NftjT«2ji ileremid dnevnik ▼ Združenih državah Vdja m m leto ... S Za pol lete..... Za N ew York ceU leto . ■ Za inosemafeo celo leto GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki* p i The largest Slovenian Daily in the United State*. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELETOM: CORTLANDT 2876. NO 297. — ŠTEV. 297 Entered m Second 01— Matter. September 21, 1903, at the Port Office at Hew York, N Y., under the Act of Congresa of Kireb 3, 187». NAČRTI ZA IZVEDBO SUHE POSTAVE Gcvernerji, ki so se zbrali v Washingtonu, so dobili načrte za dosledno izvedenje prohibicijskih postav. — Proti Volsteadovi postavi je protestiral samo en go-verner. — Omalovaževanje postav ogroža deželo. Washinton, D. C.. 19. decembra. — Na konferenci, katero se j<» vdeležilo petnajst državnih ^overnerjev, je obrazložil predsednik Harding svoje predloge, tikajoče sej I Kil j doslednega in natančnega izvedenja suliaških postav, soglasno s poročili, ki so prišla danes iz Bele hiše. Načrt NEW YORX, WEDNESDAY, DECEMBER 20. 1922. — SREDA, 21 DECEMBRA, 1922. TURČIJA SE BO PRIDRUŽILA LIGI NARODOV. TELEFON: CORTLANDT 2876. VOLUME XXX. — LETNIK XXX. ANGLEŠKI POSLANIK NA ELLIS ISLANDU. katerega j«; predložil predsednik. določa tesnejše sodelovanja i. državnimi in krajevnimi policijskim i uradniki ter zveznimi prohibit*ijskimi agenti. Glasi se, tla so vm navzoči governerji odobrHi ta načrt. Konference, katerih s.» bodo vdeležili guvernerji vwh držav, se bodo vršile [»oauieje, ko bo predloženi načrt natančno udelan ter uveljavljen. Kot se je izvedelo, ni nikdo izmed ruivjožih governerjev protestiral proti d uit*-bara Volstea dove po»tave. z i-zjenjo governerja iz Marylanda. Richie-ja. ki je rekel, da je j k) njegovem mnenju ta postava neumt*>tna, ker nasprotuje čustvovanju pretežne večine naroda. • Predsednik Harding je otvoril konferenco h pozivom, da j» treba dosledno Izvesti vse postave, tla se je treba potil už it i vseh sredstev, ki .so na razpolago, da se jih izvede in da tiči največja nevar- Pariz prancija. 19. decembra, m.st nadaljni obstoj dežele in Včexaj je pri neki predstavi slav- »Jenih naprav v sedanjem amalo- na frane0hka igralka Sara Bern- vn zevanju postav. Izjavil je nada- hard oraedle|a. Ipraika je stara Ije, da j- zvezna vlada v sedanjem £e sedeminosemdeset let. Ko se je času v tem oziru grozno ovira- uvedla, je rekla: Nikar ne zahte-na. ker ji manjka sodelovanja o-j vajte bd mene. da bi zapustila o- blast 1 posameznih držav. der Vem da bi umrla kakorhitro bi to storila. Prenehati igrati po- ! meni za me smrt. CENE ŽIVLJENSKIH POTREB-' _ 6ČIN SO ZOPET POSKOČILE. Washington, D. C., 19. dec. — Sir Auekland Geddes, angleški poslanik, bo gost delavskega poslanika Da visa na Ellis Lslandu dne iT. in 28. decembra, ko bodo razpravljali tam o načrtih glede preosnovanja newyorske priseljeniške po«taje. Tako se je glasilo danes v delavskem departments — Na temelju informacij, katere sein dobil. — je rekel tajnik Davis, — so angleške proteste in-špirirali politiki ter parobrodski interesi v parlamentu, ki si na vse mogoče načine prizadevajo odvrniti priseljevanje iz Združenih držav v angleške kolonije. Slika nam ka;e turško delegacijo na konferenci v Lausanne. Njen prvi stopnjici, je izjavil v imenu svoje vlade, da je Turčija narodov. načelnik, Ismet paša, ki stoji na pripravljena vstopiti v Ligo OBRAVNAVA PROTI FORD BAJE POMAGA MORILCEM BRUNENA NEMŠKIM FAŠISTOM Mrs. Brunen je jokala tekom Neki berlinski list izjavlja, MORILEC BECKER SE JE HOTEL POROČITI SPORAZUM,BLEDE OŽIN BO ZAVRNJEN Nikakor noče odobriti nobenega dogovora, ki bi bil sklenjen brez njenega dovoljenja. — Curzon je rekel Ci-čerinu, da on ovira sklenitev svetovnega miru. — Turčija bo najbrže sprejela predloge. Poroča C. F. Bertelli. Lausanne, Švica, 19. decembra. — Daives se je glasilo tukaj, da ne bodo hoteli podpisati Rusi pogodbe, tikajoče se kontrole Dardanel. Jurij Cičerin, ruski minister za zunanje zadeve, je predložil konferenci zahtevo, naj se pripusti Nemčijo v članstvo pri medzavezniški komisiji, ki razmišlja o zadevi ožin in ta zahteva je bila predložena, kakorhitro je pred ložil lord Curzon svoj načrt, ki obsega skupno mnenje in raziranje zaveznikov. Ostre besede, katerih se je po-služil Čičerin, so izzvale protest lorda Curzona. ki je izjavit z velikih vshičenjem: — Mi skušamo napraviti mir. Celi svet je postal nestrpen in vi edini zavlačujete sklenitev miru. Soglasno s predlogi, katere so stavili zavezniki, naj bi se demi-litariziralo Dardanele na razdaljo desetih milj od brega. Celo južno ŽIVLJENSKI STROŠKI V CA-KADI SO^SE ZNIŽALI. SARA BERNHARD HOČE ŠE NAPREJ IGRATI. svojega pričevanja.—Udo-va umorjenega lastnika cirkusa je izjavila, da ni imela nobenega stika z umorom moža. Monnt Holly, N. J., IS. dec. — Sodnik Samuel Kalisch, ki vodi obravnavo, je danes zjutraj odklonil predlog zagovornika, naj se kancelira obtožbo proti Mrs. Brunen, ki je obenem s svojim bratom, Harry C. Molirom. obto žena, da je povzročila smrt njene ga moža. John T. Brunena, last nika cirkusa. Vrnor je bil izvršei _ ORGANIZIRANO DELO PROTI marca meseca tekočega leta Washington, D. C., 18. dec. — j MEHIŠKIM FAŠISTOM. Riverside, N. J. Statistični urad delavskega de-4 --Mrs. Brunen je -sedla danes po partmenta je objavil, da so se ee- Mexico City, Mehika, 17. dec.i poldne na pričevalni stol, po za ne na debelo povišale za približ- Voditelji delavskih zadrug so da- ključenju pričevanja II. Mohra. no ro cent in tretino tekom me- nes naznanili, da bodo uvedli Križno zaslišanje žene umorjene-seca novembra. najodločnejšo kampanjo proti fa- se bo vršilo še tekom jutršnje- Farmski produkti zavzemajo šistrfrn, ki nameravajo zanetiti v j dne. Zagovornik obeh vbtože-prvo mesto pri tem povišanju in Mehiki versko vojno. Stranka fa-> nih, Walter Keown, je objavil v to je posledica povišanja cen šistov zatrjuje, da bo imela že j svojem govoru na poroto, da bo žitnih vrst. bombaža, sena, jajc, do mesera junija miljon članov, dokazal, da nista le Mohr in Mrs. jagnetine in volne. Povišanje cen v to m razredu je znašalo več kot tri odstotke v primeri s cenauii meseca oktobra. Cena oblek j« poskočila tekom zadnjega meseca za dva odatotka. Kemikalije in DVAJSET OSEB ŽRTEV BRODOLOMA. Brunen nedolžna, temveč da tudi ni Charles M. Powell, priznani morilec, ustrelil Brunena, temveč da si to le domišlja. Mohr je izjavil tekom svojega pričevanja, da so se tikale njego- DENARNA IZPLAČILA V JUOOSLAVUIf ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU m potom aaio banke ksrrftojejo lanealJiTo, hitro ta po ▼hnj M Mfc mA* M Jnfoelavlja: BaapoiUJa na sadni« Poit» in laplačuje "Kr. poštni čekovni ura« ta "itdruika btaki" r Ljubljani. Zagretn, Beograda. Kranja. Celju. ||t. rtborn. Dubrovniku. Splita. Sarajem ali drugod, kjer j« pe8 aa hitro taplafiUo najugodneje. 300 kron 400 kron 500 kron $ 1.10 $ 1,45 $ 1.80 1,000 kron 5,000 kron 10,000 kron $ 3.40 $16.50 $32.00 Superior, W is., 17. decembra. Vsled hudega viharja je zadel druge slične stvari so poskočile v neki parnik na pečine v jezeru VC zvcze Z Powelltmi tekom l>etih j... .j.^^i,„ • i. - n . , . .... ... : mesecev pred izvršenim umorom ceni za približno dva odstotka in . Superior. Pri tej priliki le iztrn- 1 izključno le biznesa, v katerem pnl blI° ^va.iset oseh življenje._ sta bUa 2apo^elia oba. R<.kel je. da je bil na nekem sestanku vc-j teranov v noči, ko je bil izvršen ' umor. Obramba trdi, da Lina price, ki lahko vsaki trenutek dokažejo njegov alibi. Mrs. Brunen, ki je oblečena a črno obleko, je mirno sedla na stol, pripravljen za priče, a pri čela je jokati takoj, kakorhitr-je dobila povelje, naj opiše način, j kako je našla truplo svojega mo-i ža. Tekom zaslišanja so jo več ko-t enkrat prekinili, da izvedo od nje, kako se je dejanski izvr-; šila cela stvar. Bila je mirna in hladna tekom celega zaslišavanja ter ni kazala i nobene nervoznosti, ko so jo vpra-j šali, v kakih stikih je bila s prej-, šnjLmi člani cirkusa. L Mrs. Brunen je izjavila, da je i stara pet in trideset let in da se je porčila z Brunenom dne 16. junija leta 1908. Ko je bila stara šestnajst let, se je poročila z Herbert Ashley-jean, od katerega se je pozneje ločila. Državni pravdnih hoče dokazati v zvezi s tem, da se je poročila Mrs. Brunen celo leto predno je bila dovoljena razporoka, a sodnik Kalisch je izjavil, da nima ta zadeva nobenega opravka s slučajem, ki se tiče umora Brunena. Mrs. Branen je izjavila, da se ne more spominjati, kje se je na- da pomaga baje ameriški avtomobilski magnat nemškim fašistom. Ana Elias, v katero je bil zaljubljen obtoženi morilec in s katero je imel otroka, bo morala nastopiti kot priča. Berlin, Nemčija, 19. decembra. V nekem poročilu iz Monakova Berliner Tageblatt se glasi, da podpira Henry Ford. znani ameriški avtomobilski magnat, nemško nacijonalistično-fašistovsko gibanje, kateremu načeluje Adolf Hitler. Hitlerje z-nan kot odločen ar.ti-iemist. Slika Forda je bila ob-.-V-™ na častno mesto v glavnem tanu Forda in to je imelo za po-' ledico sporočila, da podpira ameriški izdelovalec avtomobilov nem j škega Mussolinija. kajti Hitler hoče na vsaik način postati to. j Berliner Tageblatt trdi. da se ho obrnila nemška vlada na ame { riško poslaništvo z vprašanjem "•e je res kaj resnice na vesti, da podpira Henry Ford v Nemčiji gibanje, kojega namen je strmoglaviti sedanjo vlada ter staviti na njeno mesto diktatorstvo. Washington, D. C., 19. dec. — V državnem departmentu. so izjavili danes, da niso dobili niti ofi-eijefoih. niti neofieijelnih sporočil. z katerih bi bilo razvidno, da podpira Henrv Ford. znani de-troitski avtomobilski magnat, fa-šistovslco gibanje, ki se je pred kratkim pojavilo v južni Nemčiji. Italija ta mm deno oaemlje: BeapoSUJa M amč LaJ« poŠte te tapi lata* "Jadru« ai banka" v Trate, Opatiji ta Sadra. 50 lir .. . $ 3.10 600 lir-. ... $27.00 100 lir . % 5 JO 1000 lir . ... $53.00 300 lir .. . $16.50 * lo petOjstvo. fel minji ntMfc njcm ye aifih IvajKtUsei krm mm S« peeebol aH pa MM dr Ti te ▼naprej. dtoarjem te liram aedaj nI stalna, te taca rmalosa nam ml mogofia podati iufnftw po ocal naef dne, ko naap dospe poalani denar » roka. Money Order ali pa New F5ANK SAKSBE STATE BANK Glavno sastopniitvo Jadranske ANK Now York, H. T. 1 Banke. | SLABO ŽGANJE POVZROČILO SMRT ŽENSKE. Atlantic City, N. J., 19. dee. — Miss Marv Iliggins, staro pet in trideset let, so našli mrtvo v njeni sobi neke boarding-hiše na severni Carolina Avenue. jZdravnik j ki je bil takoj poklican na lice mesta, je izjavil, da je pila ženska slabo žganje, katero je kupila za pet in sedemdeset centov za en pint. Njeno smrt je povzročilo zastrupi j en je z alkoholom. hajala o-b poloisanih zvečer, dne 10. marca tekočega leta, ko je bil Brunen zavratno umorjen. — Večerjala sem s Hazel in materjo. — je rekla, — in ko smo zaključili večerjo, kot ponavadi je odšel moj mož v kuhinjo, da čita tam večerne liste. Nato sem odšla v prvo nad strop je, da mu pripravim kopelj, kot ponavadi, in trenutku, ko sem prišla navzgor, sem cula strel. Njen zagovor je bil precej dober, a ni mogel omajati pričevanja vseh* navzočih, da je bila ona dejanska povzročiteljica umora njenega moča. New York, N. Y., 18. dee. — Obravnava proti Abr. Becker ju, katerega dolže, da je umoril svojo ženo Jennie, je bila pospešena danes v okraj, sodišču v Bronxu : in državno pravdništvo upa, da j bo cela zadeva končana še pred j četrtkom. Mrs. Clarrie Rosenzweig, sestra Miss Ane Elias, s katero je pobegnil Becker v Cleveland pred tremi leti, je danes nadaljevala s svojim pričevanjem, s katerim je pričela včeraj. Pričevanje Mrs. Rosenzweig je nudilo temelj za motiv, ki je do-vedel do zavratnega umora. Ta motiv bo izdelan še danes, ko bodo zaslišane nadaljne priče, ki bodo vse pričale proti obtoženemu. Mrs. Rosenzweig je izjavila pod prisego, da je prišel Becker na njen dom v petek popoldne in da je navidezno iskal svojo ženo. Rekel je, da je najbrž odpotovala v London in da hoče na vsak način govoriti z njeno sestro. Mrs. Rosenzweig je izjavila, da je prišel Becker po njenem mnenju k njej 11a dan, potem ko je izginila Mrs. Becker. Tekom svojega pričevanja je izjavila Mrs. Rosenzweig, da je imel Becker v januarju leta 1920 pripravljene vse načrte, da se poroči z Miss Elias. Izjavila je, da je le njeno posedovanje preprečilo izvršenje cerimonije. Mrs. Rosenzweig je izjavila, da ni ob onem času vedela, da je Becker poročen. Ko je prišla, je nasbi dvojieo na domu rabija, pripravljeno, da jo poroči. Mrs. Rosenzweig je nato izjavila, da jo jo jiato Ana povabila na večerjo, kakorhitro je izvedela, da je Becker tat, je skušala preprečiti po i oko s človekom, ki ni posten. Pu?ntje sta Beeker in Ana r«.i-je zbežala v Cleveland tCT tam dalj časa živela s kupaj. Mrs. Rosenzweig je izpovedala nadalje, da je Beeker obljubil njeni sestri, da se bo poročil z rjo tekom tekočega januar jr. in da se bo ločil od svoj«? žene. Ona nu je baje povedala, da je tr» po njenem mnenju nemogoče. Državno pravdništvo je povzročilo veliko presenečenje, ko je prestavilo pričo, iz ko je pričevanja je razvidno, da je bilo truplo, katero so izkopali iz znane jame v Broniu, v resnici truplo Mrs. Beeker. Becker je a svojimi zagovorniki vred doeedaj neprestano^ tr- Montreal, Canada, 18. dec. — Ždvljenski stroški v Canadi se bližajo višini kot je obstajala pred vojno, kajti povprečni stroški tedenskega družinskega proračuna znašajo sedaj $10.28 v primeri z $11.82 tekom preteklega leta ter obal Marmarskega morja smejo f $15.95 leta 1920. utrditi, soglasno s lemi predlogi J Indeks cen na debelo je nižji Turki in posadka Carigrada sme- i tot je bil v zadnjih letih. Finanč-jo povečati na deset tisoč mož. j ni izvedenci izjavljajo, da je ime-Turkom naj bi bila dovoljena tu- j lo padanje cen za poslcdico vedi mornariška postojanka v Ca- j liko oživljenje trgovine po celem rigradu ter graditev municijskih j Dominiju. Tekom preteklega le-tvornic. ! ta, tako izjavljajo, se je vršil Mednarodna komisija bo vklju-! zadnji boj v prehodu od dobe de-čevala tudi Združene države za presije, ki se je pojavila po vojni. slučaj, da bi slednje podpisale pogodbo. Ismid paša. ki je odgovoril na te predloge v imenu Turčije, je Nezaposlenost je skoro popolnoma izginila. Žetev na zapadu je privabila številne delavce z iztoka in nastalo je začasno pomanj- rekel da bodo ti predlogi, najbrž j kanJe dela v panogah in- §prejeti, da pa ne bodo Turki tr-1 dustnJe- Ječanje konštrukcij-peli noberega nadaljnega omeje- i skih industr,j nudi dela tisočim, vanja turške suverenosti. Rekel! ~ Izboljšanje trgovine z ino-je, da se morajo vse grške bojne J'2emstvom Predstavljalo velik ladje umakniti iz turških voda. j faktor v tem ^vljenju, — se gl Iztočna meja Tracije mora po- S1 v u^ovilu. — Prvih šest me-stati nedotakljiva. Otoke IWa- secev te^^ega leta kaže ugodno nel je treba izročiti Turkom. trgovsko bilanco, ki znaša pri- . , _ bližno $32,000,000. hjonferenca bo danes razprav- i Ijala o predlogih ter amendmen- tih, katere so stavili ift predlagali turški delegati. Čičerin je obdolžil zaveznike, da nudijo Turčiji le enostransko pomoč ter izjavil pri tem: — Vsi ti predlogi se obračajo direktno proti Rusiji, — kajti njih izključni namen je ločiti Rusijo od Turčije. Namen, da se stavi ožine pri Dardanelah pod kontrolo Lige narodov, je naravnost smešen, kajti brez Rusije, Nemčije in Združenih držav je Liga brez moči ter ne more izvesti niti ene določbe dogovora. Melbourne, Avstralija, 19. dec. Zadnji izidi volitev kažejo, da jo ,na vsej črti zmagaJa delavska .stranka. Časopisje je pozvalo ministrskega predsednika Hughesa, naj resignira. Nacijonalisti, ki so bili sedaj na vladi, so dobili samo šestindvajset glasov. NA IRSKEM NE BO ŠE TAKO KMALU MIRU. Dublin, Irska, 19. decembra. — Mi smo izgubili preveč ljudi. Nobenega miru ne more biti, dokler ne bodo neredne čete razotrožene. Tako se glasi ultimatum obrambnega ministra, Richarda Mulcahy-ja v odgovor na indi-reketno s-poročilo de Vaicre, naj posreduje Amerika pri uveljavljen ju miru na Irskem. Nobenega znamenja ni opaziti, da bi bile 0-blasti proste irske države pripravljene prenehati z izvrševanjem smrtnih obsodb. DELAVSKA STRANKA BO DOBILA VEČINO PRI AVSTRALSKIH VOLITVAH. Melbourne, Avstralija, 17. dee. Pri volitvah, ki se vrše sedaj, je najbolj značilno dejstvo, da dobivajo kandidati delavske stranke silno veliiko glasov. Če bo šlo tako naprej, bodo zmagali na vsej črti. DELAVSKA STRANKA V AVSTRALIJI ZMAGALA NA VSEJ ČRTI. PILSUDSKI JE POSTAL DIKTATOR POLJSKE. Kod an j, Danska, 19. decembra. V Varšavi je bilo proglašeno obsedno stanje, kot se glasi v poročilih, ki so prišla semkaj in maršal Pilsudaki je prevzel mest-o diktatorja. Morilec poljskega predsednika, Narutovieza, bo stavljen v par dneh pred vojno sodišče ter su-marično ustreljen. JEZUS KBJ8T NI BIL PACIFIST V neki ne^ryoreki protestantov-ski cerkvi ni imel včeraj pastor drugega dela kot da je na dolgo in široko dokazoval, da Kristus ni bil pacifist v modernem pomenu besede. DESETI SOVJETSKI KONGRES SE JE SESTAL V MOSKVL dil, da je truplo ženske, katero so izkopali v Bronxu, neke druge ženske, ki dosedaj še ni bila identificirana. ■ , ji London, Anglija, 19. decembra. Deseti vseruski sovjetski kongres se je sestal danes v Moskvi. Glavni predmet postopanja jo predlog Ukrajine in Georgije, ki se hočeta organizirati kot ruski socijalistični federativni republiki i iU ■ , M GLAS 20. T>E0. 1922 GLAS NARODA FRANK 6AKSER, Pre« (SLOVENIAN DAILY) Owned and Published by Slovenic Publishing Company (A Corporation) Idcnt LOUIS BEN EDI K, Treasurer Iz Slovenije. Place of Busineaa of the Corporation and Addreases of Above Officers: C Cortland! Street. Borough of Manhattan. New York City. N- V. "GLAS NARODA*' (Voice of the People) Za cclo lato velja list za Amorlko Za New York za celo leto..... ... $7.00 Z* Za In Canado ...... pol lota ........... ............ W.00 ............ $3.00 Za za pol leta ............... ... $3.50 .. $7.00 tet rt lota .......... ............ »1J0 za pol leta ............... ... $3.50 Pcvratek vojnih v jetnikov is 'gov pno 10 n. v je prispelo v Mari-.kar izpričuje sivolasi celjski prior zopet 132 jugoslovanskih voj vak dr ^ernec, ki seje dr. Raz nili viftnikov »z Kusijr. Med nji* Instovejia p«:grpba udeležil k»»t zalili je bilo 5G žen in nekaj -dete stopnik celjskih Slovencev. Danes I Slovencev je bik S. med njimi 2 naš dr. Razlagr sameva na starem p^rofmka in 2 zdravnika. Prišlij pokopališču, ki je že skoraj popol->o si^tT vsi zdravi, a vendar ^o noma opuščeno. Xe bo dol^o, pa morali v mariborsko vojaško bol- bt»do izginili na tem pokopališču nieo kjer s«, jih pregledal«. V po- v>i grobovi, izginil bo tudi ?rob Peter Zgaga z d rav narodnega buditelja in Prvi transport od S. novem- Kmalu ne bo nihče več vedel, kje! ji ter »par miljonov vojakov, da Subscription Yearly $«.00 jim je svlrala vojaška god-j nase*?: t vi transport od H bra j-? odpotoval domov. Neki francoski učenjak je te dni zapisal: Kolumb ni storil na svetu prav nič dobrega, ker je Ameriko odkril. * e * ' Ta izjava je značilna. Ce bi pa Združene države dale še par nadaljnih aniljard Franci- 3lugnsimrcu?ika Ustanovljena 1. 1898 Kalni. Hlrimnta Inkorporirana 1. 190 i GLAVNI URAD v ELY, M7NN. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" Ishaja vaakl daw ixvzemji nedelj in praznikov._ Dopisi bres podpisa In osebnosti se ne rrlobčujejo. Denar naj ee bla^ovol* po-Atljatl po Money Order. Pri oiTrmembi kraja maročnikov. prosimo. da ae nam tudi preJAn}e bivaJlftle naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA" Cortlandt Street, Borough of Manhattan. New York. N. Y. Telephone: Cortlandt 2S76 (počiva uirž, k: j« za narod trliko delal in s»toril. Jaz nisem poklican. Himen rešim to vprašanje, smatram V nedeljo ">. n«-v. se ji poročil !pa za narodni greh. ker se nobeno župan Metlike »I ■i 11 Fbo-ebman i narodno društvo toliko ne pobri-z Amalijo Poiek i/ Metliko. Ua, da bi v.vjj enkrat na leto, na I dan vseh svetnikov, obudilo spo-Iz Velikih Lašč v Ribnico. min »re.ža, ki je vreden spomina Iz Vel. Lašč poročajo: Zapustil 'V Brežicah vendar obstoji narodna* je pjezaslužni nadučitclj Fran!»a društva, kakor Jugoslovanska HENRY FORD IN NEMŠKI FAŠISTI Stefaneič iu se preselil na svoje |novo službeno nii*«to v Hibnieo. Služboval je kot \«>dja na tukajšnji, sedaj šr-strazredni o«iovni š<»h celih IV let in si or do'oil med Iz Nemčije prihaja precej čudno in obenem zagonet- tcm *asom n:' ... ' " ' zaslu*;, za kateri smo mu iz srca no poročilo. , , v. .. . » , . ! hvalc/ni. On njegova gospa sta Ulasi se nmurce, da podpira Ilenrv tord iz Detroita, :delovaSa ludi pn tukajšnjih na-znaui ameriški avtomobilski magnat, nemško fašistov- j j .reduih di ušivih in prav poere .»-ko gibanje, ki se obrača v glavnem proti čiflltoill V Ncill- šali ju b^io. zlasti nje^a pri p<>- hvale, a dolžnost nas kliče, da sto--jjj js^jilniei, kjer je zadnje leto z u- rimo to. kar bi že morali zdavnaj Matica Ciril-Metodova podružni-ea, Čitalnica in dru^a. katera bi pač 'uerala nad/.orcvati grob za služenega, narodnega moža *n skrbeti za to, da se izvede večja akcija narodnih i-i ni tel je v, ki pre skrbe, da se njegov spomenik m telesni ostanki prenesejo na novo pokopališče. Mož, ki mirno počiva v domači grudi, ne zahteva naše Težko je reči ali sploh dati izraza svoji sodbi glede ;5?e!lIm d. k-val. Pri njegovem po . " ii-ti • -i^. • 4. slovilnem, prijateljskem večeru se remicnoBti tega porucila, a kljub temu Je vee kot ATjet-1 z___71* t.., no, da je resnično. i je pokazalo, kako je bil priljubljen in kako nam je bilo težko pri storiti, in dolžnost nam je, da s poštenega dela svojih prednikov spominjamo radi sebe in svojih potomcev. Slovenske šole na Westfaiskem. "Jutro" poroča, da je Zveza slovenskih delavcev poslala pruskemu ministrstvu pr -svete sp<- Henrv Ford je Amerikanee starega kova, doma iz ne-Livu radi njegcvesra odhoda. Pri ke južne države, kjer so verski in plemenski predsodki še j tej priliki se je nabralo /a naš pre danes v evetjli. {potrebni sokol ski dom 53S K. Povzpel se je na visoko mesto v ameriški industriji, kajti danes igra denar še vedno glavno ulogo v ameriškem Na Razlagovem grobu. men;_ v katuri nMeva da ^ .. V- • vi- v l-i i i- ..i.___ • i Z. I.Tciiteaekt-r iz Hrczic pise v menico. \ waicri 7,a.iie\a. ud javnem življenju. Ni bogsigavedi kako inteligenten .. X;I brežiškem pokopali- ctvorijo za slovensko deeo omiov- naobražen, a je uspešen industrijalec in to je glavna stvar, j1V> obiskovanju vcbov znan- nc ljudske 5Me. Denar govori, lia pa razum. * ,-ev ill prijateljev sem=hodil na dan I Henry Ford je eden onih v Ameriki, ki niso zrli s pri- \'seh »vetih od groba do groba m Dečji in materinski dom Hraljice jaznim očesom na organizirano priseljevanje Židov iz Polj-'^tal napise znanih imen. Nepri- Marije. ... ske. Rusije. Rumunske in drugih dežel, ki se skušajo iz- Nf™ ^ I"""* P^ l^h\r:nUu got Ustanovni /bor društva De^i m , ^ • • , - i c4. j • J skih črk, ki so jih omislili vee- materinski dom kraljice Marije se nebiti židovske zalege ter jo pošiljajo v deželo prostosti)yn-.nji. Xcmei (ianaŽTlj1 drž:»vo- je vršil 9. nov. v posvetovalnih ill enakosti. ^ jtvomi Juiloslovani. Dokument več ,»a mestnem ningi«tratr. liubljau ' Videl je, da niti enega Zida v Združenih državah, ki 2a dejstvo, kako so «e izgubljali skem. Za Dečji in mate~m- dil Slovenski flel Xarodneffa zen- povseni nenrotluktmiih poslov, da postane me^etar, pre- p*1115*- mt,ro m 5>t.»ro ,;e po , 1 . , 1 . . tl ,, „ , • ■ ipolnoma zapuščeno in se bo prej skega saveza v Lj.ibliajii. V dolu kupeevalec m navaden tiocestni "peddler ker mu niti iz- i4, . . f ... J.- , r,.hrna-i. ^ "i«šii 1 1 . . ... i, ali slej prostor uporabljal v druge:0** -- tenruarja, ivO se je l-sii st orda se ga nihče ne .... i*i a. • 4,- - . i: nja. in vzemimo .s seboi 7 a vsak varovati židovskih trgovin proti pozarn ali nlonui. . - . u- ' - »riniviHi^ nr.lm'ni..p Ko»« mc»o- ... t 1 i - • slučaj par swcic. >ohce ni opore- ganuacije, pcaru/.nice tvora jugo- Njcgova agitaiija proti Zidom se ne obrača proti temu kal morda so c.utj]j liavz0ei isto 'slovenskih sester v Sloveniji, ra/. i onemu plemeini, tej ali oni veri, temveč proti prakti-|dolžnost kakor jaz. Pridemc na lle °hčhie, hranilnice. imo\ati po- bi uničila Nemce, stavim, da bi j pisali vsi francoski učenjaki: — Kolumb je bil pameten člo-; vek. ker je odkril Ameriko. j 5 * * Rojak, ki je imel hudo in ljufto- j sumno ženo, se je odpravljal v ( Evropo. Samo za par mesecev. Samo za par mesecev — da .vidi znance in prijatelje ter da posestvo proda. Pred odhodom mu je dajala žena bogaboječe nauke. — Boj se žensk — mu je zabi-čila. Pri miru jih pusti. Vse sku paj niso nič vredne. Samo name misli. ■Sč -k * Ves svet je proti vojni. In ves svet je proti miru. ka- koršen vlada sedaj. * Amerika pošilja v Evropo žito, živila, obleko itd. Evropa nam pa v zameno pošilja — diplomate. * Prijatelj, lahko si zadovoljen s tem. kar imaš. Nikdar pa ne smeš biti zadovoljen s tem. kar si. * * * Boljše je, da si zaljubljen v svoje delo kot pa da si vase zaljubljen. * » Glavni odborniki, predsednik- RUDOLF PERDAN. 933 E. 165th 6L. Cleveland, O Podpredsednik. LOUIS BALA NT, Box 106 Pearl A v a. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER. Sly. Minn. Blagajnik: GEO. L. BKOZ1CH. Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnln: JOHN MOVERN. 411 — Utk Aw. Warn*. Duluth. M'"" Vrhovni zdravnik« Dr. JOB. V. GRAHEK. Ml R Ohio Street. N. 8.. Pittsburgh. Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZBAŠNIK. Room 20« Bakewell Bids., eor. Diamond and Qrmat Streets, Pittsburgh. Pa_ MOHOR MLADIC. 1334 W. 18 Street. Chicago. IIL FRANK SKRABEC. 48U Washington Street. Denver. Colo. Porotni odbor. LEONARD SLABODNTK. Box 480, Ely. Minn. GREGOR J. PORE NT A. Black Diamond. Wash. FRANK ZORICH, «217 St. Clair Ave.. Cleveland. O. Združevalni odbor. VALENTIN PIRC. 780 London Rd., N. E.. Cleveland. O. PAULINE ERMENC. B39 — 3rd Street, La Salle. IIL JOSIP STE RLE. 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CELARC, 538 Market Street. Waukegan. IIL Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda*'. Vae stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poilljatvs naj se poSiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj s« pošilja na predsednika porotnega odbora. ProSnje za sprejem novih Članov ln bolnlika spifevala naj se poftllja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska KatoUSka. Jednota se priporoča vaem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor 'eli postati Clan te orsraniz&clje. naj se zglarl tajnik« bližnjega drufltva J. S. K. J. Za ustanovitev novih drufitev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo druStvo se lahko vstanovl s t Clanl ali Članicami. Iz Jugoslavije. 1.241,849 K f>6 v. Zlasti so marljivo zbirali Klub Primork, Rde;'*i križ v Ljubljani, Društvo SHS žena za siroČud, rjzne strokovne or- C'e pravi kak fant. da bo vzel za ženo punco, ki je bila že dvakrat zaročena, ki je vsa namazana po obrazu in ima vsled kratkih kikelj vsa ozelila kolena, to precej jasno znamenje, da fant v punco zaljubljen. * C'e se sme verjeti sv. Pismu, bil Adam prvi peči ar t službi, jmi karabinj.'rii in alpini. •j Jtm od si' prevoeirali fašisti, ki s Spopad so posku- Juniška požrtvovalnost v oŠ km od Vinkoveev in Somb«.ra je -implonski vlak po-!šali pivdreti na Sušak z namero, vozil železniškega uradnika Vladi-;da tamkaj zasedejo neka popslop-mira Ilijeviča in mu odtrgal obe'ia in jih porabijo za svoje voja.š-no^i. Težko ranjeni uradnik dal nice. Na mostu so oboro2e.no tolpo znamenje za odhod vlaka in še ustavili karabinjerji in alpinisti; ilriiira potrebna navodila, nikar je prišlo je do spopada in streljanja padel v nezavest. Her. ična pozrt-'s puJkrmii in mitraljezanu. Po vovahn.st jo napravila na vse g-lo-jkratkem b-.ju so se lašisti uraak-Vk .jtis. l.e malo upanja je. da nili. Na obeh straneh j«- b.lo mno-bi Ilijevič okreval. !so ranjenih. Obsojen zagrebški kavarnar. Pred zagre1- skim okrajnim sodi. ščem se je vršila obravnava proti lastniku J" Narodne kavarne' A-doltu Picku zaradi navijanja cen al kam, radi katerih so preganjali Žide od onega časa naprej, i staro pokopališče in vid mo, da na ko j ih je l-azgiial rimski imperator Tit ter jili uničil kot j opuščen i grobni njivi le tu in tara. lJarosnemu nplivu, katerega izvajajo. ščeno grobnico. Nizek, masiven ka- _____j men z napisom: ''Kd^r dušno živi, ne umrje'*, in ime "Dr. Jakob Razlag"' mogočno kljubuje razdi-rajočemu času. Poleg tega na isti grobnici drug spomenik, pre vrnjen na gr^b. kakor bi tlačil mrtveca. da ne bo mogel vstati. Na grobnici dva mala šopka. Hvali rol;:', ki ju je položila! Kdor je m-roden, ta občuti. Srce nas je zabo- D opisi. iy rila delo pa > da ir.• ivkokaz. Pa meni je to vse-V. !^d'»m .i«■ bil križ. »no, t«. >fiii, kar j<* ogromna večini !i «.«• ie |>«"«'.i raztopil, pred- on drugih, ki v> naredili *>—6 meje v-./nik priprljal. Z npfca-Uec*»v Atrajka UtoSnje poletje. Se-■Tr.ih« ni (mu sc podajali na Seda danes snu to. kar .uno bili « r opazovali skale nad seboj, pred stavko, vendar pa nas za ske-i i bili v •mlirh* follk< -»r< čn'. he nihče ne bi imenoval. Res. da ni IJ .bena p »».ulu na nas unija ni .še >t:ivke preklicala in fo vi nekolike :zbo|j;iti svoj morda še tudi ne W ker m f go če vi. vem vzel par mož u\ sta nas rnlii spomladi iu «ek. Pri tej priliki se je požrtvo-Jsoien na dva meseca zapora n 10 valno odlikoval znani pisatelj Av-|ti^č dinarjev (40.000 K' globe. Zato je bil možak tudi v raju. ki ^ hil tedaJ niestni sodnik. Nakopal si je tačas bolezen. ki ga je poloŽ.ila v prezgodnji' je same/mki, šc lska mladina itt-Zbirka po bankah .se doslej še ni obne>!a, a je .ipaii. da se tudi t'1 odzovejo. Občni zbor je po primernih popravah sprejel pravila novega društva ter izvolil izvrše valni odbor peterih članov in peterih namestnikov. Izvoljeni so bili odborniki: Franja Tavčarjeva, Alojzija Štebiieva. Ivanka Le-skovičeva, dr. V. Kreiči in dr. Janko Kersnik. Za podporo občinam po povoda ji prizadetim. Poslanec Škulj je posredoval pri4 centralni vladi v Beogradu za pomoč po povodnii oškodovanim na Travi in v Ošilnici. Cabr-nka Neki ruski baletni učitelj svetuje žen.sikam. naj plešejo in naj ostanejo mlade. Boljše bi jim pa bilo svetovati: Ne plešite in ostanite doma. Trije meči. Nekoč so se vsi diplomat je " j grob. Znani raziskovalce hrvatske j francoskega dvora predstavili Ludoviku XVIII. Prišel je gledat tudi knez in kardinal Talleyrand lelo. ko sme z.mažili. da srroh na- .ie namreč v 0>i!nici spet udarila čez breg in odtegala najboljšo zemljo. Kako je Škoda, da se niso nadaljevala ona dela, ki bila že >koro v teku leta 1914.. ko se je ■ Ti in tvoie ime ostane'delalo na to. da se na nevarnejših šega uari duega biuliU-lja nima gospodarja. Spoi.iniH smo se besed. katere mu je pri odprtem grobu pred 42. leti dr. Josip Vošnjak za klimi: »eveda hotel biti tutli najbolj bo- R praznimi želodei Pcmagano bi rat iu najbolj pam«-t.»n. Bil je tam P-t * tem ne hilo nikomur nič, pae tif--.se od hjuhljaue doma. Ko je posted Te preveč osomi it mogočen, mi pravi žena: — Veš kaj. ta-i;o p« ne bo 51o naprej. — Jaz **em jo tolažil, da bo !»o|jše. Rekel seru jif da je d'*ber človek, da nam včasih kaj j.ekaž*, kar se mokrote tie*« Slednjič mu je cele tčko-zra sel greben, da ga ni bilo več za prestajati. .Misliil smo, da bo mir, ko bo odšel. Pa niti teda^ mu ni dal j«*zik miru. Jaz ga iminjj pu?žič ali prazniki, katere pa rsak p»" svoji« pričakujemo, 7an-išaj< P na Miklavža, ki bo Jjrnvr d. lil. pa hi lc koristilo onim. ki so dohajali k nam na Mrlo. ki jim naj-brv.f ni prijal z v."i k trompete. ki jih je poklicala na dan Mi bi pa le imeli na rekordu me-*»ce nepotrfb-noua Štr.ijka, drusrega nič. Mi smoj sc držali tega, kar nam je bilo I Slovcwem sveto in nepozabljeno na vekov veke.*' Njegovo delo ni pozabljeno, pozabljeno ie njegovo ime, pozabljen je cn v domači grudi Niti takrat se ne spominjamo •Jelavftega moža*, kadar zapojemo: ''Modi zdrava, domovina" Njegi va pesein --- naša pesem' Dr. Razlag je hil prvi bnditelj iz dobe narodnfga prebujenja Sodeloval je pri prvih taborih in na-stonal kr.t d-%'oer govornik. Pr«ive- , c,. . _ vl1il se je odvetniškemu otanu in bil sprva do ved a no. Skupaj atraikali i . • , j * -i . . , .. let-3 18G2. imenovan odvetnikcnn v m -kupa i delali In to je dovolj h, i- lv , . . ,... . , . SBrezi^ah Po loletnem bivanju v preselil pozne- Kranj- i:i -liuoai aeiati. ju to ie at»voij t>« i-i««. . , . Brežicah Po loleh.em bi van r l)ii bi pa mi bi!« na svojo roko pri- .»„-- »__- j 0 , . . „J 1 [Brežicah se je dr. Razlag pres tisnili barone, kar se se vsem pre ' . T «•... ^ - - . ,__ , 1 . : v Jjjii»»ijaiie kjer je kmalu pos ujooarj.'in sku naj ni nosrectlo. je • , ir . * . • . * ... je postal deželni glavar za Kri nesmiselno, in mi tudi ne živimo od zraka, ampak od zaslužka naših rok. :štrajk je štrajk. dokitr je fcko. pn-i na? deželni glavar. Po mnogih ljubljanskih razočaranjih , „ . „ ,je odložil leta 1817. 1o dostojan- prav, kar je pa odveč, je preveč. -|t) ^ preschl zopet y Brežice Tako Jernej prihodnjič kaj dru jj^«. živci 5e tr: leta. Umrl je 5. gega napiši. Prvi del tvoje« do-|;nn;ja jngo v ^ar.^ti -=>t lat. Nje-pisa v **Pro«veti" je "bil duber.j-- ker si d. bro povedal, res je tako.| j konean. polem.nai ikubo že Ter*; napiši ie kaj za izobrazbo. j-ar ]wčc:uo. l*u-»li pa ta. štrajk pri miru. še «pl h kje kak štrajk, je zaposlen. akt, ne tu. je pa tam. Štrajk Jerneju j« mi ^dnji * WfMmcreifndu je dej^ki de- Khičdp vsem *trajbarjeni in dfixxiu vesele božične praznike in »rečne novo leto ieli ____________ . Pr$n»0£ajr. mestih ob Cabranki napravi zasip m utrdba. To se pu sedaj zelo maščuje, ker se ni delo izvršilo, ker če bo šlo tako naprej, nam voda sprdjč še farno cerkev in vse uaj-bolj?e*njive. Po posredovanju po-slaue.a Škulja se oblast kmalu zopet loti tega dela in pošlje svojega inženjeria Iz Begunj pri Lescah. Naši farani so postavili xia pokopališču skupen spomenik v svetovni vojni padlim bercem župlja-nora. Spomenik sam z imeni vseh padlih nas bo opominjal, naj ne pozabimo onih, ki so prestali vse n<;člov«rško — žrtvovali življenje. Okraski — bojni predmeti — bodo dokazovali vso strahote, ki jih je mučila, hranili bodo spomin nanje. Poznim rodovom bo vzbujal obspominu na nas tudi spomni na one. kojih s!cvo o znan ju je. Cesta Ribnica—Dolenja vas je v >labcm mehkem položaju. Ta eesta pa velike trpi, saj ptvnese vsak dan pc SO težkih voz. Poslanec §knlj je posredoval pri mini-fctntvu za ixdatncjšg podporo. Nemški tiskarji niso še nikdar napravili toliko denarja kot v sedanjem času. In še nikdar niso tako malo zaslužili kot dandanašnji. * Ljudje so napisali cele knjige o razoroževanju in razoroženju. Menda se bo ta lepa ideja šele tedaj začela uresničevati, ko bodo naši rojaki v Downtownu puščali svoje nože doona. * * * Svilene ženske nogavice so bile iznajdene v šestnajstem stoletju. Mi moški pa znamo šele sedaj ccniti njihovo vrednost, ko jih za- stran dolgih kikelj ne vidimo več. * Poročilo z gospodarskega shoda v Sloveniji: "Govornik je toliko časa govoril o gnoju, da so ga bili vsi siti". zgodovine kanonik dr. Rački je v kritičnem trenutku maševal v sto-ni cerkvi. Kljub groznemu potresu se je premagal in ostal v težko poškodovani cerkvi, dok^r ni končal maše. Zavetišče ra matere v Sarajevu. Sarajevski "Narod" poroča, da bo v Sarajeva otvorjen v najkraj-i„ ... , , . .. , . j Kaj pa ie tako posebnega, kaj sfim času poseben socijalru urad J 1 l ipod iiiifn^m l'Zavetišče za mate- Znano je. da se ni znal nihče tako norčevati kakor on. Neprestano in resno je gledal diplomata Broglie. ki je imel zelo tenke noge. Propasan je imel pa tudi meč, (kakor je bila takrat navada. Nekdo vpraša Tallevranda: —• rc", kjer bodo revne matere do- tako gledate — Čudno je, gledam in gledam bivale denarne podpore in zdrav- pa ne morem spoznati, ali ima lrlfke nasvete zase in za svojo de co. Želeti je. da se taki človekoljubni zavodi osnujejo tudi po drugih mestih Jugoslavije. Paarti so hoteli napasti Sušak. Broglie tri nosre ali tri meče. V Slivni pri .Vačah je umrl Janez Kimovc. posestnik in bivši nad 201elni občin.ski od. bornik ter skozi 1*> let občinski I/. Bakra prihaja poročilo, da je svetovalec, ki je bil vzoren in zule-f. nov. prišlo na snsaškem mostu J d en gospodar ter skrben oč-e svo.js do resnega spopada med reškimijdružnic. Vediu je ntiU-srtrašeno na-fašisti in lcgijonarji fer italjan.ski- .stopal za pravice in poštenost. Jaz bi rekel, da ženske niso tako slabe kot se barvajo. Vrtita Bltznitan - Pratika (s trmi Blatiti.) Cena s poštnino .... 20c 25 pratik ...... $3.75 50 pratik...... 6JS0 100 pratik ......12.00 m mam co. 12 Minit sm in rut ar Dob« m tudi pri saatopniklh NARODA". Sedaj je čas za nove vloge. vse vloge vročene nam do 10. januarja, bodo obrestovane že od 1. januarja po O O 4 Početkom vsakega novega leta se otvori vee no^li vlog kakor tekom eelega ostalega leta. Tudi početkom prihodnega leta bodo tisoči naših rojakov jjoložili temelj svojemu bodočemu premoženju. Ali hočete biti tudi vi eden izmed onih? ZAUPAJTE VAŠE PRIHRANKE STARI SLOVENSKI BANKI Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York City -GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE. ===== On in ona.] Božična slika. Spis..! J. S. "Rubin. GLAS NARODA. 20. DEC. lf-22 POGREB TRGOVCA WANAMAKERJA. Notica glasil«: * v ' Malih osla«wh" «e je prodati pt»estvo in se naseliti tam.i 'Božični večer na deželi. kjer so imeli svoje s.lnžbe. Ona pa Kateri gospod želi preživeti boži5-«je ljubila ta svoj tihi k jt m se ni ni večer pri »amostejni dami v vi raoela ločili cd njega. Zato je o-li na deželi. r,«ma naj ^ pošilja-ct.ala sama in nobeden izmed snu-.'o pod naslovom: 'Božični večer' buče v m odgovarjal njenemu snu. na upravo lista." Zdelo -c ji je, da je v tem igra * * ■ * usode. Zato je čakala In vendar On je sedel na svejem mestu v ye ji je zdelo, da jo pi-i vseh pokava rni kakor vsak dan je niMekih zadržuje *a. ko sta sc razsiala. *osila in se ns«-del na svoje mesto. Bila je tako čudna povest. Sn-Markttji so J.e poznali v«e njego-niH ni vedela, kako je prišlo do ve navade: pil je črno kavu in na- tega, da se je poročila take lahkoto je pušil eno suiodko; čital je miselno z drugim. Zdel se ji je člo-vsak dan iste liste, ki so morali le- vek brez volje. sa;ijav in neodlo-žati na mizi, ko je prisedel. Točtio čen Ljubila ga je, "a naposled so oh dveh je odšel v urad. Iz urada'<»dl. čili drugi obziri Mislila si je j« zvečer odšel na sprehod, s T>re-jlo vse drugače; celo t«) si je mi-hoda pa v gostilno, iz gostilne do- »lila, da ga tu ljubila tudi potem niov. Tako je šlo življenje naprej ko ht živela 11 svojim možem, brez izpremembe celo vrsto b t.' Njen mož pa je imel vilo in po Prišlo je novo leto, neumni pred-isostvo in bil je kavalir. Odločen; pust, pusti post, vesela velika noč podjeten mež. Imponiral ji je si zeleni maj, dolgotrajno poletje, svojim nastopom. Ni se varala, lz-deževua jesen, bela zim«, prijavni kazala se je, da jo bil resen človek.! božič. Vedno naprej brez izpre- a ljubila ja ni, dasi sta živela v! membe. Spomnil se je večkrat, da miru in zadovoljnosti Toda njene I?!' cad miz0 ,n dol?° Plaka,:ij so ch: greda dnevi v izgubo, da gre živ- sanje so raepadle v nič. Qni, ki ga|Cm,1a da -e V teh scIzah ni«»a se odprla. Luč je šinila v noč Ijenjc v nič. da bi se m->r*lo nekaj je ljubila, je izginil v svet in se! samo izpoved. m je razsvetljal.a koleselj in do- •zpreraeniti. Tnda dan je bil en-ik ni oglasi! nikdar več. Nazadnje ji! X 1,1 naPmla s tre-|škga go^ta Na vratih je stala go- Uakupna vredno st francoskega franka. Poroča Sterling Heilig. Preti kratkim s<. pokopali znamo nitega *ne\vvorškega trgovca Wa namakerja. Možak je bil star nad osemdeset let ter si je s kupčijo nagromadil težke miljo ne. Pogreba se je udeležilo več tisoč oseb. Konji so cbstali in vežna vrata «luevu in nič se nI hotelo izpreme- jefhilo to celo ljubo, ker ni hotela niti. V časopisu je eital vse nibri- varati dobresra moža. 1 Pričakujem \ as na ha i o... ,«, :___-.ju, • To L-,. . .„ - - sveti večer. Voz bo Čakal na kol<>- ispd. ke zanimal se je za iznajdbe in Tako so prešla leta in ž njimi jr osebne dceodke. Le redko je po- deloma t ud: pozabljanje. Nenado-glcdal tudi na zadnjo stran, kjm. Čudno! Zd Danes pa mu je oko nehote ob vse težave osamele vdove. Bila jo stalo nad čudnim oglasom. Ko u<\ L rez otrok, žaro je bila tembolj je prečital. mu je Višnlla kri v t- vabljiva za žeuine. ki so se neko-da je ves zardel. Ni vedel, za- lik«) zakasnili s svojimi nameni In kaj. Naenkrat se mu je zdelo. miljonov dolarjev v zlatu, katero je morala Fran- miljone frankov, kar je pomenja-eija plačati dolgove svoje vlade, lo takrat $600.000. Odjemalci so j 1870 in kljub temu. da je morala plačevali svoje račune počasi, a plačati iz lastnega žepa rekon-stalno. dokler ni nestrpni načel-. štrukoijo dežele, je bila Francija nik urada v New Torku odredil,. pred svetovno vojno, prav kot so imel. Šoujetnik mu je bil otožen Bask. ki je igral včasih na godalo. To je porabil Pelisson prota dolgočasju. Čez odprtino, ki je dajala celici luč, je bil spredel 'tcmVlj začutila svio samoto in f*,ievi pred božičem so bili ta Zdaj šele se ;e spomnil, da bi ji Odšel jc v lepi beli park za m«- /anuš.>nost. Prišla ji*je čudna mi- ko d"1=:' in v™dar tako lepi. Či bil moral kupiti kak dar. Pri raz-ipajek mrežo; Pelisson je lovil st oni, kjer Mi se veje šibile p« d sel". Poiskati družbo *a a sveti ve- i,el1 so hili in nd »^od iz da- uih drugih mislih zadnjih dni je; muhe in jih deval na rob mreže, snežnimi kapami obdane z ledepi čer; mogoče najde človeka, ki be lcka bližnl sv,,ti Zdelo bil popolnoma pozabil na to. Hotelja vselej takrat je raorai Bask mi biseri in .t vsaj ponudbah čitala Pot pospravljati seni. Toda pozimi* marsikaj, kar ji bo za šalo in za- s?vo-c stvari- je bilo nekako m neeotov. Ona pa sza je prijela za roko in* menje na prosto in šel za muho. tudi če se je oddaljil Pelisson i zimskem solncu »al včasih v jeseni. Toda pozim Kdo r.i hodil v park. Vendar se mu »avo. In če ne bo nobenega ,,ra.!praznično in veselo. Tako se je je rekla: Prosim, pojdite — tam jc zdeb , da je to edino pravi^ega, se bo odpeljala sama v me- Približal zadnji dau pred božičem, je toplo." . , . . „ . , . • • c , - ,\a ii - , ... . 'r« . - i-i_ u njo do konca jece; celo na kole- kraj za njegove misii. Stopal je ]k> sto. Odpeljal se je ob pet.h zveeer Ia njena ia,.a j.- tula taku ne/.-. • . . . snežuih stezah semtertja in mislil Dobila jo petindvajset ponudb.1 kajti vlak je vozil dobri dve ui i. in topla prisel ♦•Pi*,ti ali ne piiatil... Kdo jc IMsmouoša, ki ji je Je redko prme Na kjlodvoru je bila gnjtčn. Od je ž njo po stopnicah. Da. Nokega dne obisce Pelissona ta ž^nskaT Kak* namene imat sel razen časopisa kako pismo na'hajali sn zadnji potniki, da pride-. tudi j>ostava ie bila vsa nj«.na. P-i-' Poverner bastde. škodoželjen m Br.g ve, koliko ponudb bo dobila? vilo, se je začudil, odkod toliko jo Se danes domov. Nekateri m')-.šla sta 1Ja hodnik, odorla je vrata surov človek. Hudobno se nasme- Kaka neumnost!..." 'čestitk za praznike. jgoče niti ne čutijo, da je sveti ve- iu jj«sna svetloba je zasijala iz je pri vstopu in vpraša nesrečne- Toda spomnil »e je, da bo na bo- iv.-dla je k toplo zakurjeni peči čer; potujejo bogve kam. Vendar razsvetljene sobe: prijazna t'-plo ža. kako mu gre — Pelisson je žični večer s^ia rn hotel se jc re- in je brala popoldne. Bila je >e jc videlo na vseh obrazih nekaj ta je puhnila iz nje. da je omami-' bil v ječi ze štiri leta in pol. — šili te samote. to prijetna zabava. Pismo za pis- radostnega in svečanega. Na p.*- gosta. — Izvrstno, poglejte, kako pri- "Zakaj bi ne pisal' Ali ne mo- mom Koliko razliniih povesti, »z- ronn jc bila velika množica; vlaki "Kako lopo!" je vzkliknil i.n jetno zabavo imam. — Na zna- rem rono pi«ati? Ako bi ne bikupovedi, nazor« v. Alnogi so smatra- ^ odhajali na vse strani. Moški, obstal pri vratih. menje pride pajek naj se izbriše vse ostalo kot neiz-tirljiv dolg. Še preostala dolžna svota znaša trinajst tisoč frankov ali nekako sfcZ600. Zastopnik tvrdke v Parizu zahteva, naj se kolektira še te majhne zneske ter pravi: Škandal bi bil za ameriško trgovino, če bi tega ne storili. — Zastopnik je to tudi storil in še prodno je bilo trgovsko leto zaključeno, je bil celi znesek ko-lektiran, z izjemo 300 frankov ali $60. To je presenetljiv vzgled za sedanje težkoče, — po vojni. Francozi se pritožujejo, da inozemsko časopisje ne postopa z njimi na pravičen način. Pri tem pa pozabljajo. da so imeli pred vojno največ denarja na vsako glavo prebivalstva in da je bil ta denar bolj enakomerno razdeljen na cc) lokup.no prebivalstvo kot v katerikoli drugi deželi sveta. V razmerju s svojim številom so posodili več denarja drugim deželam, vladam ter javnim delom m kom-panijam kot katerikoli drugi narod. Velika posojilna banka. Ban-que de Paris, ki stoji sedaj za francoskim Standard Oil. je bilaikot Pred Par leti P°stava v mogoče prva v Evropi, ki je te- iNew Yorku domnevala, da zado-kom naše Državljanske vojne \atnje za trustn*n h « t . na tla in ga pohodi. — Raje bi bil videl, ee bi mi štrli roko. — zakriči Pelisson. I \.'j... Kdor se iz. giblje vsako da si dama želi samo pisem, pi- ci, potniki .. V vozovih je bilo £♦*» je z radostnimi očiui. ont to ne<3olžno veselje ie bilo priložnesti, ostane vehio sam ..' -cali mnogo, ker bi sicer ne imeli komaj prostora vse. Nazr.dn.je P:l Je ves presenečen govoril: governerju preveč zaorabi pai-Tako je premišljeval. komu pisati. Modrovali so o slu- vlak zapiskal in se ganil z me- "Ali jo res ali so sanje?" ; ^ a Bila jc že davno ura dve. ko je čaju in usodi. Nekateri so bili du sta. — 'Ros* , |o rekla 011:1, 11 solze su < dšel v nrud. Pogledali so ga z i- hovitejši Zas;in]ali so se v svoti Sedel je ob oknu in gledal vn oblile. čudeno, kajti še" n.koli ni priišel večer tam ziuiaj na deželi, pre^l- j pisano množico okel i sebe Komaj Tudi on je začutil vso lepoto ie-prepoztio. Bil je tih in m .lčeč. Sko- stavlj-.li si vilo in vrtove, pot čez;si je verjel, da je vse to res. Mor-'ga trenutka Ni vedel, zakaj in Obvestili so o tem dogodku Lu-raj ni upal pogledati ljudem v bole snežne poljane, sprejem, njo da so pa sanje. lepe sarje. Ln kdo kak": prvič v žirljeuju je klečal, dovika; po brozsrom šali je skle-"braz, da ne bi uganili njegovih'm končno veter v topli >obi pri vo, ee ne pride razočaranje. Za žensko. Noge mo so same u- pal na popolno brezsrčnost in sumi si i Zvečer je za celo uro podal j- prijetnem pogovoru. Drugi so po- trenutek samo ga je zmotila ta mi- klonile, prijel jo njeno roko in jo rovost governerja in ga takoj od-šal sv"j sprehod. V eostilni je go- slali svoj življenjepis. Ni bilo dvo- sel; čudna vera je bila v'.srou, ko poljubljal... slovil. gi voril malo; kmalu je plačal in ma, tla so pisali odkrito in resnic | sc jc br-lj in bolj bližal postaji.--— odšel dimov. 110. Med njimi je bilo mnogo ta- Vjak je ob-tal na post;.ji. I,.. Ali verujete v usodo* Mogoče V njegovi ?obi je pozno v n-^Č kih, ki te ni^o doživeli sreče mir- srtopil je sara. Bila je tu mala, sla- mislito, da ni slučajev v živ-} gorela luč. psa! je pismo... nega družinskega življenja, a ve- -*o razsvetljena postaja in vlak jo ljcnju? So. in Se zelo čudni. Od tega dsc se je izpremeuilo činoma v,n bili t.aki. ki iih j-1 živ- s svojimi blcj»tečiiui sc okni takoj Sedaj Li bil Čas, da Ki vam pri-1 _ n.tefovo /tvljenje; nekaj je pol-'ljen.ie prevarilo in so i>,kali nove »ddrdral naprej v celo sneženo sv. po-vodo val vs roman. A ni treba.. Slavni pisatelj Fenelon. škof uilo praznoto, ki ga je obdajala sreče. noč. omnila na to, je nehote po- kajti ua svetu je tudi mnogo laži čnb» dolgo zvonenje. Zvezde so se pnved. brez obtožb in brez oč-it-sm» jala 'in prevar?. Bug re, ali so pisma nlestole vse zlate in so gledale s kov. Morebiti je bilo take us^je- • Kaka neumna igra! Čemu je resnijria, ali niso zlagana in 'o. lam je za- Končno je prišla do drobnega haja ua zemljo: Bog ljubezni kijdela ob njem in zdelo se ji je. da bave dovolj." pisma z lepo nežno pisavo. Ko ga ljubi tudi grešni in nesrečni svet. bi tako sklenil? glavo v njegove Toda spomnila so j- velike pre je vzela v roko, jc je čudno pre- "Bodi res ali ne. krasna je ta roke in bi vs" noč plakala On pa vare. ki jo je doživel« \ življenju prešlo v >rcu. Ta pisava se ji je pot — ta negotovost — pričako- je sedel zamišljen in ji tiho šepetu prijeti.a r.- .'i je zdela ta igia'/dela tako znana. Vse je vzkipelo vanje — ves ta neumni dogodek", tal: s slučajem Hotela ne je reš.ti v nji. si je mislil. "Bo Po/a1 iti na v$e. kar je b la in po- tak slačaj .. !" Z griča sc je posvetilo par luči, gb dati v življenje, a!i nia i* kaj Odprla je pismo in eitila. Bilo v njihovem blesku se je svetlikalo zanjo. Res, skoraj neumna a*la je kratko, skoraj suhoparno in belo drevje in skozi mrak sta pad-Ni ii raaujkalo snubačev: ogla-*žalostno: la dva svetla žarka, kakor da ka- hili so se od vseh «ir»ni; seveda:j "P. t. Cital sem v "Malih ogla- žeta pot v dau miru in sreče. Pot vilu, poscatve, življenje na kme sih" Vaše cenj. vprašanje. Vem, je zavila navzgor, konja stotih. koloselj z dvema konjema, u-jda bodite dobili mnogo ponudb, pala pe.časi in široka snežna ravazi dobnost — vse to je marsikoga Naj h*m tudi jaz med njimi Svo-t-«e je razkrila na vse .strani, inikahi Zato »o se ponujali: st*ri jo povest Vam povem, ako me po- Zagledal se je v oni dve Inei starejši, modri, neumni, zaostali vabite. Sem uradnik, sam, in ne pred seboj in zdelo «e mu je. da motne vile ugasnila samei in vdovci premeteni boga- vem. kje bi preživel sveti veeep. mu prihaja sredi med njima na tdfi in zadolženi podjetniki. V*ak Odgovor na.naslov: J. E. R. v P." tproti ona. ki jo je ljubil v sanjah »e nrihajl < svojimi načrti kako Sklonila jc glavo, pritisnila pia sv* jih mladih dni in mu jo je od-bi se dalo zurva urediti gospodar- mo na ATOče čelo — iz njenih pHt nesel svet. ki re p^zua sanj. Živo #tvo, kaj bi ae dalo izkorist.ti ki tj prišlo nekaj, kar ni bilo vadili,!jo je videl pred sehoj. lepo in kako hi se dalo živeti. Tudi I ne jok, kakor da je prišlo iz dalj- r mlad c, in premi&ljjil je eelo po- ljubil na čelo prav tako, kak,>r ta-krat ko sta -»taia :-ama zvečerpod orehom na majskem izletu na tistem lepem griču daleč iz mesta in /dela sta se sama sebi še ravno tako mlada. . . Zato sta sedela še dolg'o čez polnoč tako in šele p-,zno proti jutru je bič v gornic-m nadstropju sa i.ikt bili. ki so h<»lj ljubili me-.uega neizmernega, zatajevanega'vest, ki jo bo danes pilpovedovalj »to, zato »o mislili, da bi bil« bolje'*veta. Poljubil* jc pismo, |klon[l§ stoji gostiteljici. MOfilCI! Zaičitite N ib*«ite u najboljšo ullito PKEPREcBA w NOSKE Velika Cuba 35c. Kit («'•) «1 Ta lilnigrf Su-Y-Xit D« p t: B SC nirti— St.. New York ' JiBtt m ofcrrfweo. vnuka Ludovika XIV. Deček je bil zelo hude in nairle jeze. vsaka malenkost ga je vznemirila. Fenelon poskuša z opomini in lepimi besedami, a nič ne pomaga, izbruhi jeze se ponavljajo vsak dan. Domisli se torej nekaj drugega, hoče pokazati prineu, kako grd je človek v jezi. Gresta mi mo mizarja, ki je bil dobil navodilo od F e nelo na. kaj mora napraviti. Deček ogleduje njegovo opravo, mizar ga neprijazno gleda in mu prav odločno reče, naj gre svojo pot. ker ga moti pri delu. Princ se jezi. ni navajen tega. Tedaj pa mizar zavpije: — Poberi se odtod, če ne ti polomim noge in roke. je že taka moja navada ! — Prestrašen beži deček k učitelju in mu reče. da ni gr-šega človeka kot je ta mizar. — Dober delavec je. samo razjezi se včasih. — Hudoben je, odslovili ga bomo.. — -— Mislim, da bolj zasluži usmiljenje nego kazen. Praviš, da je hudoben, ker ti je grozil, ke si ga motil pri delu; kaj boš pa rekel o princu, ki tepe svoje služabnike tedaj, ko mu strežejo t Zeppelini v trgovskem oziru. Poroča W. A. Fullam. Koristnost in bistvena važnost aeroplanov v trgovini in vojni sta bila v polni meri priznana, a velika zračna ladja ali Zeppelin, si ni mogla pridobiti naklonjenosti spb)šnosti. Spoznana je bila krivim ter obsojena brez zaslišanja. Njene triumfe so ljudje ignorirali. njene nesreče povečavali in njenih možnosti niso hoteli priznati. Pregled eeloga položaja v tem oziru lw> dokazal, da bo našla zračna ladja, kot povsem ločena od aeroplana, neizogibno prizna- Važno je spomniti se čudovitih uspehov ter zračne ustrajnosti (Zeppelinov. Leta 1917. torej pred petimi leti, so zgradili Xemci 744 čevljev dolg Zeppelin v štirinajstih dnevih tor ga odposlali, da prinese pomoč nemškim posadkam v Iztočni Afriki. Ta zračna ladja je imela na krovu devet tou municije. eno in dvajset ton ga-zolina ter štiri ton medicin. Dospela je do Kart uma v Gornjem Egiptu, ko je bila odpoklicana potom brezžičnega brzojava. Križarila je štiri dni in štiri ROJAKI, NAROČAJTE 0E KA 'GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNErtVIK V nje in dela v svojem lastnem kro-1 noči neprestano ter preletela raz-gu. namreč na velike razdalje v daljo 4500 milj ne da bi se usta-vojni in trgovini, kjer aoroplan vila. Vrnila se jc na točko, s kane more tekmovati glede nosilne terc je odšla ter imela še vednj sile ter vzdržanja v zraku. za tri dni kuriva na krovu. To je Pravorek proti Zeppelinu teme- rekord. Iji na dveh stvareh: — Prvič na sn Nemci zgraditi ,ta- stroških konstrukcije in vzdrža- k(> zračno ladjo pred petimi leti, nja in di .igič na vrjetnosli uesre-' *>o svet res opustil idejo zsrra-če in uničenja, vsled česar je Zep-! dh^e novih zračnih ladij? Meni pelinu usojeno kratko življenje. zdi to kaj malo vrjetno. Če bomo mogli odstraniti dru- Neka angleška zračna ladja je go obdolžitev ter podaljšati ter PrL*la varno Preko Atlantika v zavarovati življenje zračne ladje, Amerik» Armadne in ne bodo prišli stroški zgraditve mornariške zračne ladje križar i- toliko vpoštev in Zeppelini veli- neprestano po zraku in le maki in majhni, bodo našli vsestran-1 »okedaj se pripeti kaka nesreča. sko uporabo Zasidrišča in drugo ugodnosti. x- „ _ - • • i,, - • , 1 dobra metereološka poročila ter .Nesreee z zračnimi ladjami sta .... v glavnem povzročili napačna izurjenost v navigaciji tudi v vi- konstrukcija ter slaba navigaci-! harnem ™menu ~ vse *>o ja. Povsem lahko je najti potreb- ?otovil° trgovski zračni no moč v novih načrtih in' izur- transportaeiji. jenost v navigaciji bo ods*nnila Bodočnost zračne ladje je za-preostalo nevarnost., goto vi jena. Natančna preiskava bo doka- --- zala doslednost tega zaključka. Izkazalo se bo. da bi se dalo vsa-. Modri hodža. ko nesrečo, ki se je pripetila do- Tašča mu je padla v vodo, ko sedaj, preprečiti. ' je prala in je utomila. Iskali so jo * Problem konštrukcije je labko v potoku, Beveda ob vodi navzdol rešiti in varnost navigacije to i Samo hodža gre ob vodi navzgor, sledila, ko se bo z veliko zračno i Vsi se čudijo in mu rečejo: — ladjo postopalo z isto skrbjo kot Saj jo vendar voda ni mogla ne- se postopa z bojno ladjo. Nobenega izvora ni na pri mer. če se žene bojno ladjo s polno paro po ozki in vijugasti reki. Prav tako malo je tndi umestno gnati velikanskega Zeppelina s polno silo par čevljev od tal. sti navzgor. — Kaj boste yi govorili, — odvrne hodža, — ona je vselej napravila drugače kakor drugi ljudje in prepričan sem, da je tudi sedaj plavala navzgor, mesto navadoL OLA S NA T? OD A, 20 DEC. 1922 KAPITAN BLOOD HJIOOVl ODISEJA, Spisal "Bafftal ffnhftit Za "Olas Naroda" prav«! a. P. Božič v noa 77 (Nadaljevanje.) Molee je sklonil plavo pred kapitanom ter odšel hitro po lestvici navzdol v malo jadernieo,, kjer ga je čakala posadka, obstoječa iz črncev. Odrinili *o jadernieo od Arabelle, nataknili jadra ter se obrnili nazaj proti Port Royalu, kamor so upali dospeti Se predno bi jih zalotila trma na morju. Bishop je sedel molče in tak srd ga je navdajal, tla je popolnoma pozabil na nevarnost, v kateri se je malo poprej nahajal t«*r na vrv z zanjko, ki je čakala nanj. Na pomolu v Port Royal, pod temnim zidovjem forta, sta čakala maj<»r Mallard ter lord Julian, da ga sprejmeta in z velikanskim olajšanjem v sreu *ta mu pomagala stopiti iz čolna. Major Mallard se je prvi oglasil: — Veseli me videti vas zopet na varnem, gospod, — je rekel. — Potopil bi bil ladjo Blooda kljub dejstvu, da se je nahajala vaša ekscelenra na krovu, če bi ne bili poslali svojih povelj potom lorda iii če bi imel zagotovil njegovega lordstva, da je dobil besedo lilooda, da se ne bo zgodilo vam nič zlega, če se mu dovoli prost odhod. Priznavam, da sem smatral za nekoliko neprevidno od njegovega lordstva. ko je tako naglo sprejelo besedo proklete-ga pirata ... — Našel sem. da je prav tako dobra kot je beseda kakega drugega, — je rekel lord. ki je hoted napraviti konec veliki zgovornosti majorja. Govoril je te besede z onim mrzlim dostojanstvom, katerega se je znal poslužiti ob gotovih prilikah. iDejstvo pa je, da je bilo njegovo lordstvo skrajno slabe volje. Potem ko je pisal domov državnemu tajniku zmagoslavno, da se mu je misija popolonma posrečila, je bil sedaj prisiljen zopet pisati in priznati, tla je bil ta uspeh le trenoten. Ker pa je major Mallard namrdnil usta vspričo domneve, da je beseda bukarnirja kaj vredna, je dostavil lord se bolj ostro: — Moje opravičilo je tukaj v osebi polkovnika Bishopa, ki se je varno vrnil. Proti temu opravičilu nima vaše mnenje dosti teže. To bi morali spoznati, gospod. — Prav kot pravi vaše lordstvo. — je rekel Mallard in njegove besede so bile polne ironije. — Gotovo je polkovnik tukaj in na varnem. Tam zunaj pa je kapitan Blood, tudi zdrav in na varnem, da nanovo prične s svojim piratskim divjanjem. — Jaz ne nameravam razpravljati o tem z vami, major Mallard. — Na noben način ne bo to dolgo trajalo, — je zagodrnjal Bishop, ki je konečno našel svoj govor. — Ne, pri... To zagotovilo je zapečatil s kletvico, katere ne moramo natisniti. — Tudi če bi moral izdati zadnji šiling svojega premoženja ter žrtvovati zadnjo ladjo brodovja, jaz ne bom miroval preje, dokler ne položim vrvi krog vratu tega lopova. Ne bom potreboval dosti časa za to. Obraz se mu je pordečil in žile na čelu in sencih so stopile ven kot vrvi. Nato pa je prenehal. — Dobro ste storili, ko ste sledili navodilom lorda Juliana, — je pokaral majorja. Nato pa se je obrnil proti lordu, katerega je prijel poti pazduho. — Pojdiva, moj lor<£. To zadevo morava spraviti v red, vi in jaz. Odšla sta skupaj skozi dvorišče in vrt v hišo, kjer ju je Arabella nestrpno pričakovala. Pogled na striea. živega in zdravega, ji je prinesel neizmerne utehe, ne le radi same sebe, temveč tudi radi kapitana Blooda. — Sprejeli ste velik riziko, gospod. — je rekla lordu Julianu po izmeni običajnih pozdravov. Lord Julian pa ji je odgovoril tako, kot je bil preje odgovoril majorju Mallardu. — Nobenega rizika ni bilo v tem. madama. Ona -»e je ozrla vanj, malee presenečena. Njegov dolgi, aristokratski obraz je bil še bolj melanholičen kot ponavadi, še bolj zamišljen. Odgovoril je na vprašanje, katero je čital v njenih očeh: Ničesar zle^a bi se ne moglo zgoditi polkovniku Bishopu, kakorhitro se je Bloodu dovolilo priti mimo forta. Blood mi je dal svojo besedo za to. Medel usmev se je pojavil krog njenih ustch in tudi njena lica so dobila nekaj barve. Ona bi še nadalje razpravljala o tem predmetu, a razpoloženje pomožnega governerja ni dovoljevalo tega. Ropal se je pojmu, da bi bila beseda Blooda kaj vredna ter pri tem pozabil, tla je bil ravno tej besedi v tein trenutku dolžan svoje oh ran jen je. Pri večerji in še dolgo potem ni govoril o ničemur drugem kot o Bloodu. — kitko ga bo zalotil in kakšne strašne stvari bo izvedel nad njegovim truplom. Ker pa je medtem močno pil. je postal njegov govor vedno bolj neotesan ip njegove pretnje vedno bolj strašne. Konečno se je Arabella umaknila, bledega obraza ter sko-ro \ solzah. Bishop se ni pogosto na tak način razkril pred svojo nečakinjo. Ta živinsko surovi in ošabni plantanžnik je gojil neke vrste spoštovanj« do t»- vitke deklice. Vse je kazalo, da je podedovala po svojem očetu rešpekt. katerega je njegov brat vedno gojil do njega. I»rd Julian, ki tudi ni moe£l še nadalje prenašati blebetanja Bishopa, se jc kmalu nato opravičil ter odšel, da poišče Arabello. Moral ji je sporočiti poslanico kapitana Blooda in sedaj se mu je nudila, kot je domneval, prava prilika za to. Miss BLshop pa je šla že spat in lord Julian je moral obdržati svojo nestrpnost ter I>očakati naslednjega dne. n Zelo zgodaj naslednjega jutra, še predno je vročina dneva naplavila lordu bivanje na prostem naravnost neznosno, jo je zapazil skozi -,voje okno, kretajočo se med azalejami na vrtu. Pohitel je navzdol, da se ji pridruži in ko mu je želela, prebujena iz zami-šljenosti, dobro jutro, s smehljajem in povsem odkrito, ji je pojasnil, da ima sporočilo zanjo od kapitana Blooda. Opazil je. kako se je pri tem nekako stresla in kako so za-drhteli njeni ustnici, a razventega tudi njen bledi obraz ter temne kolobarje krog. njenih oči. Odšla sta naprej do neke pergole kjer so cvele oranže ter se je nudila šetaleu prijetna senea. Ko sta šla, je lord obcudovaja zrl nanjo ter se čudil, kako je mogel toliko časa- prezreti njeno vitko gracijo ter se izogniti spoznanju, da je ta ženska skrajno zaželji-va. ena onih žensk, ki osvetlijo kot z zarjo celo življenje moškega. Nosila je obleko iz sive svile in na prsih je imela, pripeto živo-rdečo rožo, sveže odtrgano. Vedno pozneje, kadar je mislil nanjo, se mu jc prikazala v obliki kot jo je videl v onem trenutku, prav kot da je ni videl še nikdar do onega sestanka. Bolgarski spisal Ivan Vaxov. I.epe so naše Pirinske planine 'Kako visoki, vse leto s snegom j pokriti vrhovi, kako zelene doline, kako veličastni gozdovi, koliko čudovitih in raznovrstnih lepot! 1 Poleti se polnijo širne planine s čredami; rejeaie krave mukajo na paši. pasoči se konji s svetlimi grivami rezgetajo, in v daljavi se čuje pastirska piščalka, oživljajoča s svojim odmevom prepade in izgubljene jase: razveseljujoč gore... Čisti, hladni potoki drve po skalnatih strminah, se vijo po dišečih dolinah rn sume tako sladko, tako nežno, kakor pesem... Spleza vsi na sneženi vrh, ki moli visoko v nebo, vidiš sirom naokoli gore in doline, reki Strumo in Vardar, prelepo macedonsko pokrajino in na jugu za gorskimi vrhi Delo morje, in če dvigneš oči v višino — videl bo« Boga!... Čudovite so te Pirlne s svojimi puščavami! Obiskujemo jih pozimi, ko vladajo v njih snežne nevihte in grozni orkani, tuleči kakor peklo in noseči na poti in jarke globoke žamete. Tedaj so podobne kralj estvu grobov. In lačni, ropaželjni vodko vi se plazijo po belem snegu, sa mo njih oči se blišče v temini. Gorje potniku, ki zaide pono&i <>b taki nevihti!... * * * Bilo je v taki noči na predvečer Kristovega rojstva v gorski vasici IL V koči deda Laske je pričakovala družina z veliko nestrpnostjo vrnitve Klima. Klim, sin starega Laske, je bil odšel zjutraj v Mjelnik. da nakupi božičnih da-ril za mater, svojo mlado ženo in dveletnega otroka-Priti bi bil moral najpozneje o mraku; medtem Bog, Bog, kako grozna noc!.. * * * Klim je bil med potjo zašel. Sneženi metež je vse zamel: jarke, griče, poti in polja. Ob lepem vremenu je bil odšel z doma — in zdaj___? Pe eele ure je blodil po Pirinal^ okoli, kje je. kam gre in kaj se nm lahko pripeti... Samo eno je vedel, da je daleč »»d svoje vasi, v nepoznani gorski samoti, v kraljestvu divjih zverin in uničevanja. Noč je svetla od snega, toda njegovo oko ne opaža ničesar, kar bi dalo poguma, ničesar človeku podobnega, ničesar, kar bi govorilo o življenju, ne koče, ne vasi. ne varstva* Njegova vas leži v globeli, in tudi če bi prišel v 'bližino, je ne bi mogel videti. Gore naokoli samotne, bele, grozne, kakor mrlič, pokrit z mrtvaškim prtom Kam gre?... Beži v nedoloč-nost, samo da ne zdreveni___Vihar mu bije v hrbet, tuli za njim. toži, stoka in v riše i kakor zlodej na Kleku... Klim beži dalje, vedno le dalje, in pušča je vedno bolj brezmejna, grobu podobnejša.., Ve. da ga čakajo domači in da Napredefc v avijatiki. Francozi in Nemci tekmujejo, da bi izumili aeroplan, ki bi za svoj polet ne potreboval motorja. A meri kane i pa so izumili aeroplan. ki leti brez pilota. Stvar se zdi preveč fantastična. Vojaški aeroplan je baje letel v določeni smeri in preletel v pičli pol uri 90 milj, vrgel na določeni točki bombo ter se nato vrnil tja, odkoder je vzletel. Spustil se je sam na tla, in komisija je nato konstrukterjem navdušeno čestitala. V aparatu ni sedel nihče, ki bi ga vodil! In vendar je aeroplan točno izvršil določeno nalogo. Pravijo, da je .ta aparat največji uspeh avijatike doslej. Samo tega ne povedo, kje se je to agodilo in kdo je tak aparat izumil. Čudno je, da ' čitamo vedno o novih, nesrečah zračnih letalcev. Aparati se razbijajo, letalci ubijajo. Do popolnosti ima torej avi-jatika še dolgo pot. Doikler niso brez smrtne nevarnosti niti poleti v aeroplanih z najboljšimi motorji in najveščimi piloti (vodniki), je avijatika še vedno nerešen problem. Mnogo znanstvenikov in tovaren se bavi s tem pro- Kretanje parnikov - Shipping News ti dwtmbra: Antoni«. Cherbourg In Hambu*. as daetmbrt: Ryndam. Boulocn*. Colombo. se mut-ijo Za Boga, ali še doživi, blemora in se za poizkuse žrtvu ua lih vidi? t Toda kdn uid® . . . . se je bilo stemnile, noe je leglattulenjem da jih vidi?' Toda. kdo uide živ iz te propasti?! Čuti. da dreveni, da mora kmalu zmrzniti, da bo pokopan v zametu. Se tega ne bo vedel nihče, kje je njegov grob... In njegova žena? In Gačko!___ Vihar je zadivjal grozno in prekinil njegovo razmišljanje. Nenadoma je opazil v temini črne sence, plazeče se tiho po snegu. Kaj je to?... Volkovi? Planil je na stran.,. Lačne zve ii so se spustile za njim z divjim jejo ogromne svote. Nedvomno se dosezajo vedno novi uspehi in avijatika napreduje. Toda vedno zno\*a se ponavlja tudi tragedija Ikarova: pogumni letalci strmo-glavljajo drug za drugim v smrt. Člo veštvo pa ne odneha in se bori dalje za zmago ideje, ki jo jo gojil Leonardo da Vinci in toliko velikih duhov. L* Savo!«. Havra; Olympic. Cherbourg I. januarja: Seydlltx. Bremen. Z. januarja: Beremrarla. Cherbourg. 4. januarja: Manchuria, Cherbourg in Hamburg; Mount Caroll. Hamburg. 5. januarja: Hannover, Bremen. 1 januarja: Majest»c. Cherburg; Finland, Cherbourg in Antverp. 7. januarja: La Touralne. Havre. 10. januarja: President Monroe. Cherbourg: Orduna. Cherbourg fn Hamburg; Saxonla, Cherbourg In Hamburg. II. januarja: Hansa, Hamburg. Argentina. Trac 13 januarja. I>apLaml; Cherbourg IS. januarja: Rochambeau. Havre. 17. Januarja: President Adam.. Cherbourg: 18. Januarja: MonBoiia. Cherbourg in Hamburg; Ta-onmna. Genoa; Mount Clinton. Hamburg. 20- Januarja: ni^"™0^ Cherbourlf in Bremen: Olympic. Cherbourg; Conte It^so. t;tnoa O. Januarja: bourir&eSLrbourK: Pitt-b— 2«. Januarja: Present Van Buren. Cherbourg. 25. januarja: Ba^^uS:*^ ,D 27. Januarja: Prealdent Harding. Cherbourg in Bremen; Kreolond. Cherbourg in Antwerp; President Wll*on. Trat. 28. Januarja; La "Lorraine, Havre, tt. Januarja: Torek. Hamburg. I 20. januarja: Chicago. Havre. SI. Januarja: PreeJdant Polk. Cherbuerg: Orbita. Cherbourg in Hamburf; Antonla. Cherbourg in Hamburg. 3. februarja: George Waahington. Cherbourg tn Bru- tnan. na zemljo, a še vedno ga ni bilo... Kako preteče in grozno divja vihar? P.uta ob okna, stresa duri in raznaša slamnato streho... Skoro bi menili, da so roparji napadli kočo in da hočejo ailoma vdreti vanjo. In domačim mre srce od nemira in strahu. Ob vsakem udaru na okno prisluhuje mlada žena, ali ni morda Klim, ki prihaja. Toda ne. Klima ni, samo vihar divja. Tn, o Bog. kako je temno! Otrok, ki je bil legel v bližino •»gnjišča, kjer se kuhajo jedila za praznike, joka, prestrašen od besnega vetra. ' "Tiho, otrok, tiho! Oče pridejo in prinesejo igrač...iy Otrok se je pomiril ob teh besedah, vprl še vedno zasolzene oči v mater ter vprašal: "Oče?... Igračke "Igral... igral... Da, igral se »oš, (Jačko... oče pridejo..." Ona mu je pokazala vrata, ki so se stresale in stokale vsled ne-v ihte. * * Kako dolgo je bežal, nič več ni vedel... Pred njim je bilo prazno, golo, kakor ena sama snežna ravan. .. Nenadoma je opazil Klim, da nekaj miglja pred njim — svetle točke go zažarele pred njim. Čreda zverin je odposlala en oddelek, da mu prepreči pot... Zdaj vidi grozno, neizogibno smrt pred seboj___ Tedaj je plani! kakor besen v novi smeri na levo, navzdol po strmem pobočju — volkovi za njim. Dvakrat se je zapletel v svoj dolgi pas, ki ga je vlekel privezanega za seboj — in padel je. Ko se je doli zopet zavel, je opazil Kl:m z veseljem, da se nahaja v neki vasi. Kakšna da je, ali mo-hamedanska ali krščanska, na to niti pomislil ni, kajti zveri so ga zasledovale, so mu bile tik za petami... Planil je skozi prva vrata na dvorcu, ki jih je najbrž odprl vihai', in stekel k oknu, kjer je še zmerom gorela luč. In volkovi vedno za njim... Samoumor madžarskega poslanika. , Klim je odpahnil vrata šiloma V kotu pa vzdihuje od starosti jn pUnil v nepoznano kočo... in trudnih misli potrti ded Laska.] Tu se je oddahnil... Videl je Misli na Klima in ječi bolestno, j bolgarsko, krščansko kočo, svete kajti ta zakasnitev ne napoveduje podobe, pred njimi goreče svetil j-ničesar dobrega. Gore so polne kc... Plapolajoča luč je brlela še zverin, noč grozna, snežni metež zmerom... Tz sence so mu skočili ne preneha... Ali niso minule zi-'ljudje nasproti... me požrli volkovi Govanovegaj Začudeno se je ozrl naokoli, kje da je. In tedaj je spoznal, da jr- I nlapca tik vasi. in ali ni bilo troje drugih ljudi zasneženih v zametih?... Krvoločnih zveri ne manjka v teh krajih!___ v svoii lastni koči. Previdnost je vodili« korake k domačemu ognjišču, do Iz Bukarešte poročajo, da se je ustrelil madžarski poslanik v Ru-muniji Bela Papp. Vzrok samomora ni znan. Hadu bi izvedela za nasl-v ŠTEFANA .TUNAKi>VIOH. Prod 9 lfti se j«1 nahitj d v Johnstown, Pa., ali Johnston City. 111., in si ccr m--d Hrvati Prosim, če ga kdo pozna, da mi p«roT-a kaj o njem. — Barbara Junakovich, 4!:: E. -Jnd St., Roundup, Mont. MS-ID—12^ V JUGOSLAVIJO Red Star Line Iz New Torka v Cherbourg In Antwerpen Krootand 23. dec. — Finland 6. jan. Zeeland 30. dec. — Lapland -13. jan. American Line I« New Torka v Cherbourg In Hamburg Mlnnekahda (3. razred) 21. decembra eManchuria 4. Jan.—»Mongolia 18. jan. •Novi prostori tretjega razreda. White Star Line la New Torka v Cherbourg In Southampton Olympic — 30. dec.; 20. jan.; 10. febr. Majestic 6. Jan.: 10. marca; 31. marca (NaJveCjl p&rnlk na svetu.) Homeric 14. aprila: 5. maja; 25. maja Dobra hrana. ZaprU prostori. Ugodna vožnja v Ameriko za. va5e prijatelje. Oglasite se pri krajevnem agentu all Prt POTNIŠKEM ODDELKU No. 1 Broadway. New York. anchor V JUGOSLAVIJO v 9 dneh. Vsak torek e^plaje edea Mnkik Tetikaaev. AQUITANIA . . 45,647 ton MAURETANIA . 30,704 ton BERENGARIA . 52,022 ton Razko&ne kabine tretjega razreda z 2. 4. 6 posteljami.. Krasre obednice. kadilnice in počlvališia. Pokrit promenadnl krov. tzborna hrana. DomaČe udobnosti. Nobene skrbi. Glede kart in drugih informacij vprašajte najliližjegu. a^eii- ^ L ta. v vasem mestu iili v okolici. , , . , --" —----- .. " "... «V V " U| U.V Laska je skrival nemir globoko čim je menil, da se nahaja ravno V notranjosti m »i ni upal ve&z* v nasprotni amen*, lokati, da ne bi prestraši! jokajo-1 "Oče!... Žena!... Vstanitei" če Sinahe in otroka. |je »klical in snemal torbo z bo Kaj pa stokate m joeetet" je iienuni darili, vprašala temno, a naenkrat mu je Kakor blazni so kriknili in pla-padlo kakor kamen na prsa in tn- nili k njemu, da ga pozdravijo Vaši sorodniki, prijatelji in znanci v staram kraju kupijo vožnji listek za pot t Amerike najugodneje s ameriškimi dolarji. Proti predložitvi potrjenega potnega lista za v Ameriko mi lahko izplačamo ameriški denar pri Jadranski banki v Ljubljani in t ^Zagrebu, toda znesek za posameznega odraslega potnika ne sme presegati 3000 franc, frankov, to je protivrednost od približno $200. V Italiji in zasedenem ozemlji pa lahko izplačamo brez izjem« vsakemu poljubne zneske t ame riakih dolarjih. , Pristojbina za izplačila do $10 po 501, z* izplačila od $10.— do njegove I $50.— po $1.—, za izplačila, ki presegajo znesek $50.— po 2 centa od vsakega dolarja ali po $2.— od sto. Frank Sakssr Stat Bank, 83 Cortlandt St., New York, H. Y ŽELIMO DOBITI 6 dobrih šivalk. Plača d«>bra in dola dovolj do 1. julija 1D2:J. VcČ-pojasnil bo podala «rospa Sehier v nedeljo .dopoldup po !». službi bož-ii v slovenski dvorani pod cer-j kvijo. — Malloty Co , Banbury, i Conn. (20 -21_12) | POZOR, MCZIKANTJE! Na prodaj je fina krematiena harmonika z registrom, tal'o da se lahko i^r.-.. trikrat ali štirikrat uglašena t«*r najboljšega izdelka. Kdor želi dobro harmonija, naj >e /glasi na: .John Kent. 516 Lin-len A.v., Johnstown. Pa. H 0-20—12) i Sinko, kam si zašel v tej groz- di sam je glasno zajokal. Nekdo je odrinil vrata. Jxii nevihtii" je šepnil oče" %koro Vstopila je stara Laskova žena. j nezavest no in zajokal kakor otrok. ^ j-C " 7rkVe' kjeri"i "Nevihta je velika, toda Bog je prižgala sveeo svetemu Mmu, da 5e ve(?ji ^ ^ ^ obvaruje njenega sina noreče vsi jdemo v cerkev. Ali £ ^ Ali ga se ni tu?" je vprašala -ite ropotuljet„< V tem hipu je umolknila nevih- prestrašena. Namesto odgovora so *e poto-eile mladi ženi solze. 4 4 Sveti Bog, kaj je neki z mladim t*' je stokala starka in stopil ta, začula se je ropotulja____ Krist je rojen!... Kmalu je zapustila srečna dru- — - — • JV »v-nuiu «taina lil «--*----------- pred podobo, kjer je gorela lnčka.ižina in sla v cerkev Tn tam je ndarjala neprestano; In kotel z jedili je pričel ob og- {Dalje nrikodiuift.T A 111 • I ■ i - i.___L. s čelom ob tla in ni nehala delati križa. Tn v kotlu z jedili vre veselo, aH vsi so pozabili nanj. Polnoč se bliža... Nihče se ne upa ganiti. Oirenj začenja pogaaati .. Kotel molči. Vrata . na dvorišču, vodeča na polje, so odprta... Koča leži na krsju vasi... Nevihta razsaja neprestano, kakor bi tuliliitjhlkovi... Vse pre-tresa groza... nju zopet veselo kipeti...: London šteje po zadnjem uradnem poročilu prebivalcev 7,480,201. V takozva-ni londonski grofiji, "Greater London", pride na 1000 mož 1165 žensk. Vdov je 26,000 in med temi 11,000 v starosti 20 do 39 let. Vdove so izgubile svoje može večinoma v vojni. Knjiga za dolge zimske ve-. cere. Slo vensko-Amerikanski KOLEDAR za leto 1923 192 strani povesti, poučnih člankov in razprav, pesmi, slik, šale in raznoterosti. Cena samo 40 centov. Naročite ga ie danes. SLOVENIC PUBLISHING CO. •2 Ccrtlandt St, New York W Dob« h tudi pri MStopnlkm W Glas Nsroda. Ako želite dobiti sorodnike ali znance iz stare domovine, pišite nam prej za pojasnila, ker število priseljencev je omejeno. FRANK 8AKSEB STATE BANK, 32 Cortlandt St., New York, N. Y Ne trpite vsled Revmatizma, živčnega, trganja, bolečin v prsih, otrplih mišic Vdrgnite PAIN-EXPELLER na bolečo površino, da boste začutili žarenje, in udobna, pomirljiva pomoč bo sledila. Pristni Pain-Expeller nosi SIDRO varstveno znamko. NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim naročnikom "Glasa Naroda" v državi Ohio naznanjamo, da jih ho obiskal naš potovalni zastopnik Mr. ANTON 8IMČIČ, kateri je pooblaščen nabirati naročnino za naš list, zatoraj prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni. Slovenic Publishing Co ADVERTISB IN »O LAS NARODA". ZA BOŽIČNE PRAZNIKE! Oe ste kedaj imeli misel kopiti moško ali žensko žepno uro. jo boste prav gotovo kupili, ee pišete nam po novi cenik za zlatnino. Ure so najnovejšec* in krasnega izdelka, nekaj novega. Velika zaloga pravih glasnih Columbia gramofonov; slov.-nemških vojaških in v vseh jezikih Columbia ploš£. Pišite po brezplačni cenik takoj IVAN PAJK, 24 Main St., CONEMAUGH, PA. Praktični ADVBirriBB IN MOLAB NARODA*. Priročna žepna knjižica, ki ima VB6 kar je v kupčiji potrebno, ie natančno izracunjeno, kakor tudi » izračunjenje obresti. 4 Knjižica je trdo vezana, stane } BLOVEKIC PUBLISHING GO. 82 Cortlandt Street : Hew York