13. štev. V Ljubljani, dne 3. julija 1902. XII. leto Izhaja dvakrat na mesec ter stane za vse leto 1 K 60 v., za pol leta 1 K. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 16 v. če se enkrat tiska; 24 v. če se dvakrat, in 30 v. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se poSiliati „Narodni Tiskarni'« v Ljubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Deželni zbor kranjski. II. seja dne 21. junija. Predseduje deželni glavar pl. Detel a. Vlado zastopata deželni predsednik baron Hein in okrajni glavar Haas. Glavar otvori zborovanje ob %f%l%. uri. Ker je visela obstrukcija v zraku, bil je g. deželni glavar že takoj od pričetka seje precej zbegan, tako da je pozabil se spominjati pokojnega tovariša Kušarja in pozabil je še celo na blagoslov, kojega je papež radi v zadnji seji sklenjene čestitke doposlal deželnemu zboru kranjskemu. Tudi ta blagoslov je pozabil objaviti gosp. glavar; morda ga je pa pri tem vodil dobri okus, da bi bilo namreč žaljenje papeža, če bi se njegov blagoslov delil takim kra-vicam, kakor so one, katere dandanes vodijo »katoliško« stranko v naši zbornici. Predsednik naznani, da so mu došli sledeči nujni predlogi: 1. poslanca dr. Susteršiča glede spremembe deželnozborskega volilnega reda; 2. poslanca dr. Žitnika glede spremembe lovskega zakona; 3. poslanca Mihca Arkota glede podržavljenja mestne nižje realke v Idriji; 4. ravnoistega Mihca nujni predlog glede urejanja in izboljšanja gozdnih delavcev v eraričnih gozdih; 5. poslanca Mejača glede odprave vinske klavzule; 6. poslanca dr. Kreka glede osušenja ljubljanskega barja; 7. poslanca dr. Kreka glede deželnega zakona o kmetiških stanovskih zadrugah; 8. poslanca dr. Susteršiča glede vse-Učiliščne deputacije, koje cesar do danes še ni sprejel; 9. poslanca dr. Schweitzerja glede pomanjkanja kmetijskih delavskih močij; 10. poslanca Pogačnika glede nagodbe z Ogrsko; 11. poslanca Mihca Arkota glede zboljšanja stanja učiteljskemu osobju na c. kr. rudarski šoli v Idriji; 12. poslanca dr. Susteršiča glede celjske gimnazije. Kakor je videti, pograbili so klerikalci po vseh »popularnih« zadevah, jih izlili na zbornico ter zahtevali, da naj se kar čez noč vse rešijo. »Nujnost« je pri takih zadevah prava oslarija, da rabimo izraz, kojega je dr. Šusteršič v zbornico vpeljal, in dasi so ti gospodje precej neumni, da zopet rabimo izraz, kojega je dr. Šusteršič v zbornico vpeljal, za tako neumne jih pa vendar nimamo, da bi sami verovali v nujnost svojih neresnih predlogov. Gre se za prav navadno politično sleparijo ali lumparijo — zopet izraz, kojega je dr. Šusteršič v zbornico vpeljal! — ta lumpa- rija pa se obrača proti klerikalnim volil-cem samim! Stavljeni predlogi niso nam reč ničesar druzega, nego pesek v oči vo-lilcemtpredlagajo se nemogočereČi, če se ne bodo mogle doseči, pabo nastal krik: liberalci niso hoteli, ker niso bili za nujnost! Samo ču dimo se, da dr. Šusteršič ni nujno predlagal, da naj se odpravi sploh vsak davek! To bi bil najpopularnejši predlog, in ravno na tega je veleum iz Ovijačeve hiše pozabil! No, pa to se da še popraviti! Preti pa dr. Šusteršiču še druga nevarnost: da ga namreč prekosi dr. Schweitzer, ki hoče, kakor vse kaže, v zbornici postati pravi in najpristnejši božji volek! Ta božji vo-liček — samo ob sebi je opravičeno, da pišemo o sejah deželnega zbora v tistem tonu, kojega so bogoljubni »katoliki« v zbornico spravili!—je namreč nujno predlagal, da naj cesarska vlada takoj odpomore na deželi tako občutnemu pomanjkanju kmetijskih de lavskih močij. Kako si to parlamentarno revče pač predstavlja izpeljavo tega imenitnega predloga? Ali naj c. kr. vlada farovškim kuharicam strogo zaukaže, da naj od sedaj vsako leto mesto jednega rode po šest ali osem nezakonskih otrok? Ali naj se odpošlje ekspedicija cesarske armade v centralno Afriko, kjer naj nalovi na tisoče črnih robov? Dr. Šusteršič bi bil brez dvojbe prav izboren negro driver! In ali naj se ustanove c. kr. umetna va-lišča za otroke, kakor jih že imamo za ribe na Studencu? In da bode dr. Schwei-zerju v vsakem pogledu vstreženo, naj se vališču na čelo postavi kak — kanonik! Ker g. deželni glavar ni hotel pročitati vsega tega nujnega žaganja, poveril je nehvaležno to nalogo deželnemu tajniku Pfeiferju, ki se je trudil v potu svojega obraza, da je s težavo prečital vseh dvanajst dolgočasnih nujnih predlogov. Dr. Tavčar: Na kanone ste pozabili! Dr. Šusteršič: Dr. Tavčar je že nervozen in že v prvi seji! Dr. Tavčar: Ne domišljujte si kaj takega! Pri vaših otročjih šalah se še precej dobro zabavam! Nato naznani deželni glavar, da bodo predlagatelji nujne svoje predloge utemeljevali, ko bo rešen dnevni red današnje seje (Smeh v središču in na desnici. Klici: Kaka nujnost pa je to? Dr. Tavčar: Šu steršičevi šolarčki se svojih nalog še niso zadostno na pamet naučili!) Da bi te parlamentarne vajence spravili v zadrego, da bi se za bodočnost ne ustvaril kak prejudic, in da se sploh strogo izvršujejo predpisi deželnozborskega poslovnika — to zadnje bi moralo posebno našim katoliškim obstrukcionistom všeč biti, ker je, ako se zastareli poslovnik ne bi spoštoval, tudi vsaka obstrukcija nemogoča — predlaga poslanec baron Schwegel, da naj se utemeljevanje nujnih predlogov takoj izvrši. Tu bi morali videti dr. Susteršiča! Planil je kviško kakor vol, če si mu vtaknil pod rep tlečo gobo! Kar tulil je od jeze in njegov hripavi glas je napolnil dvorano, kakor glas prestreljene vojaške trombe. Ker si je mož v zadnjem času okrog trebuha nabral nekaj loja, ker si je ta svoj trebuh zavil v svečano belo vestjo in ker se je med govorom s svojima rokama neprestano tolkel po tem trebuhu, bil je izdalje podoben vojaškemu bobnu, kojega obdeluje general-tambor! Najprej nahruli deželnega glavarja samega, češ, da je on predsednik zbornici in ne baron Schvvegel, ki si s svojim predlogom hoče samo Čas dobiti, da se kuje neka zarota proti katoliško-narodni stranki, koji se hoče odjesti primerno zastopstvo v odsekih. Konča pa z navadno in čez in čez obrabljeno frazo: Mi tu zastopamo interese ljudstva, ki stoji v ogromni večini za nami! Dr. Tavčar: Za Vami stoje kaplani in druzega nič! Pire: Za Vami stoje Koblarji in drug nikdp! (Smeh.) Schwegel dokaže ob roki poslovnika, da je njegovo stališče jedino pravo, ker bi drugače o nujnih predlogih sploh govorice biti ne moglo. Bela ves tj a: Vi imate za sabo celih 53 volilcev! Dr. Tavčar: Šusteršič hoče komandirati celo zbornico! Bela vestja: Najhujše šele pride! Dr. Tavčar: Druzega kot burk od Vas itak ne pričakujemo! Na to odgovarja zopet voditelj katoliške stranke in goni svoje kolesce ter se ne da premakniti s svojega stališča. Konča pa patetično: Mi hočemo »ad per-petuam memoriam« pred ljudstvom razkrinkati nasilje pri volitvi v odseke. To lumparijo hočemo videti! Vsled tega šnopsarskega napada nastane v zbornici vihar, kakor ga še niso doživeli stari zidovi starega strelišča! Poslanci napredne narodne stranke skočijo kviško. Začujejo se ogorčeni klici: Lump bo komu lumparijo očital! Kar imaš, si z lumparijami prisleparil! Slepariš z žlindro in s testamenti! Smrdiš kot kozelj! Si go-ljufaval po kloštrih! Z bledim licem kvitiral je dr. Šusteršič te zaslužene brce, in nekaj časa bil je tako otrpnen, da niti širokih svojih ust odpreti ni mogel. Vsilil pa se je vmes dr. Brejo ter dal parkrat od sebe malo svojo »štimico«. Donelo pa mu je nasproti: Lej ga krojača iz Gorij! Lej! Lej! Der Sohneider von Gflrjach! Brejce tiho! Zunaj te čaka ekspres s Trbiža! In dr. Breje je res takoj obmolknil, dr. Šusteršič pa je dobil tik zasluženih bro še ostro grajo od strani deželnega glavarja! Nerada mu je šla v goltanec ta graja lastnega somišljenika, ali končno jo je vendarle pogoltnil! Ko sta govorila še Hribar in dr. Schweitzer — le ta meni, da mora odsek, kojemu se naj kaj izroči, vselej že prej izvoljen biti, in njegovi tovariši so to kozla-rijo sprejeli s ploskanjem! — prekine glavar sejo za deset minut. Katoliška levica z glavarjem vred se stisne v postransko sobo, ostali poslanci pa so se smejaje raz-govarjali o »odločnem« nastopu katoliškega prvoboritelja in osobnoga prijatelja g. knezoškofa. Obžalovali so, da višjega pastirja ni bilo v sejo, da bi bil delal štafažo človeku, ki se obnaša, kakor da je ravnokar prišel iz nekdanjega Pihler-jevega »kevdra«, ki pa je vzlic temu jedini reprezentant Čistega katoličanstva na Kranjskem! Ko se seja zopet prične, izjavi gosp. glavar, da ostane pri zapostavljenju nujnih predlogov in basta! Klerikalci ploskajo in poslanec Pogačnik pravi ponosno proti Hribarju: To je naš glavar! Dr. Ferjančič predlaga, da naj g. glavar zbornico povpraša, kar je v ■mislu poslovnika pri vsaki odločbi predsednika dopustno. Posebno pri enuncija-ciji, ki je iztekla po poprejšnjem posvetovanju v klubu. Dr. Šusteršič se dela tepca in nevedneža, češ, da ga ni paragrafa v poslovniku, ki bi kaj tacega dopuščal. Hribar opozarja glavarja, da govori Šusteršič že v tretje o jedni in isti stvari, imenuje ga ironično »častitega« predgovornika, radi kojega epiteta nastalo je nekaj smeha po zbornici. To pa Susteršiča še bolj razkači in repenči se kakor petelin na gnojnem kupu. Pred tem repenčenjem stisnil se je gospod glavar in ne da glasovati o Ferjančičevem predlogu. Dr. Tavčar: Mi protestujemo! Dr. Brejc: Prosto Vam je! Dr Tavčar: Kolega Brejc, škoda, da nimate fotografičnega aparata pri sebi. Danes bi s fotografiranjem več zaslužili, kot ste kdaj zaslužili! (Smeh.) Dr. Schaffer zahteva, da se pro test zabeleži v zapisniku. Dr. Šusteršič: U je! Dr. Tavčar: Ali je pijan ta človek ? Pire: Trebuh ga boli! Dr. Tavčar: Jaklič, spurgirajte ga! Na to se prestopi k točkam dnevnega reda in pred vsem k volitvam v odseke. Klub naprednih slovenskih poslancev, ko je bil izvedel, da želijo klerikalci večjega zastopstva v posameznih odsekih, je bil takoj pripravljen, ti želji lojalno ustreči. Sklenil je torej predlagati, da naj se število členov vsakega odseka pomnoži za jedno glavo, in da se ta glava odstopi klerikalcem. Da, klub je sklenil dati tem ljudem, ki imajo itak le malo delavnih močij med sabo, še važnejšo koncesijo. V lanskem zasedanju dano je bilo načelništvo najvažnejšega odseka, to je finančnega odseka, klubu naprednih slovenskih poslancev. Sedaj pa je klub sklenil, da naj se to načelništvo izroči klerikalcem. Ker se je itak vedelo, »da pride še kaj hujšega«, dalo bi se bilo s tem jako nevarno orožje v roke Šuster-šičevemu klubu. Ako so hoteli delovanje deželnega zbora zabraniti, je njihov načelnik v finančnem odseku lahko vse onemogočil, samo da ni sklical sej finančnega odseka! Potem so katoliki imeli vse v svoji oblasti, in ne bilo bi se jim treba oprijemati tiste otročje-smrkave obstruk-cije, koje so se oprijeli takoj v prvi letošnji seji deželnega zbora. Lojalno ponudbo pa je »katoliški« klub zavrnil. Hotel je imeti sicer tudi samo jed neg a zastopnika več v vsakem odseku, tega zastopnika pa je hotel vzeti naprednemu slovenskemu klubu, to pa iz jasnega namena, da bi se potem kleri kalci izven zbornice lahko bahali, da so liberalce zopet osramotili in v kot potisnili. Dr. Šusteršič: Naša stranka se ne udeleži volitev v odseke. Dr. Tavčar: Ker se Vam delati ne ljuti. Dr. Šu sterš ič : Ta je pa dobra! Ker smo več členov hoteli v odsekih, zato se nam delati ne ljubi! Tavčar druge ljudi sodi po sebi! Dr. Tavčar: Pri brakadah na testamente res nimamo tiste pridnosti kot Vi! Šusteršič zopet nekaj čenča ter konča z znanim svojim plehastim pato som: Ljudstvo Vas bo sodilo! Par ljub ljanskih barab na galeriji je tlesknilo v roko ter je nekaj zavpilo. Dr. Tavčar: Galerija ima jezik za zobmi držati! Kregar z galerije: Mi smo volilci! Dr. Tavčar: Saj sem vedel, da ta husit zgoraj postopa! Dr. Šusteršič: Tavčar se volil-cev boji! Dr. Tavčar: Takih volilcev se res bojim, in to radi telesne snažnosti! Na to je dr. Ferjančič predlagal, da naj se pomnoži število članov vsakega odseka, in sicer tako, kakor smo zgoraj navedli. Ta predlog je zbornica odobrila ter se je na to vršila volitev v odseke. Te volitve se Šusterjanci niso udeležili. Takoj potem se odkažejo vse točke dnevnega reda posameznim odsekom. Dr. Šusteršič utemeljuje sedaj prvi nujni predlog glede spremembe volilnega reda. Nastopi kot pozer, ki se je pred zrkalom naučil svoje role. Posebno z rokami napravlja vsakovrstne parade; sedaj jih pomoli visoko kviško, kakor če bi ga solkanski Dermastia po gotovem delu telesa »oplazoval«, sedaj jih razprostrl od sebe, kakor bi bil križan; sedaj zopet jih pomoli prijatelju Kreku pod nos, kakor bi mu od njegove — to je Krekove strani ne dišalo prav dobro, končno jih steguje tudi pred se, kakor bi blagoslovljal pred seboj čepečemu poslancu Jakliču prazno glavo! Figure, koje je pletel dr. Šusteršič s svojimi rokami, bile so res občudovanja vredne; kar pa je govoril, bil je čisto navaden in ordinarni »bierschwefel«. Najprej je ofluhtal veleposestnike, ki niso za druzega, nego za jude, pri kojih denar iščejo. Dr. Brejc, dr. Schweitzer, Pogačnik, ki je posebno jezen na bankerotne velikoposestnike, krulijo od samega veselja, da ima človek občutke, da je v hrastovem logu, koder je največ želoda. Dr. Tavčar: Živalski glasovi so izborno zastopani v Vaših vrstah! Na to ofluhta dr. Šusteršič mesta in trge, posebo pa uradništvo, katero veliko, veliko piše. »Ti akti so kakor stolp visoki in od ljudstva z zlatom plačani; kar pa je v njih zapisano, ni vredno ne groša in ne — knofa.« Zopet zadovoljno kruljenje iz hrastovega loga! Posebno nevoščljiv je dr. Šusteršič uradnikom radi zboljšanja plač; »t i ur a d n i k i žro, žro in žro državni kapital.« Zopet se oglaša jek iz hrastovega loga. Vse to pa je po Šusteršičevem mnenju zakrivil deželni volilni red kranjski! Ako bi tega volilnega reda ne bilo, bi se iz Avstrije nikdo ne izseljeval, bi imela država zadosti rekrutov, in bi dr. Šusteršič pri ljudski posojilnici dobival še dosti več smetane, nego je danes dobiva! Govori o volilnem redu tako, kakor da je ž njim hotel cesar Kranjsko ljudstvo ogoljufati. Deželni glavar: Take govorice ne dopuščam! Da je zakon, kojega je potrdil svitli cesar, goljufija, se ne sme in ne more trditi! Dr. Šusteršič začuden gleda okrog sebe, prav kakor da se mu je vozna igla potisnila v trebuh. Potem si pa misli, če že cesarja ne smem, bom pa deželni odbor, na kojega je posebno srdit, ker on sam še ni deželni odbornik! Na deželni odbor izlil je celo golido gnojnice, in interesantno je bilo, kako je deželni odbornik in Šusteršijanec g. Povše spreminjal barve in zvijal črte na svojem obrazu, ko je moral požirati pelin, s kojim ga je krmil njegov lastni klubov načelnik! Na vse zadnje je tega tudi glavarju preveč, ki prepove Šusteršiču v deželnem odboru »tako govoriti«. Ko mu glavar že o ničemur govoriti ne da, spravi se dr. Šusteršič na župana Hribarja, ki je njemu in Jakliču, kakor videti, posebno k srcu priraščen. »Zavarovalnih agentov« je kar deževelo! Očita se županu, da se je svoj čas tudi izrekel za splošno, direktno, enako in tajno volilno pravico. Ko je končaval, imel je dr. Šusteršič kakih pet poslušalcev. Vse drugo — prijatelji in neprijatelji — so bili radi dol-zega časa iz zbornice pobegnili! K Šusteršičevemu predlogu se je oglasil župan Hribar. Ker se je bil Šusteršič skliceval na to, da se je tudi župan Hribar svoj čas izrekel za splošno in jednako volilno pravico, je župan Hribar izjavil, da stoji tudi danes na istem stališču, ali poskrbeti se morajo zagotovila proti raznim zlorabam, zagotoviti se mora volilna svoboda. Kakor je kaznivo kupovanje glasov, tako se mora tudi zagotoviti, daneboduhovščina zlorabljala prižnicoin»povedni c e za volilne namene. Šusteršičeva banda se sicer dobro zaveda, da je svoje mandate dobila samo vsled najnesramejše zlorabe lece in spo-vednice, samo vsled najhujšega duhovniškega nasilstva, a vzlic temu bi je Hribarjeve besede ne bile čisto nič motile, da ni iskala in prežala na kako priliko, da bi mogla začeti škandal. In ker druge prilike ni bilo, je porabila Hribarjeve besede, ki niso drugega, kakor QčST Dalje v prilogi. Tg£Q Priloga „Rodoljubu" št. 13, dne 3. julija 1902. konstatiranje občeznanega dejstva in začela škandal. Kričaje in razbijajo po mizah, so klerikalci zahtevali, naj predsedujoči nam. glavarja baron Liechtenberg pokliče Hribarja k redu, češ, da je Hribar razžalil ves duhovski stan. Ker pa v Hribarjevih besedah ni nič žaljivega, ni hotel baron Liechtenberg ugoditi klerikalni zahtevi, Hribar pa kakor ob sebi umljivo tudi ni hotel preklicati svojih besed. Zdaj so začeli klerikalci o b b t r u k-cijo z razsajanjem in razbijanjem. Letele so ostre besede. Šusteršič in njegovi kompani so psovali kakor pijane barabe, posebno barona Liechten-berga, in se rotili, da ne puste nikogar več govoriti. Šusteršič je premetaval po mizi neki kodeks, kakor bi bil to kak žakelj žlindre, Brejc je razbijal 8 tintni-kom, Schweitzer in Jaklič sta tolkla s pestmi po mizi. To pa ni oviralo župana Hribarja. Napredni poslanci so se vstopili okrog njega, da ni mogel noben klerikalec blizu, stenografa sta se vsedla pred njega in Hribar je svoj govor nadaljeval in tudi končal. Namen klerikalne obstrukcije je bil s tem preprečen, a klerikalci so ob-strukcijo n a d a 1 j e v a 1 i, d a s i so £ njo le svojemu lastnemu pristašu branili govoriti. Besedo je je namreč dobil dr. Krek, a govoril ni, ker so Šusteršič, Brejc, Schvreitzer in Jaklič razgrajali. Šusteršič je kravarja Drobnica moral učiti, kako naj dela nemir a mož je okoren in se kot obstruk-cionist ni obnesel. Razen imenovanih je samo Še Dular nekaj časa trkal b tint-nikom in Pogačnik je prišel parkrat v dvorano ter 8 svinčnikom prav ponižno malo potrkal, vsi drugi klerikalni poslanci so šli iz dvorane; kmetje bo prepustili katoliški »inteligenci«, da uganja pobalinstva, ter po hodniku zdihovali, kaj bo, če deželni zbor ne bo mogel delati in torej ničesar dovoliti za kmeta. V tem pa bo klerikalci poslali k Schmidtu po razne igrače in začeli pravi pravcati pobalinski koncert 8 trobenticami in ragljami ter malim bobenčkom. Zdaj je bobnal Šusteršič, zdaj dr. Brejc. Slednjemu se je bobenček posebno dobro podal, saj je gledalce spominjal na tistega Bobenčka, kjer se je Brejčev tast izkazal kot tihotapec. Dve in pol ure je trajal ta koncert. Dr. Krek je moral ves čas stati na svojem mestu in se ni smel vsesti, sicer bi bil izgubil besedo. Ubogi Krek! Držal se je kakor Simon Held pod gavgami in kar višnjev je postajal od dolgega stanja. Muzika se je pa nadaljevala. Čim so Šu-steršič, Brejc, Schweitzer in Jaklič vsled Utrujenosti nekoliko odnehali, je baron Liechtenberg pozvonil in klerikalni junaki 8o morali zopet začeti. Najbolj klavrno Vlogo je igral konsumaručitelj Jaklič. Tolkel je z neko črepinjo po tintniku, a čim je deželni predsednik pogledal &a njegovo stran, ga je kar ruk-*Ulo in skril je črepinjo. Dokler je baron Hein gledal na tisto stran, se Jaklič *ii ganil in šele nadaljeval, ko je bil gotov, da ga deželni predsednik ne vidi. Tako je minula ura za uro. Napredni Poslanci in veleposestniki so bili pripravam, vstrajati, če treba tudi celo noč, a klerikalci bo se pri svoji pobalinski igri tako utrudili, da niso mogli dalje. Ponehali so in pustili, da je prišel dr. Krek do besede. Krek je izjavil, da je vsled dolgega stanja tako utru jen, da nemoregovoritiinjemilo prosil, naj se seja zaključi. Baron Liechtenberg je to milo prošnjo uslišal in ob pol 7. uri zaključil sejo. Tako se je končal prvi obstrukcijski nastop klerikalne stranke pravzaprav z veliko blamažo. Uspeh je ta, da velja pobalinstvo doktorja Susteršiča, doktorja Brejca, doktorja Schvveizerja in učitelja Jakliča deželo par stotakov. Podali smo v predstoječem verno sliko sobotne seje. Prosimo zopet opro ščenja zaradi načina pisave, a če smo hoteli dati verno sliko, smo morali pisati v tem tonu, sicer bi ne imeli čitatelji prave podobe o tej seji. Zdaj je deželnizbor pravo zrcalo kranjskih razmer, in so klerikalci tudi v deželnem zboru tako nasilni, tako surovi, tako podli in pobalinski, kakor sicer v življenju. In potem se ljudje še čudijo, da je zadobil politični boj take forme! * * III. seja dne 23. junija. Predseduje deželni glavar pl. D e t e 1 a. Deželno vlado zastopata deželni predsednik baron Hein in okrajni glavar Haas. Ta seja Be je prav hitro končala. Pričela se je še dosti mirno in po zraku so šumele vesti, da so klerikalci po posl. Pogačniku stavili neko kompromisno ponudbo, vsled katere bi se število Članov v finančnem in upravnem odseku pomnožilo na 14, tako da bi katoliki v teh odsekih imeli po šest članov. Napredna kluba sta pod pogojem, da dr. Šusteršič prekliče svojo psovko »lumparija« in da njegov klub da možato jamstvo, da se stvarno delovanje deželnega zbora ne bo več kalilo, bila pripravljena, pričeti pogajanja in g. deželni glavar je nekako z zadovoljnim licem pričel zborovati ter zaukazal pero-vodji, da prečita zapisnik zadnje seje. Posl. dr. Ferjančič, kojega je bil Šusteršič v sadnji seji, ko se je za nekaj trenotkov iz zbornice odstranil, zasedno in falotarsko napadel, oglasi se k besedi, da spregovori k zapisniku. Govoril je takole: V predvčerajšnji seji, ko slučajno nisem bil v zbornici, je izustil poslanec dr. Šusteršič, »da sem si na Dunaju pri bera čil avancement za višjesodnega svet nika na stroške ljudstva« (Dr. Šusteršič: Istina, tako je!) Vsakdo bode priznal, da je to na sebi skrajno žaljivo. (Klici: Gotovo.) Toda, če pomislim, od ko g a to prihaja, bi se za stvar ne zmenil (Dobro) in bi ne reagiral, da se ni stvar izustila v zvezi s stranko, kateri pripadam. In samo z ozirom na to izjavljam, da nisem beračil za avancement, to tudi ni bilo treba, avan-ziral sem, ko je po službeni dobi prišla vrsta name, nič prej, nič pozneje. A s takimi in enakimi trditvami se hoče dokazati, kako je propala in sprijena stranka, ki ima med seboj take elemente, kakor sem jaz. Bilo bi jako vabljivo, ozreti se po klerikalni stranki ter nekoliko eksemplificirati, kake značaje in subjekte ima ta stranka celo na voditeljskih mestih, a tega ne storim. Omeniti hočem marveč samo to, da drzno čelo za to insulto proti narodno-napredni stranki je imel dr. Šusteršič. Tisti dr. Šusteršič, glede katerega so sodišča v vseh instancah pravomočno spoznala, da ima umazane roke. Ves čas med govorom ga je dr. Šusteršič prav pobalinsko motil in motili so ga tudi druge klerikalne ničle, posebno tiste, ki b farškim denarjem krmijo vedno lačne svoje želodce. Narodno napredna stranka je skrajno potrpežljivostjo prenašala skrajno razžaljive psovke in niti reagirala ni, dasi so Brejc, Schweitzer, kravar Drobnič, sleparski konsumar Jaklič kakor psički lajali po zbornici. Komaj pa je dr. Ferjančič izustil besedo, da so sodišča dr. Šusteršiču soglasno prisodila umazane roke, spremenili so se zgoraj omenjeni klerikalci v prava živinčeta. Kaj tekega še nismo videli v olikani ^družbi in še celo pijani popje niso v stanu, da bi se tako odurno in živalsko obnašali. Sramota je obšla spodobne elemente, kolikor jih je v katoliško narodni stranki. Med te pa ne štejemo niti dr. Kreka niti dekana Arkota, ker ta dva človeka sta v svojih duhovskih oblekah verno in do konca prisostvovala dr. Šusteršiču, dasi se je obnašal kakor norec, ki je ravnokar s prisilnim jopičem še na sebi ušel iz blaz-nice. Sodba bila je enoglasna: da ne more to biti normalen človek in da je prismoda v pravem pomenu besede, ker tako se more obnašati kvečjemu stekel pes alt pa bolnik v blaznici. Najprej je dr. Šusteršič v družbi s kravarjem Drobničem in z dr. Brejcem priskočil k sedežu dr. Ferjančiča in župana Hribarja, kričal je kakor jesihar: »lump, lump, lažeš, slepar, kradeš državi denar, baraba«. Pri tem so vsi trije z rokami razbijali po mizi pred Ferjančičem in Hribarjem. Mi smo ta dva, ki sta mrzlo-krvno prenašala ta insult, kojega bi se sramoval vsak pijani kmetski fant. iz srca občudovali. Nas jeden bi bil brez dvojbe zgubil hladnokrvost in pograbil bi bil stol ter okresal te parlamentarične smrkavce, da bi se bili s krvavimi glavami priplazili do svojih sedežev. Kravar Drobnič, kojemu se na obrazu pozna, da ne zna do petih šteti, ki je sploh jeden največjih butcev, kar jih je v klerikalni stranki, bil je toli predrzen, da je vzel s Hribarjevega tintnika posodico za sipo ter vrgel proti poslancu Božiču. Sreča njegova, da ni nikogar zadel, ker drugače bi mu bili mesto kravjega zvonca obesili bodeče trnje okoli vrata. Že so se dvigale pesti, kar je prihitel g. dež. glavar bled kakor zid ter je Susteršiča potisnil proti sedežem klerikalnih poslancev. Ta pa se je postavil pred te sedeže ter prav kakor pijanec ali norec pričel proti središču in proti desnici hripavo upiti: Ko-ruptna banda! Korrumpirte Bande! Boste tako kmalu pocrkali! Ste tatovi in lumpje! Vi kradete! Vi žVete! Vi ste barabe! Sram Vas bodi! Vi ste vse izdali! Ste se vladi prodali! Vi usrani vladni hlapci! Krave! Lumpi! Lumpi! Psi!« Napredni poslanci niso reagirali na ta krvava žaljenja, kojih si mi čisto nič izmislili nismo. Vse to so ipsissima verba prijatelja ljubljanskega knezo-škofa in človeka, ki od danes naprej lahko bratovščino pije z vsakim ušivim vagabundom. Napredni poslanci so ostali mirni, ker so si bili v svesti, da imajo z norcem opraviti in ker niso imeli pri sebi pasjih bičev, s kojimi bodo Šuster- šiča brez dvojbe prihodnjič v polni meri traktirali, če bi se še enkrat predrznil, proti njim tako nastopiti, kakor je danes nastopi!. Glavar De t e 1 a izjavi, da takim ljudem ne predseduje nikdar več, ter zaključi sejo. Izjavo glavarjevo sprejmejo napredni poslanci s ploskanjem. Šusteršič pa še vedno dalje divja ter ponavlja svoje psovke ter kliče: Ali hočete kaj zaušnic dobiti? Dr. Tavčar vstopi pred Susteršiča: Tukaj sem! Prvi bi nerad udaril •— naVašo zaušnico sem i pa tudi radoveden. Šusteršič se umika proti izhodu 1 ter pravi: Bo že prišel čas za to. Dr. Tavčar mu pa le prigovarja, da naj, ker je že danes pri delu, tudi to delo izvrši. Ali Šusteršič, ki je junak samo v svojem goltancu, ni imel korajže prič« ti ter jo je tiho odkuril, drugi poslanci pa so ostali še dlje časa v zbornici ter se razgovarjali o pripetljajih današnje seje. Govori se, da bo deželni zbor odgođen ali pa zaključen, kar je tem ložje mogoče, ker ima de želni odbor dovoljen provi-; z o r i j za nedoločen čas, to je, do j tiste dobe, dokler ne bo deželni proračun ; postavnim potom odobren. Če hoče dr. j Šusteršič, traja to lahko tri ali štiri lfta. Druga seja je po zaslugi Susteršiča in njegovih pajdašev, kar se tiče š k a n • daloznostj, še prekosila sobotno sejo. | Podali smo vern^ sliko tudi te seje, da spozna javnost, kako falotsko dru - j h a 1 je duhovščina s škofom na čelu usi-lila nevednemu ljudstvu za poslance. Kmet umira revščine — njegovi zastop niki pa stoje pod komando ožlindrane j bande političnih ro\vdijev, katero bi pov- i sod z brcami segnali iz vsake beznice, ki so pa pri nas zastopniki duhovščine in branitelji vere! Politični pregled. Deželni zbor kranjski. Dva dni potem, ko so klerikalci v deželnem zboru napravili zgoraj popi-ane škandale, je ministrstvo z dovolje njem presvetlega cesarja zaklju čilo dežel, /bor in je poslalo po slance domov. Vse, kar je k m »■ U k o prebivalstvo pričakovalo od do ž. zbora, jo s tem padlo pod klop. Deželni zbor so s uide šole pri ho d n je leto in dotlej se ne bo nič napravilo in senebo dala nobena podpora. O silni škodi, ki so jo kmetski poslanci storili kmet skim volilcem, bomo še govorili. Angleški kralj je bil dan pred slovesnim kronanjem na smrt obolel. Vsled tega se je kronanje odložilo. Domače in razne novice. Ne prikrivajte resnice! Klerikalci sedaj veliko golčijo o veliki krivici, ki se je katoliški stranki provzro-čila pri volitvi v deželnozborske odseke. Na zunaj fingirajo grozovito razburjenost in donebesno ogorčenje, na tihem pa se smejejo v pest, ko opazujejo, da se še vedno dobijo kalini, ki verujejo v prist nost tega ogorčenja ali razburjenja. Vse je ponarejeno, kakor je ponarejeno in shlinjeno takoimenovano katoličanstvo na- šega Susteršiča! Vzlic temu pa se izven kranjskih mej prav radi oglašajo kalini, ki trobijo, da se je klerikalcem pri volitvah v odseke zgodila vnebovpijoča kri-I vica. Tako se je oglasila tudi »Politik« v Pragi, ki je, dasi razmer pri nas prav nič ne pozna, vsikdar pripravljena, vreči ta ali oni polenček pred noge narodni napredni stranki. Ta staročeška perfidnost v nemški obleki je med nami na prav slabem glasu. Zategadelj se nismo prav nič čudili, da je nemško glasilo čeških fevdalcev očitalo večini v deželnem zboru, da je pri v govoru stoječih volitvah »eng-herzig« postopala. To očitanje je izviralo iz nevednosti. Na jedni strani dobili so klerikalci itak v vsakem odseku najštevilnejše zastopstvo, na drugi strani pa je prvi pogoj teh volitev ta, da pridejo v odseke možje, ki so sposobni za delovanje, in sicer za uspešno delovanje. Recimo, da bi se v vse odseke volili sami klerikalci, potem je gotovo, da zastane lakoj mašina. Ne da se dalje tajiti, da so vsi, ki so do sedaj imeli največje in najtežavnejše referate v deželnem zboru, člani naprednih dveh klubov. Ako se te delavne moči izpus'e iz odsekov, kdo pa bo delal potem? Pri sestavi odsekov se je moralo na vse to misliti, ker odseki niso za parado, nego za delo. Hotelo se je klerikalcem dati pet mest, tako v finančnem, kakor v upravnem odseku. Že tukaj je ta gospoda potrebovala deset delavcev, in sedaj poglejmo, kje naj jih dobi? Škot ne pride v poštev, ker v odseke radi svojega dostojanstva sploh voljen biti ne more. Če bi ga pa slučajno izvolili, bi kakor v škofiji tudi po odsekih ne uganjal druzega nego zmešnjave. Radi absolutne nesposobnosti od padeta Dular in Drobnič, koja ne umeta pisati in jeden razun tega tudi brati ne. Katoliška narodna stranka je brez dvojbe jedina v Avstriji, ki ima analfabete med poslanci! Ali naj se analfabetje volijo v finančni odsek? Odpadeta dalje Pfeiffer in Pakiž v prvi vrsti radi starosti, in pa — recite, kar hočete, ker nimata potrebnega zdravja in ne potrebnega znanja. Odpadeta Koščak in Mejač, poštena kmečka gospodarja, ali če ju voliš v odsek, imela bodeta tuintam kako praktično misel, da bi pa mogla sestaviti in spisati daljši referat, o tem govorice biti ne more. Tukaj ni treba resnice prikrivati, in omenjena deželna poslanca bi se Šusteršiču prav lepo in cifrasto zahvalila, če bi jih hotel pred zbrano zbornico prostituirati s tem, da bi jih obložil s težavnim referatom iz finančnega odseka! Odpade dalje Jaklič, ki je velik ignorant pred Bogom in pred liudmi; njegov in njegove žene razred na dobrepoljski šoli je pravi škandal. Povsod drugod bi bila učna uprava tako nesposobno dvojico pognala iz ljudske šole, pri nas, kjer imajo po Šusterši-čevih nazorih »usrani vladni hlapci« vplive, pa se ti dvojici, služeči v nečast učiteljskemu stanu, dopušča, da počenja na dobrepoljski šoli kar hoče! Kaj bo počel tak človek v finančnem odseku, človek, ki nima niti toliko zmožnosti, da bi naučil šolske otroke najpriprostejšega računanja! Izostane še celo dr. Krek, ne radi tega, da bi bil nesposoben! Ali -njegovi najbolji prijatelji zdihujejo, da tare Janeza Evangelista prevečkrat radovednost, da hoče po vsi sili gledati golo dno polne vinske čaše! In sicer od znotraj, a ne od zunaj! Ta splošna revščina se ne da prikriti, obstoji in katoliška stranka v deželni zbornici nima niti šest dobrih delavcev, ki bi mogli napraviti in spisati referat za ta ali oni odsek! Prišla bi bila stranka v grozno stisko, da je morala odposlati v važnejše odseke po pet članov. Ali večina je hotela koncedirati še celo šest članov; potem pa bi bil polom neizogiben! Tem krivičnejši je torej, če »Politik« v Pragi večini v deželnem zboru očita, da je pri volitvah v odseke ozkosrčno postopala! Oženjen katoliški dekan. Kolikor je nam znano, imamo v rimsko-katoliški cerkvi še vedno celibat. Naši pismouki in farizeji ga tudi z veliko vnemo zagovarjajo, bržčas, ker mislijo, da je prijetnejše, ženiti se od slučaja do slučaja — variatio deleetat — kakor pa se za vse življenje navezati na jedno ženo. Imamo pa tudi oženjenega dekana, namreč pri nas na Kranjskem, in sicer je to častivredni dekan v Kranju, Anton Koblar. Izvedeli srno to velezanimivo novico iz Koblarjevega časnika iz »Slov. Lista«. V soboto teden je namreč »Slov. List« priobčil notico, v kateri želi, naj bi večna luč svetila umrlemu gostilničarju černetu, tastu kranjskega dekana č. g. Ko b 1 ar j a. Ker proglaša »Slov. List« umrlega černeta za Koblarjevega tasta, ni dvoma, da je Koblar Černetov zet, da jo torej oženjen s Černetovo hčerjo. Mi sicer gospo dekanice ne poznamo osebno, želimo ji pa vse dobro. Zlasti ji želimo dober želodec, ker je tega potrebna, ako hoče dlje časa prenašati gospoda soproga. Radovedni smo tudi, koliko otročičkov že nosi ime kranjskega dekana. »Slov. Listu« bi bili prav hvaležni, če bi nam hotel kaj povedati o fa-milijarnem življenju našega prijatelja Koblarja. Tastu gosp. dekana, umrlemu Černetu, ki je bil nekdaj velik liberalec, pa želimo tudi mi, da bi mu svetila večna luč. Dr. Schweitzerjev nujui predlog. Med nujnimi predlogi klerikalnih obstrukcijonistov v prvi seji mahoma zaključenega deželnega zbora je vzbujal splošno pozornost in občudovanje posebno genijalni predlog genijalnoga dr. Ki-nezarja ali Schweitzcrja, s katerim se c. kr. vlada poživlja, da nemudoma vse potrebno vkrene, da se odpomore takoj občutljivemu pomanjkanju kmetijskih delavskih moči. Na deželi smo bili silno radovedni na vtemelje-valni govor predlagatelja ter obžaljujemo, da je deželnozborska godba preprečila, da izvemo radikalno zdravilo za to splošno bolezen na kmetih. Kako hoče dr. Sctrvveitzer odpraviti to bolezen ali samo vladi prepušča vse skrbi, o tem nismo poučeni. Vsekako je njegov predlog popopularen, ako je že o tem vprašanju kaj mislil ali ne. Kako naj dobimo potrebnih delavcev na kmetih? Amerikanci se nečejo vrniti in ako pridejo, se navadno vrnejo v kratkem, ker jim amerikanska prostost in zaslužek bolje ugajata, kakor doma. G. dvorni svetnik Suklje hoče svoje Be-lokranjce privabiti domov z novo železnico. To bi služilo jednemu okraju. Mi bi dr. Schweit-zerju nasvetovali se druga splošna sredstva, katera naj porabi pri prihodnjem vtemelje- vanju svojega velevažnega predloga. Naše načelo je zelo staro: „6 dni delaj, sedmi dan moli in počivaj!" Proti temu načelu se v naši deželi mnogo greši. Toliko raznih praznikov in pobožnih družb imamo po deželi, da se duhovni že težko spoznajo. Ker je vlada prišla do tega, da imajo učitelji in učenci preveč prostih ur, in ker mora sedaj studirati Schweitzerjev predlog, upamo, da pride tudi do tega,^da ima naš ubogi kmet preveč praznikov in preveč božje službe na kvar gospodarstvu. Ne jemljemo mu nedelj in praznikov, v katerih naj hodi v cerkev in počiva. A cerkev zahteva od njega „zu viel des Guten". Ako se že po zimi ljudje bolj silijo v cerkev, naj bi se vsaj takrat oziralo na nje, kadar imajo važnejša dela. Sicer pridnemu človeku nikoli ne manjka dela. Zanimivo bi bilo izračuniti, koliko delavskih moči odtegne našemu kmetu pobožnost. Meseca maja mora hoditi v cerkev zjutraj iu zvečer. V tem se odlikuje posebno ženstvo, kateremu je prijetnejc sedeti v cerkvi, kakor delati. Radi tega vidimo mnogokrat ženske, ki šele proti 8. uri zjutraj prihajajo na polje in zvečer zopet kmalo odidejo, da se morejo preobleči in iti zopet v cerkev. Razni misi-joni, ki po celi teden begajo fare in zabra-njujejo vsako delo, naj se prepovedo, kadar ima kmet pri svojem gospodarstvu dovolj dela. Ako pojde tako dalje, se bode na kmetih kmalo zahtevalo 8urno delo na dan. Tako ne bode kmet nikdar izhajal. Goška afera dobiva novo lice v trenotku, ko kurat Ferjančič za cesarsko milost z drznim č«lom berači! Na 6 mesecev obsojeni kmet Jerončič hotel je že na prvi razpravi vstati in vso resnico povedati, toda poleg sedeči kurat Ferjančič ga je za rokav nazaj na klop potegnil, češ, naj za Boga ničesar ne izda in ovadi, saj ne bo itak ničesar plačal in nič kaznovan. In siromak je z občudovanja vrednim samozatajevanjem kakor hipnoti-zovan celo to trpel, da se mu je dokazovalo, da je on pokojnega župana Žgurja udaril, dasi bi bil lehko z eno samo besedo pravega krivca izdal, krivca, ki seje med poštenimi klerikalnimi pričami nahajal. Jerončič je bil namreč v tistem trenotku dvignil od kamna zadeto svojo roko, ko je pravi krivec župana udaril, in to je bilo zanj usodno, ker so bile priče le njegovo dvignjeno roko videle! Mož je po obsodbi sicer godrnjal, ker je dobil najostrejšo kazen, dasi je bil eden najnedolžnejših razgrajačev, ali kurat in stric Habe sta ga znala brzdati in krotiti z različnimi grožnjami in obljubami, vzlasti, da mu ne bo treba ničesar plačati. Sedaj pa je treba plačevati, in ker nima večina ostalih obsojencev premoženja, mora on prestajati najhujšo zaporno "kazen, poleg tega pa še vse stroške sam trpeti. To mu je bilo vender preveč. Ovadil je vse znane mu krivce oblasti, in med temi krivci nahaja se zopet za cesarsko milost proseči kuiat, dvakuratovabrata, stricŠtefan Habe, več prizadnji obravnavi vsled pomanjkanja dokazov oproščenih krivcev in nekaj takih, ki so pri zadnji obravnavi celo kot priče nastopali, sevedakot poštene katoliške priče. Mesto pomiloščenja sme torej kurat Ferjančič s svojo vredno družbo pričakovati le nove kazenske pravde, ki bo vse štrene razmotala, dasi sta jih k u rat in stric Habe prav po lisičje zamotala. Kurat in njegova družba so seveda vsled te ovadbe kar poraženi. Ovadnik Jerončič je najboljši dokaz in priča, kako teroristično zna kurat Ferjančič na priče in tek preiskave vplivati, za to pričakujemo, da se bode pravočasno prizadete kuratovemu in njegove ožje družbe vplivanju odteg nilo ter pomagalo čisti resnici na dan! Katoličan v — nesreči. Konjski barantač in gostilničar »Vinogradniškega društva«, znani Kodela, je imel v pone deljek ponoči nesrečo. Mož je sicer vzoren katoličan, a vzlic temu so ga vzeli policaji. Kodela je že »pri Figovcu« uganjal burke. Razgrajal je in tudi denarnico metal ob mizo, češ, »mi, ki smo klerikalci, zaslužimo tavžente.« Ko so se ga v gostilni končno iznebili, je začel po Mirije Terezije ceste sem in tja voziti in sicer tako naglo in tako neprevidno, da ga je policijski stražnik moral ustaviti. Kodela je začel stražnika zmerjati tako, da je ta bil primoran ga aretovati. Kodela ni hotel iti s stražnikom. Mešetar Mihael Vojska se je potegnil za Kodelo in je kar začel stražnika obkladati s psovkami in mu grozil, da ga bode udaril. Stražnik je moral iskati pomoči, da je mogel areto-vanje izvršiti. Med potjo na stražnico je Vojska udaril stražnika po obrazu in se mu zoperstavljal. Na stražnici so Kodelo izpustili, Vojsko pa obdržali v zaporu. Kodela bo zaradi javnega nasilstva seveda zaprt. No, pa bo že prebolel. Ko so ga zadnjič v Senožečah zaprli in sicer 14 dni, obsojen je bil tudi na plačilo odškodnine tistemu, kateremu je bil vrgel v glavo skodelico za kavo, je ta zapor prestal z veliko lahkoto. Tržaški škof Nagi pri papeža. V četrtek, dne 26. junija je sprejel papež novega tržaškega škofa v polurni avdi-jenci. Pri odhodu mu je podaril z žlahtnimi kamni bogato okrašen naprsni križec z besedami: »Ta križ naj bi bil jamstvo miru v vaši občini. Želim iskreno, da bi se dosegla v Trstu mirovna misija. Ne obupajte!« — Potemtakem ima škof Nagi popolnoma nove direktive za svoje pasti-rovanje v tržaško koprski škofiji. Prememba imena. Ministrstvo notranjih del je porazumno s pravosodnim in s finančnim ministrstvom dovolilo, da se občina Obrh v črnomaljskem političnem okraju odslej imenuje Dra-gatuš. _ Angleži — molijo. Salisburv, pre-mierminister angležki, je dejal v gor. zbornici, da nima narod proti zavratni bolezni kralja nobenega druzega sredstva kot molitev. Zato naj moli ves narod za okrevanje Edvarda VIL! In sedaj molijo res po vsem Angležkem, po vsej širni državi od vzhoda do zahoda. V katedrali sv. Pavla v Londonu je bilo svečanostno cerkveno opravilo za kralja. Vdeležba je bila ogromna. Prisotnih je bilo tudi več knezov, ki so prišli h kronanju, vsi nadškofi in Škofi, lord mayor, vsi župani in le najodličnejša gospoda. V katedralo je bilo dovoljeno le z vstopnico. Tudi po drugih cerkvah so slovesna opravila, katerih se vdeležujejo ministri, uradniki, častniki in meščani sploh. Zastrnpljenje s — tabakom. Neki 301etni mož, ki je prav zmerno živel ter tudi pil ni, začel je nenadoma tožiti o splošnih slabostih. Ni imel teka ter je slabo prebav-ljal. Vrhu tega ga je začel zapuščati spomin, da se ni mogel spomniti niti imen svojih znancev. Zdravniki so dognali, da je krivo vsemu temu premočno kajenje, kajti mož je skadil na dan 6 do 7 smotk in 25 do 30 gramov tobaka. Ko so mu tobak popolnoma odtegnili ter ga s kopanjem in elektriko zdravili, si je po dveh mesecih popolnoma opomogel. Metulja za 35.000 kron ima na- ravoslovski muzej mesta New. York. Ameri-čanski pokojni naravoslovec dr. Herman Strecker je nedavno umrl v Readingu v Pensilvaniji ter zapustil vso svojo zbirko metuljev, ki so vredni en milijon dolarjev. Metuljev je bilo okoli 250.000. Neki metulj pa je vreden 35.000 K. Ponj je šla cela ekspedicija na Sierra Leona ter ga lovila dve leti ... Če je le res - Obleka iz papirja. V Japanu izdelujejo izvrsten papir iz ličja papirnih murb. Ta papir je tako močan, da ne delajo iz njega samo prevlek za dežnike, temveč tudi obleke, robce in prtiče. Za časa japonsko kitajske vojne je nosilo vojaštvo celo hlače iz papirja, ki so bila zlepljene z lakom. Tudi papirnati žepni robci so jako v rabi. Japonec jih nosi navadno kar po šest seboj; vsakega umazanega vrže takoj strani. Največje drevo na svetu je neka mirta, imenovana Euca!yptu3 amygdalina ter raste v Avstraliji. Drevo zraste do 150 metrov visokosti ter presega najvišje cerkvene stolpe. V obsegu doseže do 5 m. Zasajati so ga začeli tudi ponekod na jugu Evrope, ker daje njegov drobni, grahu podoben sad obilo najboljšega in najkoristnejšega olja. Protestni shod narodno-napreto stranke. „Ti uradniki žr6, žro in žr6 državni kapital." Dr. ŠuSterSiC v dež. zboru 21. junija. „Ti akti so kakor stolp visoki in od ljudstva z zlatom plačani; kar pa je v njih zapisano, ni vredno ne groša in ne knofa." Dr. Šusteršič v dež zboru 21. junija. „Koruptna banda! — Boste tako kmalu vsi pocrkali! — Ste tatovi in lumpje! — Vi kradete! — Vi žrete! — Vi ste barabe! — Sram Vas bodi! — Vi ste vse izdali! — Vi usrani vladni hlapci! — Krave ! — Lumpi I — Psi!" Dr. ŠuSterSič v dež. zboru 23. junija. Izvrsevalni odbor narodno-napredne stranke sklicuje na nedeljo, 6. julija veliki shod narodno-naprednih somišljenikov v namen, da se odločno in slovesno protestira proti tolovajskemu počenjanju katoliško-narodne stranke v kranjskem deželnem zboru. Shod se bo vršil v Sokolovi dvorani v „Nar. domu" -a>* v Ljubljani. Govorili bodo poslanec Ivan Hribar, deželni odbornik Peter Grasselli, poslanec dr. Andrej Ferjančič, deželni odbornik dr. Ivan Tavčar in odvetnik dr. Karol Triller. Začetek ob desetih dopoludne. Somišljeniki, na shod! V LJubljani, dn»S 1. julija 1902. Za izvrševalnl odbor narodno-napredne stranke: dr. K. vitez Bleiweis-Trsteniški. Loterijske srečke. Brno, 25. junija. 54, 3, 9, 8, 68. DnuaJ. 21. junija. Praga, 18, junija. Trst, 28, junija. Oradeo, 21. junija. Lino, 28 junija. 83, 72, 69, 66, 79. 56, 46, 71, 78, 47. 34, 42, 2, 51, 45. 80, 8, 83, 38, 17. 18, 73, 86. 16, 58 Red Star Line, Antwerpen v Ameriko. Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadel-phijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene. Pojasnila dajejo: Red Star Line, 20, Wiedener Gurtel, na Dnnaji ali (1115-42) Ant. Rebok, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 34. sta Povsod po Slovenskem in še čez mejo razširja se od dne do dne poraba prave in najboljše d 1 v prid družbe sv. Cirila in Metoda IZ L jugoslov. tovarne za kavine surogate ♦ » v Ljubljani. Zahtevajte jo povsod!! Zmešane lase kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma Lndovik Businaro v Ljubljani, Hilšarjeve ulice št. 10. Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na mojo firmo. Tgjifl Tržne cene v Lj ubijanj 28. junija 1902. K r K 0 PSenica, 100 kg ai 20 Špeh povojen, kgr. . l (50 Rež, „ . 16 — Surovo maslo, „ . . 2 40 Ječmen, „ . 15 — Jajce, jedno .... — 6 Oves, „ . L6 60 Mleko, liter .... — 1H Ajda, „ . Ptobo, , 14 40 Goveje meso kgr. 1 30 15 60 TeleCje „ „ 1 40 Koruza, , 12 60 Svinjsko „ „ 1 70 Krompir, 6 — KoStrunovo ,, „ 1 — Leča, lit. . — 25 PiSčanec..... 1 30 Grah, „ . — 60 40 Fižol „ . — 24 Seno, 100 kilo . . 8 — Maslo, kgr. . 2 50 Slama, „ „ . . . ; 7 — Mast, „ . 1 50 Drva trda, klftr. . . 8 — Speh 8vež, „ . 1 40 „ mehka, „ . . 1 50 Salame ogrske 170 gld., domače lz snnkna 120 gh domače 1 gld., dunajske 80 kr. šunka brez kosti (Rollschinke) 90 in 1*10 gld., suho meso 70 kr., suha slanina 70 kr., glavina brez kosti 40 kr. kilo, velike kranjake klobase po 18 kr. in drugo poSilja od 5 kil naprej po povzetju in sicer le dobro blago (1028-5) Janko Ev. Sire v Kranju. B888888888888888& Pomagajte si do mlinov brez vode!58 Tvrdka R. A. Smekal tovarna za gasilne in gospodarske stroje ponuja posameznikom ali občinam mline na motor brez vode ali pa na ročno moč pod povoljnim! pogoji. Istotafco vse gasilne in gospodarske stroje. Roba solidna z garancijo. Tedaj na noge tam, kjer ni vode in mlinov! « Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu. I ____ Največje, najhitrejše ter najvarnejše vrste velikanskih parnikov, ki vozijo v Ameriko. Hambiirg-lTev/ York le 6 dni. Vozne karte po najnižjih cenah za vse razrede prodaja ter daje pojasnila točno in brezplačno (1228—9) oblastveno potrjena agentura Hamburg-Ameriške linije v Ljubljani, Marijin trg št. i nasproti frančiškanski cerklv. (278—10) ?a*v "i Jam* aatž Jami jaajj Stanje hranilnih vlog: 16 milijonov kron. Rezervni zaklad: nad 370.000 kron. i na Mestnem trgu zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre dopoludne in jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar malolet-nih otrok in varovancev. Denarne vloga se sprejemajo tudi po pošti in potem c, kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 43/4°/o na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6% izposojenega kapitala. (13-19) Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. Tfuf f f f f f f f f f f f; f $ f $ f: Odgovorni urednik Valentin Kopitar. Lastnina in tisek »Narodne Tiskarne« v Ljubljani.