Poštnina plačana v gotovini.
Štev, 3.	V Ljubljani, dne 31. januarja 1924.	VI. leto.
mwmmKatnmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmmaaBammmmmmmmmmmm
Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. ::
€e-<a posamezna štev. 1 Oin.
„NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din. 40'— Polletna naročnina . . . . „ 20'— četrtletna naročnina. . . . „ 10*— Za inozemstvo je dodati poštnino. -.....- Oglasi po ceniku. '- —
Uredništvo: Ljubljana, pokrajinska upiava oddel. za soc. politiko. Rokopisov ■e vraća, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno rankirane. Rokopise ie pošiljati samo uredništvu v Ljubljani.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se šil)a po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/1. je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad.
po-
Tja
Zvezna ideja prodira.
Polagoma sicer, pa vztrajno se oživlja eanimanje za načrt reorganizacije našega društvenega življenja, kakor smo ga v krat- 1 kih potezah narisali pred meseci v našem listu. Uredništvu prihajajo vzpodbudni dopisi, j prijave in vprašanja, ki svedočijo, da srno za- ; deli pravo pot, ki nas privede do rešitve, če j nam ostanejo somišljeniki zvesti in tovariši i sledijo vzgledu složnosti.
Na vse je mislil inicijator načrta, ki sc mu ! splošno priznava temeljita znanost socijalnih pojavov v društvenem gibanju inozemstva, ki je dobro proučil vsa sredstva, njih napake in uspehe.
Dobro se zaveda potrebe gmotne podpore, brez katere propade tudi najlepša ideja, i Organizator sam je reven državni uradnik, 1 pač pa poln idealov, da pripomore vsaj s svojo duševno sposobnostjo sotrpinom do boljše . bodočnosti.
Podrobno izdelan načrt čaka izvršitve, i katero ovira edino le pomanjkanje denarnih sredstev. — Treba bo izdati obširen oklic, ki pride vsakemu državnemu uslužbencu v ro- • ke; temu priložimo prijavnico in položpico; j vse pa zahteva nekaj stroškov.
Brez premisleka in obotavljanja pošljite ‘ skupno ali posamezno prispevke pod oznako »Zveza« na uredništvo »Našega Glasa« v Ljubljani.
Zneski se bodo vračunavali kot predujem na društveni delež ter porabili za prve predpriprave. Vodili se bodo točni računi.
Propagandno delo se začne v Sloveniji, ki naj dokaže zrelost za moderno organizato-rično ustrojstvo državnega uslužbenstva, našemu zgledu bodo sledili brez težave bratje iz Hrvatske in Srbije.
Okrožnice razpošlje pripravljalni odbor vsem uradom v razdelitev na dodeljeno osobje, opremljene bodo s prijavnico in položnico.
Vsebovale bodo okrožnice bistvene točke nove organizacije s povabilom soudeležbe. Prijavnico jc treba izpolniti ter se skupno po uradih odpošljejo uredništvu »Našega Glasa«, ki jih izroči pripravljalnemu odboru.
Kot sedež Zveznega odseka za Slovenijo se izbere izven Ljubljane precej centralno ležeč kraj z dobrimi prometnimi zvezami.
Ko doseže propagandno delo začrtan uspeh, se razpišejo takoj volitve v upravni odbor in bo na okrožnicah predvidena glasovnica, ki bo veljala seveda samo za sprejete člane. Upravni odbor prevzame takoj daljne organizatorične posle.
Že danes opozarjamo na odločilno važnost prvih volitev v upravni odbor. Ne boste jim ponujali »korita«, ampak bremena, ki zahtevajo značaje čiste, nepodkupljive, s priznano sposobnostjo za ta težki, odgovorni in častni posel.
Zakon
Člen 203.
Uslužbenec, obsojen na disciplinsko kazen, ki ie postala izvršna, istotako pa tudi njegovi zakonit! nasledniki smejo tudi po prestani kazni zahtevati obnovo disciplinskega postopanja, če predlože nove činjenice in dokaze, ki morejo po sebi ali v zvezi s prejšnjimi dokazi potrditi njegovo nedolžnost ali vplivati na znižbo kazni.
Člen 204.
O tobnovl disciplinskega postopanja odloči disciplinsko sodišče, ki je sodilo v prvi stopnji, In sicer brez ustne razprave.	(
Člen 205.
Z dovolitvijo obnove disciplinskega postopala se ustavi izvršitev disciplinske kazni, če ni le Izvršena.
Člen 206.
Ce se dopusti obnova v uslužbenčevo korist,
sc uslužbenec zopet obsodi, se ne sme kaznovati z ostrejšo kaznijo od prejšnje. Izvršena ka-■en se šteje vedno v novo kazen.
Disciplinsko sodišče sme uslužbenca, če dopust) obnovo v njegovo korist, takoj, brez razprave. tudi oprostiti ali obsoditi na manjšo ka-aen, ako pristaneta obe stranki na to skrajšano postopanje.
Člen 207.
Ce se uslužbenec z noV0 razsodbo oprosti «ti obsodi na manjšo kazen, se mora odikodova-
f za vse, kar in v kolikor je več izgubil po prvi razsodbi.
Člen 208.
Uslužbenca, zoper katerega se je uvedlo kazensko ali disciplinsko postopanje, sme disciplinsko sodišče odstraniti od službe, če zahteva to vrsta ali teža disciplinskega pregreška.
Pravica odstranitve od službe pristoji disciplinskemu sodišču tudi takrat, kadar se uvede ipri sodišču zoper uslužbenca postopanje, da se postavi pod skrbstvo ali pod konkurz.
Člen 209.
Če dene redno sodišče državnega uslužbenca v preiskovalni zapor ali če ga obtoži zaradi hudodelstva ali onečaščujočega dejanja, odredi njegov neposredni ali posrednji starejšina takoj predhodno odstranitev od službe.
Razen v primeru prejšnjega odstavka sme vsak organ, ki mu je poverjeno neposrednje ali posrednje službeno nadzorstvo, v posebno važnih in nujnih primerih odrediti predhodno odstranitev od službe, kadarkoli neče uslužbenec izvršiti službenega naloga, razen če ne izvrši dejanja, ki ga prepoveduje in kaznuje kazenski zakon, ali kadar je njegov službeni pregrešek tak, da bi bilo škodljivo za interese in ugled službe, Če bi ostal nadalje v službi.
O prehodni odstranitvi od službe mora vsak orean, ki jo je odredil, takoj poročati višjemu starejšim, ki sme to odredbo razveljaviti.
Prispevki, za katere Vas prosimo, niso miloščine, naložen ostane denar na zgradbi, ki bo mogočna zaščitnica nam in našim potomcem.
Za uradniške žene.
Zagrebški »Naš Glas« z dne 20. januarja prinaša na naslov uradniških žen sledeči članek:
»V težkih časih se podvojeno občuti, da je vsak narod mala zajednica, kateri je potrebno, da ji vsi njeni člani pomagajo. Raznovrstna pota priporočajo poedinci za to„ da bi se čim lažje prenesli ti časi. Sredstva pa kažejo jasno dve temel.ni lastnosti naše narave: altruizem in egoizem. T.goisti imajo navadno pred očmi samo tuje imetje, tuje pridobitve in razmišljajo glavno o tem, na kakšen način bi preuredili življenje, da bi postali vsi — toda poglavitno oni sami — deležniki skupnega dobička. O tem, da bi prevzeli vsi tudi skupno izgubo, o tem nihče od njih ne govori; celo najboljši socijalni ekonomi teh teorij prehajajo z muko preko te neprijetne teme. Nasprotno altruisti! Oni vedo, da ni življenja, ako vsi ne prenašamo skupno vseh težav, ako ne zaščitimo šibkejših in da brez vzvišene požrtvovalnosti za splošni napredek ni življenja, ki je vredno človeka — bogonosca.
Ti dve kardinalni črti ljudskega bistva sta v vsakem človeku. V zaostalem, nepro-
Vsaka predhodna odstranitev sc mora v treh dneh po službeni poti prtobčiti pristojnemu diseb
.pruskemu sod.šču, ki jo brez odlaganja, potrdi aH razveljavi.
Člen 210.
Če ukrene discipljnsko sodišče odstranitev od službe, sme odrediti, da se uslužbencu zmanjša njegova plača (osnovna in položajna) do polovice.
Če sodišče uslužbenca oprosti, se mu vrnejo ustavljeni prejemki.
Če ima kazenska obsodba za posledice izgubo službe ali če sc Uslužbenec disciplinsko kaznuje po točki 3.), 4.) In 5.) člena 165., izgubi pravico do ustavljenih prejemkov v korist državne blagajne.
Če ima kazenska obsodba za posledico izgubo službe ali če se uslužbenec disciplinsko kaznuje po točki 1.) ali 2.) člena 165., odloči disciplinsko sodišče, ali in v koliko naj se mu povrnejo ustavljeni prejemki.
Cien 211.
O odstranitvi od službe odloča disciplinsko sodišče prve stopnje brez ustne razprave
Zoper odločbo o odstranitvi se smeta pritožiti tako državni tožltelj kakor tudi uslužbenec. Pritožba ne ustavi odstranitve.
Člen 212.
Ustavitev prejemkov se računi od dne, ko je j bil uslužbenec odstranjen od službe po odločbi disciplinskega sodišča.
svetljenem človeku je prva črta jačja, a v na^-prednem, duševno bolj razvitem druga. Kjer je druga črta kristalizirana še s pravim znanjem in globokim čuvstvovanjem, tam se razvije značaj v pravcu čvrste moralne energije, ki edina daje življenju toplino in moč. Naš narod je v tem pogledu na visoki stopnji, zlasti še naše žene. Slovanska mati in slovanska žena sta si že davno osvojili v svetu čustvovanja prvo mesto. Smisel za dom in rodbino, ljubezen do naroda, to so njene najjačje in najlepše lastnosti. V času, ko so bili izpostavljeni očetje in sinovi udarcu višjih sil, je ona pripravljena podstavila rame, da nosi vzajemni križ in da olajša, kar se je dalo olajšati.
Zdi se, da samo ena stvar ni dana naši ženi v zadostni meri: organizacijski duh. V bistrem narodu, kakršen je naš, ne znači to pomanjkanje sposobnosti, temveč le pomanjkanje izkušenj in sistematičnega dela. Ali temu se lahko odpomore; saj imamo več primerov plodonosnih podjetij, ki so jih stvorile žene na temelju zadrugarstva za čas vojne in kasneje. V prvi vrsti je treba spomniti znano in splošno priznano podjetje »Pučke radione«, ki jo je z veliko organizatorsko spretnostjo in vztrajnostjo ustvarila gospa Banjeglav, podjetje, za katero ni imela v začetku drugega nego svojo dobro voljo, strokovno znanje in požrtvovalno marl ivost. Neštevilno žen iz ljudstva, iz srednjega stanu in končno mnogo odličnih gospa iz uradniških vrst, je dobilo tamkaj delo in zaslombo v najtežjih dneh. Večina od njih prihaja zaupljivo tudi sedaj po delo, ki se jim izdaja, da ga dovrše doma za sigurno in dovoljno plačilo in primemo indivi-dalnemu talentu in ročni spretnosti. Mnoge matere in hčere iz odličnih, a od bede ogroženih rodbin, izdelujejo pod jamstvom humane diskrecije naročila za ročna dela, ki jih tamkaj prejemajo.
čeprav s pijeteto priznavamo, da se taji na ta način domača nesreča, ki ni povzročena ne vsled lehkomiselnosti, ne vsled nepoštenja, temveč vsled slabih uradniških plač in vsled obče materijelne katastrofe, vendar je težko shvatiti, da je zavest skupne pripadnosti, stanovske in narodne, med uradništvom tako slaba, da se smatra ono prikrivanje skupne bede za potrebno. Ali ni morda to dobro čuvstvo na napačnem mestu ? Vzajemna beda mora skupne sile zbirati in družiti. Zbrane sile lehko ustvarro mnogo, čemu se sramovati, kjer ni vzroka za to? Težki časi so uni-čili blagostanje, ugled in družabnost, kar je
—Člen 213.
Uslužbenec, za katerega se odredi odstranitev od službe, ne sme oditi iz službenega kraja brez dovolitve starejšine onega urada, kjer služ-
buje.
Člen 214.
Vsa priobčila v disciplinskem postopanju sc vročajo neposredno obdolžencu ali osebi, ki jo je
obdolženec pooblastil za to.
Člen 215.
Zoper vsako odločbo v disciplinskem postopanju je pritožba dovoljena, če ni v zakonu izrečno izključena.
Vse pritožbe zoper disciplinsko postopanje se vročajo disciplinskemu sodišču prve stopnje v 15 dneh od dne priobčitve.
Predaja pošti na recepis velja, kakor bi se
bila Izvršila sodišču samemu.
če je poslednji dan roka nedelja ati praznik, Poteče rok prihodnji delavnik.
Člen 216.
Vsa državna oblastva, civilna in vojaška, in vsa samoupravna oblastva morajo postopati na zahteve disciplinskih sodišč in njih organov ter jih smtrati za nujne.
Člen 217.
Upokojenci odgovarjajo disciplinsko:
!.) za disciplinske pregreške, učinjene v času, ko so bili aktivni uslužbenci;
2.	) za težke oškodbe ugleda svojega stanu, učinjene v pokoju;
3.	) za hudodelstva in onečaščenja dejanja, za katera je pristojno tudi redno sodišče.
bil nekoč s pravico užival državni nastavlje-nec napram svojemu stanu in izobrazbi, in treba se je uživeti v nove oblike življenjskega stadija, ki je na srečo le prehodnega značaja. Drugi časi — drugi interesi.
Ali res ni med elito naših uradniških žeti mnogo takih, ki bi imele dovolj sposobnosti in smisla za vzajemnost, da bi osnovale delavnico uradniških žen, v kateri bi se izdelovalo mnogo predmetov, ki jih mora nabavljati Nabavljalna zadruga sedaj pri tujih podjetjih? Gotovo je, da bi moralo v takem podjetju funkcijonirati vse z vzorno točnostjo in da bi bilo delo mogoče le pod vodstvom izvrstnih učiteljskih sil naših strokovnih šol. Večina dela bi sc lehko izvršila doma, kar je zlasti poročenim mnogo ljubše, a za podjetje ugodnejše, ker ni treba mnogo prostorov, ne šivalnih strojev. V Nemči.i, na Nizozemskem, v Belgiji že od davna obstoje take organizacije, ki niso le delen izhod iz materijelne bede, temveč zatočišče mnogih uradniških hčerk pred moralno bedo. Življenje postaja vsak dan težje, iz uradov se odrivajo ženske delovne sile, a možitev postaja bolj in bolj redek dogodek, ker primanjkuje sredstev za življenje.
V navedenih delavnicah bi se ne Izdelovalo le novo, temveč bi sc prevzemalo tudi krpanje perila in obleke neoženjcnih uradnikov in uradnikov vdovcev, ki nimajo svojcev. Sčasoma bi se dale ustanoviti tudi potrebne pralnice in razširiti ta posel še na dijaške domove, kjer so povečini uradniška deca iz province, ki komaj plačuje te potrebne izdatke. Vzporedno s temi institucijami bi se dale ustanoviti tudi vzorne uradniške in dijaške menzet, ki so postale vsled draginje, stanovanjskih ne-prilik in težav s posli nujna potreba. Jedro celotnega podjetja je že ustvarjeno z Nabav-Ijalno zadrugo, vse drugo je le vprašanje sposobnosti in požrtvovalnosti uradniških žen. Dolžnost vlade bi pa bila, da bi dala na razpolago strokovne učiteljske moči.« — L. D.
Tako članek iz glasila hrvatskih državalh nameščencev. Mislimo, da vse, kar je povedano v članku z ozirom na zagrebške razmere, velja v polni meri tudi za naše razmere. Ker se nam zdi, da je ideja samopomoči, kakor jo razvija L. D., prav dobra in ne pretežko izvedi iva, smo čutili dolžnost, da seznanimo z njo tudi naše žene. Pogum in ■» delo!
Nove sodne takse.
(Ponatis iz .Jutra*.)
Kazensko postopanje:
Vloge;
a)	za predloge zasebnega obtožitelia, da se uvede kazensko postopanle
radi pregreškov ali prestopkov se plačuje taksa, kakor in v kolikor je določena v sledečem:
A.	Za papir, naloge, odločbe in razsodbe se plačuje kot taksa pri hudodel-
stvih in pregreških, ki se preiskujejo in sodijo uradoma po odmer-merjeni zaporni kazni
B.	Za papir, naloge, odločbe in razsodbe o pregreških, ki se preiskujejo
In sodilo na privatno pritožbo, plača obtožitelj v naprel
C.	za preiskavo vsakega prestopka se plačuje taksa 1.) na privatno tožbo v naprej po številu
1.	) na privatno tožbo v naprej po številu	prestopkov
2.	) uradno po sodbi	in ne krivcev
C.	za zahtevo vnovičnega sojenja se plačuje taksa v naprej In na prošnji
1.	) če se odloči o njej brez predhodne preiskave
2.	) če se pred odločbo izvrši preiskava
D.	za prošnje, da bi se izpustil obdolženec, ki je v zaporu, proti jamstvu
na svobodo, se plačuje:
1.	) pri preiskovalnih oblastvih (preiskovalni in poizvedovalni sodniki)
2.	) pri sodiščih (svetovalstvena zbornica, zborno sodišče) za pregreške
3.	) pri sodiščih (svetovalstvena zbornica, zborno sodišče) za hudod'lstva EL za zahtevo, da bi se Izločil preiskovalni ali vsak drug sodnik v kazenskem postopanju po
F. za poizvedbe in obsodbe o zaščiti patentov, vzorcev, modelov, tvomi-ških in trgovskih žigov po obsodbi
b)	ničnostne in druge pritožbe ir vzklici zoper razsodbe:
1.) ničnostne pritožbe radi hudodelstev in pregreškov 2) za same vzklice zoper razsodbe zbornih sodišč
3.	) za vse ostale prigovore In pritožbe zoper sodbe in odločbe glede kažnjivih dejanj razen pritožb zoper odločbe preiskovalnih oblastev glede hudodelstev in pregreškov (tar. post. 38), če gredo na
a)	na apelacijsko (višje deželno) sodišče
b)	na kasacijsko sodišče (stol sedmorice)
4.	) za pritožbe zoper odločbe preiskovalnih oblastev (preiskovalni in poizvedovalni sodniki pri zbornih in okrajnih sodiščih) glede pregro-škov in hudodelstev
5.	vzklici zoper razsodbe in pritožbe zoper sklepe okrajnih sodišč
6.	) za vse pritpžbc v stvareh pod t. F.
r) druge vloge strank, ki niso zgoraj navedene n. pr. ugovori zoper kazenske naloge, zamudne razsodbe in obtožnice, prošnje za priznanje odškodnine za preiskovalni zapor ali neopravičeno obsodbo itd. Zapisniki;
zapisniki, ki nadomeščajo vloge, kakor vloge po številu predlagateljev b) zapisniki o razpravah Priloge vlog in zapisnikov Razsodbe zgoraj pod A. B. C. in F.
Potemice za obdolžencem in za tiskanje uradnih razglasov v uradnih listov po dognani stvari
n.
C i v i 1 n o-«p ravdno postopanje.
1.) Vloge vobče (opozoritve, prošnje, predlogi, zahteve), pismene ali protokolarne, ne glede na število in velikost pol
Nova tarlfn postavka	Stalna pristojbina
	Din
193	50-500
194	50
8‘2	20
82	20
19>	50
195	100
197	50
197	100
197	300
198	50
200	60
196	50
196	50
196	50
196	100
88	50
83	20
201	60
1	S
0	0
2	2
0	0
232	5
1	5
Pripomba:
Tem vlogam se uzrtštevajo n. pr. odgovori na tožbo, pripravljalni spisi, dpominjcvalne prošnje, upori zoper plačilna povelja, ugovori po §§ 548., 557., 558-, 562., 567. c. pr. r.
Od strank donešeni nadaljnji izvodi vlog, tožb, pravnih sredstev (dru-sro-, tretje piši itd.) so prosti takse.
2.	) Vloge (prošnje, predlogi, zahteve, izjave) pismene ali Protokolarne
ki so obremenjene s posebno večjo takso:
a)	Izjava o odklonitvi sodnika (§ 22., odst. 1. sod. pr.) za vsakega sodnika po
b)	predlog na postavitev skrbnika odsotnemu, katerega stanovališče je neznano
e) prijava postranske udeležbe (§ 17. c. pr. r.) ali poziv na nadomeščanje (§ 21., odst. 2. pr. r.):
»red prvim narokom
na prvem ali po prvem naroku, toda pred prvo sodbo sodišča .prve stopinje Po prvi sodbi sodišča prve stopinje
d)	predlog na predložitev naroka, izvzemši v primerih iz tretjega odstavka pripombe k tar. post. 188. § 134., t. 1, 2, 3 c. pr. rj:
*a predložitev prvega naroka
za predložitev vsakega nadaljnega naroka več po
e)	pooblastitev alt odpoved .pooblastitve pred sodiščem (§§ 30, 36, 434,
. 451, t. 2 c. pr. rj
f)	odpoved pooblastitve, če se obvesti pooblaščenec z odlokom
Pripombe:	\
k b) Za primer razglasa v »Uradnem listu« tudi oglasna taksa po tar. post. 332.
le d) Tar. post. 188 velja tudi za uradne preložitve, nastale zaradi tz-vestnega postopka pravdne stranke, ako ne gre za primer Iz tretjega odstavka pripombe k tej tar. post. (§ 134. t 1, 2, 3 c. pr. r.)
3.	) Tožbe (vštevši opominjevalne, mandatne, menične tožbe in odpove-
di zakupnih in najemnih pogodb):
A.	V sporih o oceni ji vem spornem predmetu po vrednosti spornega predmeta:
a)	za papir, naloge, odločbe in sodbe: do vštetih 500 Din
nad 500 Din do vštetih 1500 Din nad 1500 Din do vštetih 10.000 Din nad 10.000 Din do vštetih 50.000 Din nad 50.000 Din
b)	sporna taksa (v naprej na tožbi)
B.	V spornih o neoccnijivem predmetu
C.	V sporih o prednostni pravici odkupa (§ 1072. obč. dr. z.) dvakratna taksa iz tar. post. 173, 174, glasom prip. 3 k tar. post. 174.
D.	Za nasprotne tožbe kakor pod A. a, b, ali .pod' B. glasom prip. k tar. post. 177.
E.	V vsakem zakonskem sporu na razvod (razporoko) zakona
(Dalje prihodnjič.)
s- as 45	o- «
1 £ .	! s S "o
Z On	5> "K
	Din
178	50
182	10
	20
187	100
	400
	20
188	20
144	10
145	30
	30
	50
173	70
	150
	300
174	
175	300
319	300
Underwood
FRANC BAR
PISALNI STROJI
barvni trakovi, ogljen papir in vse druge pisarniške potrebščine
Cjubljana, Cankarjevo nabr. 5. Tel. 407.
Vestnik.
Prošnja. Vse c. g. naročnike nujno prosi da nemudoma obnove naročnino. Dasi je pot« že januar, vendar se je odzvalo s plačilom ko par sto tovarišev. Vsi drugi pa odlašajo s pl lom, ne brigaje se za preglavice, ki jih ima a va vsled nerednega plačevanja. Prosim tedaj oovno vse, da nam nemudoma nakažejo na slno za tek. četrteltje, vse one pa, ki imajo k zastanke za lansko leto, — označili jim smo poleg naslova zadnje številke lanskega leta Prosimo, da nam vsaj dotične zneske brez o *°nja dopošljejo, če ne zmorejo vsega, vsaj ostanek pa .pozneje v mesečnih obrokih. ° “’^e imajo vsi na preostajanje, če jih niso U ® a 1 Dr°ćt Z novim letom smo morali usti "f1 "VJ0?™. ki so že po par let z naročnin v«	80 ostali gluhi za vse naše opoir
* ^P0ZiVan,°’ da poravnajo v najkrajšem uh LSVOte’ ker bomo sicer primorani I: Uprava $Winiin potom* Pa naj jih dolguje kdol
Osrednja zveza državnih nameščencev rpokojencev v Ljubljani sklicuje za četrtek ta. ob 20. uri v salonu pri Mraku na Rimski sestanek vseh organizacij drž. nameščei
in vpokojencev. Dnevni red: Razprava o položaju in organizaciji. Z ozirom na važnost dnev-
nega reda se vse organizacije (tudi nečlanice) vljudno vabijo, da se sestanka po svojih delegatih
zanesljivo udeleže. Odbor.
Nabayljalna zadruga državnih nameščencev
v Ljubljani poziva vse svoje člane, da oddajo svoje knjižice nabavk takoj, najkasneje pa do 10. februarja tl. v zadružni pisarni na Vodnikovem trgu št. 5 v svrho ugotovitve v zadrugi nabavljene količine robe, po kateri se bo odmerila pozneje event. dividenda.
Rešitev uradniškega vprašanja vzamejo prizadeti sedaj sami v roke. Brez hrupa in trušča, brez dolgobesednih pogovorov, konferenc in en-ket se vršijo v okrilju pripravljalnega odbora odločilne predpriprave za velikopotezen osnutek »Zveze državnih uslužbencev kralj. SHS«. Organizacija je osnovana po modernih demokratičnih načelih, ki so v vseh kulturnih državah dovedle članstvo do uspeha. Načrt, ki ga je izdelal najboljši .poznavatelj socijalncga gibanja državnega uslužbenstva v tujih državah, je vzbudil v splošno pozornost v vseh slojih državnega uslužbenstva. Vobče se smatra udejstitev idealnega osnutka za edino rešitev Iz »sedanjega nevzdržiji-vega položaja. Edina ovira so še denarna sredstva, da objavi načrt vsem krogom, in razpošlje okrožnice s povabilom k pristopu. Zato se obrača pripravljalni odbor tem potom na celokupno državno uslužbenstvo, da priskočijo posamezno in skupno naši rešilni akciji na pomoč. Uredništvo »Našega Glasa«, kamor naj se blagovolijo nasloviti prispevki, bo izkazovalo darila pod znakom »Zveza«. Zneski se bodo vraču-
nati dotičnim darovalcem v njih društveni delež, ter se porabili za neobhodno potrebne predpriprave. Celokupno časopisje v državi pa prosimo, da objavi ta oglas v prid obupajočega državnoga uslužbenstva, da ga sliši vsak, ki je vprežee v ta žalostni jarem, da se mu pokaže mogočnost sodelovati v boju za našo boljšo prihodnost.
Brezplačno leče nje drž. nameščencev v bol. nlcah. Na podlagi službene pragmatike, ki je stopila v veljavo 1. sept. 1923, pristoja drž. nameščencem vseh kategorij in njih rodbinam pravo na brezplačno lečenje v državnih bolnicah. Mišljeno pri tem ni ambulantno brezplačno lečenje v bolnicah, ker tega sploh ni, pač pa brezplačna oskrba v najnižjem t. j. v tretjem razredu. Državnim nameščencem v naših bolnicah te bonitete za enkrat žal ne pripadajo po določbi višjih sanitetnih oblastij, in mora torej drž. nameščenec v I. ati II. razredu v bolnici celotno oskrbnino brezpogojno v vsakem slučaju plačati sam, v III. razredu pa se mu more v slučaju dokazane plačila nezmožnosti oskrbnina na podlagi prošnje na Zdravstveni odsek v Ljubljani od istega znižati ali celotno odpisati.
Prošnje za podelitev dopusta državnih nameščencev. Generalna girekcija državnega računovodstva razglaša, da so državm" nameščenci oproščeni plačevanja takse za prošnje za dopust, za prošnje za bolezenski dopust In za zdravniška izpričevala. Taksa se plača le tedaj, ako zahteva nameščenec prepis rešitve svoje prošnje.
Nov sodnljskl zakon se predloži glede doklad sodnikov, M bodo imeli plače enake kot ostali uradniki, pač pa dobijo posebne dragonjske doklade. Sodniki bodo imeli 1200 Din mesečne posebne doklade, predsedniki sodišč pa temu primerno višje.
Redukcija uradništva in Wranglovd. Pod
tem naslovom piše »Nova Pravda« v 3. letošnji številki sledeče: Pri nas sd je pričela izvajati redukcija. Vsaj nekateri uradi so že deležni te dobi ote. In kako se to vrši? Penzijonirajo se za,-znamovane osebe, bolehavi ljudje, za službo »manj« sposobni Odpuščajo se in mečejo na cesto vsi oni, ki še nimajo 18 let (neglede na to, je-li so sirote, hnajo kruh itd. ali ne, in pa vsi oni, ki še liiso zadostili vojaški dolžnosti (ženske jo seveda nimajo!) — Do tu vse prav, vsaj for-melno. — Ni pa vse prav, ako .pogledamo to redukcijo še z druge strani. Pri nas imamo veliko ruskih VVranglovcev, ki si nadevajo ime emigrantov, nastavljenih po raznih uradih, kot kon-traktualno osobje, ki je drugim samo v napoto. Ti ljudje so izvzeti pri redukciji, drži in ščiti se to predrzno gadjo zalego in in se jih skuša s tem, da se jih dodeljuje iz večjih mest na deželo, da pridejo pazljivi javnosti izpred oči, medtem ko naši na cesto vrženi nameščenci tavajo okrog in se ozirajo za kruhom. Ali je to prav? — Kaj pa so nam ti Wranglovci? Nič! Zakaj ne gredo nazaj, kamor spadajo — v svojo prostrano domovino, na kaj čakajo tu? Na novega cara? In mi naj to gledamo in podpiramo težnjo .po novih revolucijah, po novem prelivanju krvi? — Nam je sedaj jasno, zakaj g. Pašič zavlačuje priznanje sovjetske Rusije in zakaj tem »emigrantom« raste greben, tako da se nam narodnim socijalistom, ki zahtevamo reda in pravice, v anonimnem pismu obetajo vislice — od teh predrznih VVranglovcev. — Sedaj bo tudi vsakomur jasno zakaj so ti »emigranti« od redukcije izvzeti In tega naše uradništvo, naše strokovne organizacije in naša javnost ne sme dopustiti. Zahtevajmo od vlade remedure. — Ljudje, nevredneži, ki žive na naš račun, ki so uživali naše gostoljubje, nam obetajo vislice! S tem so se izdali in povedali vzrok njihovega čakanja. Proč z njim v Rusijo, naj tam polože račune za svoje grehe. ____

--------	wo, pusu mamk
zato sc ekspresne pošiljke raznašajo z navad
m?, ü •
so prv, sadovi redukcije. Kar še pride si lah
DrSe’ _P°Žtni uslužbenc' Imajo na ulicah r . ,	7 e’ * * * * v uradu samem bo najbrže pa
S a« ^e" ^ahteva se c*! njih vse mogoče in nem goče. Poštni organi od najvišjega šefa pa i zadnjega sluge naj delajo čudeže za brezgla' centralno beogradsko upravo, ki dela po svi trdi glavi k strelja kozle, da se nam smeje i svet.
Nadaljevanje.... Zadnji dnevi so prinesli zopet prijetno darilo radikalskega režima državnim nameščencem v Sloveniji. Pri Zdravstvenem odseku za Slovenijo je reducirana ena petina na-stavljencev, a -Pri oddelku za trgovino in industrijo še več in sicer (po »Jutru«) sledeči: Upokojeni so pri oddelku pis. oficijal Prosenc, pis. ikanclist Erzin in sluga M. Kostanjevac. Reducirani sta pis. pomočnici Wester in Frank. Pri me-roizkustvu so upokojeni meroizkusni Cof v Kranju, Trop v Mariboru in Erat v Ljutomeru. Sluga Bock v Mariboru je redueran. Pri Uradu za pospeševanje obrta so reducirani: Vodja ekspoziture v Celju in obrtnozadružni instruktor Ignacij Založnik ter pisar, pomočnica Laznik, pisar, -pomočnica Kregar, potovalni učitelj za krojaštvo Knafelj (že -poprej potov, učitelj za čevljarstvo Majce), potovalni učitelj in vodja Keramične šole Beran. Na puškarski šoli v Kranju so reducirani strokovni učitelj Rudolf Užnik, Wrulich in Schwarz. Na srednji tehnični šoli v Ljubljani je reduciran inž. Hus in asistentka Lubec. Na trgovski akademiji je reduciran prof. dr. K. Pirjevec, na trgovski šoli v Ljubljani učiteljica Maša Oorazd. Na trgovski šoli v Celju so reducirani učitelji Vudler, Peterlin in Cop. Najbrže bomo v
prihodnjih številkah nadaljevali to poglavje. In naše organizacije? Molče kakor riba.
Še tol Na eni izmed zadnjih sej narodne skupščine je odgovarjal finančni minister na Interpelacijo zemljoradniškega poslanca Vujiča glede cigaret, ki jih razkošno podeljujejo različnim dostojanstvenikom v državni službi. Te re--prezentacijske cigarete veljajo na mesec samo 13 Din manj kakor 40.000 Din. Ker je nastal vsled te interpelacije v skupščini velik hrup, ne vemo, če so gospodje ministri »reducirali« te cigarete.
Kašcenejše stare m iieae
ISÄLNE STROJE
kakor tudi ose potrebščine pri
L. Baraga
LJubJtana	Ljubljana
SELEfiBURGOUH ML G/S
Mehanična delavnica (popravllalnica)
ŠIVALNE STROJE
f EXCELLA 1
z SO-Ietaim jamstvom
najfinejši izdelek kupite najceneje pri tvrdki
J. GOBEC
_ LJUBLJANA, Palača LiutilianskB Mirne Mi
Tovarna čevljev Peter Kozina & Komp.
izdeluje odslej naprej tudi lahke damske čevlje ter čevlje za gospode najnovejše forme in najboljše kvalitete. Prodaja na malo: Ljubljana-Breg 20, Aleksandrova cesta 1., Prešernova ulica; Zgreb, Račkoga ulica 3.
Priporoča se
modna trgovina
Priporoča se
V'
A. Sinkovič msl. H. Soli
LJUBLJANA, Mestni trg 19.
~i I. ČERMI
Perje in puh
C. 3. HAMANN
= Ljubljana, Mestni trg 8. =
Manufakturno in galanterijsko
blago ter usnje vseh vrst priporuča po najmž|ih cenah tvrdka
„DANICA"
Majzelj & Rajšelj
Ljubljana, Turjaški trg št. 1
EKT
Najboljše toaletno milo
ki*, dvornega dobavitelja se dobi povsod. Glavna zaloga
A. LAMPRET Ljubljana, Krekov trg.
Ljubljana, Dnnajslia cesta 28
Zaloga pohištva In tapetništvo.
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
priporoča najboljše šivalne stroje „Grltzner“, potrebščine za šivilje In krojače, modno blago in galanterijo.
Priporoča se cen), občinstvu špecerijska trgovina
LJI1BLÄ Jut cev lig 11.1.
LMikuš
ljubic, M-.stni trg 15.
priporoča svojo zalogo
dežnikov In solnčnikov ter sprehajalnih palic.
Popravila se izvršnjejo točno In solidno
Kupujte svoje potrebščine le pri tvrdkah in obiskujte le lokale, ki inserirajo v „Našem Glasu“.
Kdor podpira nas, tega podpirajmo mi!
Oblačilnica za Slovenijo r.z zo.z. v Ljubljani
Centralno skladište in prodaja na debelo v palači .Vzajemne poso-jilnicu* na M klošlčevi cesti poleg hotela „Union1. — Prodaja na drobno v Stritarjevi uliti št. 5 in na Dunajski cesti št. 29 v hiši „Gospodarske zve/"".
Samo prvovrstni češki Izdelki! — Pred nakupom sl oglejte naSe zaloge!
Tvrdka Ivan Perdan nasledniki, Ljubljana
priporoča
Ciril in Metodove vžigalice.
Dobe se povsod. — Velika zaloga vsakovrstnega špecerijskega blaga
po najnižji ceni.
:: fiosla |i lolonalo“::
Ljubljana, Pred škofijo št. 14.
Toči najboljša pristna štajerska (ljutomerska) in dolenjska vina.
Mrzla In gorka jedila vedno na razpolago. Cene zmerne, postrežba točna.
Za obilni obisk se priporoča
Toatsr ž Bizilj.
Tovariši!
Priporoča sc Vam trgovina s papirjem, pisarniškimi in šolskimi pot cb.ščmami
Karol Till,
Ljubljana, Kongresni trg št 8.
(lastnik Gruber in Pokovet).
Prvovrstno blago in zmerne cene.
Pisalni sini i£lf Miš [
najmodernejše konšfrnkclje.
The Rex Co
LIU JUANA, Gradišče številka 10.
Najcenejši nakup banaške moke, slad- ..	,
korja, kave, olja, masti, riža, testenin, VGCmO pralnega in toaletnega mila, južnega nainižie sadja, dišav ter vseh vrst špece- r,dlrn J rilskega in kolonijalnega blaga. €6116!
^ VhMkaltiei
Ljubljana.
Kauarna - Restauracija
= s prostranim scnCnatlm orlom. =
Točijo se pristna štajerska in dolenjska — metliška vina, vedno sveže pivo „Union" In „Žalec". Sveta gorka In
mrzla jedila po zmernih cenah vedno na razpolago.
Dnevno od 17. do 24. ure koncert.	Swlrd nova ciganska kapele.
Za obilen obisk se priporočata
Fran In Roza KrapzL
izdaj* Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljunljani. Odgovorna urednica Stebi Alojzija. — Tiska Narodna tiskarna v Ljubljani.