu na 5 mesecev jeie zaradi istega hudodelstva. — Angelo Pavone, Iz Manfaga, star 18 Itt, kočijaž, stanujoč v Kolonji št. 38, obsojen z radi tatvine in telesne Doškodbe. — Rafael Maestro, star 36 let, S Ci prlano di Caserta, dninar, ki je stanoval v Trstu v S&hta al promontorio št. 8, silno nevaren lopov. V Italiji Je vsega skupaj odsedel 12 fet in 8 mesecev Ječe in Je celo v zaporu ranii nekega sojetnika z nožem. Izgnan je tudi iz Švice. Neznan utopljenec v Barkovljah. Danes ob tričetrt na tri zjutra| Je redar Kodrič zapazil ob barkovljanskem obrežju plavati neko sumljivo stvar. Poklical je tako| nekega ribiča in ga zaprosil, naj gre pog'edat, kaj je. Ribič je spozna?, da plava po morju neko truplo in je je potegnil na suho. Utopljenec Je bil okolu 50 let star mož in Je imel v žepih in v nedrl|h polno kamenja. Na lice me3ta došli policijski zdravnik Je konstatira!, da je moralo biti truolo že okoli 4 dni v morju, ker je bilo z* vse črno. Identitete trupla dosedej kljub poizvedovanja še niso mogli dognati. Iz perila ni mogoče ničesar konstatirati, obraz pa Je že preveč črn. Domneva se, da je utopljenec neki Jakob Pertot, p. d. Turi, katerega že več dni nI bilo domov. Pertot je stanoval pri tujih ljudeh, ki si pa dosedaj truplo še niso prišli ogledat. Društvena vesti* Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. V torek, dne 29. t. m. točno cb 8 zvečer se vrši v društveni telovadnici izvanredni občni zbor z dnevnim redom: 1. Volitev predsedništva Slovenske sokolske zveze. 2. Raznoterosti. V slučaju nesklepčnosti se vrši v zmi-slu pravil drugi občni zbor, sklepčen ob vsakem številu navzočih, z istim dnevnim redom, pol ure pozneje. Člani rojanskega odseka volijo tudi na tem občnem zboru. Pridite polnoštevilno. — Na zdar! Dr. Edvard S avifc Dr. Janko Olip podstarosta. tajoik. Pevsko društvo .Trst" priredi v nedeljo, 27. t. m. ob 6 zvečer v dvorani .Kon-sumnega društva" v Rojanu svoj i. pevski večer. Ker je vstop dovoljen le proti izkazu vabila, naznanja se, da so v društvenih prostorih interesentom vabila na razpolago. Kolesarsko druStvo .Danica" v Gorici se zahvaljuje s!, občinstvu za udeležbo na slavnosti dne 20. t. m. Obenem se zahvaljuje tudi gg. dirkačem in cenj. damam. Pri dirki Ronki-Gorlca so došji na cilj. 1. g. Ivan Semolič, Opatjeselo rabil 33 min. 45 sek., 2 g. St faa Devetak, Dol rabil 33 min. 46 sek., 3 g. Alojz Srebrnič, Solkan rabil 34 min. 40 sek., 4 g. Jožef Petelin, Zgonik rabil ker ima šest žrebanj vsako leto, ker ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000, * 000.000, 400.000, 200.009,200.000 in 200.000 zlatih fr. ker vsaka srečka mora zadeti najmanj ker 400 frankov, ker je tedaj zanjo izdan denar varno ker naložen kot v hranilnici, igra še dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega na-daljnega vplačevanja, znaša mesečni obrok samo 4- K 75 vinarjev, in zadobi kupec že po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico. DV0KA>TA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanit* 23-25 pritličje. Na javni dražbi, ki se bo vi šila danes 23. tm. od 9—11 predp. Karati rudokopa „Johannesthaler Koh-lengewerkschaftM v Ljubljani št. LXXIX, LVII, XIII, CV, CVI, LXXIII, LXXXI, XCVU, zlata verižica, chittoniers, umivalniki, steklena omara, mize, slike, stolice, divan in drugo rabljeno pohištvo. Pozor I Prihodnje žrebanje se vrši 1. avg. 1913. Glavni dobitek 400 000 frankov. Po žrebanjih izhajajo slovenska poročila o vzdignjenih številkah! VAŽNO! Sprejemajo se tudi priglasila k nakupu srečk avstr. drž. razredne loterije I Natančnejša pojasnila pošlje vsakomur brezplačno Češke industrijske banke glavno zastopstvo v Ljubljani. Sprejmejo se provizijski zastopniki pod ugodnimi pogoji. * i I $ * % I * % t % t * * t J{ans Schmidt TELEFON ti. 1085. Mobotctmlk TRST oi. detla Zonta ti. 7. A 1995 Prva slovenska mirodilnica v Trstu Rlojz Saletelj ■iltt Carradori 18, v blittal gostita NDO Zalog« barv, čopičev, mreži o za plin, predmetov is gumija, sveč, mila, parfumov, mineralnih vod itd. Izvršujejo se pošiljke petroleja v origi-Ha nalnih posodah in drugo. ■■■ Novosti ztt pomlad In za poletje I. A, \ Prodajalnica ur In dragocenosti i*. ISucher (•z drag Dragotina Vakjeta) Trst Cono ii 36. Bogati isbor alatanin«, arebrain«, dragocenosti ia žepnih tir. Kupuje in menja siavs alato ia tudi srebro s norimi predmeti. — Sprejema n&roćbe in popravlja Tukorniai ■rebrnina, zlatanins, kakor tudi lepa« mr«. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. /foton Žcr j al - Trst priporoča svoje trgovine jestvin ulica Commerciale IS, s podružnico ulica latria te (Carbola zgonra). - Prodaja se žito, oves, koraca ia raznovrstne otrobi ter moka tudi na debelo. Moške obleke iz s-jkna, kamgarna, zadnje novosti.......od K 15-48 Deške obleke Iz sukna, kamgarna, zadnje novosti .... od K 10—32 Otroške obleke cd 3 do 12 let od K 3—18 Velika zaloga suknenih hlač . od K 4—14 „ „ kctonlnastih hlač od K 2*20—5 Največja zaloga blaga zadnjih novosti. :: Sprejemajo se naročila po meri :: Specijaliteta: delavne obleke, srajce s spodnje srajce Itd. Itd. s Samo v dobro znani trgovini „flllo clttfl di Trleste" ulica Giosae Carduccl (ex Torrente) št. 40 Dr. Korsano p Specijalist za sifilitične in kožne bolezni .|j ima svoj ambulatorlj v Trstu, v ul. San Lazzaro Št. 17, I. (Palazzo Diana) Za cerkvijo Sv. Antona novega Sprejema od 12. do 1. in od 51/, do 6l/, pop. ZALOGA OBUVALA in lastna delavnica PA^EL ViSINTINI Trst, ul. G. Carduccl 27. Podružnica : ulica Rlborgo št. 28. Velika izber moških in ženskih čevljev. Poprave se izvršujejo točno in sol dno po zatereih ecnah čistilnico no suho ALBIN BOEGAft parna prnlii|t0( j. baruornlca ulica Farne to štev. 9, Trst. Ženske, moške in c-troške obleke, toalete, uniforme, prevleka pohištva, preproge, kožuho-viua, perje, rokavice itd. itd. se barvajo in čistijo na suh način najnatančnejše in naj-skrbneje po najnižjih cenah v centrali ul. Farneto štev. 9 in tržaških podružnicah ulica deli' Istria št. 12 in ulica Belvedere št. 49 ter v podružnici v Gorici, ulica del Teatro št. 14. E šE Uellkanska zaloga pohištva !d tapecarlj :: Paolo Qastwirtb :: Tin, d. stadion ft i ■ Telefon zz-85 n gledm rala) Najbolj ugoden vir sa nakupovanje bodisi glede cen, kakor tudi kakovosti. k«imii»i bNr. PP KOD4KM Velikanska izber fotografskih aparatov vsake vrste. IT ZALOGA aparatov, filmov, stekel za fotografiranje i. t. 9. ■V* glasovite tvrdke „Kodak". 1» R. BlJFFA,Trst,€orso 2. Stran IV. „EDINOST" št. 202. V Trstu, dne 23. julija 1913. 35 min., 5 g. Jožef Macarol, Solkan rabil 35 m!n. 50 sek., 6 Anton Krobat, Solkan rabil 36 min. 25 sek. Od ženskega oddelka Miren-Gorica so došle na cilj. 1 g. Erzilja Furlani, Podgora rabila 9 min. 30 sek., 2 r. Viktorija Furlani, PoJgora rabila 10 min., 3 Frančiška Arčon, Volčjadtaga rabila 10 min. 30 sek., 4 g. Marija Luznik, Solkan rabila 11 min. SI ar« deL organte&eija Odborniki vseh skupin lesnega delavstva : mizarske, tesarske, parketnih stavcev in lesnih težakov, kakor tudi odborniki „Zveze jugoslovanskih lesnih delavcev, so vabljeni na sestanek, ki bo J u t r i ob 7 zvečer v društveni dvorani NDO. Izlet v L ubijano. Dne 15., 16. in 17. avguva sc bo vi šil v L|ub!|ani kongres na-rooajlh strokovnih organizacij, ki ga sklicuje bratska „Narodao-soclalna zveza" In ki se ga udeleže zastopniki narodnih strokovnih organizacij iz Kranjske, Koroške, Štajerske, Primorske in Dalmacije. Razume se, da se bodo udeležili kongresa tudi zastopniki NDO. Po kongresu, v nedeljo, dne 17. avgusta dopoldne pa bo ?e!ifc manifestacljski shod v „Mesinam dcmu", popoldne pa veselica ca vrtu „Narodnega doma". „Narodnoloci-jsma zveza" se Je obrnila na našo NDO z željo, da bi priredila ob tej priliki izlet v LJubljano. V tem slučaju bi se vršil tudi obhod po mestu z zastavo En godbo NDO. Z ozirom na pomembnost omenjenega dneva, kakor tudi z ozltom na tn, da nas Je ljubljansko delavstvo že parkrat posetilo, je bil odbor NDO takoj enoglasen v tem, da se priredi dne 17? avgusta poseben vlak v Ljubljano. Pomisleke je imel odbor samo glede kratko odmerjerega časa. Če se bo v tcsu 8 dni priglasilo zadostno število ude ležencev, re bo izlet vršil, če ne, se seveda ne bo mogel vršiti. Poživljamo zaradi tega vse one, ki bi biii pripravljeni že udeležiti Izleta, da se nemudoma zglasbo v uradu NDO, ul. sv. Frančiška Št. 2, in sicer od 10.—12. dop. in od 4.-8. zvečer, to pa za to, da bo NDO lahko vse potrebno ukrenila gte^č posebnega vlaka, „Zarja" Je glede tekmovanja med Brandaerjem in Mrakom povedala popolno resnico. Kajti resnica Je, da Brandner in Mrak tekmujeta med sabo, kdo bo za organizacijo več koristnega napravil. Zagrešilo pa je smer ram, kjer Je na-glašala, da gre NDO navzdol in da se stro-Kovna tajnika bojita, kdo bo prvi odpuščen. „Zarji" bodi povedano, da bi NDO ne nastavila treh strokovnih tajnikov, če bi se nahajala v takem stanju, kakcr n. pr. Jugoslovanska socijalna demokracija, ki niti enega sirokovnega tajnika ne more vzdfžati. NDO tri strokovne tajnike, „jugoslovanska" pa niti enega — kje Je več[i napredek? — Imajo sicer par strokovnih tajnikov, ki so Slovenci, toda ti so plačani od dunajske nemške centrale. Nemški socijalni demokrć t Jih plačujejo seveda samo zato, da s tem drže „|ugožJovan3tvo" popolnoma v kleščah odvisnosti, da torej s slovenskimi sodrugi lahko postopajo v narcdiem ozlru, kakor psom. Živela „mednarodnost" 1 Vesti iz Istre. Iz Pule. Pred nekaj dnevi smo sporočili, kako (e bila 61atna hčerka pol'djskega agenta Dardija od nekega pohotneža posiljena in vrhu tega še okužena. Naša vest Je napravila velik vtis na občinstvo in na policijske kroge. Gospod Dardi Je poslal sicer „Edinosti" popravek v obrambo svoje žene, dočim „nesrečo" s svolo hčerko — pripoznava! Zločin se Je dogcdil nekoliko pred 20 dnevi. Oče dekletca Je takoj naslednjega dne priobčil dogodek policiji. Še istega dne le dobil agent Carlin cd svojega predstojnika nalog, naj poizveduje in poroča o stvari. In poizvedoval Je tako in tako dolgo, da bi bila stvar bržkone zaspala, da ni prišlo tisto poročilo v „Edinosti". Načelnik policije Je še-le potem posla! komaj v Pulo došiega policijskega komisarja d.ra Modr ča, da zasliši dekletce v deželni bolnišnici., Dekietce pa noče nikakor izdati zločinca. Ali na podlsgi podatkov iz tega poizvedovanja in raznih okolščin pada vendar sum policije na neko osebo. Značilno Je, da dekletce vedno menjuje-svoje izpovedbe. Enkrat pravi, da se je j stvar dogodila v neki gostilni v ulici Mi-! nerva, ali gostilničarka Je odločjo izjavila,, da je to popolnoma izključeno. Diugik atj pravi, da se je zgodilo v podstrešju l?te j hiše. AH podstrešje je tako. da Je neverjetno tudi to. VerJetneJa je neka tretja verzija, o\ kateri pa danes nočemo še govoriti, fcer se nočemo pretiagliii z cbicžbo. Le čudno Je, j da niso dotičcega csumljenca še dali ped; kijuč. Pač pa je st^r že' izročena sodišču \ Kolikor s n1 o doznali, vodi preiskavo sodnik-Buzolfč. Nadejamo da pridejo zločincu; na #»ed in d^ ga Izroče ozlrđ na njegovi nam je pod peresom, toda za danes dovoli. LETOVIŠČE Bohinjska Bistrico Bohinjsko Jezero v Triglavskem pogorju, na progi drž.železnice Jesenice—Trst, 3 are oddaljen od Trsta; alpska klima, izborna voda, stanovanja v gostilnah, vilah in priv. hišah. Ugodne železniške zveze za izlete, gorske ture. Zmerne cene. Iufor-macije in prospekti brezplačno. Prometno društvo v Boh. Bistrici. g diplomiran krojač na uinom zavodu za prl-□ rezavanje, dovoljenem od c. kr nlieavstr. nam. I rg TRST, mics Tor S. Piero ■ I® Krol'čnita in zaloga suKna. ObleKe no zinsrniu cannh. Uzorna in solidno izurSlteo. ■ ■DOB ■ s si ■ m ~ TVRDKA Francesco Badimr TRST — ustanovljena leta 1878 — TRSI ] Slavnemu občinstvu naznanjam, sem prevzel dobrozuano d* trgovino jestvm je preložila svo|o , Antonija Mikelič trgovino šivalnih strojev j v Trstu, ul. Rojan št. S bicikifev In pridevkov z mehanično delav-: nico vred iz ulice Ponterosso štev. 4 \ FRAN SLUGA. v ulico Campanile štev. 13. roki brez; poklic. — Se maršu,"41* Vesti iz Goriška. Volilcem v splošni kuriji Goriškem! na Slcuno Ravnateljstvo „Prve čeSke" v Pragi. Moram Vam biti hvaležna za Vaše človekoljubno, do svojega ljudstva sočutno ravnanje, ko ste mi izplačali celo zavarovano vsoto takoj po smrti mojega blago pokojnega soproga, gosp. Ivana Dovgana, gostilničarja iz Kozine, čeravno je bil pri Vas zavarovan na življenje komaj štiri mesece. Vsakomur bom priporočala, naj se posluži za svoie življensko zavarovanje edinole „PRVE ČEŠKE splošne delniške družbe za zavarovanje NA ŽIVLJENJE" v Pragi. V Kozini, dne 21. julija 1913. Ana Dovgan, 1. r. vdova. SSBBSEiSBBBEJBSSBO 11 S - J i 61 |i Ljudska urama p g BOGOMIL PINO B II Trst, ulica Vincenzo Bellini št. 13 M (lajprati cerive jt. lina lcveja) [jj lil ii Is m X c Poštno pošiljke 3 Kg nefto pristnega I MALI OGLASI g □ » » « > « ♦••« ^ n m......Ž MALI OGLASI se računajo po 4 vin. **•+*•*** □ n * besedo. Mastno tiskane besede enkrat □ ve- Najman pristojbina 40 vin. J O n *•»«••••• Plača se takoj Inseratnemu oddelku. □ □_Ž _i- □□nnanapnaoDDDnooDDDDDDOPPDDDDDP Vlagateljico ra tiBkarno. učenko, 14 let staro, sprejme tiskarna „Edinost". — Ponudbe 1583 Oddasta se v Kojanu dre majhni stanovanji Obrniti se v žganjarno ul. Geppa 16. 1589 Odda Pomočnika Voz in konj Podpisani smatram za svojo prijetno dolžnost se tem potom iskreno zahvalit vsem velecenjenim volilcem, ki so mi pri prvotni dae 13. t. ra. kakor tudi pri oŽ|l volltvl 20. t. ra. zaupljivo oddali svef glas. To je bil g'as, ki je racgočno zadene lirom slovenske domovine in ki glasno kliče k slogi vse Slovence v skupno obrambo proti narodnim sovražuikorn. To |e ljudski glas — bežji glas ! Temu gla»u sem se odzval in temu glasu hočem vedno slediti! Zavedam se ter bojim dolžnosti, združenih s častjo, ki ste mi jo zaupali. Toda Vaš ponosni samozavestni, dostcjnl in mirni nastop za časa cele volilne kampanje mi daje poguma in mogočne opore. Zatorej srčna Vam hvala 1 V Ajdovščini, 20. julija 1913. Ignacij Kovač dež. poslanec. Izid ožje volitve v splošni kuriji. — Uradno proglašeni izid ožje volitve v sploSni kuriji |e bil sledeči: V slovenskih okrajih: samostojni kandidat Ignac Kovač 9137 glasov, klerikalni novosttujar dr. Brecelj 8298 glasov; oddanih glasov 17435, velfavnih 165. V Gorici in furlanskih obči- Pnhištvfl nah: laški klerikalci: dr. Faiduttl 7622, dr. rum®ITU Qnroimom ~ tapetniška vajenca in več ta OpiOjillDlIl petuilkih pomočnikov. Dragotin Puc, tapetniški in preprjgarski mojster, Tist, ul. Mo in Grande 38. 1586 se pri majhni družini zračna soha z lepim razgledom. Ulica Kisorta 9, III. 1585 in ^ajetca sprejme takoj trgo-govina m nofakturnega blag ulica Gnar !ia 26. Slauc. Lepa meblirana soba „Narodnem domu." Naslov pove „Edinosti". _ _1589 se odda s 1 avgustom v inseratni oddelek 1582 se prodasta po ugodni ceni. Eventualno se konj zamenja z oslom dobrim za vožnjo. — Ponudbe pošta Stadion predal 103._1580 se, pod novim vodstvom, na nove urejeni hotel „Pri zlatem Jelenn v Gorici. Gene zmerne. 1252 Priporoča Priporočljiv Me. [j r Urarna in zlatarna v Tntu, ul. Sette fontane št. 10 najnižjih cenah se popravljajo ure in zlati predmeti re" i previjajo se budilnici z garancijo po K 1*—. Caio ; gjguadrani._909 in tapetarije po še tnano ni*-kih cenah, katere se ne dobi , . , , . drugje. Spalne sebe i* -vsakovrstnega lesa, Bugatto 7672 in Piccinlni 7578 glasov ; rezanfl od 3s0 kron naprej. Jedilne sobe od laški liberalci: Bombig 198, dr. Pettarin 440 kron naprej. Nova zaloga s. erod, ni. 215, Pfnat 178; oddanih glasov 7890, neve- Sqnero »novo 7, I nadstr. na stran; pošt™ tjavnih 145 Laški liberalci so razglasili, da ^^ Po ^orora olajšanje Pranja. se ne udeleže volitve. Bogat izbo? u nr, verižic, obratnih ga verlžle, uhanov, pr-stanov, zapestnic itd. g pjg Konkurenčne cene, SBBBiiSSBOaiiilliEiiilii | Nova zaloga šip, posodic in Uuhinlshlh Mažinougga sirupa pošilja franko proti povzetju za K S 60 c. kr. dvorni dobavatelj s: G. PICCOLI :: V LJUBLJANI. Poiiljatev tudi v sodčkih po K 1-10 kg Ii v 8tereliz!r. stikienlcati v zatiuj'h po 25 stekl. nic a K t 40. ANTOM SKERL ■ TRST mehanik, zaprisežtn izvedensc. C ar t o Soidcil stov 1H—11, Tri. 175-; T/st, Istrska ^esta (Via đell'Istrla) j štev. 67. i Tr« Namešča osebno stekla in brezplačno, j Velika izber za gostilne in krčme. Cene zmernp.! prodaja gramofonov, kseaofonov in fonoprafov. j Zaloga priprav za točenje piva. Lastna delavnico i KA popravljanje iivalnib strojev, koles, motokuUr itd. — Velika zaloga pripadkov. ; faltta hiMii |vm>. B»9*i I«. »M» *M«k>raa ; TtLirOl «47. " »TOČK P5WrM .lOOPMCH [iiO»r1t»M^>, | ATTOMtBIU IA PCBCDO PO UIKBHI 0«JTC Pomladansko zdravljenje je najbolje a kr:čistiiuim „čajem iz tisočrož". Obenem je to tudi izborno sredstvo proti Ščipanju v želodcu, htmoroidom itd. itd. Zavcj za 12 ilni z navodilum za eno krona se .dobiva edinole v od ikovani lesarni Veliki trg, mestna palača. Telefon 337. Če se pošlje K I 10, •• odpošilja po prštl z obratno pošto poštnino prosto. VARUJTE SE P0NARE0EB ! Zobotehničnl »mbuUtoHj Univ. zdravu Al due Mori" dr. A. Praxmarerja Dr. M a K S O B a T I Ermanno Schuiizo, I. tehnik i Trst, ulic* Caserma Štev. 17, JL mic . 1 Poaebni zavod za umetne zobe brez u»ti— _______ ■ plošče. Piombiranjc z zlatom, platinom ir, „Obrtu'jsko društvo" pri Sv. A«l| zob. 'z™ S«. —-— tik tramvajske proge---; Sprejema od 9 do 1 in od 3 do 6 pcpdL- priporoča slav. občinstvu svojo znano _________________________ GOSTILNO kjer se toči izvrstno beln in črno vino ter ::: DKEHERJE70 PIVO. Izvrstna domača kuhinja. Priporoča se za obilen obisk VODSTVO. Prva slovenska izde-lovslnica mostnih, živinskih in drugih tehtnic za trgovino in osrt, stavbno in umetno kijučavničarotvo IVAN REBEK Celje, Poljska ulica 14 priporoča svoje tehtnice. CenUl na razpolago brezplačno In tranko. S «9 .V Irs«, 10. L b Izid ožje volitve v sploSni kuriji na PRAN RUPNIK, Sit^p^T' GoriSkerr. gotovo pripomore, da se »ljudska _____ CM veselica* V Ajdovščini spremeni V |flintSfom Želeao, stare kovine: Anton Cernmca pravo narodno slavlje I Vsak bo s svojo pri- IVUjlUJo"' Tret, ulio Oimo it. 12 1730 sotnostjo povečeval pomen tega slavlja, i . l88e Spojem ter izdelujem TsakoTratna zato: kdor |e nas, V nedeljo, 27. t. m. V lZpdUlD najmodernej&a laana dela. ANDREJ Ajdovščino 1 1 ROJIC, nI. Acquedoto 20. 1752 UMETNI ZO PM**vtfe$?«nJa losov Izdiranja zobov h = vsake bolečina = Dr. J. ČermSk V. Tuschsr Franjo Stančić Trst - ulioa. Medla št. 17 - Trat priporoma svojo tr gf o vino j e s t vin in kolonijalnoga blag>a katera je vedno onkrl ljcna a svežim iu prvovrstnim b agom 'J®1"" Artistični fotografični zavot Ezio de Rota - Trst ulica Barriera yecchia 5t. 27 (nasi-rj lekarne Piceiola). — F lo^raliije n». uvetitiii in nn^tnem papirju, plastično in naravna izvršene. Pavećanjo vsaka siike na olje akvart ali pastel. Specijalit-eta : Do-jisnice z arcjstift nimi pozami 10 komadov 3 K. Zavod ja 1 prt od 8 zjntraj do 6 popoldne. Fotografira se ob kdkoršnem si bodi vro:LGnu. zobni ulioa Mlm Castrma Itsv. 13, II, n ANTON 8ARUCCA MIZARSKI MOJSTER Trst, ulica San francesco i'^sslsi Z. Specijalist za popraTlJanJe roulet na oknih. Na ieljo te menjajo pasovi In zmetl. m«J 2m HptlN dal« ii h n ml kNkinaoi 9B&HB