Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 150 lir TRST, nedelja, 8. decembra 1974 Leto XXX. Št. 286 (8992) PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pn Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Jubilejni občni zbor SKGZ Slovenska kulturno - gospodarska zveza podaja danes obračun svoje dveletne dejavnosti od zadnjega občnega zbora in zastavlja smernice organizacijskega in političnega delovanja za nadaljnje dveletno obdobje, kolikor traja mandat novega odbora. Toda današnji občni zbor naše o-srednje zamejske organizacije sovpada tudi z dvajsetletnico njene ustanovitve v letu 1954 zn bo zato priložnost za oceno razvoja in dosežkov našega narodnostnega boja v tem dvajsetletnem razdobju, s tem Pa tudi utemeljenosti obstoja Prav takšne organizacije v našem manjšinskem življenju, kakršna je Slovenska kulturno-gospodarska zveza. SKGZ je nastala po sklenitvi londonskega sporazuma, s katerim je tržaško ozemlje prešlo pod italijansko upravo, in kot izraz potrebe večjega šte-nila slovenskih organizacij in ustanov, da se povežejo v skupen reprezentativen organ, ki naj v novih pogojih brani in zastopa koristi tistih Slovencev, ki jih je razmejitev pustila v Italiji. Sprva sta obstaiali ločeni SKGZ za tržaško in goriško Področje vključno z Beneško Slovenijo, izkušnje narodnostnega boja pa so kljub Posebnemu statutu za Slovence na Tržaškem, kmalu pokazale, da je lahko’ enotna organizacija za Slovence na Tržaškem, Goriškem, v Beneški Sloveniji in v Kanalski dolini učinkovitejše sredstvo ne le za strukturno rast slovenskega manjšinskega življenja, temveč tudi in predvsem za celovito obravnavanje in razreševanje problematike Slovencev v Italiji. Izhajajoč iz te predpostavke in iz svoje idejne osnove, ki temelji na idealih protifašističnega in narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda, prav tako pa tudi ob upoštevanju politično - strankarskih komponent v slovenski narodnostni skupnosti, je SKGZ poslej usmerila vse svoje napore v dejaimost za zagotovitev zakonske zaščite slovenske narodnostne skupnosti in za dejansko izvajanje obveznosti, ki jih je država prevzela do Slovencev v svojih mejah, tako z mednarodnimi sporazumi, kot še prej s svojim ustavnim dokumentom. Skozi vse občne zbore in vse dokumente, ki so se nabrali v teh dvajsetih letih, je razvidno, kako SKGZ v svojem delovanju ni zamudila nobene priložnosti, da ne bi naredila svoje dolžnosti kot organizacija, ki nima nobenih drugih vzporednih interesov razen koristi slovenske narodnostne skupnosti. Mimo tega, da je bila sama nosilec cele vrste akcij in pobud v okviru prizadevanj za izvajanje določit Posebnega statuta, državne u-stave ter za globalno zakonsko zaščito pravic Slovencev, je tudi podpirala vsakršno drugo dejavnost in napore, ki so zasledovali isti smoter. Še več. v prepričanju, da je v teh naporih lahko učinkovita čim večja akcijska enotnost vseh sil v slovenski narodnostni skupnosti, je bila vedno in je tudi danes pobudnik in zagovornik skupnega nastopanja vseh slovenskih političnih in drugih komponent v bistvenih Vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti. To vlogo ji omogoča njen nestrankarski značaj, narekujejo pa načela v ustanovnem dokumentu. Da bi bila tej vlogi čim u-spešneje kos, je ves čas težila k učvrščevanju.in izpopolnjevanju svojih notranjih struktur in k čim bolj razčlenjeni dejavnosti na vseh področjih narodovega življenja, na katerih se avtonomno udejstvujejo njene članice od gospodarskih do kulturnih, od strokovnih do rekreativnih in katerim daje kot skupna organizacija, spričo svoje moči in pomembnosti, še dodatnega poleta. V zadnjih letih je težila tudi k postavljanju temeljev za znanstveno preučevanje obsežne tematike, ki lahko služi njenim članicam in vsej narodnostni skupnosti za čim bolj učinkovit boj za lastne narodnostne pravice. Da je tudi na tem področju že dosegla lepe rezultate, je dokaz mednarodna konferenca o manjšinah v Trstu, na kateri je odigrala najvidnejšo vlogo \n poskrbela za kar 15 temeljijo pripravljenih poročil, ki so tsestransko osvetlila splošen položaj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji na tako pomembni mednarodni tribuni. Kljub določenim premikom v splošnem ozračju, ki so rezultat sicer težavnega toda nezadržnega demokratičnega družbenega presnavljanja v državi in pri nas, ter novih odnosov med Italijo in Jugoslavijo vključno z odprto mejo, mora naša skupnost tudi po dvajsetih letih ugotavljati, kako u-veljavljanjs naših narodnostnih pravic še vedno zadeva ob krčevit odpor okostenele miselnosti v državnih birokratskih in političnih strukturah, kako je to uveljavljanje pogosto igra v notranjih političnih kombinacijah vodilnega razreda in predmet izbegavajočega premetavanja pristojnosti med državo in deželo, spričo česar ostajajo, razen v redkih primerih, brez otipljivega uspeha tudi dobri nameni krajevnih dejavnikov. Toda če je dejansko stanje tako, kakšno bi šele bilo, če ne bi bilo vsega tega boja, ki ga vodijo vse slovenske komponente in SKGZ med njimi kot izvenstrankarsko povezujoča organizacija najpomembnejših družbenih sil in dejavnosti slovenske narodnostne skupnosti. in če ne bi bilo istočasnega pritiska demokratičnih sil v italijanski družbi? Ob tem vprašanju se kaže in potrjuje vloga Slovenske kulturno gospodarske zveze v vsem svojem pomenu in v vsej svoji teži nezamenljive komponente v boju tržaških, gori-ških, beneških in kanalskih Slovencev za svoje pravice. Njen značaj terja, da se s to svojo včgo še boli uveljavlja, da se še bolj razvija kot samostojna manjšinska politična organizacija, da je še bolj u činkovita pri re&Vanm slovenskih narodnostnih vprašanj v njihovi celovitosti ne glede na področja, kjer slovenski ljudje v Italiji živijo. Njen značaj ji nadalje narekuje, da se še bolj povezuje z demokratičnimi silami v italijanski družbi, v njihovem nelahkem boju za demokratične družbene spremembe in za zaščito demokratičnih pridobitev pred fašističnimi prevratniškimi načrti. Še posebej pa ji njen značaj, kot tudi sicer splošno priznana pravica in eksistenčna nuja vsake manjšine, narekuje, da navezuje čim tesnejše stike z matičnim narodom zato, da črpa iz njega življenjske sokove za svoj obstoj in rast in da vanj vnaša zavest in vest enotnega narodnega prostora. Današnji občni zbor je sicer normalna, toda zato nič manj primerna priložnost, zlasti ko se ocenjuje dosedanje delo in nakazujejo smernice za naprej, da da Slovenski kulturno - gospodarski zvezi še večjega zagona. Nerešeni problemi so tolikšni in taki, da zahtevajo največje angažiranje vseh sil in največjo vztrajnost v boju, da se premagajo zaviralne sile v večinskem narodu in njegovih strukturah v priznavanju in izvajanju naših narodnostnih pravic in da se doseže celovita in istočasna zaščita teh pravic z globalnim zaščitnim zakonom. Moč Slovenske kulturno - gospodarske zveze je v jasnosti njenega programa, v neobremenjenosti njenega boja s kakršnimi koli strankarskimi interesi, predvsem pa je v njej včlanjenih množičnih organizacijah in ustanovah ter v ljudeh, mladih predvsem, ki v njih delujejo na vseh področjih narodnega življenja. J. K. NOVA VLADA PREJELA ZAUPNICO TUDI V POSLANSKI ZBORNICI Moro potrdil zaupanje v rešitev gospodarske in politične krize Ministrski predsednik napovedal skorajšnji sestanek s sindikati - Polemični glasovalni izjavi predstavnikov PSI in PSDI RIM, 7. — Morova dvobarvna vlada je prejela zaupnico tudi v poslanski zbornici, kjer je glasovanje poteklo po pričakovanjih: 355 poslancev (KD, PRI, PSDI, PSI in SV P) je glasovalo za vlado, 226 (KPI, neodvisna levica in MSI) proti, 19 (PLI in predstavnik Doline Aosta) pa se je glasovanja vzdržalo. Vlada ima torej sedaj tudi for maino vso oblast, da se loti reševanja kočljivih vprašanj na dnevnem redu, predvsem pa gospodarske krize in poraznega deficita plačilne bilance. Osnovno vprašanje pa o-staja slejkoprej isto: ali bo namreč vlada docela kos svoji nalogi, ali pa ji bodo notranja nesoglasja v koaliciji in nerešena vprašanja v odnosih med levosredinskimi strankami onemogočila, da bi se učinkovito lotila ključnih problemov italijanske družbe. Dosedar/a predvidevanja niso najbolj rožnata: predstavniki ---------------- med štirimi strankami levega centra in s tem posredno potrdil vsaj «prehodni» značaj sedanje «male koalicije» med KD in PRI z zunanjo podporo socialistov in socialdemokratov. Svoj današnji govor v poslanski zbornici je Moro posvetil predvsem trem vprašanjem: gospo- darski politiki, zunanji politiki in političnemu pomenu vladne krize, ki se je danes tudi formalno zaključila. Glede prve točke je zavrnil očitke levice, da se bo nova vlada, kot že vse prejšnje sklicevala na gospodarske težave. vladne večine se trudijo dokazati, da nikakor ne gre za začasno vlado, kot trdijo komunisti, dejstvo pa je, da vsi čakajo na izid spomladanskih deželnih in upravnih volitev, katerih izid (že sedaj vsi prerokujejo nov hud poraz krščanske demokracije) bo nedvomno i-mel posledice tudi na vlado, in io no samo na njeno politiko, ampak morda celo na njen obstoj. Sicer pa je tudi sam Moro v svojem zaključnem posegu v poslanski zbornici pred glasovanjem poudaril perspektivo obnovitve organičnega vladnega sodelovanja da bi lahko odlašala z uresničitvijo reform. Moro je v tej zvezi trdil, da njegova teorija o «dveh fazah» ne pomeni, da bi bilo treba prej rešiti gospodarske težave in šele nato izvesti reforme, ampak da je hotel s tem izrazom samo postaviti ločnico med ukrepi, ki podpirajo notranje povpraševanje, vendar pa povzročajo povečanje deficita plačilne bilance, in ukrepi, ki ob podpiranju notranjega povpraševanja prispevajo k zmanjšanju neravnovesja računov s tujino. V poglavje o gospodarskih problemih je Moro vključil tudi vprašanje odnosov s sindikati ki ga je označil kot ključno vprašanje konjunktume politike v prihodnjih mesecih. Ministrski predsednik je izrazil prepričanje, da bo vlada znala vzpostaviti s sindikati odnose lojalnosti in sodelovanja, ter napovedal, da se vlada ne bo izmikala vprašanjem na dnevnem redu, kot so uskladitev draginj-ske doklade, zvišanje pokojnin in zahteva po zajamčenem dohodku iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiMniiiiHiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiii JUTRI «VRH» 0 ENERGIJI, INFLACIJI IN STRUKTURAH EGS Po odhodu Brežnjeva Pariz pričakuje voditelje zahodnoevropske «deveterice» Pred skupnim srečanjem se bo Giscard D’Estaing sestal z Morom in Humorjem - Možna ustanovitev «področnega sklada», iz katerega naj bi Italija črpala 40 odstotkov pomoči PARIZ, 7. — Komaj je z letališča v Orlyju odgrmelo orjaško letalo sovjetskega «Aeroflota» z Brežnjevom na krovu in so v o-beh prestolnicah, Moskvi in Parizu, objavili skupno sporočilo o zaključku francosko-sovjetskih pogovorov, že se Francija pripravlja na novo srečanje državnih poglavarjev in predsednikov vlad, tokrat v okviru evropske gospodarske skupnosti, se pravi zahodnoevropske «deveterice». Zdi se, da je Giscard D'Estaingu bilo veliko lažje žeti uspeh na srečanju z začetno nezaupljivim kremeljskim voditeljem, kot pa prepričati zahodnoevropske partnerje o pravilnosti skupne celinske politike na področju energije in boja proti inflaciji. Komentatorji so s tem v zvezi zapisali, da je Francija v odnosih s Sovjetsko zvezo in glede osnovnih vprašanj, ki jih je Brežnjev postavljal sogovorniku (konferenca o varnosti, Bližnji vzhod in gospodarske izmenjave), imela lahko pot tudi zaradi soupadanja ekonomskih interesov na vseh omenjenih področjih. Francija išče, neodvisno od ZDA, v sporazumevanju in neodvisnih gospodarskih stikih s Sovjetsko zvezo, svoj politični prostor in možnost, da bi v okviru zahodne Evrope nadkrilila ostale partnerje in jim narekovala svoj politični koncept. Gre za «diplomacijo poslovnosti», poudarja pariško časopisje, ki izraža tudi določeno skepso zaradi pretiranega optimizma, ki spremlja priprave na vrh evropske deveterice, ki se bo pričel v- ponedeljek popoldne v Elizejski palači. Srečanje evropskih državnikov (deveterice EGS), katerim bo Giscard D’Estaing brez dvoma poročal tudi o svojih razgovorih z ....................................................... Z včerajšnjim glasovanjem v poslanski zbornici je Morova dvobarvna vlada prejela dokončno za upnico parlamenta. Po več kot dvomesečni paralizi zaradi vladne krize čaka sedaj vlado mnogo težkega dela, predvsem za reševanje hude gospodarske krize. Že sedaj pa se mnogi sprašujejo, do kolikšne mere bo nova vlada sposobna lotiti se kočljivih vprašanj na dnevnem redu, ko pa odnose med strankami, ki jo podpirajo, še vedno pretresajo številna nerešena vprašanja. Prav zaradi tega mnogi politični opazovalci menijo, da nova vlada ne bo mogla ostati na oblasti dlje kot do spomladanskih deželnih in upravnih volitev. V Parizu, od koder je po uspeš nem srečanju z Giscard D’Estaingom odpotoval sovjetski partijski voditelj Brežnjev, pričakujejo sedaj državne poglavarje zahodnoevropske «deveterice», ki sc bodo morali spoprijeti s kočljivimi vprašanji e-nergijc, inflacije in oblikovanja novih skupnostnih organov. Jutri opoldne bosta v Elizejski palači gosta francoskega predsednika Moro in Rumor. Zainteresirana sta za «področni sklad» EGS, iz katerega naj bi Italija lahko črpala 40 odstotkov predvidenih 1200 milijard lir pomoči. V Grčiji se bo ljudstvo danes odločilo med republiko in kraljevino. Medtem pa se je nadškof Makarios po polletni odsotnosti vrnil na Ciper .kjer je ponudil turški skupnosti pogajanja za ureditev odnosov brez tujega vmešavanja. Brežnjevom, se bo formalno sicer začelo popoldne, toda priprave nanj so v polnem teku in kaže, da jih spremlja mrzlična diplomatska akcija vzajemnih in dvostranskih posvetovanj. Najvažnejše bo brez dvoma srečanje, v ponedeljek opoldne, med francoskim predsednikom ter italijanskima zastopnikoma Morom in Rumorjem, ki tokrat nastopata v zamenjanih vlogah predsednika vlade in zunanjega ministra. Moro in Rumor sta gotovo zainteresirana za gospodarske sklepe sestanka deveterice, saj sta zahtevala (in pogojila italijansko sodelovanje na srečanju) in dosegla, da bo v EGS ustanovljen «sklad za področno politiko». Gre za sklad, iz katerega naj bi za investicije na nerazvitih področjih in strukturah črpale pomoč šibkejše članice EGS, v našem primeru Italija (najmanj 40 odstotkov) ter Irska (7 odstotkov). Sklad, ki bo «eksperimentalen» in trileten, bo obsegal 1200 milijard lir, ali točneje 1400 milijard evropskih plačilnih enot. Na dnevnem redu vrha evropske deveterice bodo predvsem vprašanja politike na področju e-nergije, boja proti inflaciji ter oblikovanje novih, prožnejših skupnostnih organov. Ni še znano, če je glede teh vprašanj bila dosežena enotnost ali vsaj zbližanje med «partnerji» EGS. Pariz vsekakor še preživlja vzdušje optimizma in navdušenja za uspešen zaključek pogovorov v gradu Rambouillet, kjer sta se Giscard D’Estaing in Brežnjev zadnjič srečala malo pred poldne in pogovarjala skoraj dve uri. Takoj zatem je Brežnjev odšel na letališče in odpotoval v domovino. Ob 17. popoldne so v obeh prestolnicah objavili skupno sporočilo, ki potrjuje vesti, o katerih je časopisje že pisalo: da sta se dogovorila, da bosta dala pobudo za hitrejši zaključek evropske konference o varnosti. O tej sodita, da je zadnje tedne naredila nekaj pomembnih korakov, da pa bo SZ v začetku prihodnjega leta dala nekaj novih predlogov, za katere Francozi menijo, da bodo odpravili še zadnje prepreke. Konferenca naj bi se zaključila v Helsinkih s podpisom skupnega dokumenta. Tedaj naj bi se zbral «vrh 35», na katerem bi bili državni poglavarji z evropske celine, SZ, Kanada in ZDA. Glede Bližnjega vzhoda sta se državnika sporazumela o tem, da imajo Palestinci pravico do samoodločbe, oziroma vse države na tem področju pravico do varnih meja. Obenem se obe državi zavzemata za umik Izraela z zasedenih arabskih ozemelj. Na letališču, pred odhodom, je Brežnjev izjavil časnikarjem, da je zelo zadovoljen z izidom srečanja s francoskim predsednikom. Takoj po odhodu sovjetskega voditelja pa je Giscard D’Estaing poudaril, da je rezultat pogovorov tako vzpodbuden, da to dokazuje tudi dejstvo, da bosta prihodnje leto obiskala SZ kar dva francoska državnika: Giscard bo namreč odpotoval v Moskvo v jeseni, pred tem pa se bo na to pot podal ministrski predsednik Chirac, ki ga je Brežnjev izrecno povabil. Ne gre pri.tem pozabiti, da je Francija dosegla na tem srečanju nov uspeh na področju «e-nergetske osamosvojitve» v primerjavi z ostalimi zahodnoevropskimi državami, saj ji bo SZ dostavljala za dvajset let po 2,5 milijarde kubikov metana letno po ugodnih pogojih. Trgovska izmenjava med SZ in Francijo pa se bo povečala za več kot eno tretjino, saj je narasla od 7 na 12 milijard frankov letno. za( brezposelne. Pri reševanju nekaterih izmed teh vprašanj, je dejal Moro, bo treba izbrati primeren čas in potrebno postopnost, medtem ko so nekatere druge zahteve nezdružljive s potrebo po brzdanju naraščanja cen in po zaščiti vrednosti lire. Vsekakor je Moro potrdil namen vlade, da se v kratkem roku, toda po skrbni pripravi, sestane s sindikati. Ministrski predsednik je govoril tudi o potrebi po moralizaciji javnega življenja ter poudaril nujnost po odkritju krivcev grozotnih pokolov, ki so okrvavili Italijo v zadnjih letih, pa tudi potrebo po preureditvi obveščevalne službe. Na očitke komunistov o delovanju tujih tajnih služb na italijanskem ozemlju pa je Moro trdil, da tovrstne organizacije ne opravljajo nobenih protizakonitih dejavnosti, niti se ne vmešavajo v italijanske notranje zadeve. V zaključku svojega posega je Moro dejal, da je Italija v fazi akutne gospodarske in politične krize, ki terja angažiranost vseh ter vestno in splošno izpolnjevanje dolžnosti družbene solidarnosti. «Položaj je težaven — je poudaril Moro — ni pa obupen. Nahajamo se v dolgem in temnem tunelu, na koncu poti pa nas čaka luč. Naša usoda je v naših rokah. Če bomo modri, če bomo solidarni, če se bomo zavedali položaja in dolžnosti, bomo lahko smatrali, da se je to temačno obdobje naše zgodovine končalo, Na koncu poti obstaja nekaj, za kar je vre An, nes žrtvujemo», je zaključil predsednik Moro. Morovemu posegu so sledile glasovalne izjave, v katerih so predstavniki posameznih strank v bistvu potrdili že znana stališča. Naj omenimo samo, da je socialdemokratski predstavnik Cari-glia izkoristil priložnost za novo protisocialistično polemiko, socialistični predstavnik Mariotti oa ni bil nič manj polemičen do socialdemokratov. Brzojaifca Bijsdiča predsedniku Moru BEOGRAD, 7. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič je poslal italijanskemu mi nistrskemu predsedniku Aldu Moru brzojavko s čestitkami ob njegovem imenovanju za predsednika vlade. «Želim tudi izraziti prepričanje — pravi Bijedič v svoji brzojavki — da se bodo odnosi med našima sosednima državama razvijali v duhu medsebojnega razumevanja, prijateljstva in dvostranskega sodelovanja.» RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM fl. PITT0NIJEM Socialisti in novi deželni program Vpr. : Za predsednika deželnega sveta je prvič izvoljen socialist, saj so do sedaj bili vsi predstavniki demokristjani in je s to izvolitvijo pretrgana tradicija, da «morajo» biti predsedniki vseh večjih izvoljenih predstavništev (župani vseh velikih mest, predsedniki vseh štirih pokrajinskih svetov itd.) demokristjani. Prav gotovo je v tej spremembi globlji politični in ne samo personalni pomen. V čem je bistvo te demokratične spremembe? Odg.: Izvolitev socialista za predsednika deželnega svetuje prav' HOTovo politično važno dejstvo. Izvolitev je zunanji in najbolj očiten znak, dejanske spremembe odnosov, do katere mora priti v prihodnosti med KD in socialistično stranko. Med obema silama je treba ustvariti pariteto in torej med katoličani in socialisti, ki so skupaj s komunisti zgodovinske komponente ljudskega gibanja v naši državi. Izvolitev je politično važen in značilen dogodek, predvsem ker jo spremlja politični sporazum, ki predvideva, poleg novega načina upravljanja dežele, tudi globoko spremembo političnih in programskih ciljev ih ga je treba torej kompleksno obravnavati. Vpr.: Slovenska narodnostna skupnost vas dobro pozna in to še najmanj iz volilnih kampanj, čeprav tudi ni brez pomena odločna podpora, ki jo uživate med številnimi Slovenci, socialisti in tudi nesočiali- iiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim....iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||| PO TRIUMFALNI VRNITVI NA CIPER Makarios predlaga razgovore med turško in grško skupnostjo Grčija bo danes izbrala med kraljevino in republiko NIKOZIJA, 7. - Na krovu grškega letala do britanskega oporišča v Limassolu, nato pa helikopterja OZN do prestolnice se je zakoniti predsednik, nadškof Makarios, vrnil na Ciper, kjer ga je pričakala množica več desettisoč ljudi, ki mu je dolgo vzklikala pred predsedniško palačo, medtem ko je bila državna garda v stanju pripravljenosti in je vladala skrajna napetost na «zelenem pasu» med turškim in grškim sektorjem Nikozije. Makarios je z balkona spregovoril množici rekoč, da je spoznal nov Ciper, ki ni več «srečen otok», temveč «kraj ruševin». Obtožil je grško vojaško hunto, da je kriva za državni udar narodne garde, turško vojsko pa, da je izkoristila priložnost za zasedbo dela otoka. Nikakor ne nameravamo pristati na razdelitev otoka na dvoje, kar bi pomenilo preseljevanje prebivalstva, medtem ko se zavzemamo za pogovore med turško in grško skupnostjo, ki so jih zadnje tragedije naučile, da morata živeti v miru in sodelovanju. Makarios je še poudaril, da ne bo sprejel rešitve, ki bi bila izsiljena z orožjem. Vsem, ki so se kakorkoli pregrešili zoper zakon je Makarios obljubil amnestijo in pomilostitev v upanju, da bo iz novih pogojev vzklila možnost pravega miru v neodvisnosti. Nadškof Makarios Medtem pa Atene, ki jih je Makarios zapustil v prvih jutranjih urah po dolgih pogovorih s Ka-ramanlisorti, živijo v vzdušju predvečera referenduma, s katerim bodo Grki odločali o vrnitvi kralja Konstantina na prestol ali o potrditvi republiške ureditve. Zdi se, da si je Konstantin s sentimentalnimi pozivi («Omogočite mi povratek domov, na grob svojih staršev!») pridobil podeželje, medtem ko ga mesta zavračajo. Tu poudarjajo, da se lahko tudi vrne, a le kot navaden državljan, ki bo živel od svojega dela. Vsekakor nekatere ankete dajejo nad 50 odstotkov glasov za republiko, čeprav presenečenja niso izključena. Predsednik Leone bo obiskal Iran RIM, 7. — Predsednik republike Leone bo na povabilo iranskega šaha Pahlevija od 15. do 19. decembra uradno obiskal Iran. Poleg soproge bo predsednika republike spremljal tudi zunanji minister Rumor. sti. Deželni svet se je do sedaj večkrat ukvarjal z načelno razpravo o slovenskih vprašanjih, bolj malo pa je bilo stvarnega. Kakšna je lahko vloga dežele in še zlasti deželnega sveta v smeri naporov za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti in vsakodnevnega reševanja vprašanj z deželnimi zakoni ali drugimi ukrepi? Odg.: Znane so omejitve u-stavnega sodišča o možnostih posegov deželnega sveta glede globalne zaščite slovenske etnične skupnosti. Vendar je lahko zelo važna vloga deželnega sveta tudi o tej materiji in lahko je odločilna za rešitev nekaterih vprašanj na osnovi redne zakonodajne dejavnosti. kot je to delno v preteklosti že bilo. V tej smeri ocenjujem za važen deželni sporazum, ki prvič izrecno o-menja celotno ozemlje dežele. Država je prevzela obveznost jamčiti globalno zaščito nacionalnim manjšinam, vendar pa so deželni organi, in torej tudi deželni svet, dolžni, da spodbujajo z njim lastnimi instrumenti spoštovanje ustavnih določil za zaščito pravic slovenskega prebivalstva v deželi in tudi za povečanje zadevnih pristojnosti. Treba je podčrtati, da je treba obravnavati vprašanja slovenske manjšine politično in da je treba torej na pravne norme gledati razvojno. Vpr.: Dežela Furlanija - Julijska krajina je na stičišču treh kultur, gospodarskih sistemov itd., saj je zanjo že postalo značilno geslo «Alpe -Adria». Dejstvo pa je, da v zadnjem letu ni bilo pomembnejših stikov in da se je zelo važna mednarodna vloga dežele nekoliko omejila. Kakšne so perspektive in kakšni napori bodo narejeni za večje sodelovanje z bližnjima Slovenijo in Hrvaško? Odg.: Dogodki v zvezi z rešitvijo mejnih vprašanj med Italijo in Jugoslavijo in polemike, do katerih je prišlo v začetku letošnjega leta, so prav gotovo vplivali tudi na odnose med sosednjimi deželami in so omejili normalni razvoj sodelovanja med Furlanijo - Julijsko krajino, Slovenijo in Hrvaško. Zaradi tega pa se mednarodna vloga Furlanije - Julijske krajine ni spremenila, niti ni izginila. Tudi v naj hujših časih je prihajal do izraza napor demokratičnih in protifašističnih sil, da se nadaljuje po poti mirnega in prijateljskega sožitja med tukaj živečimi narodi in do sodelovanja treh dežel. Glede naše države pa moram tudi kot socialist z zadovoljstvom podčrtati izjavo predsednika Mora glede odnosov z Jugoslavijo. Vpr.: Za zaključek pa še o-sebno vprašanje. Vi ste delavec in izvolitev na tako važno odgovorno mesto prav gotovo predstavlja tudi priznanje za dolgo, naporno ter požrtvovalno delo v socialistični stranki. Kako se sedaj počutite, kakšne so vaše osebne želje? Odg.: Nikoli nisem prenehal biti delavec in sem torej globoko povezan z ideali in interesi delavskega razreda. Danes lahko izrazim samo globoko zahvalo svoji stranki PSI, socialističnim tovarišem, italijanskim in slovenskim volivcem, ki so me podprli in ki so mi omogočili, da sem prevzel odgovorna mesta najprej v stranki, nato v občini in deželi. Imam samo eno žeijo, da bom tudi v prihodnosti lahko zaslužil zaupanje stranke in socialističnih volivcev in da bom lahko služil stvari delavcev, katerim sem se posvetil od oddaljenega 1944. leta, da bom lahko služil socializmu. Razgovor zapisal Bogo Samsa TRŽAŠKI DNEVNIK :VV, 8. decembra 1974 DANES VES DAN V KULTURNEM DOMU Deseti, jubilejni redni občni zbor Slov. kulturno - gospodarske zveze Prvi krajši del bo slavnostnega značaja ob 20-letnici ustanovitve zveze. Prisotni bodo številni gostje, med katerimi koroški Slovenci in predstavniki iz matične domovine Slovenska kulturno - gospodarska zveza ima danes svoj 10. redni občni zbor, ki je obenem jubilejni ob 20-letnici njene ustanovitve. Občni zbor bo v mali dvorani Kulturnega doma z začetkom ob 9. uri in bo predvidoma trajal ves dan z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev in pozdravi, 2. Izvolitev verifikacijske in volilne komisije, 3. Poročili predsednika in tajnika, 4. Razprava, sklepi in poročilo nadzornega odbora, 5. Volitve, 6. Razno. Pred začetkom delovnega dela občnega zbora bo krajša jubilejna svečanost, med katero se bo predsednik spomnil članov prvih izvršnih in nadzornih odborov v Trstu in Gorici in počastil spomin tistih članov odborov, ki jih ni več med živimi. Prav tako se bo spomnil uglednih slovenskih javnih delavcev v zamejstu, ki so umrli v zadnjem razdobju. Podal bo tudi kratek historiat nastanka in razvoja te naše osrednje zamejske organizacije in vodila, ki so usmerjala in še usmerjajo njeno delovanje. Slavnostni ton temu delu bo dal tudi nastop moškega pevskega zbora PD «Valentin Vodnik» iz Doline. Poleg delegatov v SKGZ včlanjenih organizacij in ustanov iz tržaške, goriške in videnske pokrajine, se bodo občnega zbora udeležili tudi povabljeni gostje, med katerimi predstavniki koroških Slovencev, katerim izrekamo že danes naš bratski pozdrav, in predstavniki italijanske narodnostne manjšine v Jugoslaviji. Prav tako bodo na občnem zboru naše osrednje zamejske organizacije prisotni predstavniki matične domovine, predstavniki Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije iz Ljubljane ter konferenc SZDL iz obalnih in obmejnih občin, predstavniki političnih strank ustavnega loka v deželnem merilu, slovenski poslanec v rimskem parlamentu in deželni izvoljeni slovenski predstavniki, predstavniki e-notnega antifašističnega odbora ter slovenskih strokovnih, gospodarskih, OB DVAJSETLETNICI SKGZ Občni zbori od 1954 do 1974 L: 28. novembra 1954 II. : 27. februarja 1955 III. : 23. marca 1958 IV. : 11. oktobra 1959 V. : 14. junija 1964 VI. : 17. decembra 1966 VIL: 15. decembra 1968 VIII. : 29. novembra 1970 IX. : 17. decembra 1972 X. : 8. decembra 1974 kulturnih, prosvetnih, športnih in rekreacijskih združenj in ustanov. DANES OB 10. URI V Avditoriju proslava ustanovitve tržaške garibaldinske brigade Danes ob 10. uri bo v Avditoriju v Ul. Torbandena 4 slovesna proslava 30. obletnice ustanovitve XIV. tržaške udarne brigade — «Garibaldi d’assalto Trieste». Že ob 9. uri se bodo udeleženci zbrali na Trgu sv. Justa, četrt ure kasneje pa bodo položili venec na obeležje padlim v odporniškem gibanju v Spominskem parku, ob 10. uri pa se bo pričela slavnostna proslava, na kateri bosta govorila član vsedr žavnega vodstva VZPI—ANPI prof. odv. Ettore Gallo in bivši komisar bnVade Vladimir Kenda. V Ljudskem domu pri Korošcih bo popoldne ob 15.30 partizanski miting s sodelovanjem predstavništev VZPI—ANPI in tujih odposlanstev. Nastopil bo Tržaški partizanski pevski zbor z instrumentalnim ansamblom pod vodstvom prof. Oskarja Kjudra. # Tržaški občinski svet se bo ta teden sestal v ponedeljek, torek in v petek in bo obravnaval proračun občine za prihodnje leto. Slovenski šolski svet za vse šole na Tržaškem Združenje staršev srednje šole Sv. Cirila in Metoda pri Sv. Ivanu je na skupnem sestanku, ki je bil 4.12.1974, in na katerem so razpravljali o delegiranih šolskih dekretih, prišlo do zaključka, da je nujno potrebno, da se na podlagi o-menjenih dekretov o novi šolski u-reditvi predvidi in ustanovi slovenski šolski okrajni svet, ki naj zajame vse slovenske šole na Tržaškem. PO URADNIH PODATKIH TRŽAŠKE OBČINE Za 38 odst. povečane cene potrošnega blaga Trst je med najbolj dragimi mesti v Italiji Od januarja 1973 do oktobra 1974 se je indeks cen potrošnega blaga, oziroma indeks življenjskih stroškov, povečal za 38 odstotkov. Ta podatek je rezultat dela občinske komisije za cene, ki se je sestala na županstvu pod predsedstvom odbornika Abateja. Komisija je tudi ugotovila, da se je vsedržavni indeks v obravnavanem razdobju povečal za 36,5 odstotka, medtem ko se na severovzhodnem predelu Italijie v Trentu, Benetkah in Bologni povečal za 33,6 oziroma 33,4 ali 34,7 odstotka. Iz teh uradnih podatkov nedvomno izhaja, da ima Trst zelo žalostno prvenstvo enega izmed najbolj dragih mest v Italiji ter istočasno tudi mesta, v katerih življenjski stroški hitreje naraščajo kot drugod. želnih norm, ki zadevajo izseljenstvo. Na srečanju so govorili tudi o napovedani vsedržavni konferenci o izseljenstvu in o predhodnem sestanku, ki bo v Furlaniji - Julijski krajini. Deželni odbornik za delo in izseljenstvo Dal Mas je te dni sprejel predstavnike izseljenskih organizacij iz Furlanije - Julijske krajine, med temi predstavnike Združenja slovenskih izseljencev iz naše dežele. Predstavniki izseljencev so obrazložili nekatera vprašanja in težave kategorije ter v tej zvezi postavili zahtevo po izboljšanju de- iiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii DANES POPOLDNE V KRIŠKEM LJUDSKEM DOMU Franček Žerjav in njegov zbor proslavljata 25 let skupnega dela Zbor «Vesna» se je za to priložnost številčno okrepil, kar zbuja upanje, da se bodo povrnili njegovi zlati časi JUTRI OB 20. URI Solidarnostni večer s španskimi političnimi preganjanci Jutri ob 20. uri bo v dvorani «Di Vittorio» v Ul. Pondares solidarnostni večer s španskimi poli tičnimi zaporniki, ki ga prireja pokrajinsko tajništvo Zveze žensk I-talije. Ob tej priložnosti bo srečanja s predstavništvom žena političnih pripornikov. Pobudi Zveze žensk Italije se pridružujejo napredne stranke, njihove mladinske organizacije, borčevske organizacije, sindikati in številni kulturni in politični krožki. Križ aktivno izpričuje svojo kul- J turno prisotnost v našem ožjem narodnostnem prostoru že več desetletij. Ko si je v začetku dvajsetih let tega, stoletja kriško prebivalstvo organiziralo svojo prosvetno dejavnost, je ni moglo več popolnoma zavreti niti fašistično nasilje .Društvo je rastlo in se razvijalo, kot je rast-la narodnostna, družbena in kulturna zavest, ki je nato dosegla svoj višek v množičnem in aktivnem pristopu v narodnoosvobodilni borbi. Iz te zgodovinske preizkušnje je Križ črpal še bogatejše sokove za svoj družbeno - kulturni razvoj, za svoje prosvetno udejstvovanje, ki je v prvih povojnih letih bujno vzcvetelo in se nato kljub neizbežni ohladitvi, ki so jo povzročile nove, večkrat premalo kontrolirane razmere, trdno ohranilo na nogah. Danes, ko od vsepovsod letijo zaskrbljeni pomisleki o trenutnih močeh prosvetnega ustvarjanja, polagajo kriški prosvetni delavci nov obračun svojega dosedanjega dragocenega dela ter hkrati še enkrat izpričujejo svojo živo prisotnost, svoj «miiiMuiiMfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiHinMiiiHiiiiiiiimiiiiniiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiuiiiim PRVI KORAK PREISKAVE 0 SKRIVNOSTNI SMRTI V KRATKEM BODO IZKOPALI TRUPLO DIEGA DE HENRIQUEZA Še vedno nejasne okoliščine tragičnega požara v Ul. S. M aurizio Preiskava v zvezi s skrivnostno smrtjo znanega tržaškega zbiralca orožja in druge vojne dokumentacije Diega de Henriqueza se približuje zelo pomembnemu trenutku: po nalogu preiskovalnega sodnika dr. Gianfranca Ferma bodo čez nekaj dni izkopali truplo de Henriqueza in izvedli skrbno obdukcijo posmrtnih ostankov. Kot je znano, je de Henriquez umrl med požarom, ki je razplamtel v njegovem skladišču v Ul. S. Maurizio 11 3. maja ponoči. Po dveh mesecih so preiskavo zaključili z ugotovitvijo, da je treba smrt pripisati tragičnemu naključju: električni grelec je padel na tla, de Henriquez se tega ni pravočasno zavedel in tako se je vnel papir, ki je bil nagrmaden v njegovi sobici. Pred kratkim pa so se začeli širiti glasovi, da je bil de Henriquez nasilno ubit. Mimoidoči naj bi slišali več strelov (morda so to bili poki municije, ki je eksplodirala zaradi vročine), izginili naj bi zvezki z dokumentacijo o Rižarni, pa čeprav je možno, da jih je ogenj upepelil. Končno so še našli na neki sliki in na steni sled strela, vendar krogle niso našli. Zaradi vsega tega je sodni svetnik dr. Fazio spet Sproži preiskavo in jo izročil dr. Fermu, ta pa je hnenoval prof. Balda Viterba iz Benetk za izvedenca, ki bo moral natančno analizirati vse možne vzroke smrti pokojnika. Delo se obeta dokaj težko, saj je minilo že veliko mesecev od smrti, plameni pa so v precejšnji meri uničili truplo nesrečnega de Henriqueza. Sodni postopek proti 9 uslužbencem observatorija Preiskovalni sodnik dr. Sergio Ser bo je sprožil na prijavo direktorja tržaškega eksperimentalnega geofizikalnega observatorija prof. Carla Morellija sodni postopek proti devetim uslužbencem ustanove pod obtožbami zasedbe javnega poslopja, prisvojitve javnih funkcij ter nasilstva in žalitve javnega funkcionarja. Tožba je posledica zasedbe observatorija zaradi grožnje odpusta nekaterih izmed 53 uslužbencev inštituta. Obtoženi uslužbenci pa so prijavili državnemu pravdništvu dr. Morellija zaradi poneverbe javnega denarja in zlorabe funkcije. Ob poroki tovarišev MIMICE KAPELJ in BORISA RAPOTCA jima iskreno čestita sekcija KPI občine Dolina. Franček Žerjav nepogrešljivi utrip v čeprav nekoliko izsušenem tkivu ljudske kulture v svoji vasi. Ta obračun se na današnji slovesnosti sicer omejuje le na pevski zbor, od vselej glavni steber kulturnega nihanja pri nas, je pa obenem to priložnost preverjanja splošne aktivnosti mladih sil, ki so prevzele v zadnjih letih vajeti društva v svoje roke. Mladi kriški prosvetni delavci so globoko zaorali v obraščeno ledino in spet zasejali tistega duha, ki ga navdihuje bogata tradicija in zahteva naša bodočnost na teh majavih tleh. Med neizpodbitnimi uspehi je ravno o-hranitev in okrepitev pevskega zbora, ki proslavlja danes 25-letnico obnovitve. V kriškem Ljudskem domu se bo danes predstavil številčno pomnožen. Med raznimi plimami in c:ekami, kričečimi uspehi in trenutki tesnobe, ko smo se zbali celo za nje"'/ odstoj. je zrastel v duhu in številu ter z novim upanjem, da se bodo kaj kmalu spet ponovili zlati časi izpred desetih, petnajstih let, ko so njegove narodne in borbene pesmi donele na raznih odrih naše ožje in širše domovine, pa tja do Brescie, Modene, Milana in celo Neaplja. Vsa ta leta je zboru stal ob stra ni človek, ki ni poznal plim in osek. Ni poznal premora, naveličanosti do zborovskega petja, malodušnosti. Vselej je s svojo neizmerno ljubeznijo do petja, s svojo požrtvovalnostjo ter s svojim veselim, družabnim, prešerne razigranosti polnim značajem hrabril ter plazmiral zbor. Ta človek je Franček Žerjav. «Kržan od nog do glave» in pevovodja samouk. Petindvajsetletno delovanje zbora «Vesna» je tudi njegovo petindvajsetletno neprekinjeno delovanje in današnji praznik v Ljudskem domu je tudi njegov praznik. Svojo dejavnost, ki je ni omejeval le na domači zbor (večkrat je kot pevovodja pomagal tudi drugim zborom in zadnje čase vodi tudi zbor «Primorec» v Trebčah), je začel kot pevec. Ljubezen do petja je v njem združeval tudi odličen glas. Če bi živel v drugačnih družbenih okoliščinah, meni danes marsikdo, ki ga pozna, bi nedvomno prekoračil meje naše kulturne stvarnosti. V vsej svoji majhnosti pa je tudi kriški oder za naše kulturno življenje neizmerno velik. Na njem sta Franček in njegov zbor oblikovalca naše biti, našega hotenja in naših upov. Sam Franček nam s svojimi živimi, prodimimi očmi in s svojim značilnim prešernim nasmeškom zagotavlja, da si bolj kot tega, da bi iz zbora ustvaril ne vem kakšno kvaliteto, želi čim številnejši zbor, zbor, ki izlije iz dna duše vso tisto dragocenost, ki jo je ustvarila naša zborovska kultura. D. K. Mladinski pevski zbor Rdeča zvezda iz Saleža čestita pevskemu zboru Vesna iz Križa ob njegovi 25. obletnici delovanja. Moškemu pevskemu zboru Vesna in pevovodji Frančku Žerjavu iskreno čestita ob 25. obletnici ustanovitve in obenem želi mnogo večjih uspehov prosvetno društvo in pevski zbor Primorec iz Trebč. PRIHODNJI TEDEN V VERDIJU Bohème namesto Adriane Lecouvreur Zaradi nepredvidenih težav pri pripravah Cileeve opere «Adriana Lecouvreur», ki je bila na prvotnem sporedu Verdijevega gledališča, je uprava Verdija sklenila, da bo to opero zamenjala z «Boheme». V glavnih vlogah bosta nastopila sopran Katia Ricciarelli (Mimi) in tenor Josè Carreras (Rodolfo), kar nedvomno zagotavlja visoko umetniško raven. Režiser bo Beppe de Tomasi, dirigent pa Gianfranco Masini. Prva predstava bo v petek, sledile bodo štiri ponovitve. PD Kraški dom obvešča, da zaradi tehničnih ovir odpade predavanje prof. Danila Sedmaka, napovedano za torek, 10. t.m. Datum predavanja bo pravočasno objavljen. PD VESNA IZ KRIŽA v sodelovanju z odborom Ljudskega doma in sekcijama KPI in ANPI iz Križa priredi danes, 8. decembra 1974 v Ljudskem domu v Križu ob 17. proslavo 25-LETNICO moškega pevskega zbora Vesna ped vodstvom F. ŽERJAVA Sodelujejo: Moški pevski zbori: VASILIJ MIRK s Proseka IGO GRUDEN iz Nabrežine FRANC ZGONIK iz Branika Mešana pevska zbora: PRIMOREC iz Trebč RDEČA ZVEZDA iz Saleža Šolske vesti Združenje staršev dijakov srednje šole «I. CANKAR» priredi jutri, 9. decembra 1974, ob 18.30 v telovadnici šole predavanje o novih šolskih zakonih. Govoril bo prof. Samo Pahor, Odbori združenj staršev iz Trebč, Gropade, Padrič in Bazovice vabijo vse starše osnovnošolskih otrok na sestanek, ki bo v sredo, 11. t.m., ob 20. uri v osnovni šoli v Gropadi -Padriče. Na sestanku bo g. ravnatelj predaval in objasnil nove šolske zakone in potek volitev. Prosimo starse, da se sestanka udeležijo. Roditeljski sestanek na državnem učiteljišču A. M. Slomšek v Trstu bo v soboto, 14. t.m., ob 17.30. Na dnevnem redu bo tudi poročilo o novih zbornih organih, ki bodo začeli delovati že to šolsko leto. Starši so vabljeni, da se sestanka polnošte-vlnc udeležijo. Ravnateljstvo STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom Pavel Golia JURČEK Pravljica v štirih dejanjih s prologom. V torek, 10. t.m., ob 15.30 .........................................................................................■■■■■m".......................................................... binjer Ciro Erardi in uradnica Maria Gussago, delavec Alfonso Piccin in gospodinja Vincenza Colaussi, a gent javne varnosti Benedetto Velia in delavka Felicia Caravotta, trg. Danes, NEDELJA, 8. decembra BREZM. SPOČ. D. M. Sonce vzide ob 7.33 in zatone ob 16.21 — Dolžina dneva 8.48 —Luna vzide ob 1.44 in zatone ob 12.59. Jutri, PONEDELJEK, 9. decembra VALERIJA Vreme včeraj: najvišja temperatura 10 stopinj, najnižja 5,3, ob 19. uri 7,7 stopinje, zračni pritisk 1016,5 mb. stanoviten, veter 5 km na uro vzhodnik, vlaga 67-odstotna, nebo 6/10 pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 11,8 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 7. decembra se je v Trstu rodilo 21 otrok, umrlo pa je 6 oseb. UMRLI SO: 73-letna Maria Ze-rial vd. Visintini, 67-letna Carla Hercog por. Tufuro, 72-letna Emilia Daneu, 73-letna Lidia Turko vd. Remskar, 65-letni Pietro Ban in 52-letni Giuliano Gortan. OKLICI: avtoličar Doriano Baidè in trg. pomočnica Manuela Steffè, prokurator dr. Guido Cacciottoli in dir. podjetja Bonita Mirella Eloise Včeraj - danes KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAS1VK1 VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO IRSI Viale XX TEL. m 301 Settembre št 16/111 Blows, delavec Claudio Brach in uradnica Maria Grazia Godina, u-radnik Nicola Troisi in gospodinja Pasqualina Pesce, kuhar Ernesto Moroni in gospodinja Graziella Zac-chigna, tiskar Ernesto Baroni in delavka Luciana Basiaco, upokojenec Michele lacobone in čistilka Graziella Sabadin, mehanik Mario Frezza in gospodinja Silva Može, kolavdator Pietro Giovanni Gren-dene in učiteljica Silvana Simini, uradnik Marino Marconi in uradnica Vida Bencina, farmacist dr. Attilio Bonin in uradnica Marina Perini, trgovec Vincenzo Vurchio in trg. pomočnica Maria Milena Sterle, trg. pomočnik Alessandro lordano in u-radnica Franca Gherdevich, geometer Paolo Česen in uradnica Anna Maria Ravalico, varilec Stellio Cre-vatin in bolničarka Branka Rosic, trg. pomočnik Renato Perrini in gospodinja Franca Othelia Tomasi-ni, elektrikar Emilio Mazzelle in delavka Anna Maria Pescatori, študent Claudio Seppini in univerz. DARILA Presenetljivo velika izmra LIR m ZLATNINE - ZLATO 18/750%. — Velika izbira ur SEIKO — Posebni iMiimst. Urama m ilalarna LAUMNTI Trst Trieste, t.ariio Santorin 4 študentka Orietta Scher, upokojenec I zastopnik Giovanni Bazzo in go-Giuseppe Reggente in gospodinja spodinja Isabella Bregoli, akviziter Maria Olivo, železničar Lucio Cin- Maurizio Costantino in univerz, štu-gulin in otroška negovalka Giuliana | dentka Anna Pertot. Poropat, uradnik Maurizio Fradel in gospodinja Cristina Blasina, skladiščnik Roberto Schvveitzer in uradnica Danila Villatora, fin. stražnik Francesco Simonelli in risarka Dana Hulinska, uradnik Marino Da-nielis in učiteljica dr. Liviana Rossi, šofer Ignazio Mistero in frizerka Anna Cangi, trg. zastopnik Ermanno Milani in uradnica Loreta Lonardì, psiholog Franco Cappelletti in estetistica Laura Lanconelli. uradnik Antonio Messina iti študentka Claudia Balducci, inž. Umberto Laureni in učiteljica Gerda Duca, kara- f//64//J///Z4) [ys£ 0#US£f] & foto kino _ optika TRST -Ul.Mazzini 51 BARI 83 79 64 38 60 CAGLIARI 50 69 7 81 75 FIRENCE 3 61 57 83 33 GENOVA 50 13 83 9 .58 MILAN 37 43 85 66 8 NEAPELJ 72 59 78 55 47 PALERMO 39 38 15 54 69 RIM 8 41 57 52 53 TURIN 89 18 78 74 12 BENETKE 20 67 31 40 2 2X1 X X 2 X 1 2 1 X X KVOTE: 12 točk — 4.813.000; n točk ■ 188.900; 10 točk — 18.400 lir. GLASBENA MATICA TRST Koncertna sezona 1974/75 četrti abonmajski koncert V četrtek 12. decembra 1974 ob 20.30 v Kulturnem domu V Trstu Simfonični orkester radiotelevizije Ljubljana Dirigent: Marko Munih Solist: Jože Falout - rog Spored: M. Kogoj - A. Srebotnjak: Bagatele za orkester W. A. Mozart: Koncert za rog v Es-duru, št. 3 D. Šostakovič: Simfonija št. 1 v F-duru, op. 10 Rezervacija in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29 — tel. 418-605) ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Uredništvo mladinske revije GALEB obvešča vse naročnike, da bo NAGRADNO ŽREBANJE v TOREK, 17. DECEMBRA, OB 17.30 V KULTURNEM DOMU po predstavi mladinske igre JURČEK Uredništvo vabi vse tiste naročnike, ki niso še poslali dopisnic, naj to čimprej store, ali naj jih prinesejo v Tržaško knjigarno. Gledališča POLITEAMA ROSSETTI Ob 16. uri predstava dramske skupine Tina Buazzellija «SOVRAŽNIK LJUDSTVA» Henrika Ibsena. Prevod Claudia Magrisa, režija Edma Fe-noglia, scene in kostumi Sergia d’Osma. Druga abonmajska predstava. Osrednja blagajna v Pasaži Pretti sprejema rezervacije za vse ponovitve. Potovalni urad «AURORA» priredi za božične in novoletne praznike naslednje izlete: • Od 22. do 26. dec. z avtobusom v BOHINJ (smučanje na Voglu). Cena 38.000 lir. • Od 24. do 26. dec. z avtobusom na BLED. Cena 29.000 lir. • Od 29. dec. do 1. jan. z letalom v PARIZ, Cena 139.000 lir. • Od 31. dec. do 1. jan. silvestrovanje v hotelu «LEV» v Ljubljani. Cena 29.000 lir. Vpisovanje in informacije pri «AURORI» v Ul. Cicerone. 4, tel. 29 243. Razna obvestila Smučarski klub Devin ima na zalogi še nekaj parov novih smuči po tovarniški ceni. Tel. 209161. V Društvu slovenskih izobražencev bo dr. Zorko Harej predstavil novo knjigo Rafka Dolharja «Pot iz planin». Večer bo v dvorani Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3 jutri ob 20.15. Kulturno združenje Most vabi na predavanje Tarasa Kmavnerja: Moje osebno srečanje z Edvardom Kocbekom v soboto, 14. decembra, ob 18. uri v Mali dvorani Kulturnega doma. Vse ljubitelje zborovskega petja vabi zadruga «Naš Kras» na KONCERT MEŠANEGA ZBORA IZ POSTOJNI ki bo v soboto, 14. decembra 1974, ob 20.30 v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. V Slovenskem klubu bo v torek, 10. decembra ob 20.30 OKROGLA MIZA O URBANISTIČNI UREDITVI KRASA Sodelujejo: dr. Rafko Dolhar, arh. Darij Jagodic, Bogo Samsa in Stojan Spetič. Na razgovor o vprašanju, ki je za našo narodnostno skupnost izredno pomembno in aktualno, toplo vabljeni! SOŽALJA Odbor Zveze demokratičnih žena z Opčin izreka globoko sožalje družina ma Rauber in Malalan ob bndKi izgubi dragega VETA Pokrajinski odbor VZPI-ANPI izreka vdovi, materi in sorodnikom 'sl"en0 sožalje ob izgubi tovariša - Part za na Veta. Ob izgubi dragega člana Milka Da; neva izrekajo pevci zbora * j*. Mirk» globoko sožalje prizade svojcem Rafko Dolhar: POT IZ PLANIN Avtorja in knjigo bo v Društvu slovenskih izobražencev predstavil dr. Zorko Harej. Večer bo v dvorani Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3/1 jutri (ponedeljek) ob 20.15. Kino Ariston 15.30—22.00 «E cominciò il viaggio nella vertigine», barvni film, G. Moschin in Ingrid Tuling. Nazionale 14.30 «Il giudice e la minorenne», barvni .film, igrata C. : Abram in S. Scoti, prepovedan mladim pod 18. letom. Excelsior in Fenice: Otroška matineja ob 10.00 in 11.30 «Arriva Speedy Gonzales». Risanka. Excelsior 14.30 «La poliziotta». Barvni film, v katerem igrajo Mariangela Melato, Orazio Orlando, Renato Pozzetto, Mario Carotenuto. Grattacielo 14.30 «Amore libero - Free love», Emmanuelle, Enzo Bottesini Prepovedano mladini pod 18. letom Fenice 15.00 «Amore amaro». V glav ni vlogi Lisa Castoni. Barvni film Eden 14.30 «Tutta una vita», reži ser Claude Leluch. V glavni vlogi Carla Gravina. Ritz 15.00 «Un uomo, una città», barvni film, igra E. M. Salerno, prepovedan mladini pod 18. letom. Aurora 15.30 «L’erotomane», Gastone Moschin. Prepovedano mladini pod 18. letom. Capitol 14.30 «Milano odia: la polizia non può sparare», T. Milian in H. Silva. Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo 14.30 «A muso duro», barvni film, igra Charles Bronson. Impero 15.00 «Farfallon», Franco Franchi, Ciccio Ingrassia. Filodrammatico 15.00 «Zelda», Jane Avril. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 14.30 «La gatta sul teto che scotta». Elisabeth Taylor in Paul Newman. Barvni film. Ideale 15.00 «Viveva per uccidere, uccideva per vivere», Julio Alleman, Barbara Angely. Vestern v barvah. Vittorio Veneto 15.00 «Serpico», v glavni vlogi Al Pacino. Barvni film. Abbazia 14.30 «Attento Gringo... è tornato Sabata», vestern film v barvah. G. Martin in F. Sancho. Astra 15.00 «Un tocco di classe», George Segai in Glenda Jackson. Barvni film. Volta - Milje 15.00 «Virilità», Agostina Belli, Turi Ferro, Paolo Ca-vani. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All’Esculapio, Ul. Roma 15; INAM. Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska u-lica 35. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 7.30) Pizzul - Cignola. Korzo Italia 14; Prendini, Ul. T. Vecellio 24; Serravano, Trg Cavana 1. LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124), Bazovica (tel 226165). Opčine (tel 211-001), Prosek (tel. 225-141), Božje polje — Zgonik (tel. 225-596), Nabrežina (tel. 20C-121), Sesljan (tel. 209-197). Zavije (tel. 213-137), Milje (tel. 271-124). «KRAS — SEŽANA» TOZD HOTELI IN GOSTINSTVO — SEŽANA VAS VABI NA VESELO SILVESTROVANJE V SVOJIH OBRATIH: - V HOTELU «MAESTOSO» LIPICA: v restavraciji — 250 ND v Snack baru — 200 ND v nočnem baru — 200 ND Igrajo ansambli: ATLANTIK, ZENIT in BARSKI ANSAMBEL - V HOTELU «TRIGLAV» v Sežani — 190 ND; igra ansambel AVANTURISTI - V HOTELU «TABOR» v Sežani — 110 ND; igra ansambel TULIPANI - V MOTELU na Kozini - 200 ND; igra narodno-zabavni ansambel. PRIPOROČAMO SE! Potrti sporočamo žalostno vest, da nas je dne 7. decembra Liza vedno zapustil naš dragi oče, nono in brat EMIL DANEV (DOLENČEV) Pogreb bo v ponedeljek, 9. t.m. ob 15. uri iz župne cerkve na Proseku. Žalujoči sin Milko, hči Majda z družinama, brat, sestra in drugo sorodstvo. Devinščina, Prosek, Rim, 8. 12. 1974. ZAHVALA Globoko ganjeni nad tolikimi izrazi sožalja se iskreno za hvaljujemo vsem, ki so spremili na zadnji poti našega nepo zabnega VETA Posebno zahvalo smo dolžni Zvezi borcev iz Trsta in slovenskih obalnih občin, predstavnikom političnih, kulturnih in športnih organizacij, č. duhovščini, pevcem, govornikoma, darovalcem cvetja in vsem, ki so se z dobrimi deli spomnili dragega pokojnika. Žalujoča družina in drugo sorodstvo Opčine. 8 decembra 1974. ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja, ki smo ga bili deležni ob izgubi nepozabnega RUDOLFA OTE se toplo zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način z nam) sočustvovali. Posebna zahvala č. g. duhovnikom, ki so opravi verski obred. Družina Dolina. 8. decembra 1974 . ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem. ^ so z nami sočustvovali ob izgub našega dragega očeta in nonota MIHAELA KURETA Posebna zahvala domači godbi. g. župniku Kosmaču ter vsem. k) so ga spremili na zadnji poti- Družina Kicmanje. 8. decembra 1974 IHU’GR VESTI NA OSMI STKANI Ob I. obletnici smrti predragega sina BOGDANA ZOBCA se ga z ljubeznijo spominjajo mama, oče, brat in sestra KAJ PRINAŠAJO ŠOLSKE POOBLAŠČENE ODREDBE (6) OKRAJNI ŠOLSKI SVETI Darovi in prispevki Deveti člen odredbe štev. 416 ugotavlja načela, ki naj bi urejala dejavnost organa šolskega okraja, in sicer določa njegove programske smernice. šolski okraj torej «uresničuje demokratično udeležbo krajevnih skupnosti in družbenih sil v življenju in upravljanju šole v obliki in na način, “i ga predvidevajo naslednji členi.» Organ, ki naj bi uresničeval navedene programske smernice, se imenuje «okrajni šolski svet» in ni več sestavljen kot medrazredni in razredni sveti, sveti šolskih okolišev in zavodov iz učnih moči, zastopnikov staršev, šolskega pomožnega osebja, in v določenih primerih tudi učencev (na višjih srednjih šolah), marveč iz izvoljenih zastopnikov «krajevnih skupnosti» — občin in «družinskih sil» predstavnikov sindikatov, kulturnih organizacij, delodajalcev in celo zasebnih šol. Ni v njem izvoljenih zastopnikov šolskega pomožnega osebja in učencev. Izključitev zastopnikov učencev in pomožnega osebja je nerazumljiva. ker ne odgovarja načelu ustanavljanja organov demokratične Udeležbe. Okrajne šolske svete sestavljajo: 1 “Voljeni zastopniki službujočega vo-Ciinega osebja državnih šol in zavodov v okraju; 5 izvoljenih zastopnikov redno in izredno nastavljenih učnih moči v okraju (praviloma naj bi se Pri izvolitvi zasledovalo načelo o zastopanosti vseh vrst šol); 1 izvoljeni ?astopnik vodilnega osebja zasebnih tol in 1 izvoljeni zastopnik učnih modi istih šol (v primeru da ni takih tol, oba predvidena zastopnika povedala število zastopnikov vodilnega, oz. učnega osebja državnih šol); 7 izvoljenih zastopnikov staršev, od katerih 1 izvoljeni zastopnik staršev morebitno obstoječih zasebnih šol; 3 °d sindikalnih organizacij imenovani tostopniki delovnih slojev okraja; 2 °d avtonomnih sindikalnih organizacij imenovana zastopnika (v tem primeru bi se morda odpravila vrzel, id je nastala pri zastopstvu pomožnega šolskega osebja, kar pa je zelo spomo); 1 od pokrajinske zbornice za trgovino, industrijo, kmetijstvo in o-brtništvo imenovan zastopnik delodajalcev; 2 od pokrajinskega sveta izvoljena zastopnika kulturnih ustanov, ^druženj in organizacij, ki zasledujejo s svojimi smotri in svojo prakso razvoj in izboljšanje šole; 7, oz. 11 °d občinskih svetov, Id sestavljajo o-kraj, izvoljenih zastopnikov občin (7 2 iz vrst opozicije — v primeru, da sestavlja okraj ena sama občina. 11 — 2 iz vrst opozicije — v primeru, da sestavlja okraj več občin). Okrajni šolski svet ima na ta račun 32, oziroma 36 članov (32 V primeru ene same občine, 36 pa v primeru več občin). Če je v občini več okrajev (primer velikih mest: v naši deželi bi prišla v poštev tržaška občina), občina izvoli 7 zastop-Uikov za vsak okraj. ■ Neposredno izvoljeni člani so nas-todnji: zastopniki vodilnega osebja državnih in morebitnih zasebnih šol, Zastopniki učnega osebja državnih, oz. zasebnih šol, zastopniki staršev. Posredno izvoljeni zastopniki so naslednji: zastopniki kulturnih organi- zacij in ustanov (izvoli jih pokrajinski svet) in zastopniki občin (izvoli jih občina). Imenovani člani so: zastopniki treh velikih sindikalnih organizacij in avtonomnih sindikatov, zastopnik delodajalcev. Neposredno izvoljeni zastopniki (vodilnega in učnega osebja ter staršev) bodo izšli iz volitev. ki jih bo razpisala ministrska odločba. Vsaka od treh kategorij (vodilno osebje, učno osebje in starši. Poleg vodilnega in učnega osebja morebitnih zasebnih šol ter s’**šev u-dencev v zasebnih šolah) bo volila zase na podlagi kandidatnih list, ki bodo imele največ toliko kandidatov, kolikor je predvidenih mest. Za te Volitve je predviden proporčni sistem dodeljevanja mest. Vsak volivec bo imel pravico izraziti eno preferenco v Primeru liste do treh imen, dve preferenci za primer liste do pet imen in tri v primeru liste z nad petimi imeni. Volilno telo treh kategorij volivcev je sestavljeno iz vseh članov vodilnega, oz. učnega osebja šol. Prav tako iz vseh staršev učencev tol v okraju. Imenovanja bodo odvisna od organizacij in ustanov, ki so za to poklicane. Posredne volitve pa se bodo izvršile v okviru pokrajinskega sveta, oz. občinskega ali občinskih svetov. Ko pa gre za 11 zastopnikov v pri-nserih okrajev z več kot eno občino, izvoli vsaka občina 3 svoje zastopnike (enega iz vrst opozicije) in vsi skupaj izvolijo 11 članov (2 zastopnika opozicije) v okrajni šolski svet. Po izvolitvi imenuje okrajni šolski svet iz svoje srede predsednika. Prav tako okrajni šolski svet lahko izvoli izvršni odbor, ki ga sestavljajo predsednik okrajnega šolskega sveta in največ 4 člani. Mandatna doba okrajnega šolskega sveta traja tri leta. Navedena določila veljajo za vso I-talijo. Za dežele s posebnim statutom, zlasti pa še zav Dolino Aosto in Tridentinsko — Južno Tirolsko veljajo posebna določila, ki jih navaja člen 19 pooblastilnega zakona štev. 477 z dne 30. VII. 1973. Ta člen namreč nalaga pooblaščenim odredbam dolžnost, da vsebujejo izvršna določila za šole z neitalijanskim učnim jezikom in izrecno ohranjajo vsa določila, ki jih vsebuje glede šolstva posebni statut Tridentinske — Južne Tirolske. Glede Doline Aoste pa pooblastilni zakon predvideva posebno pooblaščeno odredbo glede organika in pravnega statusa osebja, medtem ko glede novih šolskih organov se bodo morale odredbe uskladiti «z določili statuta, vsekakor pa po predhodnem mnenju dežele». (Nadaljevanje sledi) ZA SPOMENIK PADUM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE Dr. Drago Štoka 10.000 lir. Adriano Serviliani 2.000 lir. V spomin pok. Benedikta Sreber-nika in Karla Caharije daruje Albina Baučer 4.000 lir. V spomin pok. Karla Caharije daruje Marija Kodrič 2.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA KONTOVELU Družina Daneu - činkovi 10.000 lir. V spomin Antona Gerlanca daruje Ema Štoka - Zimiteva 2.000 lir. 9. decembra pred 25 leti je umrl Karlo Simonič. V spomin na dragega nepozabnega pokojnika daruje družina Simonič 25.000 lir za Dijaško matico. V spomin dragega prijatelja in botra Antona Gerlanca daruje družina Daneu 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk. Cb 20. obletnici smrti Vilmice (iiiiiiiinninimiiiiuiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiiini KOLONKOVEC Šiiriindevetdeseta pomlad Marije Grgič vd. Grižon Pred tremi meseci smo v našem dnevniku pisali o Ančki Grgič vdovi Glavina, ki je slavila 90-letnico rojstva. Z veseljem danes beležimo novico, da je njena sestra Marija prav te dni slavila 94 let. Današnja slavljenka je Marija Grgič vd. Grižon, ki se je rodila 2. decembra 1880 v Padričah v kmečki družini kot najstarejša hčerka šestih otrok Marije in Ivana Grgiča. Ker je pač na Padričah mnogo Grgičev, so tej družini rekli po domače «pri Drejčetu Bazovcu». Da naša slavljenka izvira iz prave in trdne kraške korenine dokazuje že dejstvo, da je sestra Karla doživela starost 87 let, njena mati 82 let, stara mati pa 95 let. Pa vrnimo se k današnji slavljenki. Ko smo jo pred dnevi obiskali, nam je Marija povedala marsikaj. Še kot otrok je morala vsako jutro ob lepem ali slabem vremenu pešačiti iz Padrič v Bazovico v šolo. Po končani šoli je morala pomagati doma. Vsako jutro je z jer-basom na glavi navsezgodaj odšla iz vasi preko Drašče v Trst, kamor je nosila mleko. Nekega dne je v Podlonjerju srečala Ivana Grižona, s katerim se je 1. 1907 tudi poročila ter se preselila na novo cesto, sedaj Bazoviška cesta. V zakonu je povila hčerko Justino, pri kateri slavljenka živi na Kolonkovcu. Marija Grgič ima zelo dober spomin. Povedala nam je vse datume rojstva in smrti staršev, bratov, sester in drugo. Povedala nam je, ko je bila mlada, da je bila oblečena po mandrijarsko za praznike v lepo naradno nošo. Dobro se spominja ko so zgradili in odprli cerkvico na Padričah. Nato ko je zavozil prvi vlak z Opčin proti Trstu preko Sv. Ivana ter ko so odprli bolnišnico pri Sv. Ivanu in še mnogo drugih stvari. Našim bralcem moramo povedati, da je Marija lansko leto šla sama peš s Kolonkovca v Padriče in nazaj. Povedati moramo še, da ni bila nikoli v bolnišnici. Kljub tako visoki in častitljivi starosti je današnja slavljenka zdrava in čila ter vedno vesela. Čestitkam hčerke Justine, nečakinj Eme, Milke, Marije in Vide ter vseh sorodni' '•v se pridružujemo tudi mi in ji želimo, da bi v zdravju dočakala sto in še več let. M. M. NAROČNINA za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1975 CELOLETNA POLLETNA MESEČNA . Lir 17.500 Lir 9.500 Lir 1.750 ZA VSE NAROČNIKE: ■ brezplačno mesečnik DAN VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE ■ za vse. ki poravnajo celoletno naročnino do 28. 2. 1975. Naročnine sprejemajo: ■ uprava: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 795-823 ■ raznašale! ■ pošta: tekoči račun ZTT št. 11/5374 ■ Tržaška kreditna banka: tek. račun št. 1192 Vsak nov fiafočnik bo prejemal Primorski dnevnik en mesec brezplačno. T-n JR? Milič daruje družina M. Kapun 10.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V počastitev spomina učitelja Karla Pahorja in ob 29. obletnici smrti brata Stanka daruje Zora Križ-mančič (Gropada 43) 2.0C0 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Justi Milkovič in Karla Pahorja ter ob 29. obletnici smrti brata Stanka daruje Kristina Križmančič 5.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Jušte Kralj in Justi Milkovič, Karla Pahorja in ob 29. obletnici smrti moža in očeta Stanka Milkoviča daruje družina Milkovič - Gornik 5.000 lir za TP?Z in 5.000 lir za. Dijaško matico. Ob obletnici smrti brata Romana Pahorja daruje sestra Draga Pahorjeva 2.500 lir za PD Škamperle in 2.500 lir za folklorno skupino «Stu ledi». V spomin pokojnega Veta Rau-berja darujeta Irma in S. Udovič 10.000 lir za Dijaško matico. Ob 1. obletnici smrti Bogdana Zobca darujejo starši 10.000 lir za PD Venturini od Domja. Namesto cvetja na grob Josipa Kureta iz Ricmanj daruje Darka Žuljan por. Sancin 3.000 lir za PD Slavec. Ob 5. obletnici smrti dragega brata Antona Demarka daruje sestra Olga 5.000 Iri za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob bivšemu pevcu Emiliju Daneuu s Proseka darujeta Anica in Drago Štoka 10 tisoč lir za pevski zbor V. Mirk. Ob osmi obletnici smrti drage matere Dore Martelanc daruje družina dr. Draga Martelanca ob miklavževanju šolskih otrok 20.000 lir za PD Slavko Škamperle. V počastitev spomina Antona Gerlanca daruje družina Danev, Kon-tovel. 10.000 lir za Center za rakasta obolenja. Namesto cvetja na grob Josipa Kureta darujeta družini Hrvatič in Gombač iz Ricmanj 3.000 lir za Dijaško matico. Za Tržaški partizanski pevski zbor darujejo: Ob 10. obletnici smrti Renata Racmana in Josipa Poč-karja svojci 5.000 lir. V počastitev spomina dragega moža Justa Štefanija žena 10.000 lir. V počastitev spomina Jušte Kralj Štefanija Gornik z družino 3.000 lir. Namesto cvetja na grob Veta Rauberja Karlo Kalc (Gropada 105) 2.000 lir, Albert Ivančič 5.000 lir, Milan in Saško iz Lonjerja 3.000 lir. Namesto cvetja na grob Ljubota Kravosa Dani in Livija Giovannini 5.000 lir. Podporni člani: N.N. 50.000 lir, A-malija in Nadalina Castellani 4.000 lir. V počastitev spomina pok. svaka Veta Rauberja daruje Miran Batič z družino 10.000 lir za TPPZ, 5.000 lir za PD Lonjer - Katinara in 5.000 lir za Slovensko športno društvo Adria. V počastitev spomina padlih borcev tržaške brigade Garibaldi daruje N.N. 80.000 lir za Antifašistični odbor Trst in 80.000 lir za VZPI— ANPI Trst.' V počastitev spomina Ninčija Miliča - Emilija daruje društvena prodajalna na Opčinah 5.000 lir za ŠD Polet, 5.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim partizanom na Opčinah in 5.000 lir za popravila Prosvetnega doma na Opčinah. Namesto cvetja na prerani grob Veta Rauberja daruje društvena prodajalna na Opčinah 5.000 lir za ŠD Polet, 5.GOO za vzdrževanje spomenika padlim partizanom na Opčinah in 5.000 lir za popravilo Prosvetnega doma na Opčinah. V počastitev spomina pok. Silvestra Rauberja - Veta daruje družina Marina Kralja 20.000 lir za popravila Prosvetnega doma na Opčinah. Namesto cvetja na grob prijatelja Veta Rauberja darujeta Pepka in Mario Dolenc 2.500 lir za ŠD Polet in 2.500 lir za PD Tabor. Namesto cvetja na grob prijatelja in soborca Gradnikove brigade Silvestra Rauberja - Veta daruje Dušan Košuta z družino 20.000 lir za Antifašistični odbor Trst, 20.000 lir za VZPI—ANPI Trst in 10.000 lir za ŠD Polet. Namesto cvetja na grob Silvestra Rauberja - Veta darujejo za PD Tabor: družini Alojz Daneu in Nadja Scipioni 5.000 lir, Ana Crismani vd. Sosič 5.000 lir, Zmaga Malalan 5.000 lir, družina Saksida 5.000 lir, Lucija Serafin Hrovatin 5.000 lir, Silvana Malalan 2.000 lir. Namesto cvetja na grob bratranca Veta darujeta Marija in Ivanka 10.000 lir za ŠD Polet. Namesto cvetja na grob Silvestra Rauberja - Veta darujeta Vida in Marčelo Siega 5.000 lir za ŠD Polet in 5.000 lir za ŠD Bor. V isti namen darujeta Pina in Robert Birsa 5.000 lir za ŠD Polet in 5.000 lir za ŠD Bor. Namesto cvetja na grob Silvestru Rauberju - Vetu darujejo za ŠD Polet: bratranec Pjero Rauber z družino 5.000 lir, Cveto Hrovatin z družino 10.000 lir, tvrdka Milič 10.000 lir, Katica in Drago Škerlavaj 5 tisoč lir, pekarna Sosič 5.000 lir, Sergio Tensi 5.000 lir, prijatelji Proseške ulice 12.500 lir, Marta Carli 3.000 lir, Štefanija in Toni Garavello 5.000 lir, Cvetko Ušaj 1.000 lir, Mirella in Toni Piccini 5.000 lir, družina Milkovič - Gornik (Gropada) 5.000 lir. V počastitev spomina dragega moža Veta daruje žena Pia 10.000 lir za centro tumori, 10.000 lir za Tržaški partizanski pevski zbor, 10.000 lir za ŠD Polet, 10.000 lir za ŠD Primorec in 10.000 lir za pevski zbor Tabor Opčine. Namesto cvetja na grob pok. strica Veta darujeta Loredana in Mauro 10.000 lir za ŠD Primorec. V spomin na pok. Milka Daneva darujejo za kulturni dom Prosek-Kontovel družina Felice Ostrouška 10.000 lir, Anica in Marčelo Šva-gelj 5.000 lir, Irma in Egon 5.000 ter Anica in Marčelo Malalan 5.000 lir. Namesto cvetja na prerani grob Veta Rauberja darujeta družini Martelanc 10.000 lir za Polet in Drašček 10.000 lir za Tabor. Devetdeseti rojstni dan strine Marije z Judovca PREBENEC Nenadna smrt Josipa Prašlja Danes imajo na domu tržaškega likovnika Emila Primožiča praznik. Pravzaprav slavijo kar dva praznika hkrati. Emil Primožič slavi svoj 52. rojstni dan, njegova mati, «strina Marija z Judovca», pa je ENEL ENTE NAZIONALE PER DRŽAVNA USTANOVA ZA L’ENERGIA ELÈTTRICA ELEKTRIČNO ENERGIJO Roma - Via G. B.. Martini 3 OBVEZNIŠKO 7°/o POSOJILO 1971 ■ 1986 ZA 200 MILIJARD LIR OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC Po izžrebanju z dne 2. decembra 1974 ter v smislu zakonskih določil in pravilnika bodo s 1. marcem 1975 vnovčijivi v višini 101% nominalne vrednosti pri običajnih poverjenih bančnih zavodih vsi vrednostni papirji, ki sestavljajo deset izžrebanih oštevilčenih «serij» 13 27 - 28 41 - 62 - 123 - 152 - 165 - 178 - 198, ki bodo izplačani v skladu z amortizacijskim načrtom. pred nedavnim slavila svoj devetdeseti rojstni dan. O Emilu Primožiču ne bomo pisali, saj smo ga bralcem obširno predstavili pred leti, hkrati pa sledimo njegovim naporom in uspehom ob sleherni razstavi v Trstu ali drugod. Ob njegovem današnjem slavju je zagotovo srečna ob nje mnjegova priletna mati, «strina Marija z Judovca», ki je v središču mesta, oziroma v mestnem okraju, kjer sedaj živi, sicer mnogi ne poznajo, ki pa je bila v južnem predmestju, predvesm na Kolonkovcu. zelo znana. Strina Marija sicer ni bila z Judovca, pač pa se je tja že davno, pred 70 leti, naselila iz Dekanov, od koder je bil tudi njen mož Jože Primožič. V mladih letih je slavljenka pekla kruh in ga nosila na prodaj v mesto, nato se je lotila vrtnarstva in nosila pridelek na trg. Medtem pa so leta minevala in je «strina Marija z Judovca» ostarela in prenehala biti vrtnarica. Pred dvema ali tremi leti pa se je morala tudi seliti. Tik ob njenem domu so zaropotali buldožerji za novo veliko naselje «Altura» in njen stari Ju-dovec je šel v pozabo. Strina je pobrala nekaj svojega bornega ime-_ : tja in se preselila v mesto, med Ìli ; nove ljudi, toda ob sebi ima svojega j skrbnega sina Emila. ii; i li ::! 1 lili ili j J OTROŠKA OBLAČILA ANNI VERDI TRG OSPEDALE 2 Za praznike nudim« 10”/« popusta Preteklo soboto ponoči je nenadoma umrl Josip Prašelj iz Prebe-nega št. 63. Poleg svojcev so ga v torek spremili na zadnji poti številni domačini in znanci iz sosednjih vasi. Truplo pokojnega so pripeljali iz tržaške mrtvašnice v Dolino, kjer so ga «na Šanci» pričakali domačini. Po verskem o-bredu je žalni sprevod krenil na dolinsko pokopališče. Pokojni Josip se je rodil v Pre-benegu 10. novembra 1928 kot prvi sin Antonije in Jožeta Prašlja. Osnovno šolo je obiskoval in dokončal v rojstni vasi. Nato se je kot delavec udinjal pri raznih tvrdkah ter pomagal na očetovi kmetiji. Po očetovi smrti je večinoma obdeloval zemljo skupaj z bratom Brunom. Po smrti matere so ostali doma samo trije bratje. Po vojni je brat Rafael odšel v Avstralijo, tako da sta doma ostala Josip in Bruno. Za časa NOB je bil Josip komaj deček, vendar je vseeno po svojih močeh le nekaj prispeval za našo stvar. Takoj po dokončani vojni je Josip odšel v Koper in se prijavil' k zaščiti. Ostal je samo nekaj mesecev, nato so ga poslali domov, ker n. ftagMUMang« odprto pismo našim klientom V tem težkem trenutku moramo vsi stisniti zobe in skušati zavreti val pesimizma in zaskrbljenosti, ki nas preveva zaradi nestalnosti cen, ki težijo k naraščanju. Proti povišanjem se bomo mi borili z nadvse pozitivno pobudo. V nasprotju s prakso, ki predvideva znižanje cen in popuste ob koncu sezone, smo mi že začeli z našo o-fenzivo proti draginji. Svoje kolekcije, ki so kompletne v vseh oddelkih, dajemo na prodaj po zares ugodnih pogojih in to sredi sezone, v času Miklavževega obdarovanja in v vse bolj pomembnem času božičnih daril. NAŠE PONUDBE ZA NAKUP V GOTOVINI: Plašči, obleke, jopice, jopiči, volnene moške, ženske in otroške hlače Imitacija krzna, kostimi, krila Oblačila za smučanje Smučke, vezi, smučarski čevlji ter čevlji za po smučanju Izdelki za novorojenčke in nosečnice Dragocena in navadna krzna + Drugi izdelki, ki niso navedeni Konfekcija Marzotto za moške popust 20% popust 20% popust 20% popust 15% popust 20% popust 10% blagovni bon 5% popust 10% popust 10% POSEBNE PONUDBE ZAKLJUČNIH SERIJ Moški, ženski in otroški izdelki Pletenine, srajce Športni izdelki Smučarski izdelki Smučarski čevlji in čevlji za po smučanju N.B. V omenjenih popustih so všteti vsi drugi popusti popust 50% popust 50% popust 50% popust 30%, 40%, 50% popust 30% PREPRIČANI SMO, DA BODO NASI ODJEMALCI CENILI TO NAŠE PRIZADEVANJE IN NAM BODO KOT VEDNO 0STAU ZVESTI V PREPRIČANJU, DA SMO RESNO PODJETJE IN DA SO ZNIŽANJA ZARES STVARNA Mali oglasi TAKOJŠNJA DOBAVA 128, 127; 128 71, 72; 850 coupé 67, 69 ; 850 spy-der 69; 124 coupé 68, 69; 124 67. 69; 850 special 68, 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 m Ul. Cotogna 7 — Autosalone Trieste. «CITROEN» — mehanična delavni ca Cavalli, tudi drugih avtomobilov v UL Rittmayer 4/a. AUTOAGENZ1A ZANARDO, Ul. dei Bosco 20, tel 796348, «Poverjeni zastopnik za Alfa Romeo» najvišje ocenjuje vaš rabljeni avtomobil v zameno za novega ali rabljenega in zahteva najmanjši predujem za do 36-mesečne obroke. Rabljene avtomobile menja mo za rabljene. Odprto tudi ob praznikih od 10. do 13. ure. Alfa romeo 2000 berlina 1972; 2000 spider 1973; GT 1600 junior 1974; 1300 super 1971; 1300 TI 1970; GT junior 1300 1972; 1300 spider 1971; alfa sud 1974; FIAT 127 1974; 128 berlina 4 vrata 1970; 128 coupé 1100 SL 1974, lancia fulvia coupé 1974; INNOCENTI mini MK 3 1900 1970; AUTOBIANCH1 A 112 1970; FIAT 130 berlina 1969; terrari dino 246 GT 1971; LA VERDA 750 SF 1974; ciao 50 1974; FIAT 126 in FIAT 128 coupé 1100 SL nova takojšnja dostava. OBIŠČITE NAS!!! ZLATE IZDELKE VSEH VRST PLAČAMO DO 3.000 UR NA GRAM, PO ČISTOČI IN VRSTI. DARWIL- Trg sv. Antona Novega 4, prvo nadstropje. UGODNO prodam 12.000 m, travnika pri Velikem Repnu. Telefon 227251. TRST • Ul. Boccaccio 3 Telefon 414KD POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje, tudi t inozemstvo je bil slabega zdravja. Zadnja teta se je pokojni posvetil izključno posestvu ki ga je njemu in bratom zapustil oče. Naj mu bo lahka domača zemlja, bratu Brunu in drugim sorodnikom naše iskreno sožalje. • Na svojem sedežu na Stari istrski cesti 43 se bo jutri ob 20. uri sestala rajonska konzulta za Valmauro in Naselje sv. Sergija. Na dnevnem redu bo razprava o problemih šole in o proračunu za prihodnje leto. OBIŠČITE NOVO TRGOVINO ^./‘-'Vive POGRINJALA - ODEJE PREPROGE - ZAVESE Ul. C. Battisti, 14 - tel. 62917 TRST NASPROTI VELEBLAGOVNICE STAND A sveže pražena kava — prihranek Sveže pražena kava pomeni prihranek, ker da več skodelic okusne in dišeče kave. CREMCAFFÈ praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja Cit E MCA FF F Vam daje vedno vse najboljše " v’v-V *.YS' ' PRIMO ROVIS PRAŽARNA; UL. P1GAFETTA 6/1 - Tel. 820.747 - Industrijska cona PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 - Tel. 29.210 DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 - Telefoni 793.735 - 750.575 pohištvo 3 S R< A trst • Rajonska konzulta za Rojan, Greto in Barkovlje se bo sestala jutri ob 20.30 na sedežu v Ul S. Ermacora 3. I Na sporedu je razprava o proračunu za prihodnje leto. I AUTORALLY Pahor Giorgio Ul. Zonta, 3/A tel. 69-250 Avtopritikline — novosti PERSONAL — domači in uvoženi nadomestni deli. Zastopnik avtomobilskih sum DUNT.OP. IŠČEMO VAJENCA ELELtl DA BO VAŠA HIŠA «DOM» VAM IZDELUJE IN OPREMLJA CONSORZIO ARTIGIANI MOBILI E ARREDAMENTI Obiščite našo stalno razstavo! TRST - Ul. Settefontane, 74 - tel. 741440 Pniiìòì*?ia "dnevnik GORIŠKI DNEVNIK 8. decembra 197^ PO PRIZADEVANJU SENATORJA MARTINE Zakon o prosti coni bodo podaljšali v sedanji obliki do 31. decembra 1975 Neizpolnjene zahteve občinskega in pokrajinskega sveta Kar smo predvidevali že pred dvema mesecema, se bo skoro gotovo tudi zgodilo. Sedanji zakon o prosti coni bodo podaljšali za eno leto v nespremenjeni obliki. Nič ne bodo v tem trenutku pomagale zahteve občinskega m pokrajinskega sveta ter nekaterih političnih strank, da se zakon spremeni ko likor je treba spremeniti kontingente, bolj podpreti industrijo kot trgovino in prepustiti večje nadzorstvo nad kontingenti vsem zainteresiranim javnim upravam. Dolga vladna kriza je sicer onemogočila razpravo o novem zakonu, na nekatere goriške politično - upravne voditelje pa pade krivda, če so skupno pobudo začeli prepozno, tik NAROČNINA za PRliORSKI DNEVNIK za leto 1975 CELOLETNA POLLETNA MESEČNA . Lir 17.500 Lir 9.500 Lir 1.750 Naročnino sprejemajo: ■ uprava: Gorica, Ulica XXIV Maggio št. 1/1, tel. 83-382 ■ raznašalci ■ pošta: tekoči račun ZTT št. 11/5374 ZA VSE NAROČNIKE: ■ brezplačno mesečnik DAN VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE ■ za vse, ki poravnajo celoletno naročnino do 28. 2. 1975. Vsak nov naročnik bo prejemal Primorski dnevnik en mesec brezplačno. pred zapadlostjo sedanjega zakona. Goriški senator Michele Martina je 4. decembra predložil v senatu zakonski osnutek štev. 1833 z enim samim kratkim členom. V tem je predvideno, da se veljavnost zakona o prosti coni z dne 27. decembra 1973, štev. 846, podaljšanj) 31. decembra 1975 ali do dneva začetka veljavnosti novega tozadevnega zakona. Senator Martina, ki je včeraj obiskal naše uredništvo, nam je povedal. da ni tega napravil iz polemičnih razlogov do drugih parlamentarcev in političnih strank večine in opozicije, marveč samo iz želje, da ne bi prišlo do «praznine» med sedanjim zakonom, ki zapade konec decembra in morebitno uvedbo novega zakona. To bi škodovalo goriškemu gospodarstvu in bi morda dalo kisika zahtevam Videnških gospodarskih krogov, ki nasprotujejo goriški prosti coni. Povedal nam je tudi, da se je o tem pogovar- jal s predsednikom vlade Morom in tudi z ministroma Colombom in j Gioio ter predsednikom senata Spa-gnollijem. Ta je dal njegov zakonski osnutek v pretres pristojni senatni komisiji, ta bo že ta teden zakonodajno sklepala in zakon bo nato prešel v razpravo pred pristojno komisijo poslanske zbornice, da bi postal dokončen. Predsednik vlade Moro je zagotovil svojo podporo temu zakonu. Zakon o prosti coni bomo torej imeli. Ni sicer prav, da se na tak način rešujejo stvari, ki zanimajo vse prebivalstvo. Občinski svet in pokrajinski svet sta zavzela jasni stališči. Septembra je goriški župan sklical zastopnike in parlamentarce vseh političnih strank in takrat je bilo domenjeno, da se bo akcija vodila enotno na pristojnih mestih. Liberalci in socialdemokrati pa so vsak zase predložili svoja osnutka, ki ne upoštevata zahtev tukajšnjih izvoljenih organov. Prav tako ni bilo časa za njih razpravo. Zato je Martinov zakonski osnutek pravilen ker zavrača nevarnost «praznine», na drugi pa si mora goriška krščanska demokracija zavedati, da je potrebna enotna akcija za dosego boljšega in sodobnejšega zakona. Proslava 30-letnice Briško-beneškega odreda Pripravljalni odbor, ki se je za to priliko posebej sestal, vabi vse borke in borce Briško - beneškega odreda na proslavo in tovariško srečanje ob 30-letnici ustanovitve odreda. Jubilej bodo bivši borci proslavili tako, da bodo v soboto, 14. decembra, ob 10. uri odkrili spominsko ploščo na hiši v Gradnem, kjer je bil ustanovljen odred. Ob 13. uri bo v Zadružnem domu na Humu pri Kojskem tovariško srečanje vseh borcev odreda, ob 17. uri pa bo družabni večer s kulturnim programom, prav tako v Zadružnem domu na Humu pri Kojskem. Želja odbora je, da se tega jubileja udeleži čim več bork in borcev odreda. Posebnih vabil ne bo, zato naj ta objava velja kot vabilo. Posebno so vabljeni bivši borci tega odreda iz zamejstva. • Tajništvo šolskega sindikata CGIL obvešča zainteresirane, da bodo vsak dan, od 17. do 19. ure, člani tajništva na razpolago vsem, ki jih zanimajo šolska vprašanja- Miklavževanje v Prosvetni dvorani Tudi letos so se otroci udeležili miklavževanja, ki ga je v goriški Prosvetni dvorani priredila Komisija za doraščajočo mladino pri SKGZ. Dvorano so otroci z mamicami napolnili do zadnjega kotička, ob vhodu je vsak otrok dobil kupon, ki mu je nato služil pri žrebanju. Najprej so nastopili gojenci goriške glasbene šole. Igrah so na klavir, violino in kitaro. Sledila je recitacija o Miklavžu, nato pa je bil srečelov. Porazdeljenih med srečne dobitnike je bilo dvajset slikanic. Za zaključek je bila še igrica «Katica in sv. Miklavž», ki so jo igrali dekleta in fantiči. Končno je v dvorano prispel bradati mož, ki je za sabo vlekel sani polne daril. Vsakdo je dobil svoj paket. Prireditev je vodila in tudi napovedovala učiteljica Adrijana Dornik. To je bila prva letošnja prireditev Komisije za doraščajočo mladino pri SKGZ. Ta vodi razne tečaje, ki so v Prosvetni dvorani skoro vsak dan. Letos prihaja na te tečaje nad sto otrok, več kot kdajkoli prej. Mija češčutova uči telovadbo za predšolsko mladino, poleg tega pa še dve mladinski folklorni skupini, prof. Aldo Rupel pa uči šolsko mladež telovadbo. Najmlajši pa imajo v istih prostorih tudi glasbeni pouk, ki ga je prevzela naša glasbena šola. Za to skrbi prof. Ivan Mignozzi. V prejšnjih letih so razne skupine nastopile na akademijah, na srečanjih med Gorico in Trstom. Folklorna skupina pa je nastopila tudi na poletnih prireditvah prosvetnih in športnih društev. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii DELOVANJE SPZ NA GORIŠKEM V Gorici razstava o 200-letnici obveznega šolstva na Slovenskem V sredo v Steverjanu predavanje o partizanskih Predavanje tudi v Sovodnjah, Gabrjah V dvorani kluba «Simon Gregorčič» so v četrtek odprli zanimivo razstavo o slovenskem šolstvu. Posvečena je 200-letnici obvezne šolske naredbe na Slovenskem in je bila prvič razstavljena v Šolskem muzeju v Ljubljani. O tej razstavi in tudi o šolstvu na Slovenskem pred dvesto leti je govoril kustos Šolskega muzeja Gvido Stres, ki je razstavo tudi pripravil, predstavil pa ga je Edmund Košuta. Razstava bo odprta vsak dan od 11. do 12. ure Prejšnjo, prvo razstavo o goriškem begunskem šolstvu, so si ogledali številne Goričani, med njimi je bilo veliko profesorjev in dijakov slovenskih šol. Tudi v prihodnjem tednu bodo v nekaterih prosvetnih društvih, včlanjenih v SPZ, javne prireditve. Na sedežu prosvetnega društva «Briški grič» v Števerjanu bo v sredo predaval urednik Primorskega dnevnika Jože Koren o «pohodu 30. partizanske divizije v Beneško Slovenijo februarja 1944». Koren je bil med udeleženci pohoda. Predavanje spada v okvir proslav ob 30-letnici zmage nad fašizmom, ki jih prireja Slovenska prosvetna zveza. Istočasno bo tudi v nekaki povezavi s proslavo 30-letnice ustanovitve Bri-I ško-beneškega odreda, ki bo konec tedna v jugoslovanskih Brdih. Na predavanje, ki se bo pričelo ob 20. uri, so vabljeni vsi števerjanci, zlasti še bivši partizanski borci V drugih društvih pa se bodo nadaljevala predavanja, ki so v drugih krajih dosegla precejšen uspeh. V Kulturnem domu v Sovodnjah bo goriški kinoamater Zdenko Vogrič v sredo, 11. decembra, predvajal svoje filme o raznih dogodkih pri nas in o potovanjih po svetu. V petek,1 13. deeefrit/rav pa bodo, na pobudo društva «Skala», predvajali v poslopju osnovne šole v Gabrjah slovenski film'- «Cvetje v jeseni», v Jamljah pa bo na domačiji Jožeta Pahorja - Smoleta kinoamater Mila-din Černe iz Gorice predvajal svoj film o potovanju po deželah jugovzhodne Azije. Prikazal bo kraje in običaje Burme, Singapurja, Bornea, Sumatre. Penanga in Malaizije. Ker bo v Gorici v četrtek gledališka abonmajska predstava, odpadejo vse druge prireditve. Isto velja za nedeljo, 15. decembra, ker bo ta dan, v palači Attems, drugi koncert glasbene abonmajske sezone. Lahko pa že sedaj napovemo izjemno prireditev, ki bo v goriški Prosvetni dvorani v četrtek, 19. decembra. Ob tej priliki bodo zastopniki SPZ podelili priznanja starej- MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiumiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUiiiiiin BENEŠKI DNEVNIK Zaščita etnične skupnosti - glavno vodilo pri sestavljanju statuta gorske skupnosti Neprikrita želja nekaterih krogov po likvidaciji problema manjšine V petek zvečer je bila v Špetru Slovenov seja nadiške gorske skupnosti, na kateri so razpravljali o statutu skupnosti in ga tudi odobrili. -Osnutek statuta je pripravila komisija, sestavljena iz svetovalcev krščanske demokracije in socialdemokratske stranke, že ob samem začetku seje pa je ta osnutek ostro kritiziral svetovalec KPI Battoclet-ti, ki je dejal, da je osnutek pre-splo.šen in da ne upošteva etničnih posebnosti skupnosti, posebnosti, zaradi katerih pritiče nadiški skupnosti posebno mesto. Prav problem zašč;te teh posebnosti je postal v zadnjem času zelo važen, kot kaže delovanje beneških kulturnih društev, dejavnost beneških kulturnikov in duhovnikov. S tem v zvezi je Battocletti navedel razpravo arh. Simonittija. ki je izšla v prvem zvezku zbirke Nediža. Prav problem zaščite etničnih posebnosti skupnosti Li moral biti prvo in glavno vodilo pri sestavljanju statuta. Ostro kritiko osnutka so izrekli tudi socialistični svetovalci, predvsem Giancarlo Venturini, ki je kritiziral dejstvo, da se KD pri sestavljanju osnutka ni posvetovala z drugimi političnimi silami. Istega mnenja je bil tudi Michele Qua-lizza, ki je poudaril, da zaradi volilnega sistema, ki v manjših občinah ni proporcionalen, KD tudi v skupnosti ni zastopana proporcionalno, ampak ima več svetovalcev. Prav zaradi tega bi se morala odpreti sodelovanju z drugimi političnimi silami, statut bi moral biti izdelan skupno, kot se je zgodilo v čentarski skupnosti. Le tak način bi bil resnično demokratičen. Predsednik skupnosti Angelo Sal-vagno je vzel kritike na znanje, omenil pa je, da lahko pride do popravkov in sprememb v teku diskusije o posameznih členih. Predmet diskusije je bil posebno 3. člen statuta, ki je programski. V osnutku ni bilo omembe etničnega problema, zato je svetovalec Battocletti predlagal, da se vanj vključi naslednje besedilo: «Ob poudarjanju stoletne povezave z italijansko domovino in našo demokratično državo se skupnost obvezuje, da bo ščitila etnične, jezikovne in kulturne karakteristike in izvedla vse pobude, ki naj skupnost dvignejo iz podrejenega položaja glede na državno skupnost.» Svetovalec PSI De Luca pa je zahteval, naj se člen popolnoma prenovi. Predsednik Salvagna pa je bil mnenja, da etničnih problemov ni treba omenjati, ker so vsem znani, prav tako se mu ni zdela potrebna omemba povezave z italijansko državo. Glede podrejenosti pa je bil mnenja, da je ta samo gospodarska. Pri odklanjanju predlogov levice mu je pomagal še svetovalec PSDI Blasuttig iz Podbonesca, ki je dejal, da zasledujejo kulturni krožki in duhovniki neke tajne cilje, pri čemer ni omenil, kateri in kakšni bi ti cilji bili, ter zahteval, da se preide takoj k \ olitvam. Večina je zavrnila tak predlog o odložitvi razprave kot popravek, ki ga je predlagala KPI, ter odobrila člen v prvotni obliki. Kljub temu, da v Beneški Sloveniji v skrajno neugodnih pogojih pri- štva postala tako močna in tako vplivna, da so predstavniki oblasti prisiljeni spremljati njihovo delovanje, če nočejo ostati izolirani, kljub vitalnosti beneškega gibanja, ostaja še vedno v določenih krogih prikrita ali neprikrita želja po likvidaciji problema manjšine, pa naj se zavija v mnenje, da je problem toliko znan, da ga ni treba posebej obravnavati, ali pa v odkrito nasprotovanje in nepošteno podtikanje, ki ima svoj izvor v zakoreninjeni fašistični mentaliteti, pa čeprav prihaja iz ust pripadnikov strank, ki bi se hotele predstavljati kot demokratične. akcijah v Benečiji in Jamljah Šim prosvetnim delavcem, Komorni zbor iz Nove Gorice pa bo imel ob tej priliki samostojni večeemi koncert. • Delegacijo delavcev opekarne Vriz je sprejel župan v Medeji. Obljubil je svoje zanimanje in izrazil obsodbo občinske uprave zaradi zapiranja tega starega industrijskega obrata, ki daje delo tridesetim ljudem. V Dolu so pokopali Marijo Gorjan-Riševo V sredo so v Dolu pokopali zavedno slovensko mater Marijo Gorjan «Riševo» z Vižintinov št. 9. Pokojna se je rodila pred oseminse-demdesetimi leti v Dolu, kjer je o-stala do konca svojega življenja. Marija Gorjan, ki je po smrti moža stanovala s sinom Danilom, je vzgojila osem zavednih otrok, šest hčerk in dva sina. V času druge svetovne vojne je Riševa nudila slovenskim nartizanom in članom italijanskega odporniškega gibanja zavetišče v svoji hiši ali v jami, nekaj desetin metrov od hiše. Tu so se večkrat italijanski in slovenski partizani sestajali, da bi načrtovali akcije proti okupatorju. Tudi njene starejše hčerke so v času vojne sodelovale kot kurirke v partizanskem gibanju. Oba sinova pa sta bila takrat pri vojakih, Danilo na Sardiniji, Ferdo pa v Milanu, kjer se je pozneje poročil. Vse do svojih zadnjih dni je o-stala Marija Gorjan zvesta Slovenka in vsi, ki so jo poznali, jo bodo o-hranili v najlepšem spominu. Znanci in prijatelji izrekajo ob tej težki izgubi sinu Danilu in drugim sorodnikom najgloblje sožalje, kateremu se nridružuje tudi uredništvo Primorskega dnevnika. Hilli IIIIIIIIIIIIIIIII lili IIIIIH ■lllllll■lllttllllll■llltlll■■lll■tUlllll■■IIIIIIIIIIIIIMII■lll■llllllllllllllll■lllllllll||||||||| PROTEST ŠOLSKEGA SINDIKATA Dijakom nuditi možnost študija trgovskih ved v domačem jeziku Čelrti razred letos dokončno ukinjen Goriško tajništvo sindikata slovenskih šolnikov je te dni poslalo protestno pismo v zvezi z dokončno ukinitvijo četrtega razreda slovenske trgovske šole v Gorici V pismu je rečeno, da se ne sme na slovensko šolo aplicirati ministrska okrožnica štev. 161 z dne 25.3 J 968, ki določa minimalno število 20 dijakov hajà vedno bolj na dan narodna |za odprtje vsakega novega razreda, osveščenost vedno večjega števila Ukinitev četrtega razreda na slo- prebivalcev, kljub temu, da skoraj vsak teden prihaja do pobud in manifestacij, ki objektivno pomenijo a-firmacijo slovenske manjšine na teh tleh, kljub temu, da so beneška dru- venski trgovski šoli pomeni hud u-darec za slovensko šolo, ker odvzema slovenski mladini kvalificiran inštrument kulturnega razvoja, istočasno pa onemogoča mladim dija- kom, ki so se vpisali na to šolo, da nadaljujejo in dokončajo študij v slovenskem jeziku. Sindikat slovenskih šolnikov se zaradi tega zavzema, da bi se v prihodnjem šolskem letu obnovil četrti razred. Samo tako bi lahko šolska oblast pomirila starše in dijake. Pismo so poslali ministrstvu za šolstvo v Rim, deželnemu šolskemu uradu — komisiji za slovenske šole v Trstu, pokrajinski upravi v Gorici, šolskemu skrbniku v Gorici in ravnateljstvu slovenske trgovske šole v Gorici. JUTRI NA POBUDO MLADINSKEGA KROŽKA KONCERT DUA PAHOR - SLAMA Koncert bo v sejni dvorani sedeža SKGZ Jutri, 9. decembra, bo v gosteh Mladinskega krožka Gorica duo Pahor - Slama s koncertom glasbe iz 16., 17. in 18. stoletja. Koncert bo, s pričetkom ob 20.30, v sejni dvorani sedeža SKGZ v Ul. Malta 2. Priznana glasbenika bosta letos že drugič nastopila v Gorici. Miloš Pahor,. ki bo igral kljunasto flavto in prečno flavto, se je v flavti izpopolnil pri Severinu Gazzelloniju in Hansu Kbnekeju. Dina Slama, izvajala bo na čembalu in kljunasti flavti, je diplomirala v klavirju. V igranju čembala se je izpopolnila pri Ruggeru Geriinu v Sieni. Tudi ona je študirala kljunasto flavto pri W. Kbnekeju. fhi&vPmkerr-Slama, ki je nastal leta 1964, je že -od vsega začetka žel velika, ju,-■speha. Nastopil fata razne televt-zije, med temi R/ti, vn Za jùgbstò-vanski radio, ter posnel nekaj plošč. Na jutrišnjem koncertu bomo najprej poslušali «Cantiones duarum vocum» za dve kljunasti flavti Orlanda di Lassa. Orlando di Lasso (1532-1594), flamskega rodu, je poleg Palestrine ena najvažnejših glasbenih osebnosti 16. stoletja. Znan je posebno po svojih motetih, mašah in madrigalih. Benedetto Marcello (1686-1739) je znan posebno zaradi satiričnega odnosa, ki ga je imel do takratnega glasbeno - gledališkega življenja. V svojih instrumentalnih skladbah, ki spadajo v prvo obdobje njegovega ustvarjanja, se opira še na Pale-strinovo tradicijo. Posebno v kompozicijah za čembalo je razvil zelo napredno tehniko, zato pa imamo za predhodnika Scarlattija. Benedetta Marcella bomo slišali sonato v c-duru za kljunasto flavto in čembalo. Quantz J. Joachim (1697-1773) je bil odličen flavtist. Duo Pahor -Slama bo izvedel njegovo sonato v e-molu za prečno flavto in čembalo. Sledila bo «Twelve Lessons from Musick’s Handmaid» Henryja Parcella. H. Farceli (1659-1695) je prav gotovo najvažnejši angleški skladatelj. Posebno pozornost je kazal do gledališča. V svojih skladbah se je oslanjal na angleško tradicijo, črpal pa je ideje tudi iz drugih evropskih glasbenih virov, posebno še italijanskih. Kot tehniko je Purcell imel najraje kontrapunkt. Na jutrišnjem koncertu bomo slišali še Daniel Demoivrovo suito v a-molu za kljunasto flavto, Bigijevo sonato v f-duru za kljunasto flavto in čembalo ter Jean B. Loeilletovo sonato v a-molu. B. N. Šolske počitnice do 6. januarja 1975 Šolske počitnice bodo trajale na Goriškem do 6. januarja. Tako je odredil goriški šolski skrbnik. Nad sto bivših gojencev kmetijskega zavoda Villa Chiozza pri čer-vinjanu se je zbralo na skupščino, da bi izvolili odbornike njihovega združenja. Med sestankom so bivši gojenci razpravljali o izkušnjah na svojih kmetijskih posestvih in ugotovili, da jim zelo koristi občasni povratek na študijsko izobraževanje v ta zavod. Tega upravlja de želna ustanova za razvoj kmetij stva ERSA. Vesti iz Sovodenj Županstvo v Sovodnjah obvešča vse zainteresirane naj prinesejo na občino prijave za pobiranje smeti, ki so jih dobili na dom, najkasneje do 15. decembra. Kdor nima obrazca, ga lahko dvigne na županstvu. Na županstvu v Sovodnjah bo v torek, 10. decembra predpoldne u-radnik goriške hranilnice pobiral davke. Sovodenjska občina bo vzela v službo še enega delavca Rok za predložitev prošenj zapade 19. de- cembra ob 12. uri. Zainteresirani dobijo podrobnejše informacije na. županstvu. Novi predsednik p. d. «Briški grič» V števerjanu so se v ^četrtek zve-ger zbrali na zadnjem občnem zboru izvoljeni odborniki prosvetnega društva «Briški grič». Za predsednika je bil izvoljen Silvan Fittoli, za tajnika pa prof. Vladimir Klanjšček. Slovensko prosvetno zvezo je ha tem sestanku zastopal podpredsednik Saverij pMHfcHt i Pesniški mm:, z Aleksijem Preganem Slovensko akademsko društvo SKAD v Gorici priredi jutri, v ponedeljek, ob 20.30 v mali dvorani Katoliškega doma v Gorici pesniški večer z Aleksijem Pregarcem. Pesnik bo občinstvu predstavil svojo prvo pesniško zbirko «Poezije». • Za Silvestrovo prireja goriški EN AL avtobusni izlet v Ljubljano. Izletniki bodo silvestrovali v hotelu Slon, naslednjega dne pa si bodo o-gledali mesto. Vpisujejo vsak dan v uradnih urah na sedežu ENAL, Kor-zo Verdi 115. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 29-72. V torek v Verdiju j začetek gledališke sezone j Italijanska abonmajska gledališka i sezona se bo pričela v torek, 10. j decembra, z gostovanjem Stalnega | gledališča iz Genove, ki bo nasto- i pilo z igro Eugena O’Neilla «Un ' lungo giorno di viaggio nella notte». Delo je režiral Luigi Squarzi-na. Predstava bo ob 20.30, ponovili pa jo bodo v sredo. Nadaljujejo z zbiranjem abonmajev za to sezono. Za celotno sezono je treba odšteti 12.500 lir, sindikalne skupine imajo popust po 7.500 lir, za dijake pa je abonma 4.500 lir. Abonmajske izkaznice je moč dobiti v turistični pisarni Appiani na Korzu. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice Pavel Golia JURČEK Pravljica v štirih dejanjih s prologom Scena: DEMETRIJ CEJ Kostumi: MARIJA VIDAU Glasba: ALEKSANDER VODOPIVEC Režija: MARIO URŠIČ V četrtek, 12. decembra ob 10. uri v gledališču «G. Verdi» v GORICI STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice GOSTOVANJE DRAME SNG IZ LJUBLJANE Sergej A. Najdenov VANJUŠINOVI OTROCI (drama) Prevedla: Nuša Bulatovičeva Scena in kostumi: Nikolaj E. Epov Glasba: zaslužni umetnik RSFSR lija Meerovič Asistent režije: Anatol A. Sergejev Lektor: Mirko Mahnič Režija: narodni umetnik RSFSR ANDREJ A. GONČAROV (Deti-- Vanjušina) V četrtek, 12. decembra ob 20.30 v gledališču «G. Verdi» v GORICI (Goriški abonma in abonma red G - tržaški) HOTEL PARK NOVA GORICA prireja SILVESTROVANJE v prostorih hotela in v gostišču MARK nad Šempetrom. Cene silvestrskih menujev : v restavraciji hotela 180 ND v kavarni hotela 150 ND v nočnem baru 240 ND v gostišču Mark 240 ND V vseh prostorih glasba in ples s priznanimi ansambli. Rezervacije prodaja recepcija hotela, tel. 21-442 - 21-462. VIA TOR- TOZD HOTEL SABOTIN NOVA GORICA Vabi na veselo silvestrovanje. Na izbiro sta dva različna menu ja 200,— ND in 180.— ND VESELA ZABAVA OB ORKESTRU «GALEB» Rezervacije sprejema recepcija hotela — Tel: 21344 in 21324 Nova trgovina SPOSABELLA vse za nevesto Korzo Italija 202 GORICA PRIZNANO MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIANA GORICA - UL Duca d'Aosta 180 - Tek 28-45 GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA KMEČKA BA N K A USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA ■ Ul. Morelli 14 Tel. 2206 ■ 2207 VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA GLASBENA MATICA SPZ — ZSKP Gorica Koncertni abonma V nedeljo, 15. decembra 1974. ob 16.30 v dvorani goriškega muzeja Attems nastopi OKTET GALLUS iz Ljubljane Na sporedu so narodne in umetne pesmi naših in tujih avtorjev. * * * Vstopnice in abonmajske izkaznice bodo v prodaji pol ure pred koncertom pri vhodu v dvorano. 1 Šolske vestr Ravnateljstvo gimnazije-liceja mož Trubar» v Gorici sporoča, da w> v četrtek. 12. decembra, ob 18. uri v risalnici učiteljišča, Ulica Croce • roditeljski sestanek. Starši dijakov ali njihovi namestniki so vabljeni, da se sestanka udeležijo. Ravnateljstvo učiteljišča «Simo Gregorčič» v Gorici sporoča, da bo v sredo, 11. decembra, roditeljski sestanek. Ta bo v risalnici šole v Ulici Croce 3 s pričetkom ob 18. uri. Starši dijakov učiteljišča in tečaja rn otroške vrtnarice ali njihovi names -niki so vabljeni, da se udeležijo ro diteljskega sestanka. , Ravnateljstvo slovenske trgovs šole obvešča, da bo jutri, 9. de cembra, ob 18. uri v prostorih so e roditeljski sestanek. Starši trgovske šole so vabljeni, da se sestanka uue-ležijo. , Ravnateljstvo nižje srednje so «Ivan Trinko» v Gorici, Ulica Raj1; daccio 10, obvešča, da bo roditeljs i sestanek v torek, 10. decembra. 0 18. uri. Starši dijakov ali njihovi namestniki so vabljeni, da se sestanka udeležijo. Razna obvestila šolski delovni odbor vabi vs*-člane odbora na sejo, ki bo v rek, 10. decembra, ob 20. un prostorih Slovenske kulturno-gosp darske zveze v Ulici Malta 2. 7*3 seji bodo razpravljali o šolskih P0-oblaščenih odredbah. _ , Na županstvu v Sovodnjah bo 10. decembra, od 8. do 12. U1 ' pobirali davke. Na razpolago D uradnik goriške hranilnice. MLADINSKI KROŽEK GORICA bo v ponedeljek, 16. decembra, ob 18. uri v prostorih Pro Loco, v Pasaži na Verdijevem korzu, odprl razstavo slik briškega rojskci prof. VLADIM1RA KLANJŠČKA Vabljeni! Gorica VERDI 14.30-22.00 «Le farò da padre». L. Proietti, T. Savay. Barvni film'. Prepovedano mladini pod l8-letom. CORSO 14.45—22.00 «Romanzo popolare». Ugo Tognazzi in Omelia Muti-Barvni film. MODERNISSIMO 15.00-22.00 «L’urio». T. Aumont in L. Proietti, barvni film v kinemaskopu. Mladini pod l8-letom prepovedan. ] VITTORIA 15.00—22.00 «Il potere <« Satana». O. Welles, P. Franklin; Barvni film. Prepovedano mladim pod 14. letom. CENTRALE 15.00—21.30 «Il caso Drab-ble», M. Cajne in D. Cleasence, kinemaskope v barvah. Tržič AZZURRO 14.00—22.00 «I cannoni di San Sebastian». Barvni film. EXCELSIOR 14.00—22.00 «Il grande Gatsby». Barvni film. PRINCIPE 14.00-22.00 «Contratto marsigliese». Barvni film. Aura Gorica SOČA «Smrt policijskega komisarja*-italijanski barvni film ob 16.00. 18.00 in 20.00. SVOBODA «Peter in Tilka», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Policaj», francoski barvni film ob 17.00 in 20.00. PRVAČINA «Na severu Aljaske». a' rr.eriški barvni film ob 16-00 in 20.00. RENČE «Ugrabitev na sodišču», fraj1' coski barvni iiim ob 16.00 in 20-00- DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna Alla Salute, Liliča Cosulich, tel. 72-480. DEŽURNI ZDRAVNIKI V Gorici, Sovodnjah in števerjanu sta danes dežurna dr. Dainese in dr-Arcuri. V Krminu in okolici je da-dnes dežurni dr. Cutrupi, v Ronkah in Doberdobu dr. Giacconi, v Tržiču in štarancanu pa dr. Rapozzi. 'umrmrnam V tem tednu je odbor za gradnjo Prosvetnega doma «Andrej Budal» v Štandrežu dobil naslednje prispevke: družina Vižintin - Maraž 10 tisoč lir; Ernesto Fornazarič 5.000: Gabro Grubišič 200 novih din; Danilo Nanut 50.000 lir; Alojz in Ida Brajnik 5.000; Milan Pelicon v spomin pok. Jožefa Pelicona iz Sovodenj 20.000 lir; Stanislav Pavlin 10 tisoč; Leopold Zavadlav (Matijev) 10.000; Milka Mučič v spomin pok-očeta Jožefa 5.000; Danilo Nanut-Blažonov 10.000 lir. Pripravljalni odbor se vsem iskreno zahvaljuje. ZAHVALA Ob izgubi drage mame Marije Gorjan se najiskreneje zahvalimo vsem, ki so na katerikoli način počastili njej' spomin. Posebna zahvala darovalcem cvetja. Hčere in sinova z družinami Dol, 8. decembra 1974. msmMmmm PRED ČETRTIM ABONMAJSKIM KONCERTOM GLASBENE MATICE Simfonični orkester RTV Ljubljana Dirigent Marko Munih, solist hornist Jože Falout - Na sporedu skladbe Marija Kogoja (v Srebotnjakovi instrumentaciji), Mozarta in Šostakoviča Našemu glasbenemu ambientu se spet obeta dober in zanimiv simfonični koncert: dober zato, ker so izvajalci od dirigenta mimo celotnega orkestra do solista mednarodno priznani in visoko cenjeni glasbeniki, zanimiv pa glede na glasbo, ki bo na sporedu in ki je razen Mozartove umetnine slovanskega izvora in po večini pri nas še nepoznana (da o pomenu izva-jooja Kogojeve glasbe zaenkrat še ne govorim!). Simfonični orkester Radiotelevizije Ljubljana je bil gost Glasbene matice že v okviru njene prve abonmajske sezone (mimogrede naj bo povedano, da je takrat igral tudi «Istrijanko», suito petnajstih plesnih miniatur za pihalni orkester Pi-v pred enajstimi dnevi umrlega skladatelja Karla Pahorja, tržaškega rojaka), še prej je istega leta orkester nastopil (z zborom in solisti) v okviru koncertne sezone tržaškega koncertnega društva. Skratka: v tržaških glasbenih krogih (slovenskih in italijanskih) je dobro znan in znane so tudi njegove izvajalske odlike, kar samo potrjuje upravičen sloves, ki si ga je orkester pridobil doma in v tujini. Orkester bo prihodnje leto 9bhajal dvajsetletnico obstoja: bil je namreč ustanovljen leta 1955 zaradi specifičnih programskih potreb, ki jih ima vsaka radiodifuzna ustanova. Vanj so prišli po večini le mladi ljudje, ki so glasbo tudi še študirali: sčasoma so se razvili v odlične orkestraše — nekateri od njih so začeli tudi z uspešno solistično kariero — in orkester je zaslonel kot eden najboljših v Jugoslaviji. Po dolgoletnem delu izključno v studiu je orkester pred leti stopil tudi na koncertni oder in se podal na turneje. Zanimivo je brati kak odlomek iz kritik o njegovih uspehih iz te dobe. Pariška revija Harmonie piše decembra 1971, da je orkester pravo odkritje in da je treba občudovati dejstvo, da ima prestolnica Slovenije — mesto z manj kot 200.000 prebivalci — tako imenitno umetniško skupino. Messaggero Veneto poroča julija istega leta, da je orkester doživel v Benetkah navdušeno priznanje. Oktobra 1972 bonski časopis General-Anzeiger primerja viharno odobravanje, ki ga je požel orkester RTV Ljubljana, s priznanjem, ki ga je deležen navadno Karajanov orkester. Maja leta 1973 napiše Wiener Zeitung o njem to oznako: Zares izvrstni orkester RTV Ljubljana. In še bi bilo mogoče naštevati. Simfonični orkester RTV Ljubljana bo na koncertu Glasbene matice, ki bo prihodnji četrtek v Kulturnem domu v Trstu, igral pod vodstvom dirigenta Marka Munika, glasbenika, katerega ime smo doslej pogosto srečavali v ospredju koncertnega življenja predvsem v zvezi z akademskim pevskim zborom «Tone Tomšič» iz Ljubljane; z njim je že večkrat nastopil tudi pri nas in prav ob sklepu letošnje koncertne sezone se bo ta odlični amaterski zbor še enkrat predstavil našemu občinstvu. Munih, ki se je rodil v Mostu na Soči, diplomiral na ljubljanski Akademiji in se izpopolnjeval pri Lovru von Malačiču v Frankfurtu, je bil v letih 1964-1971 dirigent asistent pri Slovenski filharmoniji, zdaj pa je stalni zborovodja in dirigent pri Radioteleviziji Ljubljana. Pod njegovim vodstvom bo orkester zaigral najprej Kogojeve Bagatele v instrumentaciji Alojza Srebotnjaka. Izvedba Kogojeve glasbe je nadvse pomembna, saj je ta skladatelj glede na vlogo, ki jo ima v slovenski glasbeni zgodovini, vse premalo poznan, neprimerno manj kot mno«> njegovih sodobnikov, sicer tudi dobrih skladateljev, a nikakor ne s tako silno umetniško osebnostjo: ne da bi se opiral na kako tradicijo in ne da bi se oziral na tedanji slovenski glasbeni am-bient, je Kogoj z radikalnim slogovnim preokretom potegnil slovensko glasbo v korak s tedanjim evropskim rrzvojem, točneje z dunajsko atonalno šolo, in postal prvi slovenski skladatelj-ekspresionist. Mimo tega moramo tržaški Slovenci spoznali Kogoja kot someščana saj se je rodil v Trstu pred devetinsedemdesetimi leti in je po študiju na Dunaju pri Schrekerju in Schonbergu po prvi svetovni vojni večkrat prihajal v Trst, tudi koncertirat. T ' a 1922 je postal korepetitor in dirigent v Narodnem gledališču v Ljubljani in tam ostal deset let, do bolezni, ko se mu je omračil um. Umrl je v Ljubljani leta 1956. Kogoj je sprva pisal kratke klavirske skladbe in zborovske partiture, njegovo življenjsko delo pa je nastalo v letih 1924-1927, ko je ustvaril opero «črne maske». Po tej operi je Kogoj še komponiral, a o tem njegovem zadnjem ustvarjalnem obdobju in o Bagatelah (oz. Malenkostih; fr. bagatelle — slov. malenkost), ki so na sporedu bližnjega simfoničnega koncerta, nam bo dala najboljšo oznako predstavitev, ki jo je za koncertni list Slovenske filharmonije 17. aprila 1970 napisal Primož Kuret, «Kot zadnje tehtnejše Kogojeve stvaritve veljajo njegove klavirske skladbe Malenkosti. Točnega datuma njihovega nastanka tudi iz rokopisa ni mogoče razbrati. Po razvoju sloga in značilnostih pisave, ki se je v zadnjih letih pred nastopom bolezni, zlasti pa še z njo močno spremenila, pa lahko ugo tovimo, da so začele nastajati vsekakor po letu 1928, ko je pisal Kogoj opero «Kar hočete». Rokopis kaže podobnosti z rokopisom samospeva Materi, ki je datiran z letom 1932 in kjer je celo zapisan kraj nastanka, to je Gradež. Isti kraj je pripisan tudi na zaključku ene od Malenkosti (št.5.). Sredi leta 1932 pa je Marij Kogoj že hudo zbolel.» «Slogovno se Malenkosti ločijo od prejšnjih Kogojevih del predvsem v odmiku od zvočne in harmonske nasičenosti, ki ju tu zamenja prozorna in pregledna faktura glasbenega stavka. Malenkosti zajemajo široko lestvico občutij, so bolj glasbeni krokiji (o-snutki, skice, op.avt.) kot izdelane skladbe, so misli, ki se pojavijo, da hip nato izginejo.» «Kogojeve Malenkosti je izdal pred leti v dveh zvezkih Jakob Jež (22 skladb) in so kot zaključni Kogojev opus tudi tehten prispevek k naši novejši klavirski literaturi.» «Orkestralna partitura Kogojevih Malenkosti... pa je delo skladatelja Alojza Srebotnjaka. Z njo nadaljuje delo, ki ga je že uspešno začel z instrumentacijo Kogojeve skladbe Andante za violino in klavir. Partitura Bagatel je nastala iani marca in aprila (1969, op. avt.) po originalnem rokopisu Marija Kogoja. Srebotnjak je izbral dvanajst Kogojevih skladb. Te so v rokopisu brez oznake tempov in dinamike, oz. je le-ta označena le na nekaterih mestih. Tempo in dinamiko je zdaj določil in-strumentator, ki je pri izbiri skušal doseči čim večji kontrast med posameznimi bagatelami in je gradil zlasti na barvi, skušajoč o-nraniti značaj, ki ga je skladbi sicer dal Kogoj. Bagatele so in-strumentirane za orkester brez flavt. Nekaj zanimivosti: tretja bagatela je pisana samo za godala, četrta je le kratek sedemtaktni kroki, deveta je pisana za pihala, dvanajsta se zdi v rokopisu nedokončana. Srebotnjak zato ohrani Kogojev konec, doda pa po generalni pavzi obrnitev teme kot nekakšno codetto.» Druga točka sporeda bo Mozartov Koncert za rog in orkester v Es-duru, KV 447; to je tretji od Mozartovih štirih koncertov za to glasbilo, ki so vsi nastali v zadnjem in najbolj zrelem skladateljevem ustvarjalnem obdobju, to je po nastanitvi- na-Dunaju lota 1781: po tem letu je Mozart napisal najboljše simfomje, znamenite''klavirske koncerte in znane opere»-med njimi Figarovo svatbo in Don Juana. Koncerte za rog je napisal za prijatelja hornista Leitgeba in, čeprav kaže, da mu komponiranje za to glasbilo ni šlo preveč izpod peresa, je vendar skušal izrabiti vse možnosti, ki jih je takrat imel še malo razvit rog (ta je z dodatnimi ventili postal enakovredno orkestrsko glasbilo šele v naslednjem stoletju); zanimivo je u-gotoviti, da ob vsej klasični eleganci Mozartove glasbe poslušalec posebno v pevnih romancah zasluti romantične poteze v melodiji roga, kar bo kmalu zatem značilna poteza Webrove glasbe. Solist v Mozartovem Koncertu bo Jože Falout, ki je (kot solist) zadnjič nastopil v Trstu leta 1970 in to kar dvakrat: najprej z orkestrom Glasbene mative in z Mozartovim četrtim koncertom, nato z orkestrom gledališča Verdi pod vodstvom Antona Nanuta s Straussovim koncertom za rog. Falout je sam član orkestra RTV Ljubljana in poučuje tudi na ljubljanski Akademiji za glasbo, istočasno pa se z uspehom posveča solističnim nastopom doma in na turnejah, že med študijem je namreč opozoril na svoje izredne izvajalske odlike, tako da je leta 1959 prejel prvo nagrado na tek- movanju mladih jugoslovanskih glasbenikov; zatem je po vrnitvi iz Pariza, kjer je bil na izpopolnjevanju in so mu podelili «Licence de concert», prejel leta 1964 Prešernovo nagrado, nato pa leta 1968 nagrado za tehnično najboljšo izvedbo na Radiu Beograd. Nazadnje bomo v četrtek na koncertu v Kulturnem domu poslušali Simfonijo št. 1 Dmitrija Šostakoviča, skladatelja, ki je danes med najbolj priznanimi v Sovjetski zvezi, a ki je bil že večkrat v središču ideološko-estetskih napadov; tako je Šostakovič, ki mu je zdaj oseminšestdeset let, nihal med nagradami, kot so imenovanji za umetnika ruskega naroda in kasneje sovjetskega umetnika, članstvo švedske kraljeve akademije, doktorat honoris causa na oxfordskf univerzi, častno članstvo pri akademiji Sv. Cecilije v Rimu, Leninov red, zlata kolajna kraljeve filharmonične družbe na Angleškem, Stalinova nagrada in še druge, med uspehi na pedagoškem področju kot nrofesor na konservatoriju (in še na političnem med vojno in v letih po njej) ter ostrimi kritikami v skladu s Stalinovim geslom «socialistični realizem» (v umetnostih), posebno po četrti simfoniji, ko ga je «Pravda» obtožila, da piše kaos, ne glasbe, ali ko ga je Ždanov leta 1948 obtožil malomeščanskega formalizma itd., čeprav je v sicer modemi glasbeni govorici Šostakovič le obravnaval socialistično tematiko n.pr. v simfonijah Oktobru, Prvemu maju, Leningrajski in drugih delih. Prvo simfonijo je Šostakovič napisal kot diplomsko nalogo, ko mu je bilo devetnajst let in je bil še študent na leningrajskem konservatoriju v oddelku za kompozicijo Aleksandra Glazunova. Po izvedbah v Leningradu in Berlinu sta simfonija in njen mladi avtor takoj zaslovela; še danes, po tako obširnem Šostakovičevem opusu (do lani petnajst simfonij), mnogo kritikov sodi, da je to njegovo najboljše simfonično delo. JANKO BAN Orkester ljubljanske radiotelevizije, ki bo nastopil v četrtek v Trstu . ■im m II Il n Ul Hlinil II Mm OB KRSTNEM NASTOPU TRŽAŠKE FOLKLORNE SKUPINE V KULTURNEM DOMU «Stu ledi» - svežina in barvitost Pogovor z Nadjo Krišcak, tehničnim vodjo skupine - Posebna pozornost tržaškim slovenskim plesom, pa še furlanskim in koroškim - Inventar noš - Raziskovalno delo Folklorna skupina «Stu ledi» in zbor «Tabor» med izvajanjem «Sagre» Tržaška folklorna skupina «Stu ledi», ki je z velikim uspehom nastopila v dvakrat polni dvorani Kulturnega doma, je prinesla svežino in barvitost v naše zamejsko kultumo-prosvetno dejavnost. Zato smo Nadji Kriščakovi, ki je tehnični vodja skupine, ki pa v njej tudi nastopa kot plesalka in harmonikarka, zastavili nekaj vprašanj, — Skupina «Stu ledi» je s svojim krstnim nastopom v Kulturnem domu dosegla prepričljiv lep uspeh. Kakšna so bila vaša pričakovanja pred nastopom in kakšni so vtisi po tem uspehu? — Mislim, da ne smemo uspeha pripisovati samo folklorni skupini, čeprav je bila nosilec oziroma pobudnik predstave. Uspeh si delijo skupina «Stu ledi», zbor «Tabor» in tamburaši iz Boljunca, Prepričana sem, da moramo u-speh pripisati predvsem posrečeni kombinaciji oziramo združitvi treh skupin, ki so predstavljale ceto to. Da po pravici povem, nas je pred nastopom mučila skrb, če bo vse pravilno steklo, če bomo utegnili vse pripraviti in kako se bomo rešili iz zagate, če se bo kje kaj zataknilo. Po predstavi, ko je vse že mimo in ker hujših pomanjkljivosti ni bilo, tako se vsaj zdi, nas le skrbi, da ne bi v prihodnje razočarali tistih, ki smo jih sedaj navdušili. — Čemu naj pripišemo tolikšno zanimanje za folkloro v zadnjem času? — Razlogov je več. Morda je folklora postala «moderna»; precej je namreč v tem času govora o folk pesmih in precej se prodaja folk-predmetov. Morda predstavlja folklora za mladino vrednoto, ki nadomestuje izgubljene življenjske vrednote. Na Tržaškem lahko predstavlja nov način delovanja, zlasti če k njemu pristopimo z novimi prijemi. — Dejansko obuja vaša skupina folklorno dejavnost iz dolgega sna. Kakšno bi motalo biti danes .............................................iiiiiiiiiihiiiiiiiii.. ZANIMIVA KNJIGA MATAJUR S K EGA ŽUPNIKA RASCHIALA GUJONA LJUDJE NADIŠKIH DOLIN PASOUAt.C GUION LA GENTE DELLE VALU DEL NATIS0NE 1 I: f igii # t?'1 ' Naslovna stran Gujonove knjige «Ljudje Nadiških dolin» Beneški Slovenci nas v zadnjem času presenečajo ne samo s široko organizacijsko aktivnostjo, ampak tudi s hitro se razvijajočo izrlajateljsko dejavnostjo. V zadnjem času sta spet izšli kar dve knjigi. Matajurski župnik Pasquale Gujon je pri Arti grafiche friulane izdal knjigo Ljudje Nadiških dolin (La gente delle Valli del Natisene). «Nadiška skupnost» pa je izdala zbornik študij o Ivanu Trin-ku. ki so jih ob komemoraciji pesnika pripravili Romano Specogna, Alfeo Mizzau in Antonio di Rito. Če gre pri tej izdaji v bistvu le za natis takratnih govorov, pa je knjiga Pasquala Gujona zanimiva, sveža študija o beneških ljudeh. Po kratkem zgodovinskem uvodu, ki bi lahko bil le ponavljanje že znanih dejstev, ko mu ne bi avtor znal uliti vse tiste svežine, ki mu je lastna, govori knji-ka predvsem o psiholoških in drugih značilnostih beneških ljudi ter o sodobnih dogajanjih v Benečiji. O vsem tem govori avtor sproščeno in brez kompleksov, poleg vrlin beneškega človeka navaja tudi njegove napake. Njegovo pripovedovanje je vseskozi tekoče in šegavo, celo tam, kjer bi pričakovali, da bo kot duhovnik smrtno resen, kot na primer v poglavjih, kjer govori o veri in duhovnikih. Ko govori o pokristjanjevanju Slovencev, jasno pokaže na politične račune tedanjih oblasti, prav tako pa se ne boji razkrivanja zakulisnih političnih iger-v sedanjosti. Dokumentirana in izostrena so tudi poglavja o šoli in otroških vrtcih, avtor jasno pokaže na njihove namene in na njihovo neu- streznost. Bistrovidni so tudi avtorjevi pogledi na jezik, saj se 1:2 omejuje zgolj na poudarjanje nujnosti po ohranitvi jezika, ki naj bi bila sama sebi namen, ampak prikaže jezik tudi kot družbeno dejstvo, pri čemer se sklicuje na sodobna znanstvena dognanja, dognanja. ki so v italijansko in v slovensko kulturno javnost šele začela pred kratkim prodirati. Sodobna dognanja s področja drugih družbenih znanosti prepletajo tudi druga poglavja knjige in kažejo na avtorjevo vsestransko razgledanost. Knjiga je vsekakor izrednega pomena, ker je to po prvi knjigi zvezkov Nediža, ki sta jo napisala Pavel Petricig in Valentin Z. Simonitti, drugi pomembnejši prispevek Benečanov samih v o-bravnavi njihovih problemov, s tem pa važen faktor za samoiden-tijikacijo slovenske manjšine v Videnški pokrajini. Ob koncu pa ne moremo mimo dejstva, da je knjiga, kateri bi sicer strokovnjaki te ali one smeri lahko očitali kako pomanjkljivost, nadvse prijetno branje in da bo zato nedvomno naletela na zanimanje v širših krogih ter tako prispevala k boljšemu poznavanju beneške problematike. ŽIVA GRUDEN mesto te dejavnosti v našem zamejskem kulturno-prosvetnem življenju? — Nekaj besed bi dodala k prvemu delu vašega vprašanja. Prepričana sem namreč, da je na Tržaškem vedno bilo precej zanimanja za folkloro, tudi ko ni delovala nobena skupina. «Stu ledi» pa ima to prednost, da deluje v mestu in da je tako dostopna ljudem s Krasa in iz Brega. S tem se po eni strani izogne lokalni pogojenosti, po drugi pa skromnemu številu ljudi, ki jih posamezna vas kljub dobri volji lahko da. Sicer pa se folklorna dejavnost v zamejstvu v ničemer ne razlikuje od vsake druge kulturno-prosvetne ali športne dejavnosti. Ciljev je seveda več: formiranje kadrov, ohranjevanje naših starih običajev, plesov, pesmi, spoznavanje slovenskih noš in, če je možno, tudi običajev drugih jugoslovanskih narodov. To so delale tudi ostale skupine pred nami, naša skupina pa si je še posebej zadala nalogo, ki jo bo skušala čimprej izpolniti, to je spoznavanje furlanskih in koroških plesov ter običajev, čutimo se dolžni tega do sosedov Furlanov in do bratov Korošcev. O velikem uspehu pa bi lahko govorili, če bi nam uspelo na kak način posredovati delček naše kulture večinskemu narodu, ker bi s tem opravili nalogo zamejcev, ki naj iščejo priznanja v držam, kjer živijo. — Skupino sestavljajo mladinke in mladinci vseh slojev. Kako ocenjuješ njihovo požrtvovalnost in ljubezen do folklornih plesov? — Poudarila bi takoj, aa imajo ti mladinci in mladinke v splošnem modeme poglede, da se ne izogibajo modernim plesom in da pač v celoti sprejemajo dobo, v kateri živijo. Pri folklorni dejavnosti pa najbrž najdejo tisto, kar pogrešajo drugod: za ljubitelje petja je to priložnost, da pojejo; ljubitelji plesa lahko plešejo; nekateri si morda želijo samo družbe in zdravega razvedrila, saj so plesi navadno tudi zabavni; vsem tudi ni do agonističnih dejavnosti, si pa želijo gibanja in pridejo tako na svoj račun. Poleg tega je napačno mnenje, da je folklora nekaj mrtvega, kot so mrtvi naši predniki. Oni so se ob plesih zabavali — ni razloga, da bi se ob istih plesih ne zabavali tudi mi! — Gotovo je naletela vaša pobuda na neštete težave. Katere so bile najbolj občutene? — Osnovna težava pri udejstvovanju skupine in tudi pri pripravljanju večera v Kulturnem domu, je bilo pomanjkanje časa. Nihče izmed nas se namreč s folkloro ne ukvarja poklicno. To pomeni, da moramo folklori žrtvovati tiste proste ure, ki nam jih dovoljujeta služba ali šola. Druga občutena težava ob lem nastopu je bilo koordiniranje dela vseh treh skupin. Vsaka skupina zase ima namreč svoje urnike vaj in dela po zahtevah svojih članov. če upoštevate, da je pri predstavi sodelovalo okrog osemdeset ljudi, ki so morali hoditi bolj ali manj redno na vaje, je lahko takoj jasno, kakšni proble -mi so ob tem nastajali. — Noše predstavljajo tudi in predvsem vprašanje finančnega značaja. Kako ta problem rešujete, kakšne noše ste si doslej zagotovili, kakšne pa si mislite v bodoče še nabaviti? — Noše spadajo dejansko med naše največje probleme. Že samo urejevanje noš zahteva mnogo časa in dela. Do sedaj smo si nabavili slavonske ženske noše, moške noše pa so nam izdelale kar matere nekaterih naših plesalcev in nekatere naše «simpatizerke». Pred kratkim smo obnovili tržaške ženske in moške noše, ki jih po potrebi uporabljamo tudi za istrske plese, saj nam to dovoljujejo vsi strokovnjaki. Uporabljamo tudi gorenjske in belokranjske noše, ki nam jih je dala v oskrbo Slovenska prosvetna zveza. Od te smo dobili tudi tržaške noše, ki smo jih morali precej popraviti, saj se s časom zelo pokvarijo. Vsekakor pa za naše potrebe noš še ni dovolj. Prihodnje leto bi si radi nabavili še koroške ali furlanske noše; na razpolago pa imamo že skrbske noše. Za vsak ples svojo nošo — temu se na žalost ni mogoče izogniti! — Nekateri iz skupine se ukvarjate tudi z raziskovalno dejavnostjo na tem področju. Kako je ta dejavnost doslej potekala, kaj ste že odkrili in kaj mislite, da bi se še dalo odkriti na Tržaškem? — Ta dejavnost je potekala, kot vse ostalo, ob prostem času, ob redkih večerih, ko ni bilo vaj. čutili smo potrebo, da se lotimo tudi tega, ker smo prepričani, da se še marsikdo spominja kakega plesa, ki še ni zapisan. Številne koristne napotke sta nam dali predvsem Tončka Maroltova in Olga Gorjupova, verjetno pa je še kdo, ki pozna kak star ples, s katerim bi lahko obogatili naš repertoar. Zato bi izkoristila to priložnost, da bi te ljudi zaprosila za sodelovanje. Pogovor zapisal S. KARIČ Kvaliteten večer z Vladimirom Krpanom Na tretjem rednem koncertu Glasbene matice v Trstu dne 29. prejšnjega meseca v Kulturnem domu, smo poslušali zagrebškega pianista Vladimira Krpana. Njegov recital je obsegal dela: Karol Pahor, Istrijanka — 15 miniatur na istrske ljudske motive; Robert Schumann, Karneval, op 9; Stjepan Šulek, Sonata. Franz Liszt, Fune-railles. Etude transcendante v f-molu, št. 10. Predvsem moramo koncertantu dati priznanje, da je v svoj spored uvrstil kar dve domači deli. Z Istrijanko, ki je sovpadla s časom nepričakovane smrti svojega avtorja, pa smo počastili spomin pomembnega slovenskega ustvarjalca. V Vladimiru Krpanu smo spoznali umetnika, ki združuje v svoji igri tehnično dovršenost visokih kvalitet s pronicljivim dojemanjem muzikalnih vrednot in z zaznavno oblikovalno močjo. Njegova muzikalna kultura je prišla do izraza še posebej pri Lisztovi glasbi, ki jo je, mimo virtuozne igre, po svojem napetostno pristnem zanosu približal sodobnemu poslušalcu tako prepričljivo, kakor redko kateri poustvarjalec današnjosti. Tudi Šu-lekova Sonata je bila izoblikovana v plastično zaokroženost. Sploh je drugi del sporeda odseval več kreativnega žara, kakor smo ga bili deležni v prvem in bi ga pričakovali zlasti pri Schumannovem Karnevalu, ki je bil sicer povsem lepo izveden, kakor tudi Pahorjeva Istrijanka. če pa upoštevamo muzikalno močno prebliske v interpretaciji Schumannovega dela, lahko sklepamo in nas je tudi ves čas spremljal občutek neke trenutne izvajalčeve utrujenosti, ki ni dopuščala prave sproščenosti in notranjega poustvarjalnega zagona. Ne moremo pa s tem trditi, da bi to bistveno zmanjšalo kvaliteto celotnega večera. Vladimira Krpana bi prav radi še pozdravili v Trstu. Glasbeni matici pa gre zahvala, da nam je ponudila priložnost spoznati še enega odličnega jugoslovanskega umetnika. IVAN SILIČ V teh dneh bo izšel Jadranski koledar 1975 s priloženimi knjigami Prešernove družbe in Mladinske knjige NOVA KOLEDARSKA BERA «SLOVENSKI KOLEDAR 1975» SLOV. IZSELJENSKE MATICE Naslovna stran koledarja izseljenske matice 1975 llliliiiiiiliiiillillliilllllllillllllllliiiiiillliiiimmiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V PRIREDBI NARODNE IN ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE Ciklus sedmih predavanj « slovenski književnosti Predavali bodo priznani strokovnjaki z ljubljanske univerze J. Koruza, B. Paterna, M. Kmecl, F. Zadravec, L Legiša, H. Glušič Kot smo pred meseci v našem dnevniku že poročali, je Narodna in študijska knjižnica po uspešnem ciklusu predavanj ob začetku letošnjega leta o Umetnosti na Slovenskem, začela pripravljati za sezono 1974-75 ciklus predavanj Iz slovenske književnosti. Včeraj nam je NŠK sporočila, da je že sestavljen program sedmih predavanj iz tega ciklusa, in sicer; 1. Nastajanje slovenske književnosti. — Predaval bo prof. Jože Koruza. 2. Slovenska poezija 19. stoletja. —- Predaval bo prof. dr. Boris Petemu. 3. Slovenska pripovedna proza v 19. stoletju. — Predaval bo prof. dr. Matjaž Kmecl. 4. Slovenska moderna. — Predaval bo prof. dr. A. Slodnjak. 5. Slovenski ekspresionizem. — Predaval bo prof. dr. Franc Zadravec. 6. Prispevek zahodnega dela v slovenski književnosti. — Predaval bo dr. Lino Legiša. 7. Sodobna slovenska književnost. — Predavala bo dr. Helga Glušič. Predavanja bodo vsako drugo sredo v mali dvorani Kulturnega doma. Narodna in študijska knjižnica bo točne datume in uro sporočila v prihodnjih dneh. Sodelovali bodo tudi člani Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta s čitaniem iz nekaterih najpomembnejših in najznačilnejših del slovenske književnosti, o katerih bodo predavatelji govorili. Na ta predavanja opozarjamo že sedaj, zlasti šolsko mladino in njene vzgojit el ie, saj so predavatelji zelo ugledni strokovnjaki — vsi z ljubljanske univerze. L Prišel je čas koledarjev. Nekateri so že izšli, drugi bodo vsak čas in slovenska koledarska tradicija bo tako še za eno leto bogatejša. Med prvimi, ki smo jih prejeli, je bil «Koledar za Slovence po svetu», ki ga izdaja Slovenska izseljenska matica v Ljubljani. Je to že XXII. letnik, čeprav še ne moremo vedeti, kakšni bodo drugi koledarji, pa je že zdaj gotovo, da «Slovenski koledar 1975» predstavlja tako po oblikovni kot po vsebinski plati izjemno publikacijo. Vse preveč prostora bi zahteval podroben prikaz njegove vsebine, zato samo kratek pregled najpomembnejših člankov v njem. Uvodni sestavek z naslovom «Jugoslavija na novih poteh» je napisal predsednik RK SZDL Slovenije Mitja Ribičič, znani ljubljanski časnikar in publicist Bogdan Pogačnik pa je napisal svoj «pogovor s predsednikom SFRJ ob njegovi 82-letnici». Zunanjepolitični komentator ljubljanske televizi-Drago Košmrlj podaja v član-«Naše meje so nedotakljive», pregled razvoja mejnega vprašanja med Italijo m Jugoslavijo v luči dogodkov v letu 1974, Zvone Zorko pa piše o «koroških Slovencih, ki še vedno terjajo svoje zakonite pravice». Zaokroženo, toda dovolj informativno, je v koledarju podan prikaz gospodarskega razvoja v Jugoslaviji s člankoma Igorja Sobočanca «Vse bliže razvitemu svetu» in Jožeta Olaja «Trideset let potovanja v drugi kraj». Predsednik Slovenske izseljenske matice Drago Seliger je napisal članek «Nekaj, kar je ostalo», tajnik matice Franc Žugel pa «O delu Slovenske izseljence matice v letu 1974». Ta članka, kakor tudi vrsta naslednjih, ki obravnavajo odnose med delavci v tujini in domovino, zavarovanje in dokup let dela v tujini, zaposlovanje in vračanje iz tujine, obravnavajo snov, ki bo predvsem zanimala izseljence same. V naslednjih prispevkih pa je prikazan znanstveni, industrijsko - kmetijski, kulturni in splošni napredek v Sloveniji in Jugoslaviji. Precej je tudi zgodovinskih in leposlovnih prispevkov in pa sestavkov praktične narave. Razumljivo je, da so v koledarju tudi sestavki, ki govorijo o življenju v izseljenstvu in ki so jih napisali izseljenci sami. Koledar bodo z veseljem in koristjo jemali v roke slovenski ljudje po svetu, saj predstavlja lepo vez med njimi in njihovo staro domovino. horoskop horoskop horoskop horoskop horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Da bi srečno privozili do cilja, boste morali krepko poprijeti. Vrhu tega bodite kar se da razumni in najmanj zaletavi. Med tednom bo prišlo do kakega prepira ali ihtavega nesporazuma. Bodite odločni. ko boste reševali neko zapleteno čustveno zadevo. Zdravje kar dobro. ^ BIK (od 21. 4. do 20. p 5.) Izogibajte se na- gli m odločitvam, kajti Kf' ^J za vsako svojo potezo X, boste morali nekega dne odgovarjati. Nekdo vas bo imel v zobeh, zato naj vam ne uide niti ena odvečna beseda. Srečali se boste z neko mlajšo osebo, ki se vam bo močno prikupila. Kar se zdravja tiče, bodite brez skrbi. DVOJČKA (od 21. 5. \ do 22. 6.) Ne spuščajte se v razprave in po- Veljaven od 8. do 14. decembra 1974 gajanja z ljudmi, za katere veste, da nimajo resnih namenov, čas ne dopušča tratenja časa, kajti konkurenca bo ostra, brez milosti. Dobili boste pismo ali kako vest, ki vas bo presenetila. Z ljubljeno osebo se boste pomirili. Nervozni boste. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Nekaj poslovnih f/TÉÉI^ 1 srečanj, ki pa jih ne V j boste znali pravilno iz- \. / koristiti. V življenju se ■ včasih zamudijo velike stvari prav na preprost način. Pozor torej, da se ne bi kdaj pozneje kesah. Bodite odkriti do svojcev, tudi ko gre za kako nev-šečno družinsko zadevo. Prehlad. LEV (od 23. 7. do 22. r 8.) Pohlevnost je lah- \ ko tudi lepa, celo po- v/TT' / l'valna- vendar pa v 1 današnjem divjem sve- tu pogosto škoduje. Nekdo vas bo skušal še posebej o-črniti in to vam bo močno škodovalo. Sprijateljili se boste z nekom, ki ste ga do nedavna odklanjali. Obisk pri zdravniku vas bo potolažil. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Precej težav bo, med temi tudi hujša zadeva, ki bo imela resne posledice na trenutne gmotne razmere. Naj vas to ne spravlja v obup, saj se bo stanje kmalu izboljšalo in spet bo vse prav. Ne bo pa tako v vaših čustvenih odnosih, kjer je nekaj zaškripalo. Glavobol. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Nekdo vas bo zapletel v nič kaj prijetno poslovno zadevo. Skušajte uporabiti vse svoje strokovne in tudi poslovne sposobnosti, da se izmažete iz težav. Odveč bi bile razprave, odveč so prepiri. Pomirjenje boste našli v svoji o-bičajni družbi in doma. Prebavne motnje. ŠKORPIJON (od 24. 10. QC/A do 22. 11.) Svojo ob- časno površnost boste plačali. Prepustili ste pobudo tistim, ki vašega zaupanja niso vredni. Neka zanimiva ideja bi se znala uresničiti, če boste pripravljeni na majhno žrtev. Neko staro prijateljstvo se bo ponovno razživelo in poglobilo. Ihtavi boste. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Račun boste sicer plačali vi, vendar se bo stvar razčistila, da ne bo ostala senca nad vami in vašimi sodelavci. Drugič več pozornosti pri sprejemanju obveznosti in nalog. Preživeli boste nekaj mučnih trenutkov, uteho boste dobili doma. Zelo utrujeni boste in nervozni. (D KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Vaša sodba bo sicer točna in pravilna, vendar ne bo odločilna. Zato si ne jemljite k srcu morebitnih napak, do katerih bo prišlo. Drugič koordinirajte načrte in bolje izbirajte družbo. Na pot boste šli in se prijetno počutili v novi družbi. Pazite na želodčne motnje. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Teden ne bo | kdove kako posrečen. Kljub temu boste s poslovanjem ali v službi kar zadovoljni, ker bo drugim šlo težje kot vam. Neka oseba, ki vas močno ceni, vam bo pomagala. Manj razumevanja pa boste doživljali doma, med svojci, kjer sedaj ne iščite opore. Prehlad. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) V vaši družini bos-» i te doživljali manjšo j krizo, deloma bo te-mu kriva poslovna neurejenost. deloma pa prevelika zahtevnost mlajših ljudi. Vsekakor pa ne računajte z velikimi spremembami in preobrati. V čustvenih zadevah pa bo kot že dolgo, torej običajna monotonost. Nervoza. KRIŽANKA-.- z našim krajem 1 2 3 S 4 5 6 7 8 9 10 11 ■ 12 m 13 14 ■ 15 ■ 16 m 17 ■ 18 ■ 19 20 n 21 ■ 22 23 n 24 ■ 25 26 ■ 27 ■ 28 29 m 30 ■ 31 m 32 ■ 33 m 34 ■ 35 ■ 36 ■ 37 ■ 38 39 ■ 40 ■ 41 42 ■ 43 Rešitev križanke v torkovi številki VODORAVNO: 1. Atlantski pakt, 4. ime slovenskega pesnika Ketteja, 11. nadav. naplačilo, 12. del drevesa, 13. japonsko oporišče, 14. Bohuslav Tablic, 15. pohlevna. ponižna, 16. hribovit, 17. najboljši strelec zadnjega SP v Miinchnu, 18. otrok, 19. modrica ljubezenskega pesništva, 21. sij. 23. soproga, 24. moško ime, 25. Edvard Gre- gorin, 26. ime italijanske pevke Zanicchi, 27. odprto ognjišče v sobi, 28. odšel (latinsko), 29 predlog, 30. bolgarski košarkar, 31. veselje smučarjev. 32. železov kršeč, 33 ime enega od Beatlesov, 34. separaten, 35. najmanjši delec telesa, 37. raznobarven, 37 ruta, 38. predlog, 39. ostrivec v slovnici, 40. mesto v ZRN, 41. Eisen-howerjev vzdevek. 42. v stavnici zaključeno, 43. zlitina bakra in kositra. NAVPIČNO: 1. «naš kraj», 2. Buchwaldovo ime, 3. kazalni zaimek, 4. dnevnik SRS, 5. rastlinska bolezen, 6. Anton Aškerc, 7. grad pri Novem mestu, 8. dan v tednu, 9. azijska država, 10. ime «King» Coleja, 12. moško ime, 15. ime vohunke Hari, 16. kapetan Ponziane, 17. ime filmske igralke Turner, 18. dajalnik, 20. bednica, 21. vrsta težke, kosmate tkanine, 22. prosvetno društvo v «našem kraju», 24. beneški dož, 25. hlapljiva tekočina, 27. glavni urednik Primorskega dnevnika, 28. italijanska bolniška služba, 30. z jermenom tolči, 31. jok, 32. zrušiti, 33. ime am. filmskega komika Laurela. 34. enak v angleščini, 35. reka, ki teče skozi Firence, 36. strel samokresa, 37. stopnja intenzivnosti barve. 38. nam omogoča vid, 40. Bojan Adamič, 41. Ivan Ribič. (lako) IMiMmiiiiiuiiiiiillllillliiiiliuiiimtiiiiiilliiiiiiiiiliiiiiiinininiiiiiiiiiiiiiiiiiiliuiilillllilMiiiiiiiliiiiuiiiigiiii Donna Vittoria Leone odprla razstavo RIM, 7. — Letošnjo prireditev «današnji božič» je odprla žena predsednika republike donna Vittoria Leone, ki je v tem svojstvu verjetno nadomeščala svojega soproga, saj se te prireditve vršijo pod pokroviteljstvom predsednika republike. Letošnja prireditev je že petnajsta zapovrstna prireditev. Razteza se na površini 20 tisoč kv.m in sodeluje na njej kar 44 držav ter 11 italijanskih dežel. Iz tega izhaja, da letos na prireditvi sodelujejo štiri države več kot lani. Predsednikovo soprogo so pri vhodu na raztavišče dočakali predsednik mednarodne socialne službe ambasador Venturini, Tanja Albertini Tolstoj, ki je tudi predsednika razstave, podpredsednik Italijanskega rdečega križa prof. Consalvo, generalni ravnatelj Rdečega križa Ricca, številni rimski javni delavci in občinski odborniki. Predsednikovo soprogo je na obisku spremljala gospa Picella, soproga generalnega tajnika predsedništva republike. Navzoče so bile tudi soproge številnih poslanikov in veleposlanikov, akreditiranih pri rimski vladi, ki po navadi vršijo funkcijo prodajalk pri vsakoletnih manifestacijah te prireditve, katere namen je zbirati sredstva za pomoč siromašnim. ......... ...........................................................................mil........................................................................................................................................................untili.......nul.......iiiiiiiiiiiiiiiii ZA OČETOM PISE JANEZ TRNOVE, RISE MIKI MUSTER Po prav isti stopničasti cesti, ki se je tam spuščala navzdol, sta prišla naposled v dolino. Bila je pusta in zapuščena. Nikjer ni bilo sledu o kakem človeškem bivališču. Med skalovjem in gruščem so bile raztresene jase z nizko travo in redkim zakrnelim grmičjem. Vendar sta srečno iztaknila majhen studenec, napojila lamo in sklenila tam prenočiti. Bojan je postavil šotor, Zoran pa je naorai suhega dračja in zakuril ogenj za večerjo. Kuni je čepel poleg njega in ga poželjivo opazoval, medtem ko se je lama pasla po travnati jasi med skalovjem. Ko je Bojan postavil šotor in znesel vanj še suhe trave, je pomolzel lamo in skromna večerja je bila kmalu gotova ter pospravljena. Medtem se je tudi že znočilo. Tako s*a Bojan in Zoran srečno, a naporno in počasno potovala čez Vzhodne Kordiljere. Včasih sta imela srečo, da sta našla kako osamelo indijansko vas, kjer so jima revni domačini gostoljubno nudili streho in hrano, največkrat pa sta morala prespati noč pod šotorom. Tako sta po dolgotrajnem potovanju prispela v pokrajino La Montana, ležečo nad Brazilijo. NEDEUA, 8. DECEMBRA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 11.00 Maša in V nedeljo ob 12. uri 12.55 Napoved programa «Canzonissima» 13.30 DNEVNIK 14.00 Slikanice 15.00 GROF MONTECRISTO 16.05 Program za mladino: Črni Bill, poljski risani film 16.20 Zorro — deseta epizoda nadaljevanke 17.00 DNEVNIK 17.15 Rezultati in kronike nogometnega prvenstva 17.40 CANZONISSIMA 1974 19.00 Italijansko nogometno prvenstvo: REGISTRIRAN POLČAS NOGOMETNE TEKME 20.00 DNEVNIK 20.30 ANA KARENINA 21.40 športna nedelja 22.45 DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL 15.15 Konjske dirke v Milanu MOŠKI VELESLALOM ZA EVROPSKI POKAL 18.15 Italijansko nogometno prvenstvo: REGISTRIRAN POLČAS NOGOMETNE TEKME 19.00 Izmišljene zgodbe Večerja opolnoči - Scenarij napisal Juraj Holan - slovaški film 19.50 ŠPORTNI DNEVNIK 20.30 DNEVNIK 21.00 Avditorij 22.00 Sedmi dan: Kulturne aktualnosti JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 9.30 Svet v vojni — serijski dokumentarni film 10.20 Otroška matineja: Viking Viki ter življenje v gibanju 11.10 POROČILA 11.15 Kmetijska oddaja — prenos iz Zagreba 14.25 Igre brez meja 15.50 Pevski zbori iz Domžal in okolice — barvna oddaja 16.15 Mladinska oddaja: MISLIMO NA VAS 16.30 POROČILA 16.40 Košarka: Olimpija — Bosna, v odmoru Moda za vas 18.15 VIDOCQ - CESARJEVI MORILCI - serijski film 19.30 DNEVNIK 20.00 Marijan Božič: ČLOVEK IN POL — TV nadaljevanka 20.55 Karavana: UNA, drugi del oddaje 21.25 športni pregled 22.25 DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 16.40 Košarka: Olimpija — Bosna, prenos iz Ljubljane 19.45 Chaplinove burleske in komični filmi 20.30 včerajšnji sovražniki — celovečerni film. 22.00 ZLATE SLIKE — dokumentarna oddaja 22.20 Vaterpolo — finalni turnir, posnetek iz Beograda TRST A 8.15, 13.15, 20.15 Poročia ; 8.30 Kmetijska oddaja: 9.00 Maša; 9.45 Komorna glasba; 11.15 Mladinski oder: čudežna cvetka; 12.00 Nabožna glasba; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj?; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Orkester; 16 00 Glasba in šport; 17.00 Radijski oder: Marijin mesec; 17.45 Nedeljski koncert; 18.45 Folk iz vseh dežel; 19.30 Zvoki in ritmi; 20.00 Šport; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; KOPER 6.30, 7.30, 12.30. 14.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 9.30 Pisan spored; 10.30 Dogodki in odmevi; 11.15 Melodije; 12.10 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.45 Juke box; 15.10 Glasba in narod; 1610 Poskočne; 16.30 Sosedni kraji in ljudje; 16.50 in 17.50 Glasba po željah; 18.15 Domače viže; 18.45 Ju-gotonov juke box; 19.30 Glasba v večeru; 20.00 Orkestri; 2100 športna nedelja. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 19.00 Poročila, 3.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Godala: 11.30 Roditeljski krožek; 12 00 Vroče plošče; 14 00 Drugi zvok; 15.10 Hit Parade; 15.30 Nogomet od minute do minute; 17.00 Glasbeni oder z Milvo; 18.00 Renata Te-baldi; 19.20 Glasbeni variete z Bramierijem; 20.20 Ponovno na sporedu z Ranieri jem. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe: 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 12.00 Športna prognoza; 12.15 Pozdravljena nedelja; 13.00 Kvizi; 13.35 «Alto gradimento»; 14.30 Plošče; 15.00 Preizkušajo se dilentanti; 16.30 Športna nedelja; 17.40 Can-zonissima 1974; 19.55 Operna glasba; 21.00 Operetna glasba; 21.25 Plošče in skeči. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.05 A. Marodič; «Igi» - otroška igra; 8.45 Skladbe za mladino; 3.05 še pomnite, tovariši...; 10.05 Prvi aplavz; 14.05 Nedeljsko popoldne: poročila o športnih dogodkih; nedeljska reportaža in humoreska tega tedna; 18.05 Andries Poppe: «Križev pot»; 19.40 Glasbene razglednice; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Se-renadni večer; 23.05 Literarni nokturno: Claeson: Saj veš. tisti hudič; 23.15 V lučeh semoforov 12.30 12.55 13.30 14.00 14.25 15.00 17.00 17.15 17.30 17.45 18.45 19.15 20.00 20.40 22.45 16.00 18.45 19.00 20.00 20.30 21.00 22.00 8.10, 17.30 17.50 18.05 18.40 19.00 19.30 20.05 21.20 21.30 22.00 PONEDELJEK, 9. DECEMBRA 1974 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL Monografije: Opera buffa Tedenski knjižni pregled DNEVNIK Sedem dni v parlamentu Tečaj nemškega jezika - 17.00 šola DNEVNIK Program za najmlajše: Colargolove prigode Zmenek ob južini Program za mladino, Slike iz sveta in Emil Neznana obzorja: ANTILE Italijanske kronike, Danes v parlamentu in Vremenska slika DNEVNIK ORGIJA OBLASTI — Z Film, ki ga je režiral Costa Gavras, v glavnih vlogah pa igrajo Yves Montand, Irene Papas, Jean Louis Trintignant, Jacques Perrin, Pierre Dux itd. DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL MOŠKI SLALOM ZA POKAL EVROPE — Prenos iz Vipitena Športni dnevnik JETNIK: MINE EN DAN, MINE DRUGI DAN... TV film Ob 20. uri DNEVNIK TV razprave: VOLILNA PRAVICA 18-LETNIH DRŽAVLJANOV Portret umetnika: PABLO CASALS JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 9.30, 14.10, 15.30 Šola E. Majaron: V ZNAMENJU DVOJČKOV Obzornik Na sedmi stezi Gospodarstva socialističnih dežel Odločamo DNEVNIK J. Laine: VIRTASEN MASA Virtasen Masa je finska TV drama, ki govori o usodi malega človeka v okolju naraščajoče industrijske družbe. Je to pe reč problem na Finskem, pa tudi v vsej zahodni Evropi. De lo kritično osvetljuje nekatere probleme in napake Sodobna oprema Kulturne diagonale Mozaik francoskega filma: Po Franciji KOPRSKA 19.55 20.15 20.30 21.00 21.30 BARVNA Risanke TELEVIZIJA Otroški kotiček: DNEVNIK VODNO RASTJE — serijski film «Po neznani delti» Energetika — dokumentarna oddaja Rock koncert v New Yorku — zabavno-glasbena oddaja TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola: 18.50 Baročni orkester; 19.10 Pravna posvetovalnica; 19.20 Jazz; 20.00 Športna tribuna: 20.35 Slov. razgledi; 22.15 Glasba KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30. 16.00, 16.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Strani iz albuma; 10.10 Otroški kotiček: Šola in mi; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Od melodije do melodije; 12.00 Glasba po željah; 14 00 Športni ponedeljek; 15.30 Šola; 15.30 Poskočne; 16.45 Melodije in ritmi; 17.15 športni pregled, 18.00 Glasbeni cocktail; 18.30 Pevski zbor iz Dornberka; 19.00 Prenos RL; 19.30 Glasba v večeru; N ACIr w h'l PF GRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19 00 Poročila; 7.25 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.10 Srečanja; 11.30 Orkester; 13.20 Hit Parade; 14.05 Odprta linija; 14.40 Radijska priredba; 15.10 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Komorna in operna glasba; 17.40 Irska; 19.30 Pi- san glasbeno-govorni spored; 20.20 Ponovno na sporedu z O. Vanoni; 21.15 Tedenski literarni pregled: 21.45 Canzonissima ; 22.15 XX. stoletje, 22.30 Violinist S. Accardo. II PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasne; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melo drama; 9.35 Nadaljevanka; 9.55 Popevke; 10.35 Na vaši strani: 12.40 «Alto gradimento»; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno-govorni spored; 17.30 Po sebna reportaža: 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Bellinijeva «La sonnambula»; 22.50 Človek v noči- SLOVENIJA 7.00. 8.00, 10.00, 13.00. 15.00, Poročila; 6.50 Rekreacija: 8.10 Glasbena matineja: 9.05 Pisan svet pravljic; 9.20 Izberite pesmico; 9.40 Orkestri in zbori; 10.15 Za vsakogar nekaj; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe, 13.30 Priporčajo vam...; 14.10 Mo ški zbor iz Kobarida; 15.45 «Vrti Ijak»; 16.30 Moda za vas: 17.00 Aktualnosti: 17.20 Koncert po željah; 18.05 Naš gost; 18.20 Ob lahki glasbi: 19.40 Ansambel Fra nja Zorka; 19.50 Lahko noč, otro ci!: 20.00 če bi globus zaigral' 20.30 Operni koncert; 22 20 Po pevke; 23.05 I. Likar: Pesmi 23.15 Za ljubitelje jazza. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 10. DO 14. DECEMBRA 1974 TOREK, 10. decembra 8.10, 9.35, 10.05, 14.10, 15.35 in 16.05 TV šola; 17.40 Tiktak: Prišla je miška; 17.55 Obzornik; 18.10 Življenje v gibanju: Kačji pastir; 18.35 Mozaik; 18.40 Najboljše knjige po izbiri poznavalcev; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Pogovor o gospodarstvu v letu 1975; 21.05 A. Ivanov: Sence izginjajo opoldne — barvna nadaljevanka; 22.05 TV dnevnik. Koprska barvna TV 19.55 Risanke za otroke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Fantastično potovanje — film: 22.00 Neofašizem v Italiji — dok. oddaja. SREDA, 11. decembra 8.10, 10.50 in 13.35 TV šola; 15.55 Nogomet: Velež — Derby Country; 17.45 Mozaik; 17.50 Obzornik: 18.05 Viking Viki — lutke; 18.30 Risanka; 18.40 Po sledeh napredka; 19.10 Dnevnik; 20.05 Film tedna: Steklena menažerija; 21.50 Ansambel Design; 22.10 Dnevnik. Koprska barvna TV 15.55 Nogomet: Velež — Derby Country; 19.55 Risanke za otroke: 20.15 Dnevnik; 20.30 Pobratena mesta. Modena — Novi Sad; 22.30 Folklorna oddaja. ČETRTEK, 12. decembra 8.10 in 14.10 TV Šola; 9.35 in 15.35 Francoščina; 17.35 Seliškar: Bratovščina Sinjega galeba; 18.00 Obzornik; 18.20 Svet v vojni: Bitke na Pacifiku; 19.10 Risanka: 19.30 TV dnevnik; 20.05 M. Vitezovič: Dimitrije Tucovič; 21.05 Kam in ka- ko na oddih; 21.15 Beograd, mesto na rekah; 22.00 Impulzi; 22.35 Dnevnik. Koprska barvna TV 19.55 Risanke za otroke; 20.15 Dnevnik; 20.30 «Svetišče» — celovečerni film; 22.00 Zabavnoglasbena oddaja. PETEK, 13. decembra 8.10 in 14.00 TV šola; 10.50 in 15.35 Angleščina; 17.20 Veseli tobogan: Dobrovo v Brdih: 17.50 Obzornik; 18.05 Srečanje oktetov; 18.40 Začetki življenja — drugi del; 18.50 človek in okolje — Onesnaženje morja; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar; 20.10 Velika ljubezen — film; 21.40 Harlem — drugi del; 22.30 Dnevnik. Koprska barvna TV 19.55 Risanke; 20.15 Dnevnik; 20.3! Kmetje — dramatizacija: 21.35 Mo dro morje — film. SOBOTA. 14. decembra 9.10, 10.30, 10.55 TV šola; 12.35 St. Moritz: Smuk za moške: 16.40 Košarka: Beograd — Metalac: 18.15 Obzornik: 18.35 Pellerinova hči — film; 19.30 Dnevnik; 19.50 Zunanje politični komentar: 20.00 Chapiinova burleska «Zdravilo»; 20.30 Festival pesmi JLA; 21.40 Moda; 21.50 Dnev nik; 22.10 Pot v Hollywood. Koprska barvna TV 19.00 Spust za moške - posne tek iz St. Moritza; 20.15 Dnevnik: 20.30 «Star žilav vamp» — film: 2J.20 Kratek stik — film; 22.30 Ma li koncert. ---- Janko Perat UMIRAJOČI ____ČAS «. Kaj pomaga, da sem s krvjo zgradila ta domek, da sem s solzami odpoved.! in žrtvovanja močila leta in leta kamen za kamnom. Vse je porušeno, opustošeno, kot je bila opusto-šena naša zemlja ob izgonu fašističnega okupatorja. Ničesar ni, kamor bi se oprla, in četudi bi morda bila kakšna opora, ne verjamem več vanjo. Sovražim vse, kar sem nekoč ljubila. Vse je bilo zlagano. In vendar sem tako verjela in zaupala! Vsa ta neskončna dolga leta niso nič drugega kot mučno pretvarjanje. Vendar bi se hotela boriti z vso to dvoličnostjo, s to neznansko hinavščino. Toda kako? Naveličana sem poskušanja, da bi bila pogumna. Sita sem pretvarjanja. Trudna sem. Moj boj je vnaprej obsojen na neuspeh, ker sem sama, brez prijatelja. Prijatelja? Ali ženska lahko ima prijatelja? V ljubezni že. Toda kje je dekliški vonj mojega telesa, da bi lahko omamljal moškega? Kdo bi si upal kljubovati predsodkom ljudi in gčititi čast štiridesetletne žene? Brezupno je, kadar ni prostora ne za mladost, ne za- starost. Izobčenka sem. Nič več nisem «gospa», kajti ljudje merijo dostojanstvo žene po veljavnosti njenega moža. Ločenka, kakor sem jaz, je izobčena, čeprav ni ostala sama po lastni krivdi. Ženska, ki je čez trideseta leta, mora pač imeti moža, pa najsi je še tako malo vreden. Le tako je lahko upoštevana in ugledna. Sicer je izpostavljena zaničevanju, vsakdo ji lahko ponuja svoje «usluge». Menda je tako v nagonu ljudi. Potem ko sem se razdajala vsa, ko sem sipala ljubezen okrog sebe, sem ostala revna kot zavržena beračica. V življenju med ljudmi je nekakšen zid, pred katerim odpove človeška moč. Občutek imam, kot da bi se spotaknila nad prepadom. Zdaj drsim, drsim v obup. Ničesar ni več. Morda bo trajalo večno. Neskončna samota. Junij 1960 Bom zbrala dovolj moči, da bom opravljala svojo dolžnost? Moram jih zbrati! To življenje ni več samč moje. Vem, nihče md ne more pomagati. Le moja lastna volja mi je lahko v oporo. Sama se moram spopasti s svojimi nasprotji. Nikogar ni, ki bi mi bil v oporo. Toda mati mora živeti. Mati sem, čeprav je vse drugo umrlo v meni. Ne sme me spremljati misel na smrt. Rane me skelijo, želim si pozabe, in vendar se bojim, da se bodo spomini izgubili v preteklosti. Da bi bila vsaj ta čustva mrtva! Pa niso. Le zaprla so se, kot cvet, ki v mrzlem dnevu zapre čašo, da ne pozebe. Vsako jutro se zbudim v ihtenju, ker je pred menoj nov dan, z vso svojo krutostjo. Podnevi še nekako brzdam spomine. Misli utapljam v delu in z otroki. Velika mati sem. Skoraj stotim otrokom nadomeščam mamo, vsaj nekaj ur dnevno. Pri njih najdem pozabo. Včasih se z grozo sprašujem, kaj čaka te nebogljenčke, ta bitja z velikimi očmi, ki z zaupanjem gledajo v življenje. Vprašujem se, ali ni zločin biti mati, če hočeš biti mati le iz gole sebičnosti, le zato, da imaš nekoga in da nisi sama. Mar ni zločin spočeti, če nismo sposobni prevzeti vso odgovornost za srečo človeka, ki se bo rodil? Toda kako je mogoče zagotoviti srečo človeškemu bitju, ki pride na svet? Kako bi ga lahko vsaj posvarili pred nevarnostjo življenja? Vse, kar storimo, ni dovolj, da bi ga lahko ubranili pred udarci usode. Zaradi teh otrok, ki so mi zaupani, in zaradi svojih otrok hočem živeti, čeprav mojega življenja to ne izpolnjuje. Dve ljubezni sta v meni: ljubezen do otrok in do moža. Otroke ljubim z vso svojo dušo, hkrati pa se mi srce lomi pod težo velike ljubezni, ki je ne bom našla. Sama bom morala izbojevati svoj boj, sredi tega neizmerno pokvarjenega sveta. Ničesar ni, na kar bi se bilo vredno opreti. Julij 1960 Bojim se noči. Tedaj zaman poskušam potisniti svoj ranjeni ponos in zatrto hrepenenje v globine pozabljenja. Otepam se kot muha v pajkovi mreži in jokam. Moje početje je smešno, vendar ne morem drugače. Vem, da se mreže ne bom nikoli rešila. Spomini čakajo noči kot črni krokarji, da me zagrnejo s svojimi perutmi. Grebejo mi po globinah izmučene duše. Obhaja me groza, hrepenenje in gnus hkrati. Groza me je temačne brozge, ki ji pravimo življenje. Toda vzdržati moram! Vzdržati moram tu, v tem kraju, med temi ljudmi. Braniti moram svoje človeško dostojanstvo, braniti otroka, ne glede na to, kaj se utegne še zgoditi. Zato delam. Delam, kot da me vse, kar počnem, zanima. Če se bom dovolj dolgo pretvarjala, me bo morda res začelo zanimati. Toda v meni se nekaj upira temu večnemu kom-promisarstvu z nujnostjo. Rada bi v resnici živela. A le kdor kaj ima, bo dobil še več. To velja tudi za ljubezen. Jaz pa je nimam. Vsako živo bitje se mora razviti z lastno pomočjo, če hoče živeti. Toda, ali jaz res hočem? Da, moram, moram živeti. Z voljo bom poteptala bolečino in se dvignila iz malodušja. Nekje mora biti neka trdnost, neka gotovost. September 1961 Oči me pečejo, vendar v njih ni solza. Nikoli več ne bom jokala, nikoli več ne bom mogla občutiti blagodejnosti solza. Solze so le za tiste, ki še verjamejo v življenje in ljubezen. Oktober 1961 Včasih me popade, da bi razbila to pobeljeno pročelje dostojnosti, ki zakriva le hinavščino in podlost. Na razvalinah starega bomo zgradili novo življenje. Zgradili bomo nov družbeni red, smo govorili in upali. Dolgo smo upali, toda zdaj sem onkraj upanja. Tudi ta družbeni red mi je le bleščeče se pročelje, za katerim se skrivajo nečlovečnost, dvoličnost in sebičnost. Boris je danes spoštovana osebnost, direktor banke, strokovnjak, zakonski mož svoje bivše tajnice in . . . komunist. Poročil se je takoj, ko sem se ločila od njega. Bilo mi je dovolj sramote, ponižanja in trpljenja. Ob meni je imel toliko drugih, zanemarjal je dom in otroke, čisto vseeno je, katera je njegova žena. Če bd ne bilo mojih dveh otrok, bi bila že prej napravila konec. Le zaradi njiju sem trpela tako dolgo, življenje z njim pa je bilo ves čas samo pretvarjanje in laž. Skliceval se je na svobodo, hkrati pa na pravico borca in zmagovalca, čeprav je bil le heroj iz leta petinštiridesetega. Svojo resnično preteklost je znal mojstrsko prikriti, kot je mojstrsko znal omalovaževati moje delo od enainštiridesetega. Smo res že tolikanj zapravili čast in moralo? Kaj je v tem času še vrednega, kaj je stalno? Mar res ni več sledu o tistem, za kar smo trpeli, za kar smo se borili? In vendar morajo še vedno biti ljudje, ki so vedeli, za kaj gredo v boj. Mene pa je usoda zgrabila z neusmiljenimi kremplji, da bi se poigrala z mano. Naj zato pobegnem? Najlaže je zbežati. Jaz tega ne morem. Ne samo zaradi mojih dveh otrok, ampak predvsem zato, ker mi ni vseeno, da bi bile žrtve zaman. Če bomo bežali, ne bomo nikoli postali ljudje. (Nadaljevanje sledi) NOGOMET ITALIJANSKO IN JUGOSLOVANSKO PRVENSTVO Derbi luventus-Torino Olimpija proti Proleterju Lazio (v krizi) pi-oti Bologni - Favorit Hajduk proti Rijeki Italijansko prvenstvo V Turinu bo 164. derbi tega mesta med Juventusom in Torinom. Današnja tekma je za to prvenstvo izredne važnosti, saj se je začel pravi «lov» na Juventus, ki je trenutno osamljen na vrhu lestvice, varovanci trenerja Parole so namreč v nedeljo premagali tudi Inter v S°steh in so tako povečali svojo prednost na lestvici. Naloga Fer-riniiav in tovarišev bo torej izredno težka. Po mnenju vseh tehnikov je letos Juventus najmočnejša ita- ................n ŠAHOVSKA PANORAMA Finalni dvoboj kandidatov za naslov svetovnega šahovskega prvaka v Moskvi se je končal z zmagoslavjem mladega Anatolija Karpova. ki je v 24 partijah uspel trikrat premagati Viktorja Korčnoja m le dvakrat je proti njemu podpisal predajo. Tako je postal Karpov najmlajši izzivalec svetovnega Prvaka, žal pa je finalni dvoboj med Fischerjem in Karpovom še Velika neznanka. Fischer se mora cdločiti do 1. aprila 1975, če ne, bo izgubil naslov brez borbe. Lju-bitelji šahovske igre po svetu pa b'do še dolgo časa v negotovosti, saj bi bili ob neodigranju finalnega dvoboja prikrajšani za izreden šahovski spektakel. 23. PARTIJA V. KORČNOJ — A. KARPOV Damino indijska obramba 1. d4 Sf6, 2. c4 e6, 3. Sf3 b6. Korčnoj tokrat zadnjič vodi bele figure in poskuša nadoknaditi zamujeno. 4. g3 Lb”, 5. Lg2 Le7, 6. Sc3 Se4!? Karpov odstopa od nadaljevanja 6. 9—0, katerega je uporabil v 5. in 21. partiji. 7. Ld2 Lf6. Na 7. ... 0—0 beli nadaljuje 8. d5. 8. 0-0 0-0, 9. Dc2 Sd2:, 10. Dd2: OO. 11. Tadl Sd7, 12. Sel. Zamenjava belopolnih lovcev bo oslabila črno pozicijo na damskem krilu. 12----Lg2:, 13. Sg2: De7, 14. Sel. Manever s skakačem, ki bo s Polja c2 utrdil točko d4. Pozicija belega je za malenkost boljša, vendar pa Korčnoju ne daje možnosti, da zaigra na zmago. 14. ... ca, 15. Sc2 Tac8, 16. b3 Tfd8, 17. e4 Sb8, 18. Tfel. Zanimivo bi bilo 18.d5!? in črni konj ne more na polje c6, prav tako pa 18. . . . Lc3:, 19. Dc3: ed5, 20. Td5: De4 + , 21. Tg5 g6, 22. Tfel Db7, 23. Se3 postavlja črnega v težak položaj. 18. ... cd4! Karpov ne upada v zanko 18._____ Sc6 nakar sledi 19. Sd5! 19. Sd4: Db7, 20. Te3. Vabljivo je 20. Sdb5?! Sc6. 21. Te3 Le7! 20. ... afi. 21. De2 Sc6, 22. Sc6: DcG:, 23. Ted3 h6, 24. a4 Dc5, 25. Dd2. Karpov se je ubranil vseh groženj in nastala pozicija je podobna pozicijam, ki nastanejo v Paulseno-vi varianti sicilijanske obrambe, katero Karpov večkrat uporabila. 25. ... b5, 26. ab5 Lc3:, 27. Dc3: ab5. 28. Td4. Slabo je 28. e5, zaradi 28. . . . d5. 28. ... Dc7. črni je obšel še zadnjo nevarnost 28. ... d5?, 29. ed ed, 30. b4 in 31. c5. 29. Db4 e5. REMI na predlog Korčnoja. Pozicija se forsirano pc-enrstavi. po 30. Td6: Td6:, 31. DdG: Dd6:, 32. TdG: bc, 33. bc Tc4:. Komentar: SILVO KOVAČ lijanska enajsterica in ima največ možnosti za osvojitev državnega naslova. Juventus je veliki favorit tudi zato, ker je letos Lazio zašel v krizo. Polemike v samem vodstvu in med igralci so nedvomno škodile temu moštvu, ki je lani predvajalo najbolj moderen nogomet. Letos pa rimski nogometaši igrajo brezglavo v napadu in tudi v o-brambi so negotovi. Današnje srečanje na domačih tleh z Bologno bo pokazalo, če je znal Maestrelli odpraviti v svoji ekipi te napake in predvsem nesporazume. V Milanu pa bo srečanje velikih «out-siderjev». Milan bo namreč i-gral proti Napoliju, ki je v prejšnjem kolu s petimi goli odpravil Cagliari brez Rive. «Ringo» Clerici obljublja svojim navijačem, da bo tudi v Milanu dosegel en gol. O-bramba Milana je torej obveščena. Pari današnjega kola Cagliari — Roma Cesena — Inter Fiorentina — L.R. Vicenza Juventus — Torino Lazio — Bologna Milan — Napoli Ternana — Sampdoria Varese — Ascoli Jugoslovansko prvenstvo Danes bo na sporedu 17. kolo (zadnje jesenskega dela) prve jugoslovanske nogometne zvezne lige. Državni prvak Hajduk bo doma igral proti Rijeki. Favoriti za zmago so seveda Spličani, ki so prejšnji teden osvojili tudi naslov pokalnega prvaka Jugoslavije. Ljubljanska Olimpija je odpotovala v Zrenjanin, kjer bo igrala važno tekmo za obstanek v ligi s Proleterjem. Ljubljančani bodo i-grali z naslednjo postavo: Sarap, Dogandič, Bracanovič, Klampfer, Samatovič, Iskra, Popivoda, Vugrinec, Lalovič, Grubor in Rožič. Pari današnjega kola Hajduk — Rijeka Proleter — Olimpija Sloboda — Crvena zvezda Čelik — Vojvodina Velež — Bor Radnički (N) — Željezničar Beograd — Radnički (K) Sarajevo — Vardar V ITALIJANSKEM NOGOMETNEM PRVENSTVU D LIGE Veselo razpoloženje v taboru Ponziane Iežka naloga nogometašev Pro Gorizie Drugi zaporedni deželni derbi Triestine, ki bo gostovala v lignanu V nogometnem prvenstvu «D» lige bodo v nedeljo odigrali 12. kolo zimskega dela prvenstva v katerem igra Triestina na tujem, Ponziana in Pro Gorizia pa pred domačim ob činstvom. TRIESTINA Tržačani bodo danes popoldne v Lignanu odigrali drugi zaporedni deželni derbi. Poraz s Ponziano so v taboru Triestine sicer nekoliko grenko požrli. V tem tednu so nogometaši Triestine pod vodstvom Ta-gliavinija redno trenirali in kot običajno odigrali tudi trening tekmo med titularji in rezervami. Trening tekme se niso udeležili Berti, Luc-chetta in Tosetto, ki še občutijo udarce prejšnje nedelje. Poškodbe sicer niso hude, saj je Tagliavini izjavil, da bodo vsi trije igrali proti Lignanu. Na treningu je trener naredil tudi nekaj poskusov, in sicer Veneri in Foresti sta si zamenjala mesta povezave oziroma prostega, kar pomeni, da misli Tagliavini na spremembo. V tem tednu se je dobro izkazal tudi Feresin (zveza), katerega je Triestina kupila na novembrski borzi nogometašev in je že igral le zadnjih 15 minut proti Tre- miiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiimiunniiuiiumHmiumHHUHniiHHHKumn^m NAMIZNI TENIS PRED BLIŽNJIM PRVENSTVOM A LIGE Miha Derganc iz Ljubljane novi trener Krasovih deklet Krasovke se na bližnje prvenstvo zelo vestno pripravljajo Kot smo že poročali v preteklih dneh, se bo 21. decembra pričelo žensko državno ekipno namiznoteniško prvenstvo A lige, na katerem nastopa skupno 10 ekip, ki so razporejene v dve skupini po 5 enot. Dekleta Krasa iz zgoniške občine je FITeT vključila v A skupino, skupaj z lanskimi prvakinjami CUS iz Turina, CSI iz Milana, CSI iz Parme in Julia iz Trsta. Krasovke se na bližnje prvenstvo, ki že trka na vrata, vestno pripravljajo pod vodstvom novega trenerja Derganca iz Ljubljane, ki je prevzel dediščino Edija Boleta, ki trenutno služi vojaški rok. Predstavimo vam osebno izkaznico novega Krasovega trenerja: 20-l^tni Miha Derganc, študent psihologije na ljubljanski fakulteti, usposobljen namiznoteniški trener prve stopnje, ki pripravlja tudi dokončni izpit izvedenca igre z belo žogico, se vozi v Zgonik po dvakrat tedensko, kjer v dveh izmenah skoraj že dva meseca trenira praktično vso trenutno Krasovo garnituro deklet, od prekaljenih starejših igralk pa do nadarjenih začetnic, ki so šele pred nekaj meseci prvič segle po loparju. Vprašali smo ga, kako se počuti pri nas, kakšen se mu zdi am-bient in kako teče delo. «Zelo sem zadovoljen, da sem se znašel v tukajšnjem okolju. Primorci ste zelo simpatični ljudje, s katerimi se da navezati dobre stike. Pri Vašem društvu go'ite narnG”' tenis za tukajšnje razmere dokaj resno in dosefli ste že zadovoljive uspehe. V bodoče bomo skušali to bilanco še izboljšati.» «Vi dobro poznate razmere pri jugoslovanskem namiznem tenisu, ki prednjači v svetovnem merilu. Isto-tako ste si najbrž že ustvarili določeno sliko o naših predstavnicah, ki ste jih prvič spoznali že na poletnem izpopolnjevalnem tečaju v Idriji. Če primerjamo obe šoli, vašo in našo, v čem moramo po Vašem mnenju iskati vzroke za tako raz- lične in skoraj nasprotujoče tehnične uspehe in kakovost?» «Namizni tenis je treba gojiti že od otroških let, treba je razpolagati s primernimi prostori in mizami, namiznoteniški «vajenci» pa morajo imeti sposobnega trenerja, ki jim sproti popravlja napake in jim tako vzbuja ljubezen do te igre, dokler jim ne pride v kri. šele tedaj se prične prava namiznoteniška kariera. Zelo važna je kondicijska priprava, ki omogoča uspešno premagovanje psihičnih in fizičnih naporov v borbi za zeleno mizo. Glavna skrivnost za velik u-speh namiznega tenisa v Jugoslaviji pa tiči v zelo resnem odnosu do te športne r'zvfsti: iz lastne izkušnje lahko., povem (Derganc je spadal med 30 najboljših mladincev v matični domovini), da trenira pri nas vsak poprečen pratikant te igre po štirikrat, petkrat tedensko po 4 ure (do 20 ur tedensko!), kar logično mora obroditi svoje sadove!» «Bi mi lahko navedli splošno karakteristiko Krasovih deklet: recimo kaj Vas je najbolj «prizadelo?» «Zaupane mi igralke so skoraj brez izjeme izredno živahne, težko jih je ukrotiti, to pa je posledica neizpodbitnega dejstva, da jemljejo namizni tenis kot zabavo, ne da bi pri tem goj.ie določene čalekosež-ne načrte. Če hočeš postati kdo, se moraš pošteno potruditi in žrtvovati do skrajnosti. Sicer pa nisem mislil biti s tem prehud cenzor, ker Vaša dekleta so tako bolj .človeška'.» «Kal menite o bližnjem prvenstvu A lige?» «Ne poznam italijanskih razmer in moči ostalih najboljših igralk v državnem merilu, zato bi bila vsaka prognoza brez podlage. Skušali bomo seveda doseči čim višje uvrstitev, vna—i pa ne morem napovedati končnega plasmaja. Veliko bo odviselo od tretje igralke, ki jo mo-, ram še izbrati, kajti Sonja Miličeva in Silvana Vesnaverjeva sta precej boljši in imata praktično že vnaprej zagotovljeno mesto v ekipi. Ko- likor bi «eksplodirala» tudi tretja igralka, bi ne bila nemogoča niti uvrstitev na sam vrh lestvice.» Pet igralk ŠK Kras na državnem turnirju Krasove namiznoteniške igralke Silvana Vesnaver, Anica Žigon, Neva Rebula, Dragica Blažina in Vlasta Stubelj se bodo danes udeležile državnega turnirja v tirenskem mestu Cecina. Nastopile bodo v kategoriji mladink, eventualno v mešanih dvojicah in v tekmovanju tret-jekategornic, razen Vesnaverjeve, ki bo v skladu z novimi pravili nastopila kot drugokategornica v moški 3. kategoriji. Ta nastop mladih kra-sovk je toL.;o bblj važen in pomemben, ker jih bo spremljal trener Derganc in bo tako imel edinstveno priložnost, da spozna ostalo državno konkurenco in da si predvsem ustvari jasnejšo sliko o tekmovalnih sposobnostih predstavnic zgoniške občine. —bs— visu. Postava Triestine, ki bo igrala v Lignanu, ni še znana: verjetno bo sledeča: Fontana I, Berti, Lucchet-ta. Fontana H, Foresti, (Veneri), De Luca, Foresti (Garofalo), Veneri, Goffi. Tosetto, Dri. Kaj pa nasprotnik? Enajsterica Lignana sodi med solidna moštva te skupine, saj je do sedaj klonila le Adrieseju in Montebelluni. Na lestvici ima dve točki več od Triestine in na domačih tleh ni še klonila. To zgovorno kaže, da bo naloga Triestine težka, sicer ne brezupna. Položaj Triestine na lestvici je daleč pod pričakovanjem in zato si Tržačani ne smejo več dovoliti spodrsljajev. PONZIANA Veselje po zmagi nad Triestino se ni še poleglo v taboru Ponziane, ki bo danes popoldne sprejela na stadionu Grezar v goste solidno ekipa Legnaga. Nasprotnik si trenutno deli s Ponziano drugo mesto in prav zaradi tega bo tekma privlačna. Le-gnago je prejšnjo nedeljo v Bassanu odpravil istoimensko ekipo in bo z visoko moralo prišel v Trst z namenom, da odnese eno točko. Ponziana pa računa na celotni izkupiček sai so priprave v tem tednu potekale v najboljšem redu in problemov zaradi postave ni. Po vsej verjetnosti Russo se bo držal načela, ki pravi, da ekipa ki zmaga se ne menja. Vodstvo Ponziane upa, da se bo zbralo na stadionu lepo število navijačev, ki bodo prišli bodrit moštvo, ki je dokazalo, da si prav gotovo zasluži večjo pozornost, kot so ji do sedaj dali Tržačani. Proti Legnagu bo Russo poslal na igrišče sledečo postavo: Magris, Gattonar, (Tricarico), Girello, G. Gerin, Del Piccolo, Ravalico, Trentin, Mioran-di, Momesso, Lenardon, Vidonis (Januzzi). PRO GORIZIA Veliko zanimanje vlada v Gorici za današnjo tekmo z «leaderjem» lestvice Trevisom. Po dveh zaporednih zmagah vlada v Gorici optimizem, čeprav se zavedajo, da je Treviso najmočnejša ekipa te skupine. Enajsterica Trevisa je v zadnjih osmih tekmah osvojila kar 14 točk. V tej pozitivni seriji je Treviso klonil le Triestini (edini poraz). Gostje, ki jih trenira bivši član Triestine in Udineseja Giacomini, imajo zelo zanesljivo obrambo, kjer iztopata prosti Frandoli in stoper Cusinato. Na sredini igrišča pa razpolaga z odličnim režiserjem Collusom. Prava napadalca sta krili Osellame in De Bernardi, ki je v zadnjih tekmah vedno zabil gole. Torej zelo uigrana enajsterica, ki zasluži prvo mesto na lestvici. Naloga Pro Gorizie se obeta naporna, ena točka bi prav gotovo zadovoljila Goričane, ki bodo verjetno stopili na igrišče v sledeči postavi: Siricano, Furlani, Ghermì (Gazzola), Zoratti, Torninovi, Do-menghetti, Donda, Ridolfi, Trevi-san, Barile, Omizzolo. B. R. N O.GO M ET. ■ Zmaga Partizana V anticipiranem srečanju zadnjega kola prve zvezne jugoslovanske nogometne lige je Partizan iz Beograda na lastnem igrišču premagal Dinamo iz Zagreba s 3:1 (2:1). Strelci v 2. min. Bora Djordjevič (P), v 26. min. čerček (D), v 45. min. Boško Djordjevič (P), v 69. min. Vu-kotič (P). OBVESTILO SPDT priredi od 22. dec. ’74 do 5. jan. 1975 ZIMOVANJE V ŠT. JANŽU NA KOROŠKEM (Rožna dolina - St. Johann in Rosental). Možni sta dve izmeni: od 22. do 29. dec. in od 29. dec. do 5. jan. Bivanje v zasebnih sobah (po 1 ali 2 postelji + 1 stanovanje). Delujeta 2 vlečnici, na razpolago po želji smučarski učitelj. Potovanje z osebnimi avtomobili ali z vlakom. Predvideno praznovanje Novega leta. Pogled na dvorano «S. Gregorčiča», kjer je bil prejšnjo nedeljo 4. redni občni zbor Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Besedo ima Egon Kraus, pr edsednik ŠD Polet iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiriiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiirriiiiiiiiiiuiiiiiiii^ PO ODSTOPU TRENERJA MLADOSTI KARLA GERGOLETA Trenersko mesto pri nogometnem klubu sta sedaj prevzela Dužman in Devetak Potrebno je medsebojno sporazumevanje za premostitev sedanje krize Vodstvo doberdobske Mladosti je v sredo sprejelo ostavko trenerja prve nogometne ekipe, ki nastopa v tretji amaterski ligi, Karla Gergo-leta. Nalogo je vodstvo sedaj poverilo dvema izkušenima igralcema, in sicer Milošu Devetaku in Brunu Duž-manu, ki sta to nalogo resno sprejela, zavedajoč se kritičnega položaja, ki je v zadnjem času nastal v doberdobskem moštvu. Vsa prizadevanja, da bi prišlo do pogovora med igralci, vodstvom in trenerjem so bila torej zaman. Tako hitri, nepričakovani razplet dogodkov, ki je nastal po hudem porazu s Foglianom, je presenetil tudi doberdobske navijače in mlajše igralce. Ti menijo, da je bila trenerjeva odločitev prenagla in nekoristna. Nova trenerja čaka sedaj težka naloga. Postaviti spet na noge društvo, ki je po tem dogodku dobilo hud udarec, bo vsekakor precej težavno. Vsekakor mislimo, da dobra volja in medsebojno sporazumevanje bosta gotovo odpravili sedanje težave. Tako menita tudi trenerja, kate- rah čaka sedaj težka preizkušnja, posebno zaradi nenaklonjenosti koledarja, saj se bo morala Mladost srečati z najmočnejšimi na lestvici. Dužman in Devetak vsekakor računata na publiko, ki bi, ob teh trenutkih, morala stati še bolj ob strani klubu ter ga bodriti in mu vlivati novega poguma in volje. Vodstvo Mladosti vabi navijače, naj v čimvečjem številu prisostvujejo danes tekmi s Fossalonom. Samo tako namreč bo moč odvaliti težki kamen, ki se je zakotalil na dober-dobsko društvo. Za popoldanski nastop sta trenerja, sklicala sledeče igralce: Bosca-rol, S. Ferfolja, G. Ferfolja, F. Fer folja, E. Ferfolja, L. Gergolet, M. Gergolet, Jarc, I. Devetak, Marušič, Visintih, Marizza, Gellini, Francaros. K. F. Srečanje v Ljubljani V četrtek je bilo v Ljubljani 4. redno srečanje med Zvezo telesno-kulturnih organizacij Slovenije, Fiz- SPORT NA ZNAMKAH mnumii EVROPA — DOPOLNILA DANSKA: dokaj neznana tekmovalna panoga, ki je vendar zelo vzgojna — orientacijski pohod Med julijem, kadar smo zadnjič pisali o znamkah, ki so izšle v Evropi, danes, je izšlo več znamk ali serij, saj je bilo na sporedu več mednarodnih ali domačih športnih dogodkov, katere velja omeniti. AVSTRIJA: Znamka za 2,50 šilinga je izšla za propagando sabljanja; za 4 šilinge je izšla poleti v čast evropskega prvenstva v plavanju in vaterpolu. Prikazana je skakalka v vodo. BERLIN: V seriji štirih znamk, posvečenih mladini, je znamka za 30+15 pf namenjena športu. Prikazan je otrok pri startu teka na kratke proge. BOLGARIJA: Poleti sta bili na sporedu četrta spartakiada in folklorni festival. Izšla je serija šestih znamk. Tri so s športno tematiko: rokoborba (5c), tek (13c), ritmična telovadba za ženske (18c). Barve so izredno kričeče, tako da nimajo znamke posebne umetniške vrednosti. DANSKA: Meseca avgusta je bilo v tej državi svetovno prvenstvo v dokaj čudni športni panogi: o-rientacijskem pohodu. To športno panogo v severni Evropi zelo resno gojijo skoraj vsa športna in rekre- acijska društva. Izšli sta dve znamki: tekmovalec v naravi (70 oe) in panorama ter kompas (80 oe). IRSKA se nam predstavlja z dvema znamkama ob priliki 100-letnice ustanovitve zveze za rugby. Barve so skrbno izbrane, tako da sta znamki kar prijetni za oko. JUGOSLAVIJA: Omeniti moramo znamko za 0,10 ND, ki je izšla ob priliki olimpijskega tedna. Izkupiček prodaje se je stekel v blagajne olimpijskega odbora. Na modrem ozadju je narisana stilizirana tekaška proga ter olimpijski krogi. MADŽARSKA: Za 21. šahovsko olimpiado je izšla serija sedmih znarrrt H n »m med drvffim prika- .49 ili Odlični švedski smučarji Mats Bergman, iugemar Stenmark in Thumas Riugbranl, ki so se odločili za smuči «Elani IRSKA: 100 let rugby zveze, izredno popularnega športa v anglosaških deželah Ul S 60 .iàculi" POSTA 80 i*»UCYAK POSTA MADŽARSKA: šahovska oiimpiada v Nici: stare miniature zuje: miniaturo rokopisa o igri šaha iz XII. stol., stroj za igranje šaha, ki ga je izumil leta 1769 Farkaš Kempelen in znamke letošnje olimpiade v Nici. ZAH. NEMČIJA: Strokovnjaki so ugotovili, da Nemci vse premalo hodijo in da so zaradi tega podvrženi raznim boleznim. Vlada je zato skušala ''zbuditi pozornost prebivalstva. V ta namen je letos poleti izšla znamka za 30 pf z motivom, ki predstavlja hojo — radost življenja. Narisana je pokrajina in izletniki. NIZOZEMSKA: Zanimiva je serija dveh znamk za športno propagando. Na znamki za 25 centov sta prikazana nogometna žoga in igrišče, na drugi pa stilizirana roka, ki drži teniško žogico. Svežina barv in izvirni motiv pa uvrščata ti znamki med najlepši, kar jih je letos izšlo. POLJSKA: Za 10. svetovno nogometno prvenstvo sta izšli znamki in blok: prikazani so nogometaši med akcijo in pa znak iger. Za 3. mesto, ki ga je osvojila Poljska • reprezentanca, je izšel še blok, ki ‘ pa nima posebne vrednosti. Poštna uprava je pa zagrešila veliko napako: na znamki je namreč napisano «Srebrny medal reprezerdac.ii Polski 1974». Vsi vemo, da je Poljska osvojila bronasto, ne pa srebr- NIZOZEMSKA: reklama za tenis no kolajno. V zgodovini športnih znamk smo že marsikdaj zasledili netočnosti, taka napaka je pa vseeno prehuda. Poleg tega je poleti izšla še se rija 5 znamk posvečena slavnim poljskim jadrnicam, ki so na mednarodnih tekmovanjih dosegle lepe uspehe. Končno pa je izšla še znamka za 21. šahovsko olimpiado. Tudi Poljska je na svojih znamkah prikazala gravure in motive iz starih šahovskih priročnikov. ROMUNIJA: Izšel je pretisk stare športne znamke za svetovno prvenstvo v rokoborbi. Znamka ima tudi novo vrednost. SAN MARINO: Zadnje čase zbujajo znamke te republike posebno novih serij. Poleti je izšlo pet znamk, ki so bile tiskane ob priliki turnirja v samostrelu. Poleg grbov so na znamkah še stilizirani samostreli. Nominalna vrednost serije je bila 500 lir, danes pa jo prodajajo že po 3000. Oktobra so izšle še tri znamke za jadralno letalstvo. Prikazana so jadralna letala v zračnih tokovih. SOVJETSKA ZVEZA: Izšla je znamka za 4 k. ob priliki 13. športnih iger za dijake. Znamka za 16 k, je posvečena svetovnemu prvenstvu kulturno zvezo Koroške in Združenjem slovenskih športnih društev v Italiji. Za ZTKOS so bili prisotni generalni sekretar Zoran Naprudnik ter predstavnik šolskega centra za telesno vzgojo v Ljubljani Mitja Prešeren. Fizkulturno zvezo Koroške sta predstavljala dr. Janko Wie-gele in Anton Malie, v delegaciji Združenja slovenskih športnih društev v Italiji so bili Vojko Kocman, Dino Roner in Radi Pečar. Prisoten je bil tudi tajnik za manjšinska vprašanja pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva. Na tem srečanju je bil predvsem govor o sodelovanju med tremi organizacijami in o programu sodelovanja v prihodnjem letu. Generalni sekretar Zveze telesno-kulturnih organizacij Slovenije je orisal pobude, ki jih namerava sprejeti v korist zamejskega športa v Italiji in Avstriji ter izredno pohvalno ocenil delovanje Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Vojko Kocman DOMAČI ŠPORT DANES TURČIJA: znamke iz serije ob svetovnem prvenstvu v rokoborbi v pentatlonu: v ozadju je zemeljska obla, pred njo pa stilizirane športne panoge, in sicer sabljanje, streljanje s pištolo, tek in plavanje. Znamka je zelo zanimiva, saj nam nazorno prikazuje moderni pentatlon. ŠVICA: Tu nadaljujejo s serijami za razne prireditve. V oktobru je v eni od teh serij izšla znamka za 30 c. — pomoč športu. TURČIJA: Po dolgem času so se tudi v tej državi spomnili na šport; ob priliki svetovnega prvenstva v rokoborbi, ki so ga priredili prav v Turčiji, so izšle tri znamke, na katerih so prikazani razni trenutki borb. Zanimivo je dejstvo, da so stilizirane figure prikazane v slogu, ki so ga uvedli zahodnonemški športni organi ob priliki zadnjih olimpijskih iger. Ta simbolika je postala sedaj svetovno znana in so jo sprejele v glavnem vse športne zveze. ŠVICA: znamka za podporo športu zanimanje, njihova vrednost pa vrtoglavo raste. Priznati moramo, da so vse te serije na visoki tehnični ravni; poleg tega izvaja ta poštna uprava pametno politiko, saj ne prihaja v promet preveliko število i ... il ’ «i --------» : fr : f i k* ■. SAN MARINO: spomini na stare športe —» lokostrelstvo NEDELJA, 8. decembra 1974 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Bazovici Zarja — Juventina * * * 9.45 v Trstu, Ul. Flavia Edera — Primorje * « # 14.30 v Trstu, Sv. Sergij Flaminio — Vesna 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Doberdobu Mladost — Fossalun • • • 14.30 v Štandrežu Sovodnje — Villesse • * » 10.30 v Nabrežini Aurisina — Breg « * • 12.00 v Križu Libertas Rocol — Union • • • 14.30 na Padričah Gaja — Roianese • • • 10.30 na Proseku Olimpija — Barcola # * « MLADINCI 8.30 v Trstu, stadion «1. maj» Union — Zarja • • • 8.45 v Križu Vesna — Primorec • • • 12.30 na Proseku Primorje — CMM • • • NARAŠČAJNIKI 10.30 v Dolini Domio — Union * * • 10.30 v Doberdobu Mladost — San Canzian * • # ZAČETNIKI 12.00 v Žavljah Zaule — Breg KOŠARKA NARAŠČAJNIKI 11.15 na Kontovelu Kontovel — Don Bosco ♦ * * PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Vilešu Villesse — Bor NAMI2NI TENIS DRŽAVNI TURNIR V CECINI Nastopa tudi Kras Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1 50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podietja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 8. decembra 1974 Za SFRJ Ziro račun 50101-603-45361 «ADII» - DZS • 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200. finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mah og a 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročalo P oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri s.r.i. Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst SPORT SPORT SPORT TRŽAŠKI DNEVNIK SMUČANJE V VAL D1SERU A. Moser-Pròllova vozila brez napak Osvojila je prvo mesto v veleslalomu VAL D1SERE, 7. — Avstrijka Annemarie Moser - Proli je specialistka za smuk, toda danes .e dokazala, da je uspešna tudi v veleslalomu, v katerem je na «Kriteriju prvega snega» osvojila prvo mesto in se tudi povzpela na čelo skupne lestvice za SP. Svojo vožnjo je opravila brez napak, poleg tega pa je imela tudi zelo dobro Startno številko (12), medtem ko so imele ostale njene najnevarnejšo tekmice precej slabše tekmovalne pogoje. Lestvica veleslaloma (d. 1150 m, fc.r. 320 m, 55 vrat); 1. A. Moser-Pròll (Av.) 1’22”22 2. M. Kaserer (Av.) 1'22”74 3. F. Serrat (Fr.) 1’22”82 4. C. Zechmeister (ZRN) 1’23''17 5. M. Therese Nadig (Švi.) 1'23"35 6. R. Mittermaier (ZRN) 1’23”71 7. M. Ducroz (Fr.) 1’23’'98 8. D. Debernard (Fr.) 1’24’'32 9 M. Lise Morerod (Švi.) 1'24”39 10. W. Drexel (Av.) 1’24”40 11. H. Wenzel (Liecht.) 12. P. Emonet (Fr.) NAROČNINA za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1975 Za zasebnike mesečno 24 din letno 240 « Za organizacije in podjetja: mesečno 30 din letno 300 « ZA VSE NAROČNIKE: ■ brezplačno mesečnik DAN Naročnino sprejemajo: «ADIT» DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/H nad., tel. 22207, žiro račun 50101-603-45361. Vsak nov naročnik bo prejemal Primorski dnevnik en mesec brezplačno. 13 N. Spiess (Av.) 14. C. Tisot (It.) 15. E. Mayr (ZRN) Lestvica za SP je po tem tekmovanju taka: 1. A.M. Proll-Moser (Av.) 29 2. W. Drexel (Av.) 36 3. B. Zurbriggen (Švi.) in M. Kaserer (Av.) 20 5. D. Debernard (Fr.) 10 6. F. Serrat (Fr.) 15 Ekipna lestvica (po treh tekmovanjih) : 1. Avstrija 101, 2. Francija 37, 3. Italija 33, 4. Zah, Nemčija 31, 5. Švica 30. * * * CERVINIA, 7. — Avstrijka Anne-liese Petautschni« je zmagala danes v Cervinii v smuku, veljavnem za EP. Naslednja štiri mesta so zasedle (po vrsti) Italijanke Elzen-baumer, Bracelli, Glavagni, Fasoli. Skupna lestvica za EP je po tem tekmovanju taka: 1. Elzenbaumer (Av.) in Bracelli (It.) 40, 3. Pe-tautschnig (Av.) 36, 4. Schlechter (Av.) 15, 5. Galvani (It.) 11 itd. KOŠARKA MLADINCI V zadnjem kolu prvega dela mladinskega košarkarskega prvenstva je včeraj v Dolini Bor premagal Italcantieri z 78:77 (34:27). Najboljša strelca v Borovih vrstah sta blia Klobas (24 točk) in Kraus (21). OPBQJKA V.;. ..-'l.- 1. italijanska moška odbojkarska liga: CUS Pisa — Are Linea 3:1 (15, 4, —9, 8). Moška C liga (v Trstu): Liber-tas - Kras 3:0 (2, 12, 9). Prijateljska ženska tekma: Bor — Volley Pordenon 3:0 (6, 15, 6). košarka / ■ • ■ - ... 1. zvezna jugoslovanska košarkarska liga: Rabotnički — Zadar 80:92 Metalac — Radnički 73:79 Crvena zvezda — Beograd 117:97 Istravino — Lotomutiva------7i;78 Ostale tri tekme bodo jutri (v nedeljo). HOKEJ NA LEDU 1. zvezna hokejska liga: Olimpija — Jesenice Prošnje kmetovalcev za otroške doklade VČERAJ POPOLDNE NA OPČINAH PRETRESLJIVO SLOVO OD PRILJUBLJENEGA VETA Kmečke družinske poglavarje obveščamo, da lahko vložijo prošnjo za otroško doklado za leto 1975. Prošnjo je treba najprej predložiti na SCAU, ki preveri, če je prosilec še vedno vpisan kot aktiven obdelovalec in ima pravico do doklade za otroke, ki jih preživlja. Šele na podlagi te avtorizacije SC AU dostavi prošnjo na INPS Prošnji je treba priložiti dokumentacijo, in sicer: za otroke do 14. leta starosti zadostuje družinski list, za otroke med 14. in 18. letom starosti je potrebno poleg družinskega lista še šolsko potrdilo. Za otroke nad 18. letom starosti, ki obiskujejo višjo srednjo šolo, je treba priložiti družinski list, šolsko potrdilo in nadomestno izjavo notarskega akta, ki izpričuje, da o-troci niso v delovnem razmerju in da nimajo lastnih dohodkov. Za univerzitetne študente (do 26. leta starosti) je treba poleg družinskega lista, šolskega potrdila in notarskega akta priložiti še izjavo davčnega urada o dohodkih. Ko si zainteresirani preskrbijo navedene dokumente, se lahko zglasijo v uradu patronata KZ — INAC, Ul. Cicerone 8/b, ki bo prošnjo predložil na pristojni urad. O Rajonska konzulta za Novo mesto in Novo mitnico je sklicala za jutri javno zborovanje o pooblaščenih odredbah. Zborovanja, ki bo v župnijski dvorani v Ul. S. Anastasio ob 18. uri, se bodo udeležili tudi starši dijakov, ki hodijo v osnovno šolo «R. Manna». Včeraj zjutraj se je na Proseku nenadoma razširila vest, da je v tržaški bolnišnici umri Emil Da-nev, po domače Milko Dolenčev. Milko se je rodil pred 72 leti na Proseku pri Krančevih. Že v mladih letih je pel v zboru Anton Hajdrih in igral pri dramski skupini. Pozneje je celo režiral nekaj iger. Na Včeraj popoldne se je zgrnila na Proseško ulico pred domačo cerkvijo na Opčinah tisočglava množica, da bi spremila k zadnjemu počitku Silvestra Rauberja - Veta, zavednega Slovenca in borca Gradnikove brigade. Ko se je žalni sprevod pomikal od cerkve proti pokopališču, smo opazili na oknu domače hiše obraz pokojnikove matere, ki zaradi svoje visoke starosti ni mogla na zadnjo pot svojega ljubljenega sina. Vsa pogrebna svečanost v spomin Veta je potekala v znaku sproščenega priznanja človeku, ki je kot mladenič in borec dal vse za našo narodno skupnost ter prejel ob preranem koncu svojega življenja tudi zasluženo priznanje. Več kot dvajset velikih vencev, če ne upoštevamo šope rož in blazinice cvetja, je bilo v sprevodu pred krsto pokojnega Veta. Sledili so družinski člani, predstavniki raznih družbeno političnih organizacij. Med drugimi je treba omeniti občinskega odbornika Dušana Hreščaka, predsednika SKGZ Borisa Raceta in predsednika Slovenskega gospodarskega združenja Stanka Boleta. Omembe vredna je navzočnost starega revolucionarja in borca za naše narodne pravice Toneta Ukmarja in drugih pokojnikovih soborcev iz koprskega okraja. Od pokojnika sta se na openskem pokopališču poslovila Dušan Košuta v imenu Vsedržavnega združenja lavcev. Tudi po osvoboditvi je bil Milko med najmarljivejšimi prosvetnimi delavci, igral je in režirai nekaj iger, pel v mešanem in nato v moškem pevskem zboru Prosek-Kontovel, ki se je nato preimenoval v «Vasilij Mirk». V zboru je sodeloval do leta 1968, ko se je moral iz zdravstvenih razlogov odpoveda- partizanov Italije - ANPI in predstavnik koprskega združenja borcev. Interpelacija KPI Tržaška federacija KPI sporoča, da so senatorja Sema in Bacicchi ter poslanec škerk vložili interpelacije v zvezi z zadnjimi primeri fašističnega nasilja v Trstu. Parlamentarci zahtevajo pojasnila, kaj delajo sile reda in kaj namerava vlada narediti, da se nasilje prepreči. V tej zvezi tudi govore o pasivnosti policijskih sil in navajajo za to trditev številne konkretne primere. Sodni postopek proti 13 mestnim redarjem Namestnik državnega pravnika, dr. Claudio Coassin, je sprožil sodni postopek proti trinajstim tržaškim mestnim redarjem pod obtožbo podkupovanja. Ti naj bi namreč zbrisali nekaj glob in zatisnili obe očesi pri nekaterih prekrških. Orožniki streljali na bežeča mladoletnika Tržaški karabinjerji so včeraj aretirali dva mladoletnika, ker se z ukradenim vozilom pri kamnolomu nad Lonjerjem nista ustavila na znak orožnikov, temveč sta še pognala avtomobil. Tedaj pa je eden izmed karabinjerjev sprožil proti vozilu rafal, zaradi česar sta se mlada zlikovca ustrašila, skočila iz avtomobila in zbežala. Orožniki so ju našli kasneje v zabaviščnem prostoru pri Sv. Ani. Skočil skozi okno s tretjega nadstropja V trenutku obupa je z okna svojega stanovanja v tretjem nadstropju skočil 55-letni upokojenec Tullio Fabian, ki je kmalu po prevozu v bolnišnico podlegel hudim poškodbam. Tragedija se je odvila včeraj dopoldan v Ul. del Prato 7 in priča so ji bili številni prebivalci tiste cone. Mnogi so skušali Fabiana prepričati, naj se raje premisli; dospela je tudi posadka policije, ki je vdrla v stanovanje. Vse pa je bilo zaman, kajti mož se je že odločil. Medtem so prispeli tudi gasilci in rešilec Rdečega križa, ki je Fabiana nemudoma prepeljal na oddelek za oživljanje, kjer je mož kmalu izdihnil. lastni koži je okusil trdo roko fašizma, saj so fašisti celo streljali nanj s samokresom in ga ranili. Toda tudi to ga ni prestrašilo in ga ni ločilo od kulturnega dela. Ko se je spoznal z domačinko Anico Dolenc, se je 1933. leto poročil. Preselil se je k Dolenčevim, lastnikom znane gostilne «Dolenc» na Devin-ščini. Ker sta bila Milko in Anica marljiva prosvetna delavca, je postala gostilna, oziroma domačija pri Dolenčevih, zbirališče kulturnih de- ti petju, kateremu je posvetil vso svojo mladost in prosti čas. Vseeno pa je vedno sledil delovanju in spremljal domači kot tudi druge pevske zbore. Prav zato poleg svojcev žalujejo za Milkom vsi kultumo-prosvetni delavci in prijatelji. Dragi Milko, naj ti bo lahka domača zemlja! Hčeri Majdi, sinu Milku in drugemu sorodstvu iskreno sožalje. B. R. miiiiiiiiiiiiiimiiiiimnniiiiiiiiiiiiiiiiiinnmiiii ini mi inn milili li" tni» in iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii NENADNA SMRT MILKA DOLENČEVEGA Predavanja Kmečke zveze o davčni reformi Davčna reforma, ki se je začela uvajati že z letom 1973, je bistveno spremenila davčni sistem. Ukinila je nekatere prejšnje davke (družinski davek, davek na zemljišča), uvedla nekatere nove (davek na narastek vrednosti neprem.čnim, IVA), spremenila nekatera določila in postopke pri drugih (zapuščinski davki, davki na kupoprodaje). Splošno upanje, da bo davčna reforma vse zadeve z davki bistveno poenostavila, se je na žalost pokazalo za neosnovano. Tudi zato, ker se je pač treba vsakim novostim privaditi, je med nepoklicnimi navadnimi ljudmi še precej negotovosti in dvomov, kako se je treba ravnati ob novem davčnem sistemu. Kmečka zveza je zato sklenila prirediti to zimo vrsto predavanj po vaseh, na katerih bo strokovnjak dr. Stanislav Oblak (ki urejuje davčno posvetovalnico v «Primorskem dnevniku») na vsem razumljiv način obrazložil novi davčni sistem in odgovarjal na vprašanja, da se razčistijo morebitni dvomi. Mislimo, da bodo ta predavanja zelo koristna za naše kmete in sploh vse deželane, zato je pričakovati številno udeležbo. L. V. 9 V prodajalni drugovrstnega mesa v Ul. Foscolo 3 bo od torka dalje ponovno na. razpolago goveje oziroma konjsko meso. PHILIPS «GOYA» to je ime barvnega televizorja, ki smo ga izbrali kot prvo nagrado za že tradicionalno VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE za vse naročnike Primorskega dnevnika, ki bodo poravnali celoletno naročnino do 28. februarja 1975. Če Vas sreča ne bo poljubila prav na čelo, Vam bo morda naklonila eno od ostalih 39 bogatih nagrad Vsekakor pa za VSE: vsak mesec brezplačno revija DAN Za nove naročnike pa še Primorski dnevnik en mesec BREZPLAČNO! OBVESTILO <è> <*> DARWIL’^fr OBIŠČITE NAS SODELOVALI BOSTE BREZPLAČNO PRI ŽREBANJU 15 BOGATIH NAGRAD Aut. Min. 4/157429 IZKORISTITE Trst PRILOŽNOST! Trg sv. Antona 4 10664 — 10666 — 10866 L, IL, III. 11010 — 11039 — 112C6 11241 — 11248 — 11249 11592 — 11598 — H627 20% POPUSTA na vse zlate ure DARWIL 11636 — 11643 — 12024 do 20% POPUSTA na vse dragulje z dragimi kamni 12044 — 12050 — 12168 10% POPUSTA na vse ročne ure 12172 — 12186 — 12352 12353 — 12384 — 12590 V DECEMBRU JE NAŠA BOGATA RAZSTAVA 12643 _ 12712 - 12732 ODPRTA TUDI OB PONEDELJKIH 12803 — 12824 — 13218 Aut. Min. 4/157428 V nedeljo, 15. t.m., nedeljska razstava od 9.30 do 19.30 Sé* ciciban V tovarni obutve in otroških potrebščin «Ciciban» v Mirnu so v prejšnjem tednu pripravili notranjo razstavo, ki je bila namenje-na predvsem delavcem zaposle-nim v tovarni, ogledalo pa si jo je precej drugih ljudi, saj pomeni ta razstava uvod v nov program dela tovarne, ki ima važno gospodarsko vlogo ne le v Mirnu, marveč na precejšnjem delu go-riškega Krasa ’ uvodni besedi brošure, ki jo tovarna ob tej priložnosti iz-a, je rečeno takole: «Ko ob-;no gledamo druge, imamo ob-ek velikih sprememb. Lastne-razvoja dostikrat ne opažamo; 0 njegovi ustvarjalci. Hitimo sklepa do izvršitve naloge m iden se zavemo pomena dose-lega, že hitimo dalje, ne da bi gnili čutiti zadoščenje nad u-■šno opravljenim delom. Tako dneva v dan, iz sezone v selo . . . Razstava naj bo za ne- 1 dni mirujoča slika stalnega Rajanja, da bomo imeli priložit tudi sami videti in ocenjeva-prehojeno pot in pot, ki je pred mi Upoštevajoč preteklost in iterialne možnosti za sprejem igrama razvoja tovarne, oce-ijejo pozitivno naše delo v šir-sedanjosti. Take pogoje so o-igočili zdravi medsebojni odno-in skupen odnos do dela — sa-lupravljanje. Tak pregled dela j, kot eden izmed načinov, o-igoči vsem članom delovne upnosti ' tovarne, izvajanje ori-larne pravice — delavske kon- Zakaj pravzaprav razstava? Vedeti je treba, da je tovarna čevljev «Ciciban» v Mirnu v polnem razvoju V zadnjih štirih letih se je fizični obseg proizvodnje petkrat povečal. Pred štirimi 'eti so izdelovali 700 parov čevljev na dan. danes se njih proizvodnja suče med 3.500 in 4.000 pari čevljev dnevno. V vseh obratih tovarne je trenutno zaposlenih 685 ljudi, letno izdelajo približno 750 tisoč parov čevljev, od tega 80 odst. otroških. Z otroškimi čevlji zalagajo četrtino tovrstnega jugoslovanskega tržišča. Letna re- alizacija znaša 12 milijard starih dinarjev. Kljub temu pa niso zadovoljni. Pred nekaj leti, ko so pričeli u-vajati nove metode dela, predvsem na prodajnem področju, so prišli do spoznanja, da je nujno potrebna strokovna analiza in raziskava trga za nekaj novega. To nalogo so opravili s pomočjo zunanjih strokovnjakov in institucij; intenzivno delo je trajalo več kot leto dni. Rezultati analize so znani. Z njimi so na razstavi seznanili vse zaposlene v tovarni, saj je od njih mnenja in odločitve odvisno ali bodo nov program pričeli izvajati. Ta zamisel sicer in nova, je pa vseeno revolucionarna. V tovarni čevljev v Mirnu so preživeli hude čase in ko sedaj nizajo uspeh za uspehom, si vsi v tovarni, od vodilnih kadrov do delavcev, prizadevajo, da bi Pila realizacija še boljša, kajti zavedajo se, da bodo tudi njihovi dohodki — celotni standard boljši in da bo vse to pripomoglo k splošnemu razvoju Mirna in krajev, kjer živijo ljudje zaposleni v tovarni. Čevljarska tradicija v Mirnu sega v preteklost. V prejšnjem stoletju so bili mirenski čevljarji znani širom naše zemlje, naši kmetje in delavci so po vsej Goriški nosili čevlje izdelane v mirenskih čevljarskih delavnicah. V Gorici so Mirenci prodajali svoje izdelke na tako imenovanem «Šu-štarskem placu», kasneje so v glavnem mirenski čevljarji odprli trgovine čevljev v Gorici. Takoj po obratu stoletja so ustanovili. čevljarsko zadrugo, ki je postala zelo močna, v njej je bilo včlanjenih več kot sto čevljarjev, postavili so tovarno, odnrli svoje trgovine v raznih krajih in tovarna je delala s polno paro ter pošiljala na tra kvalitetne čevlje, tudi take z boljšimi odjemalci. V času prve svetovne vojne so se čevljarji preselili z vso opremo v notranjost Slovenije, izdelovali so čevlje v glavnem za avstrijsko vojsko. Po vojni so se vrnili, zadruga je spet začela z delom, fašisti pa so jo kmalu uničili, mi- renske čevljarje pa so kot brezposelne ljudi poslali po svetu. Miren je enotno sodeloval v narodnoosvobodilni borbi. Po priključitvi so čevljarji ponovno ustanovili zadrugo, iz te pa tovarno čevljev «Jadran». Pri kmetijski zadrugi je bil leta 1952 ustanovljen obrat za izdelavo otroške o-butve «Ciciban». V letu 1962 sta se podjetji združili v eno, ki je do letošnjega oktobra nosilo ime «Jadran - Ciciban». S prodajo svojih izdelkov nimajo večjih problemov. Čevlji so kvalitetni, iz naravnih surovin. Za svoje kapacitete zagotovijo, za vsako sezono, ustrezna naročila, na podlagi vzorcev, ki jih nudijo trgovini. Lani so v sklopu tovarne odprli oddelek za izdelavo podplatov iz polyuretana, ki znatno presega lastne potrebe. Višek proizvodnje so prodali drugim tovarnam v Jugoslaviji, del pa v izvoz. Na Primorskem, kot v vsej Sloveniji, so področja, ki gospodarsko zaostajajo. Ljudje zapuščajo hiše v oddaljenih goratih predelih, selijo se bližje k delovnim mestom. Ker bi odseljevanje pomenilo škodo za celotno gospodarstvo si tovarna prizadeva, da bi ljudi obdržali doma tako, da bi delovna mesta približala ljudem. Tudi mirenska tovarna «Ciciban» je precej doprinesla v tej akciji. V letu 1972 so dve muhi ulovili na en mah. Potrebovali so delovno silo, izognili pa so se stanovanjskim problemom, prevozom in problemom delovnih prostorov tako, da so odprli dva manjša obrata v Kalu nad Kanalom in v Cerovem v Brdih. V obeh obratih imajo šivalnice gornjih delov čevljev. V Cerovem so adaptirali nekdanio šolsko stavbo, v Kalu nad Kanalom pa so zgradili novo halo. V vsakem o-bratu je zaposlenih po 70 žensk. Zaustavili so na tak način izse-Ijevanie. dali so liudem kruh doma. «Nesli» so delo v nerazvite kraie občine V kratkem namera vajo odpreti še en podoben obrat in sicer na Ligu. Tako v osrednji tovarni v Mirnu, kot v obeh obratih v Cero- vem in v Kalu imajo menze za zaposlene delavk. Delavci dobivajo dobre in cenene obroke hrane, kar se pri delu tudi pozna. Uspeh tovarne izhaja tudi iz tega, da imajo v upravi od skupnih 685 zaposlenih le 30 ljudi. Vsa režija tovarne (pisarne, skladišča, menza, nadzorstvo itd.) pa zaposluje le 21 odst. zaposlenih v podjetju. Kar se tiče plač, so danes med najbolje plačanimi na Goriškem pa tudi med delavci v obutveni industriji v Sloveniji ne zaostajajo. Kaj pa bodoči razvoj? Tovarno mislijo modernizirati, proizvodnjo tudi povečati, povečati tudi izvoz (lani so izvozili z več kot milijon dolarjev vrednosti blaga v razne države: Švico, ZDA, Bolgarijo itd.). Strokovna analiza pa je pokazala, kam naj usmerijo svoje zanimanje. Na jugoslovanskem tržišču ni specializiranih trgovin za otroke. Odprli bodo, najprej v Kopru, kjer je že v izgradnji, nato v vseh glavnih mestih republik, trgovine, kjer bo moč dobiti vse za otroka; tem bodo dali ime «Baby market». V teh trgovinah bo moč dobiti vse, od igračk najrazličnejših vrst do otroške obutve in konfekcije. Posebno pozornost bodo posvetili oddelkom, kjer bodo lahko mamice kupile vse, kar služi dojenčkom. V sodelovanju z neko italijansko tovarno bodo v Mirnu pričeli z izdelavo artiklov za dojenčke. Na Ligu pa bo nastala tovarna za izdelovanje lesenih igrač: «Baby marketi» bodo pomenili v jugoslovanski trgovini nekaj novega in bodo, po zamisli Mi-rencev, morali biti nekaj vzornega Prav zaradi tega programa so letos ime podietja «Jadran-Ciciban» spremenili v «Ciciban». Znak nodjetja je stiliziran polž. V Mirnu zrejo torej v bodočnost z optimizmom. Da je tako so sami pripomogli. Iz nekdanjih težkih časov so danes prešli v pozitivne in prenričani so, da Do v bodoče še boljše za vse zaposlen0, za niihove družine, za vse področje, kjer ti ljudje delajo in živijo. DNEVNA SOBA «DRAGICA» SLOVENIJALES _3>i BREST CERKNICA wSSr INDUSTRIJA POHIŠTVA JUGOSLAVIJA CELOTEN PROGRAM IZDELKOV INDUSTRIJE POHIŠTVA BREST CERKNICA LAHKO KUPITE PO IZREDNO UGODNIH CENAH V «SALONU POHIŠTVA» V CERKNICI. SALON POHIŠTVA JE ODPRT VSAK DAN NEPREKINJENO OD 9: DO 19. URE. OB SOBOTAH OD 8. DO 13. URE. ■ ZA DEVIZE 5% POPUSTA ■ BREZPLAČNA DOBAVA POHIŠTVA NA DOM TELEFON: 061 - 791-200 - TELEX: 31-167