;y
v
DOMOVSN
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN W LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 179
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, AUGUST 3, 1939
LETO XLII. — VOL. XL1I.
NESTAVKARJI
FISHER BODY
ZAHTEVAJO VLADNO PREISKAVO
Cleveland, O. — Komitej de- delavcev, ki pravijo, da zastopa-
lavcev, ki niso na stavki v tovarni Fisher Body, je poslal včeraj na distriktnega zveznega pravdnika .Freeda brzojavno prošnjo, da preišče točasni položaj v tej tovarni, kjer stavkarji branijo iti na delo onim, ki bf radi delali. Obtožba je naperjena proti uniji št. 45 CIO. Ta komitej vodi Louis Spisak, ki je bil svoje čase predsednik te unije.
Istočasno je poslal ta komitej pritožbo na vladni preikovalni odbor v Washington s prošnjo, da začne s preiskavo komunistične in neameriške aktivnosti od strani uradnikov unije št. 45, ki vodijo stavko pri Fisher Body.
Robert Travis, ki vodi stavko, je rekel, da se unija nič ne boji preiskave in da je to star trik kompanij.
V Spisakovem komiteju je 13 276.
-o
jo vsak oddelek v tej tovarni. Pritožba na zveznega pravdnika se glasi, "da je mnenje onih delavcev, ki niso na stavki in ki delajo, pa tudi onih, ki bi radi dedi, da kaže postopanje unije št. 45 CIO komunistične namere, ki so nasprotne ameriškim idealom organiziranja. Poslužujejo se metod komunizma, izgredov, im-portiranja piketov, ogrožanje žensk in otrok, grožnje in raba plinskih pušk proti civilnim oblastem. Naše civilne pravice kot ameriških državljanov so ogrožane, zato prosimo vaš urad, da takoj preišče situacijo."
Kompanija je včeraj naznanila, da je prišlo včeraj v Fisher Body na delo 498 delavcev, med temi 302 strokovnih, dan prej jih je delalo 419 in v pondeljek
Med Poljsko in Gdanskom so odnošaji vedno bolj napeti in boje se preloma
London, Anglija. — Gdanski senat je poslal poljski državi svarilo, da prosto mesto Gdansk bo več priznalo prayic poljskih carinikov, ki so nastanjeni na meji prostega mesta. Ta korak se smatra kot znanilec, da hoče mesto popolnoma očistiti poljski carinski urad in tako dati priliko, da prihaja v mesto
nemško blago. Poljska država namreč zacarini vse blago, ki dohaja v Gdansk.
, Na drugi, strani je pa začela
Poljska trgovinsko vojno z mestom Gdansk, ker je ustavila vsak izvoz slanikov iz Gdanska, ki je glavni produkt v Gdansku. Gdansk je zagrozil, da bo zdaj obrnil vso trgovino k Nemčiji.
Država Illinois se zopet obrača na svojo staro republikansko stran
Princeton, N. J. — Ameriški publikanskega predsedniškega
institut za javno mnenje, ki od Časa do časa napravi poskusno glasovanje po deželi, naznanja, da je zadnje glasovanje pokazalo, da se država Illinois zopet °brača na republikansko stran. V zadnjih dveh predsedniških Volitvah je Illinois volila demokratsko.
Mala večina glasov je pokazala, da bo dežela glasovala za re-
kandidata. Ogromna večina od danih glasov se je pa izrazila, da bo glasovala proti Rooseveltu, če bo hotel kandidirati v tretje.
Podobno glasovanje se je vršilo tudi v državah New York in Pennsylvania, kjer se je narod tudi izrazil, da želi imeti leta 1940 republikanskega predsednika. Glasovanje v državi Kaliforniji je pa pokazalo, da bodo volili demokrata.
Ameriška vlada je poslala Japoncem ostro svarilo radi šikaniranja Amerikancev
Tokio, Japonska. — Eugene dogovori med Japonsko in An-
H. Dooman, ki zastopa ameriške vladne interese na Japonskem, je izročil včeraj japonski vladi °stro svarilo radi najnovejših ši-kan napram Amerikancem na kitajskem, ki jift izvajajo japonski vojaki.
To, da so zaceli Japonci nastopati tudi proti Amerikancem z«ači, da so začeli s splošno go-11 i o proti vsem tujezemcem na ^tajskem. Namen je jasen, da jočejo Japonci očistiti Daljni vzhod vsakega tujezemskega vPliva.
^ledtem se pa še vedno vrše
Novi priseljenci
Na parniku Normandie je docela 5 članska družina iz šmart-pod šmarno goro k svojemu °Cetu oziroma možu Frank Rebo-1103 Addison Rd. Vse po. r«bne listine za stalno naselitev Preskrbela potniška tvrdka ^Ugust Kollander. Dobrodošli v
nasi naselbini!
gleško. Anglija je včeraj zagrozila, da bo pogovore prekinila, če Japonska ne ustavi preganjanje angleških interesov na Kitajskem. Japonska pa zahteva od Anglije, da odtegne podporo kitajskemu generalu Kajšeku.
To in ono med našimi rojaki
V	Northville, Mich, je umrl Anton Bartel. Bil je star 50 let in doma iz Mirne peči na Dolenjskem.
V	Trimountainu, Mich, je avto ubil Ignaca Kučana.
V	East Moline, 111. je umrla Mary Zore, stara 62 let. Doma je bila iz Čateža na Dolenjskem. V Ameriki se je nahajala 41 let in zapušča tukaj tri sinove, tri hčere, dva brata in sestro.
Frank Kramar iz Farrell, Pa. je dobil iz domovine vest, da mu je v Iški vasi umrl oče, star 72 let. V Ameriki zapušča dva sinova in dve sestri, v stari domovini pa dva sinova in pet hčera.
V	La Salle, 111. je nesreča zadela Johna Bučarja. Udaril ga je avto, da so ga morali prepeljati v bolnišnico.
V	Clinton, Ind. je umrl Jos. žerovnik, star 69 let in rojen v Svetju, pri Medvodah na Gorenjskem. V Ameriko je prišel leta 1906. Tukaj zapušča dva sinova in štiri hčere.
V	Kemmerer, Wyo. je umrla Barbara Sedej, stara 44 let in rojena v žireh nad škofjo Loko.
Na Eveleth, Minn, je umrla Katarina Lovšin, stara naseljen-ka tukaj. Bila je doma od Starega trga pri Poljanah. Tu je živela kakih 40 let.
V	Schumacher, Ont. Kanada, je v rovu ubilo Florijana Rado-ševiča, ki je bil doma iz Mrkopo-lja.
Joe Iditmar je dobil iz stare domovine vest, da mu je v Žužemberku umrl oče Josip Iditmar, star 66 let. Pred 30 leti je bival v Pittsburghu, Pa.
Iz Willarda, Wis. poročajo ta-mošnji slovenski farmarji, da letina dobro kaže, ker dobijo večkrat potrebnega dežja. Farmarji pa ne morejo spraviti v denar svežega sočivja, ker tovarne za konserviranje počivajo. -o--—
Slavnostni banket
V	soboto se prične prva konvencija najnovejše slovenske organizacije, Slovenske moške zveze. Konvencija se vrši v Slovenskem domu na Holmes Ave. Zvečer ob sedmih pa se prične banket v počast delegaciji. p0 banketu se vrši ples, za katerega bo igral orkester Johnny Pecon. Občinstvo je prijazno vabljeno, da kupi vstopnice k banketu. Pričakuje se mnogo gostov iz Bar-bertona in Girarcla.
Kitajske licence
Zadnje dni so se pojavili na cestah avtomobili, ki imajo poleg ameriških tudi kitajske, japonske, irske ali kake d,nuje avtne licenčne plate, človek bi mislil, da je prišel avto naravnost iz Kitajskega ali kje drugje in kar zijali smo, ko smo občudovali avto„ ki je toliko prevozil. Zdaj se je pa dognalo, da so vse te licenčne plate izdelane v Ameriki in jih vsak lahko kupi za kvo-dričelc in pritrdi na svoj avto, da ga bo svet občudoval.
Boj v Garfield Heights
Garfield Heights, O. — Tukaj se vrši ostra politična bitka med raznimi kandidati za primarne volitve prihodnji torek. Boj se vrši med županom Cameronom in solicitorjem Crudeleom, ki iščeta demokratsko nominacijo za župana, župan Cameron, ki išče zopetne izvolitve, vodi kampanjo na svojem dosedanjem rekordu. Leta 1937 je bil izvoljen z ogromno večino. Solicitor Cru-dele, ki .je takrat kandidiral na isti listi, se je kmalu spri ž njim in zdaj kandidira proti njemu. Crudele se bori proti igralnim strojem in pravi, da jih Cameron protežira.
Španci hočejo Gibraltar
Madrid, Španija. _ špansko časopisje je prišlo m ^ s zahtevo, da se trdnjava Gibraltar izroči Španiji. To je znana nepremagljiva trdnjava pri zapad-nern vhodu v Sredozemsko morje, katero imajo v posesti Angleži že 235 let, ki čepijo na tej skali in kontrolirajo dohod v Sredozemlje.
Vzelo bo pa nekaj časa, pred-no pride do resnega razgovora o tem vprašanju med Anglijo in Španijo. Ker se Španija počasi dviga k močni svetovni državi, bo dogledno tudi to vprašanje prišlo na dnevni red in Anglija bo težko rekla ne.
HRVATJE GROZIJO Z ODCEPITVIJO
Kupinec, Jugoslavija. — Dr. Vladko Maček, vodja Hrvatov, se je včeraj izjavil, da se bodo Hrvatje odcepili od Jugoslavije, če ne dobe avtonomijo. Dr. Maček je nadalje povedal, da bi imela pogajanja, ki se vrše med njim in ministerskim predsednikom Cvetkovičem gotovo uspeh, če bi ne bila v Belgradu gotova klika, ki nasprotuje vsakemu pobotanju med vlado in Hrvati.
Ko so dr. Mačka vprašali, Če misli, da bo mogla Hrvatska s svojimi 5,000,000 prebivalci, obdržati neodvisnost, je rekel dr. Maček, da bo potreben pač kak protektorat nad Hrvatsko.
Glede Nemčije, ki zdaj meji na Hrvatsko, se je izjavil dr. Maček: "Dobro, pa naj pride Nečija in napravi red. Nekdo mora ustvariti red v Jugoslaviji. Če ga Belgrad ne more, ga bo Nemčija."
"če bo Jugoslavija obstala skupaj kot močna država," je nadaljeval dr. Maček, "se mora ustvariti združene države Jugoslavije. Država se mora enakomerno razdeliti med Hrvate, Macedonce, Črnogorce in Srbe." (Op. ured. Ali je časopisje pozabilo omeniti Slovence, ali jih je izpustil dr. Maček v svojem razkosovanju Jugoslavije?) --o--
Vladni odbor bo posegel
v spor med CIO in AFL
Washington, D. C. — Narod- dajo k tej ali oni uniji.
ni delavski odbor je odločil, da se vrši glasovanje delavcev v av-tni industriji, ki pripadajo k unijam CIO in Ameriški delavski federaciji. S tem, kot upajo, se bo poravnal spor med obema unijama, vsaj kar se tiče avtne industrije. Glasovanje se bo vršilo med delavci pri Chrysler
Na narodni odbor se je tudi poslalo prošnjo, da vpelje enako glasovanje tudi pri General Motors in Packard Car Co., toda odbor se ni še izjavil, kdaj bo začel z glasovanjem pri teh dveh družbah. Glasovanje se bo vršilo v vsaki tovarni posebej, ne '.lede koliko jih ima posamezna
korporaciji, Briggs Mfg. Co. in korporacija. CIO je zahtevala, Motors Products Co., kjer je za-j da se vrši enotno glasovanje za poslenih 78,000 delavcev, ki spa- vsako korporacijo skupaj. -o-
Roosevelt zvraža krivdo na kongres, če se dežela ne bo dvignila iz depresije
REGISTRACIJA ZA MESTNA DELA
Po pravilih mestnega čarter-ja, se morajo razpisati mestna dela, katera zd\aj opravljajo mestni uslužbenci, ki niso pod civilno komisijo. Dan za registracijo se je določilo za dan 16. avgusta. Vpisovalo se bo na ta dan >/ mestnem stadionu od 6:30 zjutraj do 5 zvečer. Pričakuje se do 10,000 prosilcev.
Laurence Young, tajnik civilne komisije, je rekel, da se bo oddalo kakih 600 del. Ta dela spadajo v neklasifirano kategorijo,
torej se ne potrebuje- strokovne izobrazbe. To delo se b0 dalo namesto onih, ki niso bili zaposleni pri mestnih delih najmanj 12 mesecev iz zadnjih 24. Kdor je delal več kot 12 mesecev pri mestu, spada pod civilno komisijo. Vsi drugi bodo pa odslov-ljeni. Za ta dela se torej razpisuje registracija. Vsak prosilec bo moral pri registraciji napraviti nekako izkušnjo za delo, katerega želi in potem bo civilna komisija poklicala one, ki so najbolj zmožni.
Vrnitev iz domovine
S parnikom Normandie so se povrnili sledeči naši rojaki, ki so bili na obisku v stari domovini: Mr. in Mrs. John Parac, Miss Mary Skraba, Miss Mary P. Maršič in Miss Josephine Med-vešek. Imeli so mnogo zabave in razvedrila ter priporočajo tudi drugim, da obiščejo svojo staro domovino. Potovali so potom firme August Kollander.
Poroka
V soboto 5. avgusta se poročita v cerkvi sv. Vida ob devetih Mr. ,Fred V. Strniša z Miss Josephine Pajk. ženin je sin Mr in Mrs. Anthony in Dorothy Strniša iz 13608 Coit Rd., nevesta je pa hčerka Mr. in Mrs. John in Josephine Pajk, 6812 Edna Ave. Sorodniki in prijatelji so vljudno vabljeni k poročni maši
Bogata jetnica
Neka ženska iz zapadne stra ni mesta, je bila včeraj pripeljana v mestno ječo, da se jo poz neje odda na opazovalnico. Pri ženski so dobili bankovcev vrednosti $1,970. Svoje čase sta bila oba z možem na relifu. Sosedje pripovedujejo, kako je že na vedno tarnala, da ne je dru gega kot kar dobi od relifa.
Zadušnica
V cerkvi sv. Vida »e bo brala jutri ob 8:30 sv. maša za pok John Lesarjem ob priliki 7. obletnice smrti. Sorodniki in pri jatelji so vabljeni.
Smrtna kosa
Včeraj zjutraj je preminila v Lakeside bolnšinici Miss Mary Romih, stara 25 let. Doma je bila iz vasi Verbno, fara sv. Jurij ob južni železnici na štajerskem, odkoder je prišla v Ameriko pred 19 leti. Pokojnica zapušča tukaj očeta Martina, mater Lucijo, estro Lucille in več sorodnikov. 3ila je Članica društva Naprej št. 5 SNPJ, podružnice št. 41 SžZ in Protective Home Circle, ogreb se bo vršil v soboto zju-raj ob 8:30 iz hiše žalosti, 14913 Sylvia Ave. v cerkev Marije Vnebovzete ter potem na Calvary pokopališče 'pod vodstvom August F. Svetek. Bodi ranjci ahka ameriška zemlja, preosta-im pa izrekamo naše iskreno so-žalje.
V staro domovino
Včeraj so odšli na obišk v staro domovino: Amalija Brnes, Joseph Bimel in Mary Bimel. Mnogo zabave in srečen povra-ek jim želimo. Potovali so s posredovanjem potniške firme Mi-laljevich Bros.
Obisk iz Colorado
Iz Pueblo, Colo, je dospela na obisk k svojim sorodnikom in znancem gdč. Elsie Karlinger. Nahaja se na domu Mr. in Mrs. Charles Karlinger, 1086 Addison Rd., kjer jo prijatelji lahko obiščejo, želimo ji mnogo veselih ur v naši slovenski metropoli.
Washington, D. C. — Roosevelt je silovito udaril po poslanski zbornici, ki je pogazila njegov posojilni predlog, ki je bil namenjen kot pomoč, da se dežela dvigne iz depresije. Nekaj minut zatem, ko je zvedel, da je poslanska zbornica zavrnila v celoti njegov program, je rekel, da morajo nasprotniki tega iz-boljševalnega programa nositi vso odgovornost, če se bo dežela pogreznila nazaj v slabe čase, če se bo breme relifa zvišalo in če bo to posledica, da bodo morali davkoplačevalci nositi novo breme, kar jih bo stalo na milijone dolarjev.
Roosevelt je govoril pol ure časnikarskim poročevalcem in jim razlagal, Ida je bil njegov predlog za tri milijarde dolarjev, ki bi se posojevali podjet-
jem za odpomoč iz depresije in v namenu, da se zaposli večje število delavcev.
Kongres mora glasovati še o predlogu $800,000,000, kar je namenjeno za gradnjo hiš. Nekateri že prerokujejo, da bo tudi ta Rooseveltov predlog prepadel. To je največji udarec, ki ga je dobil novi deal od kongresa. Proti Rooseveltu so glasovali vsi republikanci, 146 po številu, in tem so se pridružili še uporni demokrati, kar je zadostovalo za poraz predloga administracije.
Roosevelt je pripomnil resnega obraza, da bi se bilo v deželi obrnilo na bolje v 60 ali 90 dneh, ko bi začela industrija boljše obratovati in delavci pri WPA bi začeli dobivati zaposlitev v industriji. Tako bo ostalo pa pri starem, če ne bodo prišli še bolj temni časi.
Mehika je ponudila ameriškim oljnim družbam soudeležbo pri obratovanju
Mexico City, Mehika. — Spor radi zaplembe oljnih vrelcev v Mehiki ameriškim korporacijam, se bo najbrže poravnal. Mehiška vlada je izdelala načrt, po katerem se bo ustanovila korporacija vseh oljnih družb. V tej korporaciji bo imela Mehika 5f odstotkov delnic, ameriški družabniki pa 49 odstotkov. Vrhu tega bo mehiška vlada zaposlila
ameriške inženirje in managerje pod plačo, ki so jo dobivali prej. Mehiški delavci pa bodo dobivali mezdo, kakor je določena po vladi in vrhovnem sodišču.
V načrtu se dalje zavezuje mehiška vlada, da ibo ameriškim firmam povrnila škodo, ki so jo trpele, ker niso mogle izpolniti svojih obljub za dobavo olja potem, ko je mehiška vlada zaplenila vsa oljna polja.
Razprodaja blaga
Od danes pa do 10. avgusta se vrši v modni trgovini Jos. Stampfla, 6108 St. Clair Ave.
Predstava močnih
Poznani slovenski junak, Mr. Joe Poznik, priredi v petek Večer ob 7:30 zanimivo predstavo,
razprodaja poletnega blaga. Ce-,kjer boste lahko občudovali kre-
ne so zelo znižane, kar je razvidno iz oglasa.
Ralph R. Butala
Slovenski odvetnik in kandidat za councilmana v 23. vardi, Ralph R. Butala, ima novo telefonsko številko, namreč CHerry 6243. Njegov urad se nahaja na 702 Engineers poslopju.
Lausche-Bulkley nista kandidata
Včeraj so se zopet zbrali okraj- sta odločno izjavila, da ne sprej-uradniki k posvetovanju, da meta kandidature.
ni
izberejo demokratskega kandidata za župana, ki bi bil v stanu poraziti župana Burtona. K seji so povabili sodnika Lauscheta in bivšega senatorja Bulkleya s trdnim prepričanjem, da bo eden od teh sprejel kandidaturo. Tri ure se je vršilo posvetovanje in končno se je zaključilo brez uspeha, ker Lausche in Bulkley
Tako so elevelandski demo-kratje tam, kjer so bili: volitve so skoro pred durmi, kandidata pa nikjer. Pojavile so se govorice, da se bo vprašalo okrajnega pravdnika Cullitana, da bi sprejel kandidaturo, ali pa okrajnega komisarja Gormana. Toda močnega kandidata bodo težko dobili, ko sta enkrat odklonila Lau-•,che in Bulkley.
pke mišice slovenskih in drugih junakov. Predstava se vrši v Kunčičevi dvorani na 15610 Waterloo Rd. Nastopil bo Bob Hoffman, ameriški šampijon, John Grimek, Steve Stanko, Gordon Venablet in seveda, naša junaka Germ in Poznik. Pridite zgodaj, Če hočete imeti sedež. Vstopnina je samo 25c.
Najdenček Policija je včeraj našla v plitki jami v Gordon parku dva dni starega otroka ženskega spola. Nesli so ga v Glenville bolnišnico, kjer so dognali, da je dete zdravo, samo lačno je bilo. Otrok je bil zavit v stare cunje. Policija išče brezsrčno mater. Pozor, št. 10 SŽZ članice podruž. št. 10 SŽZ se prosi, da se udeleže v velikem številu konvenčnega banketa Slovenske moške zveze, ki se vrši v soboto ob sedmih zvečer v Slov. domu na Holmes Ave. — Tajnica.
v r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio ,i	Published dattr except Sunday« and Holiday«__
NAROČNINA i
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po polti, celo leto »7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poitl, pol leta 43.50. Za Cleveland, po raznašaldh: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. ___Posamezna Številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: D.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. O.8. and Canada, $3.00 for fl month« Cleveland, by mall, »3.50 for fl months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for fl months. European subscription, $7.00 per year. _____Single copies, 3c
Entered as second class matter January 6th, 1B09, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
«83
No. 179, Thurs., Aug. 3, 1939
Glede indorsiranja kandidatov
Primarne volitve v Zed. državah so simbol ameriške demokracije. V primarnih volitvah se da narodu prilika, katere kandidate si hoče izbrati za glavne volitve. Navadno imajo urejeno tako, da se imenuje v primarnih volitvah po enega kandidata iz vsake stranke, kjer je več kandidatov. Kadar je samo en kandidat, pride sicer tudi v primarnih volitvah na glasovnico, toda ker nima protikandidata, je imenovan samoumevno.
Kot rečeno, iz vsake stranke prideta kot zmagovalca tista dva kandidata, ki imata največ glasov. Pri glavnih volitvah sta potem pa ta dva v tekmi za izvolitev. Primarne volitve imenujemo nominacijo, glavne volitve pa volitev.
Nekatera mesta, med njimi Cleveland, imajo pa čarter, da sta nominirana pri primarnih volitvah tista dva kandidata, ki imata največ glasov, ne glede na to, h kateri stranki spadata. Tako sta lahko nominirana dva demokrata ali dva republikanca. Torej ni rečeno, da bi moral biti imenovan vsak od ene stranke.
Za zadnji slučaj lahko povemo to, da bosta v 23. vardi nominirana pri primarnih volitvah dva demokrata, ki bosta dobila največ glasov, in eden teh bo izvoljen pri glavnih volitvah v novembru. To pa zato, ker se sliši, da republikanci ne bodo v 23. vardi postavili nobenega kandidata.
V večini drugih vard je pa drugače. Skoro povsod bodo kandidatje republikanske kot demokratske stranke.
Kot smo že enkrat zapisali, se naš list ne bo vtikal v primarnih volitvah v kampanjo, kar se tiče priporočila tega ali onega kandidata. Za glavne volitve bo pa potem druga stvar in bomo priporočili izmed dveh nominirancev boljšega.
Po našem mnenju je to edina prava pot, če hočemo biti res demokratični. Vsak kandidat naj skuša pridobiti kar največ mogoče volivcev na svojo stran in volivci naj odločijo, katera dva kandidata se jim zdita najboljša, da gresta' v dirko pri glavnih volitvah.
Po našem mnenju je vsako priporočilo ali indorsiranje, kakor pravimo, posameznih kandidatov za primarne volitve napačno. Res je, da lahko vsak agitira za svojega kandidata, toda časopisje, politični klubi in enaki javni faktorji, bi ne smeli izdati nobenega javnega priporočila, ne za tega^ ne za onega kandidata. Ker s tem pride klub lahko v zamero in tudi kandidatu se škoduje.
Kar poglejmo slučaj. Recimo, da obstoja v vardi političen klub. Trije člani tega kluba se odločijo, da bodo kandidirali. To je absolutno pravica vsakega. Pa naj zdaj klub javno priporoči enega, ali se ne bo to drugim dvema zdelo zamalo? Saj se čutita enako zmožna in enako močna kot priporočeni kandidat.
Kaj bo posledica? Ostala kandidata in njiju pristaši bodo klub pustili in klub bo v nevarnosti, da prepade. Pa še dalje poglejmo. Ostala kandidata, ki nista dobila priporočila od kluba, bosta morda v primarnih volitvah poražena. Pa bosta združila vse sile in bosta za glavne volitve odjedla kolikor mogoče glasov temu kandidatu in ga skušala poraziti v korist kakemu drugemu, samo zato, da bosta pokazala, kako je bil klub na napačir' poti, ker je priporočil samo enega izmed treh svojih dobrih članov.
Vzemimo pa slučaj; da klub ne priporoča nobenega izmed teh treh, ampak jim naroči: dobro, pojdite v primarne volitve in tista dva, ki ne bosta dobila nominacije, naj potem za glavne volitve pomagata do izvolitve nominirancu.
Tako bo volk sit in koza cela, klub se ne bo nobenemu zameril in kandidatje ne bodo po primarnih volitvah kuhali jeze in skušali škodovati sokandidatu iz primarnih volitev.
Ali se še spominjate časov, ko je izgubil Ray T. Miller izvolitev ravno v tem smislu? In enake slučaje smo imeli že ponovno in ponovno.
Bodimo demokratični in pustimo vsakemu svobodo kandidature. Vsak naj dela z? svojega prijatelja in mu pomaga v kampanji, toda klubi kot taki bi pa absolutno ne bi smeli pokarati,; da jim je en član več kot drugi.
Kar se tiče slovenskih kandidatov v splošnem, želimo vsem zmago. Ker pa to ni mogoče, zato naj volivci odločijo z glasovnico. Vsi so naši rojaki, vsi so zmožni, morda eden več kot drugi, na vsak način pa vsaj toliko kot kandidat druge narodnosti. Eden ima raje tega, drugi drugega. Voli naj po svoji razsodnosti. To je demokratično, to je namen primarnih volitev. Če se bomo po tem ravnali, bomo napredovali in narod ne bo razcepljen. Naj bi bilo naše geslo i pri volitvah: z ljubeznijo do vseh, z sovraštvom do nobenega!
Slovenska moška zveza
Iz glavnega urada se poroča, da Slovenska moška zveza, ki je bila ustanovljena 3. junija 1938 v Barberton, Ohio, inkorporira-na 13. marca 1939, bo imela svojo prvo konvencijo 5. avgusta 1939 v Slovenskem domu na Holmes Ave. v Clevelandu.
Delegacija bo štela 41 delegatov in sedem gl. uradnikov. Tem potom se prosi vse gl. uradnike in delegate, da so točno na mestu. Konvencija se prične točno ob devetih popoldne in ne kasneje. Vsak delegat naj ima svoj poverilni list, da ne bo kakšne nepotrebne sitnosti ali zapreke.
Vsi delegatje, ki so izvoljeni v odbor za pravila, se snidejo že v petek večer ob sedmih. To je 4. avgusta in gredo takoj na delo. S tem se bo prihranilo precej časa na konvenciji. Podružnica št. 3 SMZ bo priredila v soboto 5. avgusta banket za goste, delegate in člane.
DVagi mi čitatelji Ameršike Domovine, sedaj vidite, kako je napredovala Slovenska moška zveza v tem kratkem času. Lahko je vsak ponosen, ki spada k SMZ. Kje ste drugi? Kaj misliš o tem, dragi prijatelj? Ali se morda sramuješ biti Slovenec med drugim narodom? Ali ni lepo, ko vabiš in združuješ naše tu rojene mladeniče in starejše Slovence in s tem pomagaš obdržati svoj materin jezik, vsaj še na nekaj let. Kajti iz starega kraja ne prihajajo več, da bi se mogli zanašati na nje. V mnogih krajih bi naši bratje Slovenci radi govorili svoj jezik pa ga ne smejo in v Ameriki pa se ga sramujemo govoriti in tako pomagamo, da bo zamrl. Kakor so drugi narodi ponosni na svojo narodnost, tako bi morali biti tudi mi Slovenci, če imamo v sebi še slovensko kri.
To je tisti namen SMZ, da obdrži svoje in zato se imenuje tudi nepristranska Zveza. Torej pristopite ali pa ustanovite novo podružnico v svoji naselbini in boste lahko ponosni, da boste člani nepristranske organizacije. Naše geslo je: Vsi za enega, eden za vse!" Plačuje se samo 25c na mesec in s tem si zavarovan do sto dolarjev za pogrebne stroške. Upam, da se priglasi mnogo novih podružnic in posameznih članov.
Končno kličem vsem gl. uradnikom in delegatom na svidenje! želeč tej prvi konvenciji mnogo uspeha v prid slovenskega naroda v Ameriki.
Pozdrav vsem članom SMZ in čitateljem Ameriške Domovine!
Fred' Udovich, gl. preds.
183 — 22nd St. N.W.
Barberton, Ohio
kar jih premore naš slavni Collinwood in to je naš pevski zbor pod vodstvom g. Rakar-ja.
Kuhinja bo tudi v najboljših rokah, kakor vsako leto. Za to bodo skrbele naše krščanske matere, ki so članice Oltarnega društva, da vam bodo postregle po svojih najboljših močeh.
Kdor pa še nima listkov za avtomobil naj gleda, da jih dobi, čim več jih bo imel več bo lahko dobil, ker bo okrog sto nagrad. Godiba sv. Jožefa društva št. 169 KSKJ in Krištof bratje bodo take igrali, kakor jih še niste slišali. Bodite gotovo navzoči vsi dragi farani, da s tem pokažemo svojo zavest in izvršimo^svojo dolžnost do naše cerkve in naše fare. Radi bi videli, da bi se zbrisalo $5,000 dolga in to se prav lahko naredi, če vsak stori svojo dolžnost. Bodite pozdravljeni in na svidenje v nedeljo na Pintarjevi farmi na našem pikniku. Za cerkveni odbor,
Lojze Šimenc,
799 E. 155th St.
■ -o-
0b priliki konvencije SMZ
Ker se čas precej hitro približuje bi rad še nekaj napisal v naš lokalni list, namreč o naši prireditvi, ki se bo vršila prihodnjo soboto v Slovenskem domu na Holmes Ave. Ob času, ko to pišem se že splošno sliši, da že vsi vedo, da podružnica št. 3 SMZ priredi eno najlepših prireditev, da proslavi svojo prvo obletnico na isti dan ko se vrši pri nas prva redna konvencija SMZ.
Sliši se tudi, da bodo med številnimi gosti, ki jih pričakujemo gostovale prijazne članice podružnice št. 10 SŽZ. živele in dobrodošle! Upajoč, da se tej proslavi odzovete v velikem številu vam jamčimo obilo zabave in razvedrila in ob priliki vam obisk tudi povrnemo.
Vabi se torej vse člane SMZ, kakor tudi naš slovenski živelj od blizu in daleč, da nas posetite prihodnjo soboto 5. avgusta v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Chas. Benevol, tajnik.
Velik piknik fare Marije Vnebovzete
Nekemu farmarju v Penna. so ptiči obirali češnje tako pridno, da se je bilo bati, da mu jih ne bo ostalo toliko, da bi jih vsaj poku-sil. Pa si je pomagal. Obesil je na vsako češnjo zvonec in napeljal vrv v hišo. Kadar so prileteli gostje, je farmar potegnil za vrv in zvonec je zapel, pa so jo vlili požeruhi na vse strani in na vso sapo. Pa se je kmalu obrnilo drugače. Ptiči so pogruntali, da se na farmah z zvoncem kliče ljudi s polja h kosilu. Kadar je torej potem zapel zvon na češnji,, so prileteli ptiči od vseh strani in hvaležno zobali sladki sad.
Kakor vsako letq, tako tudi letos priredi fara Marije Vnebovzete največji piknik, kar smo jih še kdaj imeli. Ta piknik se vrši v nedelo 6. av. gusta na Pintarjevi farmi. Če kdo ne verjame, da je to res naj pride v nedeljo pogledat in mu gotovo ne bo žal, ker mu bomo postregli z vsem, kar si bo kdo poželel in končno se bo še lahko domov peljal, seveda, če bo tako srečen, da ga bo videla gospa "Sreča."
Busi bodo vozili od pol ene do osmih zvečer vsake pol ure. Torej tu ni izgovora, da ne morete priti. Doma se zapre in kar brez skrbi bodite, ker naš Tone je rekel, da bo poslal cel bataljon policajev, da bodo straži 1 i in čuvali naše domove. Torej le brez skrbi vsi na piknik, kar "Jejze inu gre!"
Ni se vam treba bati, da bi vas mučila žeja, kajti pri bari bo štab najboljših natakarjev,
Ob povratku iz domovine
Ko sem se srečno vrnil iz domovine, se želim na tem mestu zahvaliti sledečim: gospodu Mo-čanu, zastopniku parobrodne družbe North German Lloyd v Ljubljani in g. generalnemu konzulu dr. Stojanoviču v New Yorku, enako g. Cerezinu pod-konzulu v Clevelandu, ker so mi izposlovali potrebne dokumente, katerih niseft) bil dobil pred mojim odhodom v staro domovino.
Zelo neprijetno mi je bilo, ko sem prepozno opazil, da nisem dobil potrebnih dokumentov, ker sem zaupal, da sem imel vse v redu. Omenjeni so mi pomagali, da sem danes zopet v Ameriki. Imel sem mnogo stroškov, skrbi in nepotrebnih sitnosti. Zato se moram prav prisrčno zahvaliti za izredno postrežbo, pa-robrodni družbi North German Lloyd, katere sem bil deležen vse skozi na parniku Europa.
Vozil sem se že na italijanski in francoski liniji, a ko sem potoval potom te družbe, sem bil v resnici presenečen nad izvrstno postrežbo, katere sem bil deležen. Zatoi tudi svetujem vsem našim rojakom, kdor je namenjen potovati v domovino, naj se posluži "North German Lloyd parobrodne družbe." Kajti tu boste gotovo dobili najboljšo postrežbo. Obenem se tudi zahvaljujem ameriškemu konzulu, ker tudi na tem konzulatu so mi šli zelo na roke.
Mnogo pozdravov iz domovine
izročam vsem znancem,
prijateljem in tm:nmm»uumammma»»»im»m»
Ludvig Avsec, Ashtabula, Ohio.
K paradi kulturnih vrtov
V nedeljo 30. julija smo imeli priliko videti parado kulturnih vrtov ob priliki perutninarske-ga kongresa. Parada je bila prav! rengo bolj lačen ko sit, ker ni-
Če verjamete alr pa ne
Ko sem bil tako rešen posvetnih skrbi, se je bilo treba pripraviti za odhodnico. Mislil sem, da mi bo Johana kaj ocvrla in spekla kako potico za na pot, pa je rekla, da se kaj takega ne spodobi, ker moram priti na vizti-
zanimiva in pestra. Zastopane so bile razne narodnosti, med njimi tudi Slovenci, ki so bili, kakor smo videli, med vsemi najbolj zastopani. Za napisom Jugoslavija so korakali izključno sami Slovenci v slikovitih narodnih nošah in krasnih uniformah raznih vežbalnih krožkov. Nato pa dve slovenski godbi in sicer: sv. Lovrenca in sv. Vida. Izvrstno so se postavili!
Vsa čast našim odličnim ženam in dekletom za tako sijajen nastop. žal, da v paradi, kjer bi moral biti zastopan ves troedini narod: Srbi, Hrvatje in Slovenci, so bili zastopani samo slednji, to je Slovenci, ki so odnesli krono vse parade. Tu se vidi kako je naš narod zaveden ter dela čast novi in stari domovini.
Jože Grdina, tajnik J. K. V.
SočalT26lDŽvabi
Nedeljo 6. avgusta si je članstvo društva Soča št. 26 SDZ določilo, da priredi svoj letni piknik in sicer na prijaznem vrtnem prostoru Doma zapadnjih Slovencev na 6818 Denison Ave.
Občinstvo je prav prijazno vabljeno, da se udeleži tega piknika. Razvedrila bo za vse dovolj. Za ples je preskrbljena izvrstna godba, ki bo igrala za stare in mlade. Postrežba bo najboljša, da bo vsak posetnik med nami lahko dobre volje in se izvrstno zabaval.
Ker je prostor dobro urejen, se piknik lahko vrši ob vsakem vremenu. Torej rezervirajte si to nedeljo za naš piknik, da ne zamudite te ugodne zabave, še enkrat na svidenje 6. avgusta. Z bratskim pozdravom,
Joseph Miki us, tajnik. -o-
Collinwoodski drobiž
Dobri plačniki
Korporacija Slovenski dom na Holmes Ave. nadvse zadovoljivo plačuje svoj dolg. V teku dobrih treh let se je plačalo poleg obresti, davkov in drugih stroškov okrog $8,000.00 na dolg. Stanovanjski hiši se je v teku dveh let dolg znižal nad $3,500.00. Poleg dobrega in hitrega odplačevanja na dolg pa se vedno napravijo času primerne izboljšave. Tudi blagajna korporacije ni prazna, ponaša se z dvema tisočakoma. Priznanje delničarjem, ki ko-operirajo z direkto-rijem. Refinanciranje stanovanjske hiše je prihranilo korpo-raciji letno dva odstotka obresti.
Proslava v naselbini
Korporacija Slovenski dom na Holmes Ave. bo prihodnji mesec 24. septembra proslavila dvajsetletnico otvoritve prvega slovenskega narodnega doma v državi Ohio. Ob priliki slavno-sti bo izdana spominska knjiga. Direktorij je pridno na delu, da se primerno proslavi ta dan, ki je zgodovinski dan prvega narodnega hrama v največji slovenski naselbini v naši novi ameriški domovini.
Razstava avtomobila
Poželjivo se oči ozirajo na novi avtomobil, ki stoji na vrtu župnišča fare Marije Vnebovzetja na Holmes Ave. Nekdo ga bo dobil v nedeljo — kdo, je še uganka. Eno je gotovo, oni, ki ima v posesti nagradne listke. Zdi se mi, da v mislih že marsikateri sedi za vodilnim kolesom in ga preizkuša, kako bo šlo. Zadnje čase sem opazil v območju fare več novih tlakovanih poti do garage. Mogoče pa ne bo zastonj, novi avto gre rad po novi poti.
majo časa, da bi se ukvarjali z
Politično obzorje
V	32. vardi bomo imeli letos za primarne volitve tri slovenske kandidate za sedeš mestnega zastopnika. Mr. Anton Vehovec bo ponovni kandidat za mesto, katero ima sedaj v posesti. Rudy Lokar, aktiven mladenič v političnem in društvenem življenju v 32. vardi tudi išče nominacije za tekmo v jesenskih volitvah. Joe Poznik, ki je bil lansko leto kandidat za državnega poslanca in je prejel nad 13,000 glasov upa, da mu bo pri primarnih volitvah sreča mila. škoda, da nima 32. varda treh mestnih zastopnikov, privoščili bi vsem trem, da bi bili izvoljeni.
V	kolikor nam je znano bb v 32. vardi štirinajst kandidatov za dve nominirani mesti za jesenske volitve. Uredništvo Ameriške Domovine se je izjavilo, da bo za primarne volitve nevtralno in splošnost to odobrava Nominacijo naj odloči prosta ljudska volja po svoji uvidevno sti.
Veselost v naselbini
Zadnje dneve se sliši med na šimi ljudmi veselo vprašanje "Bo-li naš Frank Lausche prihodnji županski kandidat?" Zdi se mi, da vidijo naši rojaki v Franku neprecenljiv dragulj, ki se zanj boje, da se mu ne bi kaj neljubega pripetilo. Nekateri pravijo, oh, -da bi vsaj kandidi ral in zopte drugi modrujejo, če bo kandidiral in bi bil izvoljen se bojimo, da ne bi Franka radi njegove iskrenosti, dobrosrčno' sti in plemenitega značaja politični fanatiki izigrali, če človek posluša te domače ugotovit ve našega naroda v bojazni za Franka, se mi zdi, da vsaka slovenska žena v svojem srcu čuti, da ji je Frank dober sin. če poslušamo može govoriti o Franku se nam zazdi, da skrbno očetov sko oko zre nanj in čuva v bojazni vsako njegovo stopinjo, katero bi bili pripravljeni tudi z fizično silo braniti, če posluša mo mlajše, mladeniče in dekleta, zdi se nam, da jim je Frank najboljši krvni brat.
Prepričan sem v kolikor poznam naš narod, med katerim živim in občujem skoro dvanajst let, težke najdeš edinca, da ne bi za Franka storil vse najboljše. Končno, kar bo Frank storil, bo naš narod zadovoljen. Podporo ima sto od stotno.
Politika v Euclidu
V	mestu Euclidu se politiki do sedaj še samo tiplejo. Ker ni v mestu nobenega demokrata, da bi kandidiral za župana in so kljub temu demokratje v večini. Zadnje čase premišljuje nek kandidat, da bi čez moč iz republikanca postal demokrat, čudnega ne bo nič, županski stolček dobro nese.
Joško Penko, zastop. A. D. -o--
—Do težke nesreče je prišlo v kamnolomu blizu Gline. Brata Stanko in Jurij žugaj sta v kamnolomu drobila kamenje za na-sipanje ceste. S svedrom sta zvrtala luknjo, v katero sta nat-lačila razstrelivo. Da bi bil učinek ekspjozije večji, sta natlači-la v luknjo še kose lesa. Med delom pa je nenadoma eksplodiralo. Pritisk je vrgel oba dva daleč stran, da je Stanko s strašnimi poškodbami na glavi in po vsem životu obležal mrtev, Josip pa si je polomil roke in noge in zato bržkone tudi ne bo ostal živ.
—V bolnišnico je bil pripeljan tudi Peter Ovčak, voznik z Jezerskega. Ovčaku se je pri delu primerila nesreči, zlomil si je nogo.
mojim želodcem, ki bi bil poln telesnih dobrih del, ko mora biti prazen ko elevelandska mestna blagajna.
Pa nič, sem rekel, če si taka. Potem sem pa začel spravljati skupaj svoje stvari za teh štirinajst dni in nesel doli v kuhinjo, da bo pri roki, kadar se bom poslavljal. In veste, kaj sem vse vzel s seboj? Zobno krtačico in malo tubo zobnega čistila. Skrivaj sem vtaknil v žep nekaj centov, da jih bom imel pri roki, če bi se v bolnišnici ponudila kaka prilika za zapravljanje. Johani pa nisem o tem nič omenil, ker bi se prav lahko primerilo, da se ne bi strinjala z menoj. Saj /este kakšne so ženske dandanes.
Dva jajčka mi je skuhala na mehko in kos prepečenca mi je dala in rekla, da drugega ne smem danes vzeti vase. Saj ona že ve, ki je bila že po takih opravkih.
Prestolonaslednik Eddie je že imel zaprežen voz zunaj in me je čakal. Torej sem pokril klobuček in hotel reči Johani adijo pa zdrava ostani. Pa je ni bilo nikjer. Slišal sem jo pa v sprednji sobi za vrati, kjer je nekaj vzdihovala in stokala. Nisem je hotel motiti, pa sem samo zakričal : "No, pa adijo! če me ne bo več nazaj, ne pozabite otresti jabolk, predno zapade sneg!" Ker mi tudi na to ni nič rekla, sem pa kar šel.
Vleklo se je tisto dopoldne v oficu, ko sem spravljal svoje stvari skupaj in izročal posle Lojzetu, ne vedoč, da sva zadnjič skupaj pri delu. Kot bi to slutila, se nisva vse dopoldne nič skregala. In ob pol treh sem mu rekel, naj ostane zdrav, kar me pa ni ubogal, kot sem videl pozneje. Segel sem v roke svakinji Marički, ki mi je voščila "mnogo zabave," kar sem ji prav eameril. Kaj pa je mislila, da grem na surprise party ali kaj ? Le čakaj, če se boš ti po taki poti odpravljala, ti bom napravil ofreht.	- -
Ozrl sem se še enkrat gor in dol po našem ljubem St. Clair ju, ki se me bo zdaj rešil za par tednov in Eddie me je odpeljal proti bolnišnici. Spotoma sem mu naročal, naj pri vsaki priliki na-tepe svoje brate in sestre, oe ne bodo mame ubogali in če se mu bodo pustili. Kot najstarejšemu v družini mu dajem vso pravico. Samo povedati jim ne sme, da sem to jaz ukazal, ker bi lahko to meni hodilo narobe, kadar bodo nosili pede domov.
Natančno ob treh sem stal pred bolnišnico. Ustavil sem se in čakal, če se bo kaj zgodilo. Pa se ni. Vse je bilo lepo mirno, če ne upoštevam, da sta se doli na vogalu dva zamorčka pošteno lasala, kar je pa čisto njuna zadeva.
Pričakoval sem, da bo vse pokonci, ko bom t je prišel in da me bo čakala pred vrati deputacija in da mi bodo napravili špalir, ko bom počastil to poslopje s svojim obiskom. Well, morda so pa pozabili, ali pa nimajo take navade tukaj v Ameriki. Saj sem bil prvič po taki poti, torej nisem poznal šeg in navad po bolnišnicah. Spomnil pa sem se na popevko: pred špitalom banda svira. . . . Zato sem mislil, da vsakega sprejmejo z godbo in streljanjem iz možnarjev, kot v starem kraju, kadar se pripelje škof k birmi.
Grem gori po stopnicah do vrat. Prav počasi sem stopal in nisem prav vedel, ali bi šel naprej, ali bi šel nazaj. Navadno prineso ali pripeljejo v bolnišnico in takrat si človek ne more pomagati. Jaz sem pa sam prišel, torej sem imel vso oblast, da se še lahko skesam. Enkrat sem že nekaj takega napravil« ko sem nesel zob v klešče, ki me je nehal boleti takoj, ko sem zagledal vrata, za katerimi se j® vlršila tista domača zabava. Zdaj bo pa še malo več kot pa bi dal izdreti zob, zato se mi P prav neumno zdelo, da bi se ji111 sam ponujal.
(Dalje prihodnjič.)
Radar se ne sporazum'ejo žogometni igralci med seboj. Prizor iz žogometne igre med Giants in Reds v Neiv Yorku.
- -*r t
ommuuuu»»in»nti»tiii»iii»iiiii»i»i»»niiii!»iiiiiiiiiiiiii»»«iiiiiiiiiiii»tiim»
WINNETOU
Po nemškem Izvirnik* K. M»y«
"Mogoče. Pa tudi ni treba, da bi se mučili z njim. Dobro vemo, pri čem da smo, in česar še ne vemo, bomb kmalu zvedeli. Šel bom h Kiowam."
"Pa se morebiti ne bodete več vrnili!"
"Ta bi bila —!" "Pridržali vas bodo, Sam! Sami ste priznali, da se je težko priplaziti do tistih velikih ognjev!"
"Za vas je težko, seve! Za mene pa ni. Zato bo tako, kakor sem dejal. Šel bom, vi pa ostanete."
S poudarkom in zapovedujoče je povedal te besede. Sem mu le moral položaj pojasniti.
"čisto spremenjeni ste nocoj, Sam! In pa — ali mar mislite, da vi meni zapovedujete? Res mislite?"
"Seveda mislim."
"No — potem pa vas moram čisto prijateljski opozoriti, da se motite. Po poklicu sem zemlje-merec, vi pa ste nam bili dodeljeni le za varstvo. S te strani mi torej ne morete zapovedovati. Razen tega ste sami čuli, da me je Inču čuna imenoval za poglavarja Apačev in da je ves rod s tem imenovanjem soglašal. Kakorkoli torej stvar obrnete, v vsakem slučaju sem več ko vi in jaz vam smem zapovedovati, ne pa vi meni!"
"Meni noben poglavar ničesar ne bo zapovedoval!" je trmasto pravil. "In povrh sem jaz star westman, vi pa greenhorn in moj učenec. Ne pozabite tega, ako nočete biti nehvaležni! Tako bo, kakor sem povedal, šel bom, vi pa ostanete!" In šel je.
Apači so godrnjali in Stone je ttevoljno menil:
"čisto drug je nocoj! Nehva-■fežnosl vam očita —! Saj smo vendar mi, ki bi se morali vam zahvaliti! Kajti brez vas bi ne živeli več! Ali je morebiti on vam kedaj življenje rešil —?"
"Pustite ga! Vkljubjsemu je dober dečko. In prav nocojšnje njegovo obnašanje govori za njega. Ves divji je na Santerja radi smrti Inču čune in njegove hčerke. Po vsaki ceni hoče prijeti morilca.
Ubogal ga seveda ne bom. Tudi sam pojdem. Razburjen je, pa bi se utegnil prenagliti in v svoji gorečnosti zagrešiti usodno napako. Ostanite, da se vrnem! Tudi če slišite streljanje, ne pridite za menoj. Le če slišite moj glas, mi prihitite na pomoč. Tabor ni daleč, čuli me bodete."
Pustil sem medvedarico tovarišem, prav kakor je tudi Sam pustil svojo staro Liddy pri nas, in odšel.
Videl sem, da je Sam zlezel v strugo, mislil se je torej po njej približati taboru Kiow, torej v smeri, odkoder smo prišli.
Njegova taktika je bila napa Čna, čisto pogrešila. Kiowe so vedeli, da bomo prišli po Santer-jevi sledi, torej ob potoku navzdol, pd tam so nas tudi pričakovali in v tisto smer so obrnili vso svojo pozornost, Hawkens jim je šel naravnost v past.
Sklenil sem, da bom bolje napravil in se jim približal od južne, od nasprotne smeri.
Šel sem ob našem, levem bregu Navzdol, seveda toliko oddaljen °d potoka, da me svit ognjev ni mogel doseči. Onstran potoka, »a desnem bregu, je ležal tabor Kiow in za njim gaj. Za gajem bila tema, tam ni bilo nikogar, torej čisto narobe, kakor je Sam
trdil.
Neopazen sem zlezel črez strugo na desni breg in se priplazil gaja. Obrnil sem se ob bre-
Kurili so toliko ognjev le, da bi jih mi tem laže našli.
Zunaj na preriji so se pasli konji, Kiowe pa so sedeli in ležali s puškami v rokah na robu gozdiča med redkim drevjem. Gorje nam, če bi bili neprevidni! Jezdili bi naravnost v past. Sicer pa je bila past čisto otročje preprosta in neumna, vsak količkaj previden človek jo je lahko spregledal.
Rad bi bil prisluškoval, najrajši pri gruči, pri kateri je sedel poglavar. Tam bi bil gotovo marsikaj važnega čul. Toda kje je sedel poglavar? Vsekakor poleg Santerja, sem si dejal.
Porival sem se od drevesa do drevesa ter iskal Santerja.
In našel sem ga. Sedel je s štirimi Indijanci pri ognju. Nobeden izmed njih ni imel na sebi znamenja poglavarske časti. Pa nič ni škodilo, če tudi ni bilo poglavarja med njimi. Po običaju Indijancev je bil najstarejši bojevnik poveljnik čete. In k požel j niku čete je gotovo prisedel tudi Santer.
žal jim nisem mogel priti tako blizu, kakor sem želel. Grmovja ni bilo, le redko drevje je ra-lo naokoli, opazili bi me bili. Morebiti pa bi se lahko v senci dreves, trdo ob tleh, priplazil vsaj blizu, da bi ujel kako besedo.
Pogledal sem.
Ognji so plapolali in sence so plesale po deblih in po trati. Taka trepetajoča poltema vara oko, rdeči so sedeli krog velikih ognjev, njihov svit jih je slepil, povrh nobenemu niti na misel ni prišlo, da bi se ozrl nazaj v gozdič, saj so nas pričakovali od druge strani —. Kaj, če bi posku-3il in zlezel, res tesno ob tleh, vsaj za nekaj korakov bliže k
Obisk v Colorado
Nepozabne naše planine so mi vedno najlepša slika domačega kraja. Ni čuda, da leto za letom številno potnikov potuje v Jugoslavijo. Saj celo tujci, raznih narodnosti obožujejo čar slovenske zemlje, katera je, kakor se je izrazil nedavno ljubljanski nadškof Rožman, "da je kot en sam šopek najlepših cvetlic."
Daleč proč od rodne grude, v divni Coloradi, sličijo enake planine, katere potnik strme opazuje. Vse, kar morem izreči oib spominu na pogled istih: "Krasen je ta božji svet!"
Glavno mesto države Colorado je Denver, ki se ponaša s krasnimi stavbami in nad vse lepo urejenimi parki in raznimi spomeniki, ki so jasen dokaz patrio-ične zavesti državljanov. "Capitol," stavba, ki je cenjena nad 5 milijonov dolarjev, hrani krasen muzej o razvoju mesta Denver, še od časa, ko je bilo "Golden" prestolica. To ime je bilo clano vsled ogromne množine zlata, ki je bilo najdeno v ondot-njh gorah. Razstave različnih indijskih poglavarjev in njih dragocene oprave in obleke, katere so največ nanizane v koral-dah in neprecenljive vrednosti.
Primitivnost "Sheyene Village," dovažanje buffalov za vsakdanjo hrano, izdelovanje šotorov, ki je vse največ žensko delo. Dočim moški dostojanstvei-no kade svoje pipe. Slike najdrznejših poglavarjev Ouray in Utes, ki sta bila pa kljub temu velika prijatelja belih, te naravnost omamljati in se nehote za-nisliš v pradavne dneve. . . .
Ko je bilo ustanovljeno mesto Denver, je vladal Indijancem chief Arapaheos — little Raven imenovan in najhujši bojevnik tistega časa. Videti je tu razna vozila, od težkih lesenih voz, pa do najnovejšega časa. Vse izvrstno urejeno v i;azmotri van je turistu. Oddelki ^qyjfl,.kjer, se naj-
bolj odlikuje San Miguel County, Delajo jo WPA delavci. Vsaka
in to vsled srebrne in zlate žile. Sloveč senator Tabor, imenovan tudi srebrni magnat, eden prvih mogočnjakov tedanjega časa, je daroval svoji izvoljenki Babe Doe, poročni nakit, ki je bil vreden 75,000 dolarjev in obleka pa 7,000, ima odmerjen precejšen prostor na tej razstavi. Njegovo prvo dete Babe Tabor, čigar slike so bile razstavljene v 18. stoletju v Evropi, je nosilo krasne toalete v čipkah in vezeninah ter čevelčke z dianatnimi gumbi. Vse to je krasno ohranjeno posetnikom na ogled.
Krasen "City Park" pa hrani med drugimi tudi muzej ogromnih medvedov in jelenov in drugih živali, ki so živele v colorad-skih gorah. Tu je tudi ena izmed štirih izdelovalnic denarja. Prometni red, kakor tudi trgovine so vzorne. Vidi se tudi tU kot pri nas v Clevelandu po Euclid Ave. velike napise: The May Co., Tom McAnn in seveda tudi 10c trgovine. Krasno je poslopje dnevnika "The Post." Iz dalnje Wyoming države je dospelo kakih 50 Indijancev v svojih slikovitih nošah, ki so vprizo-rili svoj "show" od 25. do 30. julija imenovan "The (Frontier Days." Na izrecno željo gospo-darja-urednika, so nam ti Indijanci vprizorili 5 plesov. Zadnji med temi, je bil posvečen prijateljstvu belih, kar je pomenilo, da so si rdečekožci izbrali plesal-
milja te ceste stane 22,000 dolarjev, a kljub temu pričakuje država dobička.
Dospeli smo na "Look Out" goro, kjer počiva truplo najznamenitejšega rangerja "Buffalo Bill-a," ameriški prapor vihra nad njegovo gomilo, ki je okrašena z gorskim cvetjem in kaktusom. V skalo vdelana plošča nosi napis: "William Frederick Cody 1846-1917., wife Maude Cody 1844-1921." Pokopan na lastno željo v gorskem zatišju. Dirnilo me je v srce stati ob grobu tega vrlega Amerikanca, ki se je toliko trudil za prijateljske odnošaje med Indijanci in belo-kožci. Spomnila sem se nazaj na Belo Ljubljano, ko sem ga videla pred 32. leti kot cirkuškega vodjo in leta 1914 sem ga videla v kavalkadi tukaj na East 9th St., kjer smo ga opazovali skozi okno neke restavracije in nam je poslal tudi častni pozdrav.
Muzej, ki nosi tudi njegovo ime sjcer v indijanskem jeziku Pa-has-ka, dela lep dobiček, sodeč po številnih obiskovalcih. Ne daleč od nas se je pasla čreda bivolov, ki so bili nenavadno krotki in so se nam pustili celo slikati. Videli smo tudi "Lost Lake," ki pa po vsej pravici zasluži to ime. Na to jezero ponosno zro dragocena gorska drevesa, kakor so: Colorado blue spruce, pines in aspet drevje. Slednje je posebno znamenito,
ve iz avdijence. To je lep in ne- ker se je prvo povspelo do mogo-pozaben spomin. Sonce je pri-' pekalo ta dan najhuje, toplomer je kazal 104, dočim je v Denver-ju povprečno le 72. Z željo, da nas tnalo osvežijo te krasne gore, sva se drugo jutro podali s hčerko zarana v ta božanstveni kraj.
Pot od mesta do pod gora je
čne rasti v gorah odkar so bili snežni plazovi naredili ogromno škodo.
V višini 10,600 čevljev se nahaja Echo Lake, ki je krasno letovišče. Na "pobočju gore Mit. Evans je vdelana plošča v spomin Draxel Lacy, 1892-1930. Z nepopisnimi občutki smo zrli na
ognju!
Poskusil sem. Posrečilo se mi je. Nepremično sem obležal v icnci, kakih dvajset korakov oddaljen od Santerja. Mnogo sem bvegal, eden ali drugi je le utegnil stopiti v poltemo, našel bi me bil.
Na mojo srečo so govorili rdeči precej glasno. Saj so nas hoteli premotiti in zvabiti v past. Videti smo jih morali, pa tudi slišati.
Santer je imel seve prvo besedo. Pripovedoval je o svojem doživljaju na Nugget cilu. Pravkar je nagovarjal Indijance, naj gre j o z njim in poiščejo zaklad.
"Ali ve moj' brat, kje leži zaklad?" je vprašal najstarejši Kiowa, najbrž poveljnik čete.
"Ne. Rad bi bil zvedel, kje le-bi bil Apače. Pa
Vračali so
ži, zalezoval smo prišli prepozno, se že. Mislili smo, da se bodo da
lje mudili."
"Torej bomo zaman iskali. In če bi nas bilo tudi desetkrat sto in bi vsi iskali — ničesar bi ne našli. Rdeči ljudje znajo taka mesta prav dobro skriti.
Toda ker je moj brat ustrelil našega največjega in najhujšega sovražnika in njegovo hčer bomo njemu na ljubo jezdili na tisti kraj in mu pomagali iskati Najprvo pa moramo dobiti v roke tiste, ki te zasledujejo. In tu di Winnetoua moramo dobiti."
"Winnetoua —? Ta je vendar med tistimi, ki me zasleduje-
jo
.t"
"Ne. Po naših običajih mora ostati Winnetou pri svojih rajnih in opraviti pogrebne obrede. Dejal si, da je bilo v njegovem spremstvu trideset bojevnikov Večji del od teh bo ostal pri njem drugi pa so jezdili za teboj in Old Shatterhand, tisti pes, ki je našemu poglavarju kolena zdrobil, tisti jim poveljuje. Tako je navzdol, legel med drevjem J In te tvoje zasledovalce bomo no-tla in se splazil bliže k tabo- j coj dobili v pest."
In potem bomo jezdili nazaj
ru.
dolga 16 milj. Gora Mt. Evans, blesteči sneg sredi julijske sezo-ki je najvišja gora v okrožju, je ne. Vsak izmed na sje navdušen Visoka 14,260 čivljev. Cesta, ki zrl naravno lepoto teh krajev, vodi na to goro je asfaltirana, Domov grede rao si ogledali seveda ni še prav dogotovljena. krasen dom milijonarja "Trout-
lilr.wiluij 11.
Osem ognjev je gorelo, čisto j na Nugget cil, ubili Winnetoua ez potrebe, štel sem Indijan- in poiskali zlato?"
|r
Ce W jih naštgl samo štirideset.
(Dalje prihodnjič)
Parada nemških deklet v Gdunsku. To je del mladinskih organizacij, katere nemški nazijci vežbajo po vojaško.
dale in Pines," tu je združeno vse, kar more kupiti denar,' samo da poveliča življenje bogatina. Par milj od tu pa je dom poštar ne dame, ki si je dala sezidati dom v japonskem slogu. Rdeče barvani stolpiči se kaj lepo ujemajo s fantastično okolico.
Ob vznožju "Red Rockies" smo videli naravno čudo, kjer tvorijo skale obliko ogromne ladje in drugih tvorov. Iz tega kamenja je sezidan "Pueblo dom" pred katerim ponosni Indijanec vabi turiste, da si ogledajo razna ročna dela. Tudi slikati smo smeli, a le proti gotovi odškodnini. Naivna mladenka iz Chi-caga, ga je vprašala, kako mu je ime, pa ji je pokazal samo na svoj pas, kjer je bilo videti razna znamenja in to je bil ves odgovor. Vesel pozdrav pa nam je poslal vsem ob odhodu in je vihtel svoj pernati nakit rekoč: "Good bye you all Chicagoooo!"
Videli smo tudi dom Paul Whiteman-a, slovečega radio godbenika, v katerem živi še njegov oče, ki je isto poznan glasbeni učitelj. Krasna stavba je to. Tu je tudi deška poboljševalnica, ki je navadno vedno polna. Zavod Y. M. C. A. daje v poletnem času razvedrila in postrežbo od 600 do 700 dekletom. Videli smo tudi farme, kjer redijo "Silver Fox" radi njenega dragocenega kožuha. Dalje smo videli nepregledne črede puranov na eni in ovac na drugi strani.
Pot nas je peljala nato v Idaho Springs, to je rudarska naselbina in zgleda precej revna, da si se prebivalci ponašajo, da se je iz njihovega gorovja produei-ralo še največ dragocene kovine. Način in priprave za izpiranje zlata so po nekod v rabi še iz indijanskih časov. V tem skalovju so tudi gorki vrelci, ki jih vporabljajo v različne svrhe. Imenitna in sloveča je Star Gold Mine! Predor je dolg 1,000 čevljev in 6 čevljev pa je širok. Za izkopanje istega se je potrošilo 36,000 iz njega so dobili že za nad $900,000 rude. Računajo, da če izkopljejo dnevno po 400 ton rude, bo rov dober še za 50 let. Stalno je tu zaposljenih 50 mož. Država plačuje sedaj za unčo zlata 35 dolarjev. Colorado je na prvem mestu glede srebrne žile, a na drugem v zlatu, kajti prva za zlato je Californija.
Od tu nam je pogled splaval na Timberlain gorovje, kjer je najbolj jasen dokaz, da v višini 12 000 čevljev drevje le s težavo uspeva. Oči so bile polne raznovrstnih slik, da smo bili kar veseli, ko smo se zopet vrnili nazaj v mesto. Države Nebraska, Illinois in Ohio hranijo vsaka svoje zaklade v poljedelstvu in industriji. Monotono poje loko-
narja, si ga je izposojal pri materi in obeh bratih. Tudi najmlajši brat mu jo bil že večkrat posodil večje vsote, ne da bi bil dobil kaj nazaj. Zadnjič, ko je prišel ta brat z dela, je zahteval, naj mu najstarejši brat vendar kaj vrne. Ta ga je pa le zasmehoval, tako da je nastal prepir in pretep. V najhujši sili je najmlajši brat pograbil kladivo, da bi se ubranil brata. Ko je zamahnil, pa je tako nesrečno udaril brata po glavi, da se je smrtno zadet zgrudil na tla in mrtev obležal v mlaki krvi.
Nesreča je hotela, da je v tem hipu prišel drugi brat zraven, ki je bil tih in slaboten človek. Videl je, kako se je najstarejši brat zgrudil in kako je najmlajši brat zbežal mimo njega na cesto. Ta prizor ga je tako pretresel, da se je mrtev sesedel na tla.
Medtem se je najmlajši, ki je bil zidar, naglo vrnil na delo. Tresoč se po vsem telesu je skušal priti po lestvici na zid, pa ni imel več toliko moči, ampak je padel z višine 6 m na kamen, ki mu je prebil sence. Tudi ta brat je bil takoj mrtev. Stara mati je ostala sama na svetu.
IZ DOmVlNE
—Nemški generali ne verjamejo v možnost vojne. Ob priliki neke pojedine je bilo 56 nem-šlkim visokim oficirjem, med njimi generalom, zastavljeno vprašanje, ali bo zdaj mednarodna napetost dovedla do vojne. Glasovali so pismeno. Od 56 glasov je 51 zanikalo, pet pa potrdilo možnost vojne.
—Posestnikov sin Tihelj Štefan iz Podplesa je bil te dni zaposlen pri svoji sestri v Logu, kjer je pomagal sušiti seno. Pognal se je na voz, da bi zmetal mrtvo na kozolec; pri tem pa mu je spodletelo in je padel z glavo na trda tla kake 2 metra globoko. Ne meneč se za bolečine, ie vstal in hotel začeti z delom, j Kmalu pa mu je postalo slabo in je moral v posteljo. Posledice so bile čedalje hujše tako, da so ga morali drugi dan odpeljati v bolnišnico. Pretresel si je možgane in je njegovo stanje baje precej resno.
S kolesom se je peljala po cesti, ki drži proti Kamniku, dijakinja Ivanka Verglezova. Izgubila pa je trenutno oblast nad svojim vozilom, zaneslo jo je in že se je zaletela s kolesom v voz, ki ji je bil pripeljal nasproti. Pri tem karambolu je dobila precejšnje poškodbe.
—Opeka je padla s stavbe na glavo delavcu pri drugi sekciji
motiva, ki je najboljše transpor- drž?lvpih ždeznic v Ljubljani>
tacijsko sredstvo poleg mogočnih parnikov, ki plovejo po rekah in jezerih Zed. držav za osrečitev človeškega rodu.
Enakomerno ustvarja jutranja zarja nove nade, širom zem-ske oble in večerni zaton rodi! marsikje prevare, a kljub temu je svet lep in le prirodni kras ne varljiv. Lepo je, da si gremo ogledati Evropo, ampak vedite,! da tudi naše Zed. države imajo
Kostanjctu Ignaciju.
—Konj je brcnil v nogo žreb-čarja Kržiča Janeza, ki je usluž-ben pri državni žrebčarni v Po-novičah.
MALI OGLASI
Lepa prilika za podjetnega človeka!
Proda se stiskalnica za groz-krašna čuda, katere mi kot lo- dJe. št. 16, ki stisne do 2 toni in
jalni Amerikanci skušajmo spo- Pol grozdja naenkrat. Zraven znati in upoštevati! Geslo: "See gre felder za čiščenje mošta in
America First!" pride tu do popolne moči in veljave. Pozdrav vsem čitateljem!
Josephine Praust.
-o--
V ENEM DOPOLDNEVU ZGUBILA TRI SINOVE
vaga, ki potegne do 20 ton. Pro-j da se dobro ohranjen sod za 1000 ; galon, 1 sod za 300 galon in 100 [sodov pa 50 galon. Tudi 50 so-I dov finega starega vina se pro-j da. Oglasite se pri Jerneju | Knausu, 1052 E. 62nd St. (181)
Delo na farmi
Mladenič, ki je v soboto večer J vprašal za delo na farmi na na-
Iz Rima poročfajo: Usodna, izredno okrutna žaloigra je zadela v teh dneh neko mater v j slovu 5204 St. Clair Ave. naj se
mestecu Barletta v Apuliji zgiasi na istem naslovu čim prej
(Italija). Tu je živelo v hiši je sinov z materjo. Bratje so bili sprti drug z drugim, j Mati jih je mirila, a vse njene prošnje niso nič zalegle.
Kakor poročajo sosedje, je vsega kriv najstarejši
mogoče.
Pohištvo naprodaj
Radi izselitve iz stanovanja se ! po nizki ceni proda dobro ohranjeno pohištvo ;sprejemna soba, brat, spalnica, peč in kuhinjska opre-ni bil prida, malokdaj je ma. Zglasiti se je na 19108 delal, pač pa je vedno po^Muskoka Ave.
(Aug. 1, 3, 5)
Ker sam ni imel de-
/
"Povedal mi je gospod Lau-geron sam, ki je stopil k meni, ko sem zasedel konja in mi rekel: "Predvsem, stari mož, razložite mojemu prijatelju Lacheneuhju, da je vojvoda naročil konje, ki ga naj pove-dejo v Sairmeuse ob enajsti uri."
Kot bi se zmenili so vsi kmetje, ki so slučajno imeli ure, obenem pogledali na slednje.
"In kaj želi vojvoda pri nas?" vpraša isti mladi kmet.
"Oprostite, tega mi pa niso povedali," odvrne oče Chupin, "toda zdi se mi, da treba dosti pameti, da uganemo po kaj prihaja Sairmeuse. Najbrž se bo tu oglasil, da si ogleda svoje nekdanje posestvo, in če mogoče, da jih odvzame onim, ki so jih kupili. Od vas, Rous-selet, bo zahteval one travnike ob Aiselli, kjer dobivate vsako leto dvojni pridelek, od vas, oče Gauchais, bo zahteval zemljo ob Brulee, od vas, Chanin-lou, pa vinske gorice —."
Chaninlou je bilo ime one-
ZA NEDOLOČEN ČAS
vzamemo North American Bank knjižice za nakup obleke, povrnikov in sukenj. Oglasite se pri,
BRAZIS BROS.
6905 Superior Ave. 6122 St. Clair Ave. 404 E. 156th St.
Frank Rich in Frank Klun
E. 61ST ST. GARAGE
Se priporočamo za popravilo in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
KEnmorc 2237-M EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
mu mlademu nepotrpežljive-mu kmetu, ki je že dvakrat prekinil očeta Chupina v govoru.
"Ha, naj le poskusi," odvrne mladi kmet z grozečim glasom, "samo poskusi naj, bomo že videli. Bil je neobdelan svet, ko ga je kupil moj oče, ves pokrit z grmovjem in bo-dičevjem. Celo koza se ne bi hotela pasti tam. Mi smo vse očistili, pobrali kamen je, pre-rahljali zemljo s krvjo in noh-tovi, napojili smo zemljo z našim znojem, in sedaj nam jo hočejo vzeti! Ah, prej bodo dobili mojo zadnjo kapljo kriv!"
"Ne rečem, ampak —."
"Kaj, kako? Ali je mogoče naša krivda, če so plemenita-ši pobegnili preko meje? Mi nismo ukradli njih zemlje! Vlada nam jo je ponudila in mi smo jo kupili. Kupili smo jo in plačali, torej je zemlja po vseh božjih in človeških postavah naša!"
"Je že res tako, toda gospod de Sairmeuse je velik prijatelj kralja."
"Po mojem mnenju," odgovori Chaninlou, "bi bilo dobro, če bi se posvetovali z baronom Es-corvalom."
"Da, da," vzkliknejo tudi ostali kmetje. "K njemu pojdimo!"
In že so se podali na pot,, ko je neki vaščan, ki je včasih bral časopise, jih ustavil in rekel:
"Bodite previdni, Kaj rečete. Ali vam ni znano, da odkar so se Burbonci vrnili, da ni ime barona Escorvala vredno piškavega oreha. Ministri imajo njegovo ime zapisano na jetniški listi, in poleg tega ga policija neprestano nadzoruje."
Te besede so ohladile navzoče kmete.
"Res je," mrmra neki starejši vaščan, "obisk pri Escorvalu bi nam morebiti več škodoval kot koristil. Končno, kaj nam pa
Razprodaja poletnega blaga
Od 3. avgusta do 10. avgusta
> i
OBLEKE ZA DEKLICE mere 8 do 14 let Cena 1.19, sedaj 980 Cena 1.00, sedaj 790 Cena 89c, sedaj 650 Cena 59c, sedaj 400
BLAGO NA JARDE ZA OBLEKE
Cena 1.00, sedaj 850 Cena 79c, sedaj 650 Cena 50c, sedaj 390 Cena 25c, sedaj 190
PREGRINJALA ZA POSTELJE (SPREADS)
Cena 15.00, sedaj 12.75 Cena 10.75, sedaj 8.95 Cena 8.50, sedaj 7.25 Cena 4,50, sedaj 3.25
HLAČE—SLACKS Cena 1.00, sedaj 790 Cena 85c, sedaj 690 ,
BOYS' POLO SHIRTS
Cena 95c, sedaj 790 Cena 59c, sedaj 450 Cena 49c, sedaj 390
ZASTORI ZA OKNA
15%
znižani v cenah
ŽENSKE OBLEKE mere 36 do 52
Cena 2.95, sedaj 2.29 Cena 2.25, sedaj 1.79 Cena 1.95, sedaj 1.59 Cena 1.59, sedaj 1.29
BELA KOTENINA 1 jard široka
Cena 23c, sedaj 190 Cena 15c, sedaj 120 Cena 12c, sedaj 90 Cena 32c, sedaj 250
BRISA ČE—TOWELS
Cena 29c, sedaj 4 za 1.00 Cena 59c, sedaj 490 Cena 45c, sedaj 390 Cena 39c, sedaj 340 Cena $1, sedaj 790
ŽENSKE POLO SRAJCE
Cena 95c, sedaj 690 Cena 75c, sedaj 590
RJUHE
Cena 1.39, sedaj	1.20
Cena 1.75, sedaj	1.45
Cena 1.50, sedaj	1.30
MOŠKO SPOD. PERILO
15%
znižano v cenah
Se vam priporočamo
JOSEPH STAMPFEI.6108 St. Clair Ave.
more on svetovati."
Chaninlou je zgubil vso previdnost.
"Kaj za to!" vzklikne. "Ako gospod Escorval nima za nas nobenega nasveta, tedaj nas lahko nauči, kako se upremo in kako branimo svojo zemjlo!"
Nekaj trenutkov je oče Chupin opazoval precej nepotrpe-žljivo vihar, ki ga je vzbudil s svojim prihodom. V notranjosti svojega srca je čutil zadovoljstvo, ki ga ima požigalec, ko se pokaže plamen v zapaljenem poslopju.
Mogoče je že videl ulogo, katero bo igral v nekaj mesecih, ulogo, ki mu zna prinesti mnogo plena.
In zadovoljen sam s seboj je prevzel ulogo nekakega posredovalca.
"Počakajte nekoliko. Nikar ne kričite, predno niste udarjeni," začne z ironičnim glasom. "Kdo vam je rekel, da vam bo vojvoda de Sairmeuse delal sitnosti. Koliko njegove prejšnje zemlje la-stujete vsi skupaj? Skoro nič. Nekaj njiv in travnikov in oni-le hrib. Vse to mu skupaj v prejšnjih letih ni prinašalo pet tisoč frankov na leto."
"Da, resnica je," odvrne Chaninlou, "in če se je zemlja sedaj pomnožila štirikrat v vrednosti, je vzrok, ker jo lastuje štirideset vaščanov,' ki so znali obdelovati'."
"Je še en drug vzrok, zakaj vojvoda ne bo rekel ničesar; vojvoda gotovo ne bo hotel razburiti vsega okraja. Po mojem mnenju ba vzel samo enemu lastniku svojo prejšnjo zemljo — in ta je naš častiti bivši župan — gospod Lacheneur."
Oh, Chupin je dobro poznal egoizem svojih rojakov! Dobro je vedel s kakšno zadovoljnostjo in napetostjo bi dovolili, da se žrtvuje ena sama oseba za vse druge.
"Najbrž je to res," reče neki stari kmet. "Gospod Lacheneur lastuje skoro vso zemljo v Sairmeuse."
"Le recite popolnoma vso zemljo," popravlja oče Chupin. "In kje stanuje gospod Lacheneur? V onem krasnem Sairmeuse gradu, katerega stolpe lahko vidimo od tu. On lovi zver-jad v gozdovih, ki so bili nekdaj last Sairmeusov; ribari v njih ribnikih, vozi se s konji, ki so vojvodova last.
"Pred cjvajseltimi leti je bil Lacheneur siromak kot sem jaz; danes je pa velik gospod, ki ima petdeset tisoč frankov dohodkov na leto. Na sebi ima najfinejšo obleko in svete škornje kot baron Escorval. Dela nič več, pač pa delajo drugi za njega, in kadar gre mimo, se mu mora vsakdo prikloniti. Ako ubijete enega samega vrabca na njegovem posestvu, vas( vrže v ječo. Oh, on je srečen! Cesar ga je imenoval za župana, burbonci so mu pa vzeli ta urad, toda kaj to njega briga! On je še vedno mojster tu, kot so bili vojvode Sairmeuse nekdaj. Njegov sin nadaljuje svoje študije v Parizu, ker namerava postati notar. Kar se tiče njegove hčere, gospodične Marie-Anne —"
"Niti besedice proti njej!" vzklikne Chaninlou; "da je ona gospodarica, tedaj ne bi bilo nobenega siromaka v deželi. Kljub temu, kako jo gotovi ljudje izkoriščajo. Le vprašajte svojo ženo, oče Chupin, če ni res tako."
Mladi kmet je bil precej drzen v svojem govoru, toda vedel je, da govori pošteno.
Toda lokavi stari Chupin je pogoltnil ta napad, katerega ne bo nikdar pozabil. S ponižnim glasom nadaljuje:
"Seveda ne morem reči, da ne bi bila gospodična Marie-Ana dobrega srca; toda pri vsej dobrodelnosti, ki jo izkazuje, ima še vedno dovolj denarja na raz-
polago za bogate obleke pa tudi druge stvari. Po mojem mnenju bi moral biti gospod Lacheneur zadovoljen tudi potem,'ko bi vrnil prvotnemu lastniku polovico ali tri četrtine posestva, ki si ga je pridobil — saj nihče ne ve kako. Preostajalo bi mu še dovolj, da bi tlačil siromake s svojo nogo."
Oče Chupin bi še naprej huj-skal, toda zdajci je bila služba božja končana in ljudje so začeli vreti iz cerkve.
Kmalu se prikaže na cerkvenem pragu mož o katerem so govorili ; ob njegovi strani je korakalo mlado dekle izredne lepote.
Oče Chupin koraka naravnost do njega in v kratkem, skoro osornem glasu izroči svojo poslanico.
Gospod Lacheneur je skoro omahnil radi udarca, ki mu ga je prinesla nepričakovana vest Najprvo je postal ves rdeč, potem pa mrtvaško bled, tako da so v bližini stoječi mislili, da bo vsak čas padel.
Toda hitro pride zopet k sebi, in ne da bi kaj odgovoril poslancu, odkoraka naprej s svojo hčerjo.
Nekaj minut pozneje pridirja skozi vas stara poštna kočija, v katero so bili vprešeni štirje konji. Kočija se ustavi pred župni-kovo hišo.
Potem se je pa nudil navzočim izreden prizor.
Oče Chupin je pobral svojo ženo in otroke, in vsi štirje so obkolili kočijo in kričali kolikor so jim dovoljevala pljuča:
"Dolgo naj živi vojvoda de Sairmeuse!"
Drugo poglavje
Lahno vzpenjajoča se pot, skoro dve milji dolga, zasenčena po četvorni vrsti košatih jelš, je vodila iz vasi proti Sairmeuse gradu.
Nič ni bilo lepšega kot ta cesta, krasen dohod do krasnega gradu. Resničen je bil pregovor, poznan v vsej Franciji, ki se je glasil: "Lepote Francije ne pozna oni, ki ni videl Sairmeuse in Oiselle."
Oiselle je ime mali reki, preko katere vodi lesen most pri koncu vasi, in katerega čista, brza voda daje neko posebno svežost vsej dolini.
Ko človek koraka navzgor se skoro pri vsakem koraku spremeni okolica. Zdi se, da živiš v začarani panorami, ki se razgrinja vse okoli tebe.
Na desni strani starodavna delavnica za žaganje drv in desk Na levi se pa razteza kot ocean zelenja in cvetja, Dolomski gozd. Impozantne ruševine malo bolj navzgor prihajajoč od starodavnega Breuth gradu. Takoj zraven je rezidenca zidana iz rdeče opeke in z belim granitom, skoro pol zakrita ob ovinku reke. Tu stanuje baron Escorval.
Ako je dan izredno čist, tedaj se v daljavi lahko vidijo veličastni stolpi v Montaignacu.
Po tej poti je korakal gospod Lacheneur, potem ko je od Chupina zvedel za pretresljivo vest.
Toda kaj je njega brigala naravna lepota in krasota!
Na cerkvenem pragu mu je bila prizadana smrtna rana; in sedaj, z obotavljajočim in tresočim korakom, se je vlekel naprej kot eden onih starih vojakov, ki so bili smrtno ranjeni na bojnem polju in ki iščejo mirnega kotička, da bi se vlegli in umrli.
Zdelo se je, da je zgubil vsako smisel za okolico, vso zavest o preteklih dogodkih. Bil je zamišljen v premišljevanja. Korakal je po cesti, ker je vedel, da drugod ne more naprej.
Dvakrat ali trikrat ga je nagovorila njegova hčerka, ki je korakala ob njegovi strani, toda spravila ni iz njega druzega kot "Oh, pusti me v miru!"
Oči vidno je dobil mož strahovit udarec in brez dvoma je za-
čel premišljevati o posameznih dogodkih v svojem življenju.
Ko je bil star dvajset let je bil Lacheneur navaden mali hlapec v službi pri družini vojvode de Sairmeuse.
Od življenja ni dosti pričakoval. Kadar je ob opoldanskem počitku ležal v drevesni senci je sanjaril kot sanja vsak mlad fant
zaposlen pri delu na kmetih.
"čie bi mogel spraviti skupaj vsaj sto zlatov," je premišljeval, "tedaj bi vprašal očeta Barroisa, da bi mi izročil roko svoje hčere Marte, in prepričan sem, da bi mi ne odrekel."
(Dalje prihodnjič.)
'odpirajte slovenske trgovce!
DRUŠTVO SV. ANTONA PADOV., ŠT. 138, C. K. of OHIO
Predsednik Jos. Meglich, podpredsednik John Hrovat st„ finančni tajnik John Hrovat ml., 6711 Edna Ave., zapisnikar in tajnik bolniškega oddelka Jos. Hrovat, 6731 Edna Ave., blagajnik Frank Turek. Nadzorniki: Geo. Turek, Jos. Kostanjšek, Jos. Pajk. Vratar Anton Gregorač. Društvo zboruje vsak tretji pondeljek v mesecu ob 7:30 zvečer v dvorani stare šole sv. Vida.
DR. PRESV. SRCA JEZUCOVEGA
Predsednik John Levstik, 646 East 115th St., podpredsednik Anton Hlap-še, 1082 E. 72nd St., tajnik Leo Novak, 7610 Lockyear Ave., blagajnik Andrej Tekavc, 1023 E. 72nd P1 zapisnikar Matija Oblak, 1235 E. 'eoth St. Nadzorniki: Frank A. Turek Frank Petkovšek in Albert Novak' Vratar Matevž Debevc. Društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki Društvo zboruje vsako drugo nedeljo popoldne v dvorani št. 2. V društvo se sprejema člane od 16. do 45 leta v mesecu v S. N. Domu ob 1 uri
SAMOSTOJNO DRUŠTVO L02KA DOLINA
Predsednik Frank Baraga, 1160 Addison Rd., podpredsednik John Krašo-vec, tajnik Frank Bavec, 1097 E. 66th St., blagajnik-zapisnikar Frank Truden. Računski nadzorniki: John Ster-le, John Mlakar in John Žnidaršič. Seje se vršijo vsako tretjo sredo v mesecu v S. N. Domu, soda št. 4, staro poslopje. Društvo sprejema nove člane od 16. do 45. leta s prosto pristopnino in zdravniško preiskavo. Društvo plačuje $200.00 smrtnine, in $7.00 na teden bolniške podpore. Asesment je $1.00 mesečno. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljne informacije se obrnite na društvene zastopnike.
Doma in na delu
ste o s*) e ženi z šumečo Coca-Cola
Se servira ledeno-mrzlo iz velike rdeče hladilnice povsod.
CLEVELAND COCA-COLA BOTTLING COMPANY
PRospecl 0333
.........................................................ummmiiij
| Trgovina s pohištvom naprodaj! j
Redka prilika za moža ali može, ki so podjetni. Pra-	=
E va stranka bo spravila najmanj $10,000 na leto čistega.	=
E Prodajalna ima popolno zalogo in je dobro vpeljana v	=
E slovenski okolici.	§
Dobi se 5 letna najemninska pogodba. Lastnik	5
E sklene kupčijo, kjer bo kupec lahko plačal delno (ali v	I E celoti) z njegovo zmrznjeno imovino stare
North American Mortgage Bank bančne knjižice ali pa gotovino
Vprašajte za podrobnosti pri	E
I	A. L. GREEN	|
soba 2012 N.B.C. Building ali vašega agenta
............................................»m.....minimumi.....umnimi
1'iinuuiimiimiiii!.....milini............................................................
| Jos. Zele in Sioovi
POGREBNI ZAVOD	=
Avtomobili ln bolniški voz redno in ob vsaki url na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo E 6502 ST. CLAIR AVENUE	Tel.: ENdicott 0583 =
COLLI NWOODSKI URAD:	=
S 452 E. I52I> STREET	Tel.: KEnmore 311» r
..............................................................."immniuiiimmimmi>:
v	— -V
ZEN1NI IN NEVESTE!
Naša slovenska unij ska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k. nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628
z=J%
DRUŠTVO SV. VIDA, ŠT. 25 KSKJ.
Preds. Leo Kushlan, G417 St. Clalr Ave.; podpredsdenik Lawrence Band!: tajnik A. J. Fortuna, 1093 E. 64th St.; blagajnik Anton Korošec. Zdravniki: dr. J. M. Seliškar Sr., dr. M. P. Oman, dr. L. J. Perme, dr. A. J. Perko, dr. A. Skur, dr. J. P. Seliškar Jr. in dr. Kern.
Društvo zboruje vsako prvo - nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1. pop. Mesečni asesment se začne pobirati 12:30, na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. v mesecu. V društvo se sprejemajo novi člani in članice od 16. do 60. leta in se jim nudi pet vrst zavarovalnine od $250.00 do $5000.00. Bolniška podpora znaša $7.00 ali $14.00 na teden, v društvo se sprejemajo tudi otroci od rojstva do 16. leta. V slučaju bolezni se naj bolnik javi pri tajniku, da dobi zdravniški list in kari to in ravna naj se po pravilih Jed-note.
SKUPNA DRUŠTVA FARE SV. VIDA
Predsednik Louis Erste, 6205 Whit-tier Ave., podpredsednik Mike Kle-menčič, tajnik Rud. Otoničar, 1110 E. 66th St., zapisnikar John Speh, blagajnik John Brodnik Jr. Nadzorniki: Anthony J. Fortuna, Lawrence Ban-di in Miss Mamie Perse. Seje se vršijo vsako četrto sredo v mesecu v dvorani stare šole sv. Vida.
Društva, ki želijo sodelovati, naj izvolijo 2 ali 3 ali več zastopnikov in jih pošljejo na sejo, kjer bodo z veseljem sprejeti. Vse zastopnike in zastopnice se pa vljudno prosi, da se redno udeležujejo sej in sporočajo o njih delovanju na društvenih sejah.
KLUB SLOVENSKIH VDOV
Predsednica Julija Bokar, podpredsednica Mary Grdina, tajnica Julija Brezovar, blagajničarka Julija Ma-rold. Seje se vršijo vsak prvi četrtek v mesecu ob 8. uri v prostorih sestre Modic na 6201 St. Clair Ave.
SRCA MARIJE (STARO)
Pi-edsednica Julija Brezovar, podpredsednica Mary Grdina, prva taj-SLOV. ŽENSKO PODP. DRUŠTVO nica Frances Novak, 6326 Carl Ave., Telefon: ENdicott 0729, blagajničarka Catherine Perme, finančna tajnica I Mary Bradač. Odbornice: M»»y sum)j, Ana Erbežnik. Nadzornice: Louise Pikš, Genovefa Supan, Jennie Brodnik. Vratarica Frances Kasunič. Bolniška nadzornica: Louise Pikš, zastopnice za skupna društva fare sv. Vida: Cecilia Skerbec, Mary Pristov, Marija Tekavec. Zastopnice za Jugoslovanski kulturni vrt: Jennie Gornik, Mary Stanonik. Zastopnica za Klub društev SND: Mary Stanonik. Zdravniki: dr. Seliškar, dr. Perme, dr. Perko, dr. M. F. Oman in dr. Škur. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v stari šoli sv. Vida. članice se sprejemajo v društvo samo do 40. leta.
SLOV. KAT. PEVSKO DR. "LIRA"
Predsednik Frank Jaklich, 6218 Superior Ave., podpredsednik Peter Sr-novršnik, 6127 St. Clair Ave., tajnik John Cerar, 5819 Bonna Ave., blagajnik Anton Hren, 971 E. 64th St. Nadzornice: Josephine Maček, Elizabeth Jaklič in Sophie Lah. Kolektor John Cerar, 5819 Bonna Ave, Zastopnici pri skupnih društvih fare sv. Vida: Agnes Klemenčič in Frances Bran-celj. Pevovodja Peter Srnovršnik. Pevske vaje vsak torek. Seje vsak drugi torek v mesecu.
DRUŠTVO CARNIOLA TENT, ŠT. 1288, THE MACCABEES
Predsednik Jos. Babnik, podpredsednik Joseph Sušnik, tajnik Ivan Tavčar, blagajnik in zapisnikar Ivan Babnik. Nadzorniki: Anton Zupan, Joseph Drobnič in Vinko Klemenčič. Bolniški odbor: Frank Žnidaršič, Matt Kern, Vinko Klemenčič. Odbor, ki zasede svoja mesta ob otvoritvi: Victor Kline, Jack Sebenik, Anton Zupan, Frank Kastrevc, Anton Novak, Marko Volcanšek, Frank Kovačič. Seje se vršijo vsako četrto nedeljo v dvorani št. 1 SND.
SAM. PODP. DR. DOSLU2ENCEV
Predsednik Andrew Lekšan, 9307 Empire Ave., podpredsednik Martin Kostanjšek, tajnik John J. Kikol, 19012 Mohawk Ave., blagajnik Jos. Markovič, zapisnikar Fr. Kuhar. Nadzorniki: Frank Kuhar, Martin Kostanjšek, Jakob Branlselj. Zastavonoša Martin Kostanjšek. Zastopnik za SND in Klub društev Frank Vi-rant; za skupna društva fare sv. Vida Mike Klemenčič. Zdravniki: dr. F. J. Kern, dr. Oman, dr. A. Skur. Društvo zboruje vsako 4. nedeljo v mesecu v starem poslopju SND.
DR. SV. NEŽE, ŠT. 139 C. K. of O.
Predsednica Mary Ivane, podpredsednica Frances Baraga, finančna tajnica Jennie M. Yelitz, 1267 E. 169 St., zapisnikarica Louise Pikš, 1176 E-71st St., blagajničarka Catherine Perme. Nadzornice: Ana Godlar, Mary Skulj, Margaret Tomažin. Vratarica Frances Kasunič. Zdravnik Dr. L. J-Perme. Društvo zboruje vsako tretjo sredo v mesecu ob 7:30 v stari šoli sv. Vida.
Vabilo k SLAVNOSTNI PRIREDITVI
PODRUŽNICE ŠT. 3 S. M. Z.
V SOBOTO 5. AVGUSTA 1939
V SLOV. DOMU NA HOLMES AVE.
OB PRILIKI PRVE OBLETNICE IN PRVE KONVENCIJE SLOVENSKE MOŠKE ZVEZE PECON GODBA Pričetek ob sedmih zvečer