Poštnina platana 0 ootoolnl U HubKant, Utttcfc 4. mana 1931	MM C«™1 1
SirnHl dom
StCD* 51
1 Ilustrirano pcllooo MTcdcn v slikah1*
leto II.
Sklepi velikega fašistovskega sveta za dvig rojstev v Italiji
Brez rojstev ni bodočnosti za domovino
Vesti 4. marca
Rim, 4. marca. o. Veliki svei italijanske faši-Btovske stranke je 6inoči_imel ponoči nadaljevanje svojega zasedanja. Nocojšnja seja se je bavila z vprašanjem demografske politike, to je s pospeševanjem rojstev m z organizacijo tega vprašanja, ki je za novo Italijo bistvene važnosti. Na seji so govorili po poročilu člani sveta Bottai, de Bono, Federzoni, Volpi, Starace, Rosoni in Ciano. Nazadnje je povzel besedo Mussolini, ki je pojasnil svetu različne poglede na to vprašanje, z ozirom na število in pospeševanje rojstev v drugih državah. Povdaril je, da je fašistična obljudovalna politika steber italijanskega imperija in jo je treba z vsemi sredstvi pospeševati.
Po Mussolinijevem govoru je veliki fašistov-6ki svet sprejel naslednje sklepe:
»Veliki fašistovski svet je proučil obljudovalni položaj in število rojstev v državi ter poslušal poročila ministra za narodno vzgojo Bottaia. Z ozirom na to je sklenil, da je treba vladno demografsko politiko izpopolniti po naslednjih načelih:
1. Pri vseh delih in službah v državi tako javnih kakor zasebnih, morajo imeti prednost očetje številnih sinov, zakaj rodbine s številnimi sinovi so tiste, na katere v izjemnem stanju pade največja teža žrtev in največje dajatve.
2. Politika mezd in delavne kvalifikacije se bo ozirala vedno na rodbino posameznega delavca.
3. Treba je preurediti sedanje demografske odredbe, da dobe bolj neposredni značaj in s tem urede življenje rodbin s številnimi otroki.
4. Treba je organizirati ustanove, ki bodo dajale posojila mladim ljudem, ki sc hočejo poročiti, in treba je uvesti takozvano zavarovanje za doto mladim delavcem.
5. Treba je ustanoviti sistem narodnega zavarovanja ra rodbine z velikim številom otrok.
6. Treba bo na podlagi ljudskega štetja 1941 revidirati občine in pokrajine ter ugotoviti, »je število prebivalstva pada, izumira in se redči ter potem takim pokrajinam vzeti javne ustanove in dela, ker jih ne potrebujejo.
7.	Ustanoviti je treba osrednji urad za nadzor-1 stvo nad izvajanjem vladne obljudovalne politike in za pospeševanje te politike.
Veliki fašistični svet je ta navodila dal zato, j da dobe v obliki odredb zakoniti značaj in opominja slovesno vse fašiste, da je vprašanje rojstev v Italiji življenjsko vprašanje in da je nadaljeva-1 nje vladne obljudovalne politike najvažnejši problem izmed vseh. Zakaj brez življenja in rojstev ni mladine, ni vojaške moči, ni gospodarskega šir- | jcnja in ni bodočnosti za domovino.«
Ti sklepi velikega fašističnega sveta so važni zaradi tega, ker kažejo skrb države za to, da se italijanski narod ohrani zdrav, številen za delo in za žrtve sposoben. Nadzorni nradi so ugotovili, da kljub v6em odredbam fašistovske vlade število rojstev ne napreduje tako, kakor bi po programu moralo. Zato se je Mussolini odločil, da bo z vsemi sredstvi svojo obljudovalno zamisel, brez katero italijanskega imperija ne bo, izpeljal do konca.
Bodočnost Španije pri Francu?
Lizbona, 4. marca. o. Sloviti španski zdravnik in publicist dr. Georgio Maranon, ki ga prištevajo poleg Unamuna med ustanovitelje španske republike, ie odpotoval z ženo in hčerko v Urugvaj, kjer bo imel več predavanj o bodoči Španiji. V teh predavanjih bo poudaril tisto, kar je povedal že v svojih člankih, katere je priobčeval pariški list »Pario So ir«. V teh člankih je sloviti španski znanstvenik dokazal, da je liberalne vlade po vsej Španiji konec in da bo liberalnega političnega reda konec kmalu tudi po vsem svetu, kjer se je zaradi svoje pokvarjenosti onemogočil. Tista španska republika, ki se je ustanovila 1931, je za zmeraj mrtva in vsak poskus, da bi jo oživili, je brez koristi. Tisti, ki delajo za republiko, naj 6e posvete svojemu poklicu. Jutrišnja Španija bo Francova Španija. Franco bo Španiji daj absolutistični obraz. Sedanja vojna ni državljanska vojna, marveč boj za osvoboditev izpod sovjetskega vdora, ki je skušal Španijo preobrniti v njenih najglobljih zgodovinskih in moralnih osnovah. Ta vojna bo Španijo ozdravila «d grenkega vzhodnjaškega strupa.
Vprašanje kruha
Madrid, 4. marca. AA. (Ilavas). Civilni guverner Madrida je danes izdal dekret, s katerim se od 11. marca t 1. predpiše maksimum porabe kruha za civilno prebivalstvo. Po tem dekretu visečem v vseh javnih lokalih, bodo družine mogle dobiti na dan le po 300 gramov kruha za vsakega člana. Dekret velja za prebivalstvo Madrida in za vasi v neposredni bližini prestolnice. V Barceloni •o zmanjšali obrok kruha na 250 gramov.
Z bojišč
Salamanca, 4. marca. AA. Havas: Uradno poročilo ob 20 sinoči je objavilo, da so bili odbiti napadi na fronti pri Oviedu. Begunci z madridske Ironte potrjujejo vesti o strašnih izgubah ob ofenzivi na Jarami in na drugih odsekih okoli Madrida. V bolnišnicah je nad 11.000 ranjencev, mrtvih pa je obležalo nad 2000. Na fronti pri Granadi je bil odbit napad na odseku pri Ogrivu.
V	Corugni je bilo aretiranih 15 rudarjev- komunistov, ki so se pripravljali, da bi pobegnili na
nekem parniku v inozemstvo. Med njimi je tudi socialistični poslanec Rufin Alamca.
Gibraltar, 4. marca. Semkaj je danes priplula holandska ladja Ramson. Prišla je iz Ceute. Ladja Ramson pluje iz Gdinje v Alicante, med potjo so
| jo pa ustavili španski uporniki in jo odpeljali v CeUto, kjer so posadko prisilili, da ie izkrcala tovor, sestoječ kakor vse kaže, iz pušk in municije.
Po poročilih iz San Sebastiana je v Bilbao prispel transport več ko 3000 ranjenih vojakov, ki so jih z asturskega bojišča poslali na zdravljenje.
Blizu Gibraltarja se je potopil italijanski parnik »Jolanda« iz Genove. Posadko 17 mož je rešila ladja »Toscania«.
Morilni načrti kar naprej
Newyork, 4. marca. AA. Havas: Associated Press poroča iz Tokia, da je vojni in mornariški minister predložil parlamentu program oboroževanja za primer kemične vojne in zaradi povečanja ameriških letališč v Tihem Oceanu. Mornariški minister Jonaj je izjavil, da se USA ni bati, ker bo ameriški oborožitveni načrt gotov šele v treh letih. V tem času pa bo izpopolnjen tudi že japonski oboroževalni načrt. Japonsko oboroževanje se posebno trudi, da bi se izpopolnilo s strupenimi plini. Ob koncu je še izjavil, da je Japonska pripravljena sodelovati v debati za omejitev oboroževanja.
Agencija Stefani poroča: Izjavo, ki jo je podal japonski mornariški minister v parlamentu v svo: jem govoru na neko vprašanje — dejal je, da bi Japonska pristala na morebitni predlog o pravični in razumni omejitvi oboroževanja si v političnih krogih razlagajo tako, da bi Japonska, če bo le kako mogoče, želela, da prepreči skalitev ravnotežja sil, do česar bi utegnilo priti zaradi novili
britanskih oboroževalnih namer.
London, 4. marca. AA. Reuter poroča, da določa angleški načrt pomorskega oboroževanja za tekoče leto izdatke v višini 10 milijonov 405.000 funtov šterlingov. V primeri z dosedanjim proračunom, upoštevaje tudi dopolnilne in naknadne kredite, pomenijo izdatki po novem proračunu povečanje za 2,377.600 funtov. Program gradnje novih ladij določa gradnjo tehle enot: treh oklopnih križark, 2 matičnih ladij za letalo, 5 križark po 8000 ton, 2 križarki po 5.300 ton, 16 rušilcev, 7 podmornic in 45 manjših ali večjih ladij drugih tipov.
»Times« pravi, da je bil Edenov govor zelo jasen, zlasti tisti del, kjer je zunanji minister izrekel upanje, da bo program angleškega oboroževanja dal nove možnosti za sporazum o omejitvi oboroževanja. Vsekakor je bolje ne opustiti tega upanja, kakor pa pridružiti se pesimizmu fašističnega velikega sveta, da se je zdaj treba odreči vsaki možnosti oboroževanja.
Volitve pri francoskem radiu
Pariz, 4. marca. o. Nezadovoljstvo s sedanjo francosko socialistično framasonsko vlado, dobiva izraza na najrazličnejših področjih. Med francos-6kiin prebivalstvom vlada veliko ogorčenje zaradi vladne politike pri francoskem radiu. Opozicional-no časopisje je trdilo in navaja dokaze, da je vlada postavila radio v službo komunistične propagande. Izmenjala je vse osebje v upravi radia, do zadnjega napovedovalca in ga nadomestila z levičarskimi
Fr«u . jskl tisk xa Habsburžane
Pariz, 4. marca. o. Francosko časopisje se zadnje dni zelo ogreva za misel o vrnitvi Habsburžanov na avstrijski prestol. Zanimivo je, da se je v tem oziru edino vse časopisje bodisi socialistično, radikalno ali opozicionalno. Za vpostavitev Otona Habsburškega, ki je znan po svojem katoliškem mišljenju 6e zavzema celo izrazito trama-sonsko časopisje kakor tednik »Marianne«, ki prinaša o Otonu celo stran. Levičarski listi pravijo, la je za Otona vsa Avstrija brez razlike tudi socialisti, ker vedo, da so habsburški vladarji pri vsej svoji konservativnosti 6trogo varovali pravice avstrijskega socializma, bodisi v parlamentu, bodisi v organizacijskem delu. Iz pisanje francoskega tiska, ki bi moral načelno proti sleherni monarhiji, zlasti pa še proti avstrijski, je razvidno, da hoče Francija pridobiti \vstrijo zase s tistim, kar je danes na Dunaju najbolj priljubljeno in jo tako iztrgati od nemško-italijanske zveze. Prav malo listov je, ki se sprašujejo, kako neprijeten odmev bodo te pretirane simpatije za Habsburžane vzbudile v prestolnicah tistih držav, ki morajo iz življenjskih interesov nasprotovati vrnitvi Habsburžanov. Pri tem listi omenjajo predvsem Belgrad.
Razpust framasonskih loi v Romuniji
Bukarešta, 4. marca. m. Zaradi nevarnosti, ki jo je povzročila za mir v Romuniji Železna garda, je romunska vlada, kakor smo že poročali, izdala proti skrajnim desničarskim elementom najostrejše ukrepe Tako je zaprla vse dijaške domove v Bukarešti ustavila delovanje vseh univerzitetnih dijaških organizacij, ukinila predavanja na visoki šoli. razpustila 102 framasoneki lozi im vsa ostala lajna društva. Politična javnost je mnenja, da bo vlada skušala izposlovati pri sv. Sinodu romun6ke
cerkve popolno depolitizacijo duhovščine. Da bi se omogočilo pomirjenje splošnega razburjenja in da bi nastopilo spet pravo politično življenje po normalnem tiru, je vlada v sporazumu z ostalimi političnim strankami sklenila, da se odlože u negotov čas vsi politični shodi in manifestacije. Na včerajšnjem sestanku glavnega odbora liberalne stranke so bili soglasno sprejeti ostri ukrepi vlade proti desničarjem. Vsi člani glavnega odbora so se strinjali z mišljenjem predsednika vlade Tataresca glede notranjega položaja v Romuniji ter potrebe največje energičnosti, kadar gre za vpostavitev notranjega reda.
Avstrija - Italija
Dunaj, 4. marca. m. V avstrijskem vladnem časopisju so se včeraj pričele širiti čisto nove vesti o razmerju, ki je zadnje čase nastopilo med Avstrijo in Italijo, in za katere se lahko reče, da je nekako razočaranje Avstrije glede vprašanja povrnitve Habsburžanov na avstrijski prestol. »Weltblatt« v svojem članku pod naslovom »Dve vrsti oboroževanja« pravi, da je Anglija dala težke žrtve v korist splošnega miru in da izvaja politiko, ki temelji na osnovi Zveze narodov, ki ne 6amo ni umrla, temveč se je močno popravila. Drugo vrsto oboroževanja je sklenil veliki fašistični svet v Rimu, ki se je, kakor prej Nemčija, izrekel za oboroževanje. Veliki fašistični svet je na ta način postavil nemško-italijanski sistem proti froncosko-angleškemu sistemu. Za tem se skrivajo velike nevarnosti. Proti temu sistemu se lahko in 6e tudi mora izvesti čim tesnejše sodelovanje vseh sosednih držav in to ne samo iz razlogov nacionalnega egoizma, temveč še iz mnogih drugih razlogov. Tako sodelovanje je priporočal v svoji izjavi, ki jo je podal v češkoslovaškem parlamentu, češkoslovaški zunanji minister dr. Krofta. Napori za ustanovitev tesnejšega sodelovanja v Srednji Evropi bodo težji, kakor pa
propagandisti. To njeno ravnanje je dobilo zdaj odgovor pri volitvah v posvetovalne odbore posameznih radijskih postaj. Te odbore je vlada ustanovila za čim tesnejše sodelovanje med poslušalci in radijsko upravo.
Zadnjo nedeljo so se volitve začele pri raznih radijskih postajah. Zanimivo je, da niso bile zamišljene kot politične, vendar pa sta bili vloženi nacionalistična lista in lista ljudske fronte. Doslej je ugotovljeno, da so povsod imele nacionalistične liste uspeh. V pariškem območju je nacionalistična lista doslej prejela 237.000 glasov, lista ljudske fronte pa 170.000 glasov. V Lyonu ima nacionalistična lista 91.000, lista ljudske fronte pa 63.000 glasov. V Montpellieru ima nacionalistična 14.000, ljudske fronte pa 11.000 glasov. V Rennesu je nacionalistična lista že zmagala s 24.000 glasovi. Volitve v Toulouseu bodo verjetno razveljavljene.
Kljub svojemu nepolitičnemu značaju imajo te volitve velik političen pomen, ker kažejo nazorno, kakšno je razpoloženje francoskih množic, zakaj radio je v Franciji last najširših plasti in ne samo bogatih.
Aretaciie nacionalistov v Rusifi
Moskva, 4. marca. o. Nove aretacije v Moskvi so bile zadnje dni in sicer je policija prijela več uradnikov komisirijata za vodne poti, ker so poneverili 3 milijone rubljev. Ravnatelj komisari-jata sam pa je dobil oster ukor. Policijska preiskava je ugotovila silno nerednost v poslovanju tega komisarijata.
Po poročilih iz ostale Rusije, se aretacije v velikih skupinah nadaljujejo še naprej. Iz Azer-bejdžan6ke republike ob Kaspiškem jezeru poročajo, da so pred nekaj dnevi aretirali 200 ljudi, ki so obdolženi separatistične in nacionalistične agitacije. Prav tako so aretirali veliko ljudi v Bakuju in drugih mestih. Voditelj kavkaškega nacionalističnega gibanja je znani profesor Taliblij z univerze v Bakuju in so ga tudi zaprli.
so bili pred letom dni, toda vendar ne bodo ostali brezuspešni. Sodelovanje v srednji Evropi bo služilo vzdrževanju miru bolj kakor kakršnokoli oboroževanje.
Novo angleško osrednje letališče v Southamptonu bo stopilo v obrat jutri. Na tem Jetališču bo osredotočena vsa angleška letalska služba tako za evropsko Anglijo kakor za kolonije. S tem preneha biti Croydon glavno letališče v Angliji.
Obvezne tečaje za zračno obrambo je sklenilo prirejati egiptovsko prosvetno ministrstvo in sicer po vseh šolah. Plinske maske za obrambo bodo delili zastonj.
Nov cestni red za avtomobile bo uvedla angleška vlada. Ta red ima v načrtu naravnost krute odredbe. V bodoče bo vsem motornim vozilom prepovedano stati na londonskih ulicah in bodo morali čakati na določenih čakališčih.
Sestanek sovjetskih diplomatov, predstavnikov Rusije v azijskih državah, bo sklican v kratkem. Predsedoval mu bo zunanji komisar Litvinov, ki bo dal sovjetskim zastopnikom navodila za na-dalnje delo v Aziji. Sestanka se bodo udeležili poslaniki Ankare, Tokia, Kabula, Zunanje Mongolije in Irana.
Vojaško letalo se je zrušilo blizu goriškega letališča, ker je zaradi megle udarilo ob tla. Vsa posadka se je ubila.
Švica bo utrdila svoje meje, tako se glasi sklep zvezne vlade, ki je odobril ukrepe posameznih okrožnih vlad. Za te utrdbe je določenih 51 milijonov švic. frankov. Pri seji so se razgovar-jali tudi o preosnovi švicarske zbornice na korporativni podlagi.
Francoski minister Chaiitemps f>otuje v Moskvo, baje zato, da bi od Stalina dosegel, da ukroti francoske komuniste v njihovih zahtevah, ki povzročajo tako silne težkoče Blumovi vladi.
Preiskavo v judovskih knjigarnah je izvršila varšavska policija in zaplenila veliko število ju-dovskokomunističnib knjig.
Roosevelt ne bo kandidiral v tretje, kakor so pisali nekateri ameriški listi, marveč je trdno odločen, da bo leta 1941 stopil iz političnega življenja, ker upa, da bo v tem času lahko izvršil svoje politične in socialne preosnove.
General je postal rektor vseučilišča v Cape-townu na južnem koncu Afrike. General Smuts je imel pri tej priliki govor študentom, v katerem je dejal, da bo po velikem boju med fašizmom in komunizmom nastopila doba verske in plemensko strpnosti.
Avstrijski kancler gre v Rim, toda še pred potovanjem v Rim obišče Budimpešto. Dan njegovega obiska v Rimu še ni določen.
Angleški zun. minister Eden je odgovarjal zbornici zaradi napadov delavske stranke na vladno ]X)litiko. Poudaril je, da sl vlada prizadeva, da polagoma reši vprašanje španske vojne, da pomaga ŽN spet na noge, da bo nudila Franciji in Belgiji vojaško pomoč v primeru napada in da se ne bavi z vprašanjem o vrnitvi ali odstopitvi kolonij. Vlada je dobila zaupnico.
Električna lokomotiva se je zaletela z brzino 120 km v tovorni vlak na progi med Pontebo ia Chiusaforte na progi Trbiž—Videm. Lokomotiva je uničila 15 vagonov ter ubila več železničarjev.
Volitve v londonski občinski svet so danes. Zdaj imajo večino socialisti, pa ni verjetno, da bi jo obdržali.
Tajni dolgovi Nemčije znašajo po poročilu ameriškega odbora za nadzorstvo borz 2 milijardi dolarjev ali 100 milijard dinarjev.
Častni doktorat Mussoliniju in sicer iz panoge socialnih ved je podelilo vseučilišče v Lausanneu. Mussolini je včasih tu študiral.
Mehikanske šole bodo sprejele španske otroke begunce in se je zato nalogo že javilo prostovoljno 50 šol, ki bodo dobile vsaka večje število otrok v oskrbo.
Delavske organizacije je priznala kot edine predstavnice delavstva v mezdnih sporih največja ameriška jeklarska družba USA Steel. Baje jo družba to storila na neposredni pritisk predsednika Roosevelta.
D’Annunzievo pismo Staraceu, tajniku fašistovske stranke, ki je napisal knjigo o zavzetju Gondarja, priobčujejo italijanski listi. Veliki, čeprav napol zmedeni pesnik, stavi to knjigo kot vzgled pravega vojaškega duha in pesniškega sloga.
Za politiko ZN so nastopali pri zadnjih debatah v angleški zbornici poslanci delavske stranke.
Načrt za pomorsko obrambo Francije, Alžira in Tunisa je objavila francoska vlada. Načrt deli francosko obalo v štiri odseke, katerim načelju-jejo štirje pomorski prefekti — vice admirali. Armadno poveljstvo bo imenovalo te prefektfe in poveljnike posameznih pomorskih enot že zdaj za primer vojne.
Novi japonski zun. minister Sato, bivši poslanik v Parizu je prevzel posle.
Največji izvoz petroleja v zgodovini izkazujejo angleške petrolejske družbe zadnje čase. Ta izvoz gre na račun oboroževanja. Na vsem svetu ni proste niti ene ladje za prevoz petroleja.
Vprašanje nemških kolonij je mogoče rešiti samo na splošnem sestanku, ki bi proučil vse težkoče tega vprašanja in s pametno rešitvijo zagotovil mir. Tako piše londonski list »Times«.
Italijanski letalski industrijci, ki so prišli na obisk v Nemčijo, so včeraj ogleduli Heynkelove tovarne v Warnemiindeju. Med njimi je več letalskih častnikov in lastnik na j več je letalske tovarne v Italiji Caproni.
Francoski trgovinski minister Bastid se poroči v kratkem s hčerko glavnega pravnega svetovalca v francoskem zun. ministrstvu Badevana.
59 letnico bolgarskega osvobojenja je praznovala včeraj vsa Bolgarija z velikimi slovesnostmi, katerih so se udeležili dvor, vojska, vlada, diplomati in ljudstvo.
ZN je odpoklicala svojega opazovalca iz Afe-ksandrette. Turški listi upajo, da se je opazovalen prepričal o upravičenih željah turškega prebivalstva pod francoskim jarmom.
Tri nove križarke je začela graditi v okviru svojega pomorskega oboroževalnega programa Anglija. Imele bodo vsaka po 35.000 ton ter topove s premerom 14 palcev,
Šolske razmere v Sloveniji
Važne socialne in šolske naloge naše samouprave
Ljubljana, 4. marca.
V	poročilih, ki 60 bila podana na zborovanju društva »Šola in dom« so do vseh podrobnosti podane razmere, v katerih živi naša šolska mladina in naše učiteljstvo.
Anketa o reformi šolstva, ki jo je izvedla Zveza društev »Šola in dom« je pokazala na tri enoglasno sprejete zahteve, ki so:
a) Depolizacija šolstva z utemeljitvijo, da je šolstvo last vsega naroda, zato ne more služiti poedinim strankam in režimom ne. šola ne učiteljstvo. V izpopolnitev tega načela, naj se loti prosvetna uprava od politične, kakor sta ločeni sodna in finančna uprava. Učiteljstvu na vseh vrstah šol, naj se prizna stalnost na službenem kraju.
b) Demokratizacija šolstva naj se izvede v tem smislu, da se po duhu, ki naj vlada v vseh šolah, vzgaja mladina k pravemu demokratičnemu mišljenju; omogoči tudi socialno najšibkejšim, ako «o nadarjeni, študij na vseh vrstah Sol; uzakoni pravice roditeljskih svetov, da po načelu demokracije sodelujejo na vseh stopnjah e prosvetno upravo.
c) Avtonomija ▼ šolski upravi je pogoj za hitrejši kulturni dvig našega naroda. Dnevne iz-kušnje so pokazale, da sedanja centralistična prosvetna uprava ne more vršiti uspeSno vseh nalog, ki jih stavi nanjo naše Šolstvo. To se je pokazalo pri izvajanju sedanjega zakona o narodnih šolah v pogledu učnih načrtov, nastavitve učiteljstva, odpiranja novih šol in razredov ter v določanju učnih knjig in učil.
Reiorao šolstva zahtevajo življeoske razmere, v katerih živimo, in sicer reformo celotne organizacije našega šolstva ter pouka in vzgoje po sodobnih psiholoških, pedagoških in kulturnih potrebah. Takšno organizacijo šolstva, da bo vsakemu sposobnemu učencu odprta pot izobrazbe do univerze. Prehodi iz ene vrste šol v drugo, naj bi bili čim lažji, da se omogoči še na višji stopnji učencem prestop iz ene šole na drugo. 'Do dovršene pubertete, t. j. 14. do 15. leta, naj bi bila Sola enotna; šele v višjih razredih se začne postopna diferenciacija.
Osnovna načela nove Sole bi moral« biti:
1. Domačnost, to je izhodišče vsega ftčnega in vzgojnega dela. Naše narodne kulturne vrednote naj oblikujejo našega otroka in njegove naravne sposobnosti in Sele preko teh naj spoznava tuje kulture.
2. Socialnost, to je vzbujanje krepke zavesti skupnosti vsega naroda in človeštva ter čuta odgovornosti za napredek celotne narodne kulture v vseh njenih oblikah.
3. Delavnost, aktivnost je prirojena in privzgojena volja do samostojnega dela z duhom in roko. To je treba posebno poudariti, ker sedanja Sola naravnost vzgaja k pasivnosti in posnemanju tujega dela, ker ne zaupamo lastnim močem. — Vzbudimo v mladini zaupanje v lastnega duha in lastne sile, torej samodelavnost.
4. Zdravje in moč je pogoj življenjskih uspehov, zato je telesna vzgoja enako vredna umski.
Novi učni načrti naj bi upoštevali vsa ta načela.
Pomožno šolstvo se mora izpopolniti, ako hočemo, da tudi duševno in telesno Šibkejše vzgojimo za koristne člane narodne skupnosti; še bolj pa, da s tem sposobnim omogočimo lažji n apr e dek v Soli
Na vsaki popolni ljudaki šoli bi moral biti tu di razred za manj nadarjene. Imamo zavode za slepe, gluhoneme in moralno pokvarjene, ali že tl zavodi ne zadostujejo. Nujno je, da se ustanove še pomožne šole za učence, ki so bolni na pljučih, živcih in tiste, ki imajo govorne hibe. V vseh državah se ustanavljajo tudi gozdne šole.
Stanje poslopij, v katerih so naše Sole, je večini primerov naravnost obupno. Tudi za
srednje šole
n. pr. v Ljubljani, še ni rešeno vprašanje prostorov, čeprav je bila lani v oktobru odprta III. drž. realna gimnazija za Bežigradom. Danes potrebujemo v Ljubljani tri popolne moške realne gimnazije, ker je približno vseh učencev 2700 in bi prišlo na vsak zavod okoli 900 učencev, kat je že preko zakonito določenega števila.
Za ženski naraščaj bodo začasno zadostovale
II.	realna gimnazija na Poljanah, državna ženska gimnazija, ki je začasno na učiteljišču in bo postopoma razširjena v popolno srednjo šolo ter ženska realna gimnazija pri UrSulinkah, ki ima tudi zagotovilo, da bo razširjena na popolno.
Še težje kot z zgradbami je z opremo in učili. Vse naše šole so urejene predvsem za pasivno
šolsko delo učencev, posluSanje in učenje iz knjige; manjkajo pa delavnice in knjižnice, ker bi se mladina učila sama raziskovanja in dela z duhom in roko.
Knjige in zvezke za ljudske šole - zastonj
V ljudski šoli, kjer je šolanje obvezno, naj bi dobili vsi učenci vse knjige in zvezke, ki jih rabijo v šoli, brezplačno od občin in banovine. —
Razlogi za to so: a) pedagoški, ker učenec 6e bo bolj z veseljem poprijel učenja, ako bo imel knjiga takoj v začetku leta, učil 6e bo knjigo varo-
vati in spoštovati, ker je last šole i. j. skupnosti;
b)	socialno-etični; v šoli so vsi učenci enaki, imajo enake dolžnosti, po tudi enake pravice, brez ozira na imoviaske razmere stariev; c) gospodarski, ako nabavi vse knjige šolam banovinska zaloga Šolskih knjig iz svojega založništva, se že s tem pocenijo knjige za 25 odstotkov. Kraljevska banska uprava je že za prihodnje proračunsko leto zvišala postavke za knjige siromašnim učencem v svojem proračunu in v proračunih krajevnih šolskih odborov; želeti pa je, da se ta akcija čimbolj pospeši.
Stik med Solo in domom ni Se dovolj globok, da bi lahko s tem podprli in spravili v sklad učno in vzgojno delo doma in šole. Zato nam je nujno potreben list za starše.
V	letu 1934 je Zveza začela akcijo za ustanovitev poklicne posvetovalnice, ki pa se ni mogla izvesti zaTadi pomanjkanja denarnih sredstev. — Lani je ponovno pričel s to akcijo VIII. oddelek kr. banske uprave in prav bi bilo, da se zberejo sredstva za to prepotrebno ustanovo.
Ekspoze ministra dr. Korošca
Šoferji se organizirajo
Med šoferji se opaža zadnje Jase, da resno delujejo na tem, da bi se strokovno organizirali.
V	Ljubljani so šoferji ustanovili šofersko društvo z imenoin »Volan«. Društvo ima svoj sedež v Ljubljani na Cankarjevem nabrežju št. 7.
Namen in cilj društva je varovati in krepiti duševne in materijelne koristi svojih članov ter jih ustvariti stanovsko zavedne. Glavni cilj šoferskega društva »Volan« pa je, nuditi Članu v primeru avtomobilske nesreče brezplačno pravno varstvo pri sodišču.
Šofersko društvo »Volan« prireja redno tudi strokovna predavanja. V tem letu je društvo imelo predavanja naslednje vsebine: Kaj moram vedeti o Dieeelmotorju, o motorjih na lesni plin ter predavanje o avtomobilih na oglje. Prihodnjo soboto se bo vršilo predavanje o nastanku akumulatorja. Na vseh sestankih, kateri so brez vstopnine, predavajo prijatelji društva, sami priznani strokovnjaki.	,	.
Šofersko društvo »Volan« bo izdajalo tudi svoje strokovno glasilo, katero naj bi povezalo v skupnost vse slovenske šoferje.
V	šofersko društvo »Volan« more pristopiti vsak šofer. Občni zbor je določil pristopnino 5 Din in članarino 10 Din mesečno. S tako nizko članarino je dana možnost vsem še neorganiziranim Šoferjem, da pristopijo v šofersko društvo »Volan'. Zato naj vsi šc neorganizirani šoferji javijo svoj naslov, da se jim pošljejo pravila in slovenski šoferski časopis.
Iz krajev, kjer bi bila možna ustanovitev podružnice, po pravilih je dovolj pet šoferjev, naj se javijo organiziranja zmožni šoferji.
B e 1 g r a d , 3. marca.
Na včerajšnjem zasedanju narodne skupščine je bila na vrsti razprava o proračunu za notranje ministrstvo. Ob tej priliki je podal precej obširen ekspoze notranji minister dr. Anton Korošec. Iz tega poročila notranjega ministra je razvidno, da je v zvezi z nujnim povečanjem osebnih in materi-jalnih izdatkov ministrstva samega splošnih upravnih oblastev in krajevnih policijskih oblastev, potrebno povečanje izdatkov za 20,998.086 Din. Povečanje osebnih izdatkov znaša 12,573.007 Din in je v zvezi v glavnem z večjim številom uslužbencev v tem resoru, iti sicer za 574.10. Število urad-niko je naraslo za 282, število zvaničnikov za 272 oseb, dnevničarjev pa za 82. Materijalni izdatki so v proračunskem predlogu povečani za 8,420.079. Največ tega denarja je namenjenega prometnemu ministrstvu za plačilo potovanj osebja med izvrševanjem službe javne varnosti in nadzorstva.^ Tega kredita sedaj v proračunu ni bilo. Ker se število nameščencev pri državni policijski straži zviša, so predvidene zadnje nabave, kakor oblačila, obutev, posteljnina, orožje in municija. Sem spada tudi za vzdrževanje motornih vozil, ki so bila nabavljena med proračunskim letom za policijsko stražo pri upravi mesta Belgrada, pri policijskih upravah v Zagrebu in Ljubljani in za osrednjo policijsko šolo v Zemunu.
Pri orožništvu je stanje skoro neizpremenjeno.
V ostalem ekspozeju je notranji minister poudaril tudi razmere, ki v tem oziru vladajo v ostalem svetu. Med drugim je dejal:
Gospodje! Splošna neurejenost po svetu je ustvarila posebno stanje, ki zahteva veliko aktivnost obveščevalne službe. Povsod proučujejo, izprašujejo in izbirajo potrebna obvestila. Še nikoli po vojni ni bilo delovanje tujih obveščevalcev tako aktivno, kakor tekom leta 193*1, ko eo dogodki povzročili nekakšno nervozo in psihozo kakor tik pred vojno. Zato je moralo ministrstvo posvetiti posebno pozornost temu vprašanju, da bi ‘moglo z vsemi zakonitimi sredstvi pobijati to škodljivo akcijo. V ta namen je dajalo podrejenim oblastvom tudi vsa potrebna navodila. Uspehi ao bili precejšnji. Prijeli so mnoge tuje vohune Ih odkrili tuje vohunske organizacije in jih izročili pristojnim sodiščem v zakoniti postopek. Tudi vprašanjem državne zaščite je ministrstvo posvetilo živo pozornost. Tako n. pr. gibanju teroristične skupine v tujini, dalje propagandni akciji iz tujine, ki naj bi med manjšinskim življem ustvarila od zunaj uravnano gibanje po drugi strani pa nezadovoljstvo proti naši državi. Za pobijanje te akcije smo Izdale z velikim uspehom primerne ukrepe v skladu in v soglasju z drugimi pristojnimi resori.
Politična izjava
Po svojem ekspozeju, ▼ katerem je utemeljil proračunski predlog za notranje ministrstvo, je minister dr. Korošec podal Se daljSo politično izjavo, v kateri je posebno poudaril teror, ki prihaja k nam iz inozemstva od različnih skupin, ki nosijo odgovornost tudi za težko marsejsko tragedijo. To gibanje je ▼ zadnjem času precej oslabelo. Razlogi eo različni, med prvimi pa je gotovo boljša ureditev razmer v državi sami. Brez dvoma je k temu mnogo doprineslo tudi stališče onih držav, ki so bile prej drugače razpoložene proti Jugoslaviji.
Posebno skrb je delala notranjemu ministrstvu komunistična akcija, ki 6e lani ni čutila samo pri nas, marveč po vsem svetu. Uspehi so bili zadovoljivi. Konec leta 1936, smo prišli na sled novo ustanovljenim komunističnim »pokrajinskim« odborom, ki pa eo bili v kratkem času odkriti. Tedaj je prišel oblastem v roke tudi obsežen komunistični propagandni material. Od manjših skupin so bile leta 1936 odkrite komunistične skupine tudi v Delnicah, Lokvah, Bosanski Kostanjevici in na Sušaku.
Glede lanskih občinskih volitev je notranji minister poudaril, da so bile gotovo pravo merilo politične moči. Občinske volitve so to pot prišle iz okvira lokalnosti. Ogromna večina oblastnih organov je postopala pri njih korektno in po zakonih ter zato zasluži vso pohvalo. Kjer se je pa pripetilo in če 6e je pripetilo, da so se kaki organi pregrešili proti svoji dolžnosti, bodo vsi
po končani preiskavi imeli priliko, da 6e zagovarjajo.
Glede volitev v mestne občine vlada upa, da
se bodo razmere kmalu toliko razčistile, da se bodo tudi te volitve lahko vršile že letos.
Razven tiskovnega zakona, zakona o zborovanjih, shodih in posvetih ter zakona o volitvah, se je notranji minister dotaknil v svoji politični izjavi tudi hrvatekega vprašanja. Glede tega je povedal tole:
Glede opozicijske skupine na H r -vitikem moram ugotoviti, da se razmerje vsaj ni poslabšalo in kraljevska vlada upa — brez ozira na brezpomembne peripetije — da bo tudi v svoji nadaljnji taktiki lla na roko trajnemu sodelovanju s Hrvati. (Burno in dolgotrajno odobravanje večine narodnih poslancev.)
Belgrad, 4. marca. m. Seja narodne skupščine je sinoči trajala pozno v noč in je na njej nastopilo precej govornikov, med drugimi tudi tajnik glavnega odbora JNS Srbko Vukanovič. Svoi govor je čital in ga je zaradi tega predsedujoči Vučetič pozval, da preneha s čitanjem in naj raje govori, če hoče, da bo njegov govor prišel v stenografske zapiske. Srbko Vukanoviču so stalno vpadali v besedo poslanci vladne večine in sproti podirali njegove očitke.
Proračun za notranje ministrstvo bo sprejet danes dopoldne, nato bo pa ob 11 predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič podal ekspoze o zunanji politiki.
Filmi
Pred se;ami senata
Belgrad, 4. marca. o. Predsednik senata 2e-limir Mažuranič je sklical senatovo sejo za 8. marec. Na njej bodo določili dnevni red za prihodnji sestanek. Na prvi seji senata bo izvoljeni najprej odbor za proučevanje novega trgovinskega zakona, ki ga je skupščina že sprejela ter se sedaj nahaja v senatu. V tem času bo narodna skupščina sprejela tudi že državni proračun ter ga bo takoj nato odstopila v razmotrivanje senatu. Pričakuje se, da se bo pred senatom končala razprava o državnem proračunu, tako v finančnem odboru, kakor v plenumu, najkasneje do 24. t. m., to pa radi zgodnjih letošnjih katoliških velikonočnih praznikov.
Polovična vožnja za Planico velja od danes dalje do 17. marca za vse vlake in razrede. Potniki kupijo na postaji cel vozni listek in izkaznico K-13, ki jo potrdi v Planici »Udruženje smučarjev Planica«, in ee z isto karto povrnejo.
»Njegova hčerkica je Peter« (Kino Union). Film je odkril novo, to pot avstrijsko, Sherley Temple. To je Traudl Stark, ki je evoji vrstnici v mnogočem enaka, le prave razposajene živahnosti nima. Taki otroci prinašajo v film zmerom nekaj e voj ega in mikavnega, čeprav premnogokrat govore tako, kakor menda v nefilmanem življenju ne znajo. To je pač odvisno od zasnove filmskega dejanja in ljudi, ki z otrokom igrajo. Četudi ima film take pomanjkljivosti, ga bodo vendar otroci in starejši radi gledali. Film pomeni kratek odmor v vrsti operet in podobnega. Nekaj scen je ljubkih in res naravnih, lepših zato, ker 90 posnete v prosti naravi. Lepa narava in prijetno dekletce pa ee nič kaj ne skladata s preveč ^moderno« štorijo, čeprav je ne igrajo neverjetno. Res je taka zgodba vsakdanja, da celo preveč, vendar pa film prej obremenjuje, kakor povzdiguje. Ostali, K. L. DiehI, Paul Hftrbiger in Marija Andergast, so na mestu. Ča6a pa ne zapravi, kdor film pogleda. .
Truxa. (Sloga.) Film iz cirkuškega življenja artistov, ki po vsebini ne predstavlja po toliko delih te vrste nič novega, pač pa je zanimiv v toliko, v kolikor vidimo v njem pravi cirkus, artiste, plese, dostikrat neverjetno telesno izvežbanost in domiselnost. Torej cirkus v filmu, ki ga je vredno pogledati tudi zaradi tega, ker nastopa v njem plesalka La Jana.
Nov premogokop v Žrečah?
Slov. Konjice, 3. marca.
Leta 1923 je tedanji lastnik zreškega premogo-kopa nad Zrinjevo goro, ki ga je še isto leto zadela kap na celjski postaji, Kekič, nameraval pričeti z delom v najdišču premoga na Žrečah pri Slov. Konjicah in to dobre četrt ure hoda od državne ceste v gozdu kmeta g. Hrena Franca. Njegova smrt pa je načrt preprečila ter se za najdišče premoga pozneje ni nihče zanimal.
Začetkom decembra lanskega leta pa Je pričel z razkopavanjem na istem mestu g. Korošec Martin, rudarski upokojenec iz Zreč. Dva delavca sta bila neprestano na delu do druge polovice februarja ter izkopala 25 m dolg rov, a še nista prišla do premogovne žile, ki bi se morala po ugotovitvah pokojnega Kekiča pričeti prav kmalu pod vrhnjo zemeljsko plastjo. Mogoče je namreč, da sc žila nahaja kje v neposredni bližini rova samega. Ker pride v prihodnjih dneh s pristojnega mesta komisija, ki bo natančno preiskala kraj in vse znake ter končnoveljavno izrekla besedo za nadaljnje delo ali opustitev, je do tistega ča*a zasledovalno delo g. Korošca Martina prekinjeno. V slučaju ugodne rešitve pa bo g. Korošec pričel delo z večjim številom delavcev.
O	vseh nadaljnjih pozitivnih ali negativnih rezultatih pa bomo poročali.
Osebni avto zgorel
Kamnik, 8. marca.
V	ponedeljek je bil na službenem potovanju knjigovodja trgovca Krašovca Franca iz Št. Vida pri Stični. Skozi Kamnik je knjigovodja z avtom nadaljeval pot proti Štajerski, kjer ga je ▼ Črni na četrtem ovinku doletela nezgoda. Šoferju ]e nenadoma odpovedala zavora in je bil avto 2e ▼ takšnem diru, da tudi motorna zavora ni pomagala več. Šofer in knjigovodja sta, videč, da ni pomoči, v zadnjem trenutku skočila iz avtomobila, avto pa se je zadrl v obronek nekega prepada ter ce ujel med dvema smrekama. Pri tem se je popolnoma pokvaril motor in razbil, kar je povzročilo, da se je vnel rezervoar z bencinom. Zgorelo je vse, ostalo je samo ožgano ogrodje. Lastnik avtomobila trpi zaradi tega veliko škodo in nam ni znano, ako Je bil avto zavarovan.
Krivični vinar
■ ■ ■
Ljubljana, 4. marca.
0 onih, ki si prisvajajo djnar, namenjen drugim kot plačilo za delo, se kar nič več ne sliši, kar nič več tudi ne piše. Pa ne morda zato, ker da je takih izžemalcev vedno manj ali pa sploh na veliko srečo že ni več, pač pa mnogo bolj zaradi tega, ker oni, ki bi morali vendar že enkrat zastaviti svoj korak na vsaj malo bolj častno pot, nimajo več ušes, še manj pa srca, da bi 6e jih kaj prijelo, ali da bi se jim vsaj malo zganila okamenela vest. Zdi se celo nasprotno, da ti ljudje, ki jim zgodba o krivičnem vinarju zveni ravno tako lepo, kakor tista o podeljevanju miloščine potrebnim, postajajo še vedno slabši, vedno bolj samo trgovci in barantači, vedno bolj pravi Židje. Dostikrat se takšno postopanje izže-malcev niti ne opazi, tako je prefrigano in z računi premišljeno, vendar pa je na drugi strani zelo pogostokrat tudi že v prvem hipu tako postopanje očitno in jasno vsem, posebno tistim, ki so neposredno prizadeti, pa si ne upajo spregovoriti besede, ker se boje posledic, ki bi jih občutili na lastni koži. Drugim pa, ki so jim morda tudi znane te lepe »cvetke iz domačih logov«, pa se jim neposredno prizadeti smilijo, ker bi lahko
Dr. Puc bi le rad govoril
Iz zadrege razprava o - trošarinah
Akademski pevski zbor. ki je z velikim uspehom odpel svoj koncert v unionski dvorani v ponedeljek, bo na splošno željo istega ponovil v nedeljo. 7. t. m., zvečer ob 8. uri v ljubljanski stolnici. — Vstopnice in programne knjižice bodo p. n. občinstvu na razpolago od petka popoldne dalje v vratarjevi loži na univerzi.
Ljubljana, 4. marca.
Kdor ima smolo, ima pač smolo pa bodisi, da je rojen pod tako nesrečno zvezdo, ali pa 6e mu pripeti kaj nevšečnega tudi kar tako bolj slučajno, kot posledica njegove prevelike gotovosti ali celo predrznosti. Dostikrat, gotovo skoraj vedno pa igra prav posebno vlogo tista toliko upoštevana in rentabilna previdnost, zaradi katere je tudi še v današnjih časih mogoče uganjati takšne stvari, ki bi človek o njih mislil, da se ne morejo dogajati. Sem spadajo tudi različna zborovanja, ki se zaradi svojih skritih ali očitnih namenov, vrše za dobro zaprtimi vrati, ne ravno r najbolj obiskanih lokalih. Kar se smatra za tajno, je že zaradi tega samega mnogo bolj mično in na videz važno.
O svoji smoli bo morda vedel kaj več povedati tudi g. dr. Dinko Puc, ki se je včeraj ob 11 dopoldne znašel v gostilni »Derenda« na Rimski cesti v precej mučnem položaju. Tam je bilo napovedano kar nekakšno zborovanje, ki se je tudi začelo, pa za nekatere, kakor morda tudi za dr. Puca, le prezgodaj in prežalostno končalo. In to zaradi človeka, ki ni bil povabljen, pa ima vse- • eno dostop na vsake vrste prireditev. Na tem | zborovanju naj bi se ustanovila neka »Kmetska
družba«. Ko je vstopil nepovabljeni gost v sobo, so ga sprva vsi smatrali za »svojega« in so lepo nadaljevali z dnevnim redom, ki mu je z največjo pozornostjo sledilo kakih 20 navzočnih. Sele pozneje se je g. dr. Pucu zazdelo, da je morda oni človek le malo nevaTen. Zato je bilo v onem trenutku za zborovalce bolj previdno, če so raje začeli postajati v svojih besedah bolj skopi. Človek bi v tem trenutku dobil celo vtis, da so za zborovanje popolnoma nepripravljeni. Ko so uvideli, da se nepovabljenega gosta ne morejo iznebiti, so sklenili, da se razidejo, toda le na videz. Toda, dotičnik je imel bistro oko in je kmalu opazil, da se ie vsa ta družba začela seliti skozi drug vhod v isti lokal. Zato je postal še bolj radoveden in je lepo sledil. Ko so ga zborovalci zopet opazili, so svoj pogovor o »Kmetski družbi« zamenjali z neko prisiljeno razpravo o — trošarinah, ki jo je bilo tudi kmalu konec, kajti če komu ne gre od srca, mu pač ne gre, pa konec.
In 60 se razšli, ne da bi kaj opravili, tja proti kolodvoru. Med njimi je bil tudi neki bivši župan tam nekje izpod Šmarne gore. Pravijo, da je bil g. Medved iz Šmartnega.
Težko je, če človek ne pride do besede, kadar bi rad.
na lepem brez lastne krivde, da celo po umazani krivici drugih, priSli od težko zasluženi kruh, ker bi jih podjetnik izžemalec najbrže takoj odpustil, če bi zvedel, da so se začeli v pravi luči odkrivati in kazati ne njihovi, pač pa njegovi lastni grehi.
V	Ljubljani je bilo, pa še ni tako dolgo od tega. Pripravljali so neko večjo prireditev, ki ja kazala že od vsega početka na velik uspeh, za nekatere seveda predvsem v denarnem ozira Prireditelji so najeli dvorano in zanjo plačali široke tisočake, ki so se jih odločili plačati le zato, ker so se nadejali, da bodo pri prireditvi, ki je vzbudila vsesplošno zanimanje, že kako uredili tudi finančno stran. Dvorana je bila nekoliko dražja seveda tudi zaradi tega, ker je podjetnik moral odkloniti za ta dan neko drugo, vse bolj vsakdanjo prireditev. Pa uaj bo tako ali takol Če so bili prireditelji pripravljeni plačati za dvorano toliko, kolikor je zahteval podjetnik, Je pač njihova stvar. Vendar pa gre tu za nekaj čisto drugega. Prireditelji so se s tem podjetnikom domenili, da bo on od plačanega skupnega zneska, ki je bil namenjen za odstopitev dvorane, sam odstopil neke odstotke za ono osebje, ki bi bilo ob prireditvi zaposleno pri vhodu v dvorano, pri prodajanju in kontroliranju vstopnic itd. Prireditelji so te odstotke določili zato, ker so vedeli, da to osebje ni dolžno delati zastonj, posebno ne, Če bi jim lastni šef prepovedal delati komu kakšne usluge zastonj, čeprav bi imeli ti uslužbenci za ta posel tudi dosti časa, razumevanja in volje. Gotovo je samo to, da je podjetnik sprejel ves denar, ki se je zanj pogodil s prireditelji, v svojo blagajno in da je ta denar v blagajni — zmrznil. Odstotki, ki so bili namenjeni za prodajalce vstopnic kot nagrada za njihov trud in uslugo, niso prišli več na dan, vsaj dosedaj še ne, kakor da so res zamrznili alt utonili v skupni blagajni. Prodajalci ali prodajalke vstopnic, ki so upali, da bodo le nekaj zaslužili za ta svoj trud, so res postali bogatejši, toda lo za — grenko izkušnjo, ki je v sramoto vsem, ki jo tako lahko In širokogrudno prenašajo sredi bele Ljubljane. Če ta podjetnik ni vedel dosedaj, da ne dela vse tako prav in v redu, naj vsaj v bodoče odpre malo bolj pvoje oči in pokaže, da je to, kar se o njem govori, le neosnovano naniigavanje v korist koga drugega. Kako pridejo vendar slabo plačani uslužbenci do tega, da delajo zastonj za svojega gospodarja, ki povrhu še mesto njih brez lastnega dela in zasluženja služi denar, ki ga je rodilo skrbno in razumevanja polno delo uslužbencev. Ali ne bi bilo prav, če bi tak človek obrnil svoje oči malo bolj navznoter ter se razgledal vsaj nekoliko p° svoji notranjosti. Morda bo tam le še kje odkril svojo okanienelo vest in srce. Mogoče jo bo, seveda, če se bo potrudil, le še spravil k življenju in bo postal dostopen za opomin, da jo le lepo držati se načela: Vsakemu svoje!
Kulturni koledar
Ljudevit Furlani
4.	marca 1864 se je rodil v Rihembergu publicist in prevajalec Ljudevit Furlani. — Realko je dovršil v Gorici Hotel je študirati kemijo, a je moral zaradi neugodnih finančnih razmer v službo. Služboval je po raznih krajih kot računski uradnik in prišel končno na Dunaj, kjer je stopil v pokoj. Vrnil se je v domovino, bil v Gorici in Celju, kjer je bil tudi urednik »Domovine< in »Narodnega dnevnika«. — Ker je imel Angležinjo za ženo, je leta 1909 odpotoval na Angleško v Hove, kjer je 24. jun. 1913 tudi umrl. — Bil je izredno plodovit publicist, poleg omenjenih listov je bil tudi sourednik »Eklinosti«. — Mnogo je tudi potoval. — Napisal je knjigo: O najvažnejših političnih in so-cijalnih strankah in strujah ali kratek uvod v praktično politiko (Celje 1912).	—	Prevajal	je
predvsem iz angleščine.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, četrtek, 4. marca: Petek, 5. marca: Ivan.
Kazimir.
Nožno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10 in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31.
Drama: »Simfonija 1937«. Red Četrtek.
Opera: »Ero z onega sveta«. — Premierski abonma.
Kino Union: »Njegova hčerkica je Peter«.
Kino Sloga: »Kralj artistov Truxa«.
Kino Matica: »Lnmpacl Vagabundus.
* K I N
UNION
TRAUDL STARK, tudovlto dunajsko dete v svoll prvi filmski veseloigri
Njegova hčerkica |e Peter
Paul Hčrbiger	Carl	Ludvig	Dletu
TEI.
27-30
SLDGA
Hallepil varletelski Ulm
Kralj artistov TRUXA
La Jana
TEI.
21-24
MATICA
Tri umi bumorta
pr
lnmpacl Vagabundus
Fani HOrmger, Heinz fitibmann, Frl« imhofl HUde Kram
E g\edAtaAHL oS 16.; 19.”'*« 21.'5W ■_
Igralci Društva gluhonemih, ki so lansko leto iredili dvoje uspelih predstav, bodo v soboto svoj na«top ponovili v Novem mestu, na kar opozarjamo vse Novomeščane. Podprite reveže, ki jih je usoda tako onesrečila.
Slovenski kmet čuti v likovni umetnosti še za naših dni baročno; to izpričujejo slike, ki jih delajo kmečki slikarji po deželi. Zato, ker je ta slogovni čut tako globoko vkorenlnjen v slovenskem narodu, je bilo, posebno na Kranjskem, tako težavno delo (po Riharju) uvajati novejše umetne pesmi — tako piše o Riharju dr. J. Mantuani (Cerkv. Glasb. 1934, str. 174). Gregor Rihar je pustil za seboj tako močne glasbene sledove, da se še danes po 100 letih niso zabrisali. In vendar ga slovenski svet prav za prav pozna le po nekaterih že ponarodelih cerkvenih pesmih. Koliko čiste glasbene lepote hranijo njegove skladbe, ki jih nikoli ne slišimo ali pa zelo redkokdaj, bo pokazal koncert, ki ga priredi Ciril-Metodov zbor pod vodstvom g. Ludovika Puša v soboto, dne
6.	t. m. ob osmih v cerkvi pri sv. Krištofu. To bo za našo cerkveno pesem lep in pomemben dogodek. Vsak, ki ljubi našo staro, preprosto, a iskreno pesem, naj ne opusti prilike. Vstopnice se dobijo v župnišču pri sv. Krištofu po 10 in 5 Din.
Ljudski «der vprizori dne 6. III. ob osmih zvečer in 7. III. ob petih popoldne v frančiškanski dvorani Drabosnjakovo: Igro o izgubljenem sinu. Vstopnice se dobijo v predprodaji v pisarni Pax et bonuni v frančiškanski pasaži.
Zbor akcinnarjev »A er op n ta« v Belgradu. IX. redni zbor akcionarjev Društva za zračni promet, a. d. »Aeroput« se bo vršil 11. aprila 11137 ob 10 dopoldne v Belgradu v prostorih Aero-serkla, lT*un Mirkova 4.
»Bran-i-bor«, podružnica v Ljubljani ima nocoj svoj občni zbor v posvetovalnici mestnega magistrata ob 20. Člani, zastopniki društev in tiska, prisostvujte I
Ljubljansko gledališče
Avstrijski šah. prvak v Mariboru
Maribor, 3. marca.
Sinoči so imeli mariborski šahisti v svoji sredi zanimivega in znamenitega gosta. Mladi avstrijski prvak velemojster Erih Eliskases se nahaja na turneji po južnoavstrijskih krajih, pa je napravil fia povabilo Mariborskega šahovskega kluba še kratek skok v Maribor. Prispel je popoldne z brzo-vlakom ter so ga na kolodvoru pozdravili funkci-jonarji Mariborskega šahovskega kluba in naš državni prvak velemojster Vasja Pirc. Zvečer je priredil MSK v igralnici kavarne Jadran brzo-tumir, katerega se je udeležilo poleg obeh mojstrov Eliskasesa in Pirca še 12 najmočnejših tukajšnjih šahistov. Njihove vrste sta ojačila še prvak Ptuja prof. Gabrovšek in Šoštarič. Za prireditev je vladalo med mariborskimi šahisti nenavadno zanimanje. Igralnico so mnogoštevilni ki-bici docela napolnili, tako da jih je še mnogo moralo oditi, ker niso imeli prostora. Turnir se je pričel ob 8, trajal pa je do pol 2 po polnoči. Vodil ga je prof. Sila. Za gledalce je bil turnir redek
DRAMA
Začetek ob osmih Četrtek, 4. marca: Simfonija 1937. Red Četrtek. Petek, 5. marca: Zaprto.
Sobota, 6. marca: »Zadnji signak. — Premierski abonma.
Nedelja, 7. marca: Ob 15: »Na ledeni plošči«. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol.
OPERA
Začetek ob osmih
Četrtek, 4. marca: »Ero z onega sveta«. Premierski abonma.
Petek, 5. marca: Zaprto.
Sobota, 6. marca: »La Boheme«. Gostovanje tenorista Antona Dermote. Izven.
Nedelja, 7. marca ob 15: »Navihanka«. Izven. — Ob 20: »Ero z onega sveta«. Izven.
DRAMA
Premiera Fraserjeve igre Zadnji signal« bo v soboto za premijerski abonma. Izredno močne in dramatično učinkovito zasnovano delo ima za snov angleško-burski konflikt 1. 1002 v Transwaalu. Odlična zasedba vlog jamči za prvovrstno predstavo. Režiser: Ciril Debevec.
OPERA
Komponist opere »Ero z onega sveta« gospod Jakov Gotovac je v torek prispel v Ljubljano, da sodeluje pri poslednjih skušnjah. Tako bo izvedba tega dela odgovarjala njegovim umetniškim intencijam, kar bo njeno vrednost znatno dvignilo. G. Gotovac bo prisostvoval premieri v četrtek, medtem ko bo reprizo v nedeljo sam dirigiral.
Celjske novice
Celje, 3. marca.
Grad ha mladinskega doma v Gaberju pri Celin. Minulo jo že precej časa, odkar so začeli misliti Salezijanci na gradnjo Mladinskega doma v Gaberju pri Celju. Pri ljudeh so našli veliko razumevanje, zato je nabiralna akcija dokaj dobro uspela. Z nabranim denarjem so že kupili zemljišče za stavbo, in sicer ob Mariborski cesti^ v bližini Westnove tovarne in cinkarne. Zemljišče obsega 8500 kvadratnih metrov. Gradnja se bo brez dvoma že letos začela. Mladinski dom bo obsegal veliko zavetišče predvsem za revno delavsko mladino. V domu bo zaenkrat tudi večja kapela, pozneje pa nameravajo postaviti večjo cerkev. Salezijanski gojenci in bogoslovci bodo priredili v soboto in nedeljo v Celju Don Boskovo proslavo, ki ima namen pokazati ljudem pomen Don Boskovo vzgoje. V soboto, 6. t. m., ob 8. zvečer bo v mestnem gledališču slavnostna prireditev. Opereto »Kneževič iz Trobizonde« bo predvajalo okrog 80 pevcev-igralcev ob spremljavi številnega orkestra.
V nedeljo ob 4. popoldne se ta predstava ponovi.
V nedeljo ob 10. bo v župni cerkvi sv. Danijela govor o Don Bosku, velikem vzgojitelju mladine, nato pa sledi slovesna sv. maša, pri kateri poje zbor salezijanskih bogoslovcev in gojencev ob spremljavi orkestra. Podprimo po svojih močeh novo zgradbo Salezijanskega mladinskega doma v GaberjFh. Le z združenimi močmi in skupnimi žrtvami se bo postavil prepotreben dom za mladino v delavskem predmestju.
Pri celjski ekspozituri Borze dela je bilo prijavljenih do 28. februarja 1156 brezposelnih, in sicer 984 moških in 222 žensk. 20. februarja je bilo število brezposelnih isto. Delo dobijo: 3 hlapci,
1	mizar, 1 kovač, 3 kuharice, 2 natakarici, 2 služkinji in 1 hotelska sobarica.
Nesreča ne počiva. Dušič Franc, 38-letni posestnik iz Veternika pri Kozjem, je kopal 2. marca v vinogradu Jurija Zorca v Sv. Petru pod Sv. gorami. Pri delu mu je vrgel Anzelm Koren lesen
drog v glavo tako močno, da mu je prebil lobanjo.
—	Belina Ana, 31-letna Žena sluge v tiskarni brata Rode Martinčič, je 1. marca zlagala drva. Pri tem ji je padlo večje poleno na nogo In ji zmečkalo stopalo. Oba ponesrečenca se zdravita v celjski bolnišnici.
Običajni živinski in kramarski sejem v Braslovčah na cvetni petek je preložen zaradi praznika na cvetno soboto 20. marca.
Smučarsko prvenstvo univerz
Sodelovala bodo tudi moštva avstrijskih univerz.
Ljubljana, 3. marca Kakor smo včeraj poročali bi ee morale prihodnji teden vršiti na Rožci nad Jesenicami smučarske tekme za prvenstvo jugoslovanskih univerz v alpski kombinaciji. Ker pa Akademski Športni klub, v čigar izvedbi se vršijo te tekme, še do danes ni prejel od ministrstva za telesno vzgojo obljubljenega in odobrenega kredita, je nastopil mučen položaj, da bo moral tekme odpovedati, če denar ne bo pravočasno nakazan. Vendar prireditelji upajo, da bo končno finančno vprašanje od strani ministrstva za telesno vzgojo ugodno rešeno. Svojo udeležbo so prijavili tudi avstrijski akademiki in sicer reprezentanci graške in leobenske univerze. Od domačih akademskih klubov pa je prijavil Akademski športni klub (univerza Ljubljana) 7, Jugoslovanska akademska smučarska organizacija (univerza Ljubljana) 13, Akademska ekijaška organizacija (univerza Zagreb) 9, tekmovalcev. Tudi belgrajski akademiki 60 prijavili svoje moštvo. Pričakuje 6e še prijava Akademskega zbora HAŠKA (univerza Zagreb). Da bodo tekme nad vse zanimive in napete nam jamčijo imena prijavljenih tekmovalcev, v ostri borbi za po edino prvenstvo se bodo spoprijeli najboljši jugoslovanski smučarji Heim, Novak, Voller, Skoberne (vsi JASO, univerza Ljubljana), Smitek, Šorli, Dolenc (ASK, univerza Ljubljana), Kavčič, Tiljak, Priveršek (ASO, univerza Zagreb).
Tekme za državno akademsko prvenstvo se vrše pod pokroviteljstvom ministra za telesno vzgojo dr. Josipa Rogiča; rektorja univerze v Belgradu dr. Dragomira Jovanoviča; rektorja univerze v Ljubljani dr. Maksa Samca in rektorja univerze v Zagrebu dr. Stanka Hondla.
Mariborsko gledališče
Četrtek, 4. marca, ob 20: »Dežela smehljaja«. Red C.
Petek, 5. marca: Zaprlo.
Sobota, 6. marca ob 20: »Čevljar Anton Hit«.
Red A.
Nedelja, 7. marca ob 1.5: »Visokost pleše«. Globoko
znižane cene. — Ob 20: »DR«.
Leharjevo muzikalno odlično in priljubljeno opereto »Dežela smehljaja« ponove danes za red C.
»Čevljarja Antona llita«, Ortnerjevo pestro ljudsko igro ponove to soboto za red A.
Nedeljsko popoldansko občinstvo opozarjamo, da bo nepreklicno zadnja popoldanska predstava Ascherjeve melodične operete »Visokost pleše« to nedeljo po globoko znižanih cenah.
Prva nedeljska večerna predstava Nnšičeve izredno privlačne in uspele komedije »DR«, bo to nedeljo zvečer.
Baletni mojster zagrebške opere Maks Fro-man priredi z baletom ljubljanske opere v kratkem baletni večer. Sloves tega odličnega zastopnika plesne umetnosti je tudi mariborskemu občinstvu dobro znan, saj jei Fronta« pred leti nastopil v mariborskem gledališču ter žel izredno velik uspeh.
užitek, saj so imeli priložnost videti dva mednarodna mojstra v borbi z močnimi šahisti, ki so zastavljali vse sile, da bi se čimbolj odrezali. To se jim je tudi precej posrečilo. Turnir se je igral po mednarodnih pravilih, to je vsak igralec je igral z vsakim. Za potezo je bil določen čas 10 sekund. Tako se je slika turnirja hitro menjavala, pri obeh mojstrih pa so padale žrtve ena za drugo. Eliskases se je pokazal takoj od začetka kot velik mojster ter je dobil vse partije, samo z Ostanekom in Šoštaričem je moral remizirati. Zmagal je z 12 točkami. Z 11 in pol točkami mu je sledil Pirc, ki je remiziral s prof. Stupanom, podlegel pa je v borbi proti Eliskasesu, proti katerem je izgubil dobljeno partijo. Tretje mesto je zasedel ptujski profesor Gabrovšek, četrto njegov brat mariborski koncipijent dr. Gabrovšek, peto Stoin-schegg, šesto Ostanek, sedmo in osmo prof. Stupan in Mešiček z enakim številom točk. deveto in deseto Kukovec in Šoštarič (Ptuj), 11. in 12. dr, Lip-pai in Lukež, 13. Albaneže in 14. Ostapovič.
Smučanje - šport brez rekordov
Merilo ogromnega razvoja športa v današnjem življenju je statistika in številka, ki naj pove, koliko je človek v teku let napredoval in pa kakšne napore more prenesti človeško telo. To merilo ni 6ieer ravno najboljše, toda vendar nam kaže, da smo se v športu tudi že približali meji človeških naporov. Toda prav tako, kakor je lahko zaznamovati napredek v rekordih: v tekanju, plavanju, skakanju, metanju, pTav tako je težko to merilo uporabljati v smučarstvu. Pri vseh lahkoatletskih disciplinah in plavanju je dana neka objektivna mera, ki 6e izraža v sekundah, metrih in centimetrih in je postavljena na tleh, ki so enake za vse tekmovalce tako pri nas kot, pa recimo v Avstraliji.
Pri smučanju pa je ta položaj bistveno drugačen. Gotovo' lahko tudi piri smučanju opazimo velik napredek v zadnjih letih, vendar iz tega ne moremo zaključiti za koliko je ta napredek izražen v številkah in r rekordih. Pri smučanju, pa bodisi v tekih, skokih, ali pa smuku ne moremo govoriti o uradnih rekordih. O drugih rekordih govoriti pa bi bilo nesmiselno. Najdaljši smučarski skok dosedaj je bil dosežen pri nas v Planici. Postavil ga je Avstrijec Bradi s skokom 101 m in vendar vemo prav gotovo, da Bradi tedaj ni bil najboljši skakač na svetu. Pa- niti na isti skakalnici niso skoki vedno enako dolgi. Lansko leto je Bradi postavil dolžino šele tedaj, ko je na skakalnico legla senca, dojim prej te daljave z istim naletom ni mogel doseči. Ista stvar je pri teku in smuku in nesmiselno bi bilo vzporejati rezultate prejšnjih let na isti progi z letošnjimi. Da celo tako daleč gre, da skoraj ne moremo primerjati znanja tekmovalcev pri enem in istem tekmovanju, kakovost snega, temperatura, startna številka, vse to so stvari, ki močno vplivajo na posamezne tekmovalce. Pri velikih tekmovanjih, kjer starta veliko tekmovalcev (Holmenkoln 200 tekačev pri teku na 17 km) v polmimitnem presledku se že start sam zavleče na ure. Vsakdo pa, ki pozna sneg ve, kolikšna vremenska izprememba nastane v nekaj urah. Neštetokrat beremo, ta in ta’ favorit se je »zamazal« zmagal pa oni, ki je pravilno mazal. K vsemu temu pa pride še startna Številka. Ni se še dogodilo, da bi zmagal v teku naj večji favorit, če je imel startno številko 1.
Popolnoma isto je s smukom. Tudi v tej disciplini je takozvani »rekord« tako zelo vezan na kraj, kjer se vrši. Prav v smuku se navadno dogodi — iz popolnoma razumljivih razlogov — da zmaga domačin, torej oni, ki svet, kjer teče proga najboljše pozna. Ravno v letošnjih mednarodnih smučarskih tekmah smo videli, da se tekmovalci, ki so v Garmischu zmagovali na svetovnem prvenstvu v Chamonixu niso plasirali niti med prvimi desetimi.
Tako je torej trditev, da je smučanje šport brez rekordov popolnoma opravičljiva.
Občni zbor Kmečke zveze
V	nedeljski številki »Slovenca« smo pomotoma objavili, da je prometno ministrstvo dovolilo vsem udeležencem na občni zbor Kmečke zveze četrtinsko vožnjo. Neljuba pomota Je nastala zaradi netočnega telefonskega poročila. Res pa je prometno ministrstvo z odlokom pod S. M. 8824/87 z dne 27. II.
dovolilo polovično vožnjo od 4. do 10. marca.
Ta popravek smo dali tudi v »Domoljuba« in upamo, da ne bo zaradi tega kakšnega nesporazuma. Kdor se bo hotel poelužiti te ugodnosti in ne nedeljske povratne karte, bo moral dobiti na odhodni postaji legitimacijo, katero bo dal žigosati pred vhodom v dvorano z našim žigom in s tem pri povratku dokazal, da »e je zborovanja udeležil. Na odhodni postaji si nabavi celo vozno karto, katera pa bo veljala tudi za nazaj.
Prosimo vse delegate, da se občnega zbora udeležijo točno, da ne bo nepotrebnega zavlačevanja. Vsak naj prinese s seboj točno izpolnjeno vstopnico, ker jo bo moral oddati pred vstopom v
Od tu in tam
dvorano.
Pisarna
»veze.
Sportno-grmnastična akademija
Kaj bomo videli pri nastopu SK Planine v nedeljo 7. marca ob enajstih dopoldne v veliki dvorani hotela Union, tako povprašujejo vsepovsod. Članice in člani kluba bodo na sporedu, ki obsega 15 točk, pokazali najrazličnejše vaje, moderno gimnastiko, lepa rajanja, težko atletiko, in oni, ki ljubijo akrobatiko, bodo tudi zadovoljni. Prav zanimiv bo ta nastop fantov in deklet, ki bodo v poldrugi uri pokazali, kaj so si pridobili na polju telesne vzgoje v zimski dobi. Sodeluje godba »Sloga«. Vstopnice od 3 do 20 Din se dobe pri blagajni kina »Union«.
Maribor
Banovinsko tajništvo JRZ v Mariboru se je
preselilo na Aleksandrovo cesto 19 I. nadstr., nasproti »Tribuna Bat jel«. Uradne ure za stranke so vsak delavnik od 10 do 12 dopoldne. Prosimo, da naši prijatelji to upoštevajo, ker je tajništvo do 10 polno zaposleno z reševanjem pošte; obisk strank pred 10 povzroča tajništvu samo nered in zmedo. Kdor ima do tajništva kako prošnjo, jo naj predloži pismeno; s tem omogoči hitrejšo rešitev svoje zadeve.
Naročajte in širite Slovenski dom!
Proračun savske banovine je letos za 46 milijonov višji kakor lanski. Tudi tu gre povišanje največ na račun novih bremen, ki jih je banovina prevzela od države za vzdrževanje šol. Listi pa pravijo, da povišanje težko obremenjuje vse stanove. Za tehnični oddelek je v proračunu postavljenih 52 milijonov, za zdravstveni pa 68 milijonov.
Časopisne vesti o tragičnem obolenju mlade hčerke nekega zagrebškega meščana na gobavosti,
ki si jo je baje nalezla na banani, so med ljubitelji banan vzbudile seveda veliko vznemirjenje, ki se je najbolj pokazalo v tem, da so se ljudje banan začeli ogibali ■ vsevprek. Zanimivo pa je mnenje zdravnikov, ki ga je javno formuliral zagrebški zdravnik dr. Petrič. Ta je dejal, da medicinska znanost do danes ne pozna primera, ki bi .potrdil možnost okuženja z gobavostjo po banani ali kakih tropskih sadežih. Res je, da je gobavost najbolj razširjena v tropski!*, krajih (najbolj v Afriki), toda znano je in medicinsko dognano, da se gobavost prenaša le neposredno od človeka na človeka po dolgotrajnem dotiku. Tudi se gobavost po okuženju ne pojavi takoj, temveč mnogo pozneje. Od nekaj mesecev do 20 let. Vendar so redki primeri, da bi se okužen je že po nekaj mesecih pojavilo. Sploh so zdravniki mnenja, da gobavost ni tako 6trašilo, kakor o njej menijo ljudje, pač pa je ozdravljiva in nenevarna, če se človek takoj spočetka podvrže zdravljenju.
Svojo Seno je umoril v Gospodineih v Bački kmet Luka Vračari«, ki }e star 55 let. Prav toliko pa je bila stara njegova žena. Motiv zločina je zelo zanimiv. Kmet je bil bogat, vendar je ostal brez potomcev. Ni mu šlo v glavo, da svojega velikega imetja ne bo mogel zapustiti svojim otrokom, temveč da bo po njegovi smrti prešlo v tuje roke. Ta misel ga je tako mučila, da je nazadnje živčno obolel in bledel o svojih potomcih. Pred dvema dnevoma pa je v takem razpoloženju vzel nož in zaklal svojo ženo samo zato, ker mu ni rodila otrok.
Včeraj je v dubrovniško pristanišče priplula nizozemska vojna ladja »Herzog Hendrik«, ki ima
na krovu 16 častnikov, 60 podčastnikov in 280 mornarjev. Ladja bo ostala v pristanišču Šest dni.
Okrog Sremske Mitroviče je Sava poplavila veliko zemlje in tudi del mesta. Pred dvema dnevoma je voda sicer upadala, preteklo noč pa je nepričakovano začela spet naraščati in ee je Sava dvignila za pol metra. S tem so bili zastonj vsi napori reševalcev, ki so vodo črpali z raznimi črpalkami. Voda drvi in ogroža vse stavbe, ki so v neposredni bližini. V Savi plava namreč veliko lesa in drv. Tudi Popovo polje v Hercegovini jo poplavljeno, vendar predčasno. Prebivalci se boje, da bi voda ostala še naprej ter ne bi mogli posejati polja. Če se jim slutnje izpolnijo, bo v teh krajih nastopila velika lakota.
Francoski poštni minister Jardilller je bil včeraj v Dubrovniku in si ogledal vse znamenitosti. Obiskal je tudi cerkve ter v frančiškanskem samostanu zaigral na orgije. Baje je poštni minister dober komponist in glasbeni kritik. Zvečer pa je odpotoval v Sarajevo, nakar se bo še dane« vrnil spet v Dubrovnik. Na vsej poti ga spremlja naš poštni minister dr. Branko Kaludjerčic.
V Keljevu pri Prijedoru v Bosni je mnogo ljudi obolelo na pegastem logarju. Da se je pa
bolezen tako razpasla, so krivi ljudje sami, ker obolenj niso prijavili oblastem. Bolezen je odkrila šele neka bolniška sestra povsem slučajno. Z zdravniško pomočjo so vas pred nadaljnjim širjenjem bolezni obvarovali. Prav isti čas pa je mnogo ljudi v Drvarju zbolelo na trebušnem tifusu, ker vlada tara pomanjkanje vode in nimajo izvršene kanalizacije.
Direktor londonskega »Timesa« Walier, ki se mudi sedaj v Zagrebn, je dal časnikarjem nekatere izjave, v katerih se je dotaknil svetovnega položaja in naglasil, da je trdno uverjen, da vojne zaenkrat še ne more biti, ker je svet še vse premalo pripravljen nanjo. Glede angleškega oboroževanja Je dejal, da je nujno, da bo Anglija, ki je doslej v tem oziru počivala, prišla spet na tisto stopnjo, da bo mogla izvrševati vse obveznosti, ki ji, jih nalaga članstvo Društva narodov. Angleški narod je najbolj miroljuben od vseh, vendar pa je odobril oboroževalni načrt vlade. Opozicija s strani delavske stranke ni takega značaja, kakor ga ji pripisujemo pri nas. Walter vidi v tem le nujno dolžnost, ki jo ima opozicija v angleškem parlamentu, da kontrolira delo vlade. Glede hrvatskega vprašanja pa je dejal, da se l>o po njegovem mnenju rešilo sporazumno. Walter je obiskal tudi dr. Vladka Mačka. Jutri bo odšel v Belgrad.
Sefa policije so si privoščili tatovi v Petrinji.
Okradli so ga pri belem dnevu. Po kosilu je šef policije zaspal, prav ta čas pa so vdrli v njegovo stanovanje neznani zlikovci in mu odnesli suknjo, nekaj obleke in perila. Soba pa je bila tako zaklenjena, kakor takrat, ko se je šef policije vlegel. Pobrali pa so mu prav tako obleko, ki je bila še dobra. Sefu ni preostajalo drugega, kakor da je poklical trgovca in kupil novo obleko, sicer bi še v službo ne mogel. Nekateri meščani pripisujejo tatvino nekim šaljivcem, ki so vzeli na piko samega šefa policije in zgradbe, okrog katerih se stražniki stalno vrte. Tako so okradli že občinsko pisarno, gimnazijo, ljudsko šolo in nazadnje občinsko blagajno. Do sedaj niso našli v nobenem primeru prave sledi za njimi.
Tla skednja so ge zrušila pod nogami mnogih gostov in plesalcev v Tmjaku pri Slavonskem Brodu. Kmet Simič je poklical na hišno slavo svoje sorodnike in sosede, veselje pa je bilo v skednju, ki je bil dvignjen za nekaj metrov nad zemljo zaradi poplav. Ko so se gostje razvneli, so zaplesali tudi kolo. Nenadno pa se je zrušil pod, nakar ee je zrušil tudi strop. Trije so bili težko ranjeni, ostali pa lahko.
Večtedenska stavka v papirnicah v Vevčah se je včeraj končala s »porazu mno pogodbo, v kateri so morali delavci podpisati znižanje svojih mezd za 7 in pol odstotka. Podjetje je prvotno zahtevalo 11% znižan je, ker pa delavstvo ni pristalo* na to, je izbruhnila stavka.
V Trd ja viri pri Osijeku so orožniki prijeli gostilničarko Julijano Wein zaradi umora svojega moža. Njenega moža so namreč našli pred dobrim mesecem mrtvega v Čolnu na Dravi. Pokopali so ga, ker so bili vsi prepričani, da je starega VVeina zadela na čolnu kap. Ker so pa ob njem našli tudi kri, je žena potolažila ljudi, da je to posledica padca od kapi. Oblasti pa so le začele preiskovati in dognale, da je Julijana svojega moža ubila, nakar ga je spravila v čoln ter ga pognala po Dravi.
Preko 30 milijonov nemških mark nam že dolguje Nemčija za iz naše države izvoženo blago. Kljub temu pa Nemci fee vodno naročajo razno blago pri nas,
Dobra in slaba stran lune
Podrobna grška zgodovina tudi ni izpustila zanimivega poglavja iz onega časa, ko se je mace-donski kralj Aleksander Veliki mudil na svojem osvojevalnem pohodu proti bogati Indiji. Tu ga je namreč iznenadil prav neprijetno nek dogodek, ki do takrat niso še ničesar vedeli o njem, kaj šele, da bi si ga znali razlagati. To neprijetno presenečenje je doživel Aleksander Veliki tedaj, ko je skušal s svojimi ladjami priti po indijski reki Indus do njenega izliva v morje, in ko je od tam skušal najti tudi pomorsko pot do Perzijskega zaliva, do ustja rek Evfrata in Tigride.
Morie se ?e ponorčevalo iz Aleksandra Velikega
Ko se je bližal izlivu reke Indusa, so naenkrat začele vodo močno naraščati. Obenem je zapihal precej močan veter. Le z največjo težavo so se ladje rešile in privozile do obrežja. Komaj pa so prispele tja, je začela voda v strugi Indusa hitro padati, in preden se je posadki posrečilo odpluti iz teh »nevarnih« voda, so že obtičale Aleksandrove ladje na dnu struge v blatu. Posadka je poskušala vse, da bi rešila svoje ladje, toda pri teh naporih je doživela še drugo presenečenje, topot skoraj nič manj razveseljivo, nego prej. Zopet so narasle vode in dvignile ladje iz blatne struge, toda močni valovi, ki so prihajali od morja, bo te ladje razmetali na vse strani in spravili v velik nered, nato pa jih nekaj razbili ob obali. Ko je ta Macedoncem neznani morski »vihar« po nekaj urah prenehal, je nenadoma zopet začela vodna gladina padati, in ladje, ki so jih prej komaj rešili, so spet obtičale v blatu. To je bilo res pravcato norčevanje iz Aleksandrove moči.
Toda Aleksander Veliki je kmalu spoznal, da ta naravni pojav ni Čisto slučajen, niti ne tak, da bi se ga ne dalo preračunati in se ga nato tudi varovati, pač pa, da ge ta pojav redno ponavlja vsak. dan dvakrat. Seveda si še ni znal razložiti, zakaj to čudno premikanje morske gladine nastaja. Saj je komaj naše zadnje stoletje prineslo razlago za to. Od časa, ko se je Aleksander Veliki mudil v Indiji, pa je preteklo že več kot ‘2200 let.
Tedaj se je prvič zgodilo, da so Grki bili priča' pojavu, ki se kaže ob vseh obalah oceanov in ki ga mi imenujemo danes plimovanje. Krivdo ali zaslugo zanj pripisujemo vplivu lune, ki po naših pojmih kot mrtvo telo kroži po nočnem nebu in daje od sonca sprejeto bledo mesečino. Aleksander Veliki niti ni pomislil, če ni morda ta pojav pa- | danja in dviganja morske gladine v zvezi s kak- • šnim drugim pojavom. Zanj je bilo važno le to, da je spoznal zakonitost, v kateri se ta pojav ponavlja dvakrat na dan in da je lahko z njim računal.
Isti pojav, kakor če pade labolko z drevesa
Šele slavni astronom Newton je postavil odločno trditev, da pojav plime in oseko spada v
vrsto neštetih drugih naravnih pojavov, in da je njegov vzrok ravno isti, kakor oni, ki zaradi njega pade n. pr. jabolko z drevesa na tla in ne odleti morda kam drugam, ali pa tisti, ki zaradi njega zemlja vztraja v gotovi oddaljenosti od sonca kljub temu, da se z veliko hitrostjo vrti okoli njega in je zato njena sredobežna sila velika. Da zemlja vztraja vodno v določeni oddaljenosti od sonca, je treba vsekakor pripisati dejstvu, da sonce s svojo veliko maso zemljo privlači. Ta privlačna sila je ravno tolika, kakor je ona sila, ki zaradi gibanja zemljo okoli sonca stremi za tem, da zemljo odtrga od sonca proč in jo vrže nekam v vsemirje.
Kakor vsaka masa, tako ima tudi luna to lastnost, da privlači. Privlačna sila dveh teles pa je tem večja, čim manjša je razdalja med obema in čim večja je masa kateregakoli teh dveh teles. Razdalja od lune do zemlje je v primeri z drugimi svetovnimi telesi precej majhna, komaj 385 tisoč km in je privlačna sila lune tolika, da se v gotovi obliki kaže na zemlji. Površje morja se pod vplivom lunine privlačnosti nekoliko vzboči, in sicer le na oni polovici, ki je tedaj obrnjena proti luni. Tam torej nastane nekak val. Istočasno nastane tak val tudi	na oni	strani	zemlje,	ki	je
obrnjena od lune proč in to	zaradi	tega, ker	na
nasprotni strani privlačnost zaradi večje oddaljenosti ne deluje tako	močno kot na	strani,	ki	je
obrnjena proti luni.	V teku	24 ur	pride	vsaka
točka zemeljskega oboda dvakrat na vrsto. Zato tudi dvakrat na dan nastopi pojav plime in ravno tako dvakrat pojav oseke.
Kljub temu, da je sonce okoli 385 krat bolj oddaljeno od zemlje kot pa luna, vendar se zaradi ogromne sončne mase še vedno kaže tudi vpliv njegove privlačne sile na zemljo. Lunina in sončeva privlačnost včasih podpirata druga drugo in to tedaj, kadar vsa tri zemeljska telesa: Sonce, Luna in Zemlja leže v isti črti ali vsaj približno v isti. Tedaj je tudi plimovanje najsilnejše. Sicer pa je ta pojav v veliki meri tudi odvisen od porazdelitve suhe zemlje in morja. V morjih, ki leže kakor ujeta sredi celin, in so manjša, sploh skoraj ni opaziti pojava plime in oseke. V tem oziru je takšno tudi Sredozemsko morje. Le tako si moremo pravilno predstavljati ono veliko presenečenje, ki ga je doživel Aleksander Veliki na obali ob ustju reke Indusa v Indiji, kajti Grki in Mace-donci, ki so vendar živeli ob obali Sredozemskega morja, niso plimovanja nikdar v tako izdatni meri izkusili.
Dobra stran - »generalno
čiščenje"
Čeprav dosežejo valovi, ki nastanejo ob plimi in oseki včasih tudi do 15 m, ali pa ne dosti manj, vendar ne moremo reči, da nima človek od tega pojava ničesar drugega kot samo strah in neprijetnosti, ki jih po omenjeni razlagi povzroča prav za prav luna. Nel Človek je za ta pojav lahko celo zelo hvaležen. Ker je ob obalah večjih morij neprestano menjavanje morske gladine, ne-
s.
S krampi in lopatami pozdravljalo italijanski delavci Mussolinija, ko si je ogledoval dela pri
graditvi nove postaje pri Rimo.
MK
S
Najudobnejža motorna vozila. Gornja slika predstavlja notranjost najmodernejšega avtomobila, spodnja pa najnovejšo prikolico motornega kolesa.
prestano pljuskanje morskih valov ob obrežne pečine, neprestano odplakovanje vse nesnage, ki se nabira ob morju, posebno ob prometnih krajih ob pristaniščih in izlivih rek. Če bi morska voda vedno le mirovala, bi se počasi zaredilo ob njenih obalah na takih mestih toliko nesnage, da bi v resnici obstojala nevarnost pred večjimi epidemijami. Zato je zelo potrebno to vsakdanje dvakratno »generalno čiščenje«.
Poleg tega pa predstavlja luna tudi velik izvir energije, ki danes sicer še ni izkoriščena, pa bodo morda kaj kmalu padli tudi te vrste poizkusi, saj se zdi, da danes skoraj ni nemogoča nobena stvar. Ta lunina energija ni mišljena tako, kakor n. pr. sončna, ki se kaže v obliki svetlobnih in toplotnih žarkov. Saj, luna je mrtvo telo, kakor vemo, njena svetloba pa je le medla in še ta prihaja k nam posredno od sonca. Toda ravno pojav plimovanja bi se morda lahko dal izkoristiti, in sicer na ta način, da bi se to gibanje ogromnih množin vode ob morskih obalah uporabilo kot pogonska sila za velike električne centrale, ki bi svojo moč dajale v ta ali oni namen.
Sonce bruha vodik
Poleg vsega tega pa je ravno luna tista, ki nam je omogočila razložiti marsikateri pojav na našem soncu. Prvič so opazovali z astronomskimi pripravami popoln sončni mrk leta 1842. To je bil primer, pri katerem je luna popolnoma zatemnila sonce, ker so prišla V eno črto vsa tri nebesna telesa, ki pridejo pri tem v poštev: Zemlja, Luna in Sonce Z daljnogledom so tedaj točno opazili, kako ob robovih pokritega sonca vhajajo plameni žarečega vodika. Pojav je bilo videti kot da so to velikanski ognjeniki, iz katerih se širi goreča masa z velikansko hitrostjo 400 km na sekundo. Kako velike številke so to, spoznamo lahko, če pomislimo samo to, da znaša zemeljski premer komaj 12.000 km. Leta 1919 so pri podobnem popolnem sončnem mrku izračunali, da so ti vodikovi izbruhi na soncu dosegli višino do 600.000 kilometrov. Če ne bi bilo lune, bi bil gotovo še do danes ostal omenjeni pojav neodkrit, poleg njega pa še cela vrsta drugih, ki so s tem v zvezi.
Na vreme luna ne vpliva
Prenaglili pa bi se, če bi se pridružili mnenju nekaterih, da namreč lunine spremembe vplivajo tudi na vreme. Najnovejše ugotovitve, ki so jih dale vremenoslovne študije, so dokazale, da vremenske izpremembe nimajo nikakega vzroka v luninih spremembah. Kadar pa bodo spet nastopile kake takšne vremenske izpremembe, da jih ne bo mogoče na drug način razložiti, tedaj jih bodo gotovo pripisovali spet luni, ki tako potrpežljivo prenaša vse, kar pripisujejo ljudje na njen račun, in bo nadaljevala svojo mirno pot okoli zemlje, kakor da bi se zavedala svojega velikega pomena.
Stene bodo zadržale tudi ropot
Na londonski razstavi, ki je bila odprta pred nekaj dnevi, in ki na njej razstavljajo gradbeniki vseh vrst svoje najnovejše osnutke, se nahaja tudi neka nova iznajdba, ki bo, kakor kaže, precej spremenila način graditve zgradb po najmodernejšem vzorcu. Stene bodočih zgradb bodo zgrajene tako, da ne bodo več propuščale niti glasu, ne samo vlažnosti in zraka. Snov, ki jo nameravajo uvesti pri graditvi najmodernejših zgradb, bo azbest, iz katerega ne bodo samo zunanji zidovi, pač pa tudi vse notranje stene med posameznimi sobami. Tla bodo napravljena iz posebnih gumijastih plošč, ki se ne bodo dale pregibati, a bodo zadušile vsak šum, ki bi prihajal od zunaj z ulice. »Akustično« bodo zgrajene tudi stopnice. Rabili bodo pri tem tudi neke nove vrste cement, ki bo preprečeval vsako vlažnost ali luknjičavost v zidovih. Ta novi beton bo imel tudi to prednost, da se bo mnogo hitreje sušil in bo tudi dosti močnejši od onega, ki so ga uporabljali pri zgradbah do sedaj.
Obvestila
Rhene-Boton, slavni francoski dirigent, ki je znnn po svojih čestih nastopih v glavnih mestih Jugoslavije, posebno v Zagrebu, kjer je stalna atrakcija koncert-nih sezon, gostuje v Ljubljani z Ljubljansko filharmonijo v ponedeljek, dne 8. marca v unionski dvorani. Ime toga velikega dirigenta je vseskozi jamstvo za popoln umetniSki uspeh. Spored koncerta obsega večinoma velika klasična dola svetovnih mojstrov. Predprodaja vstopnio je pri blagajni kino Uniona dnevno od U do 12 in četrt ter od 15. ure dalje.
Brezjmselnost in njeni vzroki jo naslov predavanju, ki ga bo imel vseuč. prof. dr. Gosar v petek na 21. prosvetnem večeru. Brezposelnost je gotovo ena najhujSih socialnih run, ki je zadela vse plasti naSegn naroda. Ne samo v dolavskih vrstah, temveč tudi med inteligenco je zašla ta socialna bolezen. Kazni so vzroki, ki vodijo do brezposelnosti. V mnogih državah se je posrečilo s sooialnimi reformami odpraviti to zlo. To predavanje je danes eno najbolj aktualnih in bo gotovo zanimalo tako delavca, kakor tudi inteligenta. Predavanje se bo vršilo ob g zvečer v verandui dvorani hotela Union.
Bolničarski tečaj za prostovoljne bolničarje (sa-marjane) bo priredil pododbor društva Rdečega križa v Ljubljani. Vse one dame in gospodje, ki imajo veselje in smisel posvetiti so tomu človekoljubnemu poklicu, naj so prijavijo čimprej v pisarni Bdečega križa na Gosposvetski cesti 2-II. Tečaj se oo pričel v prihodnjih dneh, prijavljeni udeleženci bodo natančneje pismeuo o tem obveščeni.
Sadjarska podrutnica Šiška - Ljubljana priredi v soboto, 6. t. m. ob 13. nrl praktični tečaj za obrezovanje špalirjev In brajd (trt). Prodava predsednik g. Kafol. Zbirališče pri »Električni zadrugi« v Šiški (za staro mitnico). Za Zg. Šiško in Dravlje bo obrezovanje v nedeljo ob 14. uri pri drevesnici g. Breceljnika v Dravljah. Točaj se ponovi v ponedeljek, 8. t. m. točno ob 15. url pri g. j. Prelesniku, les. trgov., Janševa 2, za člane vzhodne železn. proge. V torek. 9. t. m. je «prodavanje o cvetlicah na vrtu« — g. Ceh. ob pol 20 v šoli. Člani so vabijo k udeležbi. Za odbornike je obvezna seja dne 11. marca ob 20. uri pri g. Lasanu na Vodnikovi cesti.
Posebnost svoje vrste je bolgarska narodna pesem. Izredno zanimiva po svoji melodiji, še bolj po po svojem ritmu. Glasovi bolgarskih pevcev so slični glasovom ruskih pevcev, ki so znani kot najboljši pevci na svetu. Vso te lastnosti bomo sliSall na koncertu v torek, dne 9. marca ob 20 v veliki filharmonični dvorani, ko bo nastopil v Ljubljani sofijski mešani zbor Kodna pesem, ki šteje 85 pevk in pevcev. Bogat spored, ki ga nam prinašajo pod vodstvom svojega dirigenta Lazarja Maksimova, mora zanimati vsakega prijatelja narodne in umetne pesmi. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
Veter poljske (n argentinske moderne glasbe bo v petek, dne 12. marca in ne. kakor je bilo prvotno določeno, 5. t. m., na kur prav posebno opozarjamo, večer spadrt v okvir intimnih koncertov Glasbene Matico ln bo v mali filharmonični dvorani. Sedeži po 10, stojišča pd 5 Din so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice.
Pevski zbor Glasbene Matice ima prihodnjo pevsko vajo vsega zbora izjemoma v petek, dne 5. marca ob 20. Važnot
Radio
Programi Radio Ljubljana
Četrtek, i. marca: 12 Operetni venčki (plošče) —« 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila —> 13.15 Instrumentalne solistične točke (plošče) — 14 Vre-mo, borza — 18 Pester spored (Kad. ork.) — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nae ura' Sokolski pokret — 19.50 Zabavni kotiček — 20 Nagrajene in odkupljene skladbe (Radijski ork ) — 20 50 Po domače (plošče) — 21.15 Lahka glasba (Had. ork.) — 22 Cas, vreme, poročila, spored _ 22.15 Narodne pesmi pojo fantje na vasi. — Konec ob 23
Drugi programi
01 nSetrtek-r, *■ . marca:	Belgrad-Zagreb-Trst-Milan:
21 Opora — Dunaj: 20 Drama «Ana Karenlna. (po Tol-n..?«*! iT .ltu(iin‘PeUa: 19.30 Opera - Him-Bart: 17.15 Brazilski koncert — 20.40 Igra — 22.15 Komorna glasba — Praga: 19.25 Opereta — Varšava: 19.55 Filmska Sl8,« r, ~T, Poljski skladatelji — Nemške postaje: 20.10 Različni plesni večeri — Sottens: Ufe Španski koncert — Bukarešta: 20.15 Simfonični koncert.
J. Jurca:
10
Beg čez Azijo
Tik orožniške postaje je stalo poslopje, ki je imelo okna močno zamrežena. Izza njih so kukali divji, zaraščeni obrazi hudodelcev. Eno sobo, oz. luknjo so že izpraznili za nas. Poleg mene je stal orožnik, ki jq znal nekoliko rusko in ki bi rad govoril z nami, le da se ni nihče hotel spustiti z njim v pogovor. Sajevic je robantil in Cehi prav tako, ker so jim pobrali ves denar. Le jaz sem ga nagovoril, kaj mislijo z nami, ko smo vendar njihovi prijatelji. »Mi hočemo do našega konzulata in potem domov. Zakaj ne odprete pisma, ki smo vam ga prinesli? Tam je vse popisano, kdo smo. Ali pa nam pokličite vsaj avstrijskega konzula!«
Ko je orožnik to slišal je takoj skočil po častnika. Temu se je šele sedaj posvetilo, kdo utegnemo biti. Neutegoma je bil pri nas in nas vprašal, če je kdo izmed nas morda častnik. Pokazali smo na Spaleka. V par trenutkih je bila tu kočija in navidezni častnik z zlato uro in verižico se ie moško odpeljal na konzulat. Nas so pa orožniki namesto v zapor odpeljali v kantino in nam stregli s slaščicami.
Spalek se je hitro vrnil in povedal, da avstrijskega konzula še ni nazaj iz Avstrije. Je pa tukaj ogrski poslanik grof Beldi, ki se bo takoj potrudil do nas.
Res nas Je grof Beldl še tisti večer obiskal skupaj s komandantom žandarmerije. Prijazno sta nas pozdravila in nam čestitala, da smo bili tako junaški in smo si upali prekoračiti tako puste in divje kraje. Dala sta nam prinesti več buteljk najboljšega vina in velik zavoj cigaret najboljše vrste. Za stanovanje sta nam odkazala najlepše sobe in še ta večer smo dobili novo vso posteljno opremo. Oba gospoda sta nas izpraševala to in ono, kako je na fronti, kako se drži naša armada, kako je v ujetništvu itd. Nazadnje sta nam povedala, da nas ne smeta pustiti domov, dokler ne
dospeta avstrijski konzul in neki polkovnik, ki pa sta že brzojavila iz Bagdada in bosta v 14 dneh že tukaj.
Evropci v Theranu nas obiskujejo. — Kaj nam je povedal polkovnik Helen. — Incident s Čehi. — Nesrečen konec tovariša Sajevica z Gorenjskega. — Pustolovščine se šele prično.
—	Pri štabu nemškega konzula Zeilerja v Isfahanu.
Preden sta grof Beldi in komandant žandar-merije odšla, sta povedala, da nas bosta še obiskala. Nato pa so se vsuli k nam perzijski častniki, poljubovali nas in pozdravljali kot brate.
Bilo je 3T. marca in je torej ravno mesec dni trajala pot od Ashabada do Teherana. Vesel sem bil, da se je vse tako srečno izteklo. Kazalo je, da bo Bog uslišal mojo molitev, ki 6em jo tolikokrat opravljal zvečer, ko je v ruskih barakah že vse spalo, in med begom v Perzijo, kjer je bilo mogoče.
Ker je bilo v Teheranu mnogo Evropcev, smo imeli sprva vsak dan mnogo obiskov. Nihče ni prišel prazen in tako smo imeli polne police vina in cigaret. Obiskovali 60 nas celo konzuli francoske, italijanske in ameriške države, tedaj nam sovražnih držav. Največkrat pa se je zglasil pri nas tajnik avstrij. konzulata Fischer, a nikdar praznih rok.
za nami so pričeli prihajati še drugi ujetniki raznih narodnosti. Kako sem bil vesel, ko sta jo primahala drug za drugim dva Slovenca, ki počivata oba v Perziji. Bila sta že omenjeni Modrijan z Vrhnike in Anton Gregorčič z Dolenjskega. Zdaj sem imel vsaj pošteno družbo.
V	približno treh tednih sta dopotovala avstrijski konzul grof Locoteti in polkovnik Heler. Zdaj bomo pa šli domov!, smo si mislili. Kajpak smo se pošteno zmotili. Ko je prišel polkovnik Heler mea nas, je zahteval najveejo disciplino. Povedal nam je, da domov ne smemo prej, dokler ne bo konec vojske. Tak ukaz ima od ministrstva. . Ce bi 6e kdo predrzni! pobegniti, ga ima prav tako
pravico ustreliti, kot če bi pobegnil domov s tronte.
Iz Rusije je prihajalo vedno več ujetnikov. Sobe, v katerih smo bili nastanjeni, so postale premajhne. zato smo se preselili na vrt starega šaha. Vrt je bi! precej razsežen. Vmes med grmičevjem najbolj bohotnih rož je rastlo raznovrstno sadno drevje. Sredi vrta je tekla voda in se zbirala v jezero. sredi katerega je stal bronasti spomenik starega šaha Mohameda Alija.
Na vrtu, kjer smo se utaborili pod šotori, smo imeli tudi kuhinjo. Prevzeli so jo Cehi, ki pa so nas goljufali bolj kot kakžni Židi. Za denar, ki ga ie dajal konzul, bi lahko imeli izvrstno hrano. Imeli pa 6mo pravo plažo. Sel sem na raport in se pritožil polkovniku. A kaj, ko so vsi Čehi naenkrat skupaj prišli in prepričali polkovnika, da ni res. Tisti, ki so mene najbolj nagovarjali, naj se grem pritožit, pa 60 6e razbežali po vrtu!
Klepač je šel v pisarno pomagat. Sajevica in mene pa je polkovnik določil, da bova šla nazaj v Rusijo po ujetnike. Ker se je pa ta bal, da bi se mogoče kje kaj skregala in je bil nevoščljiv, da bi bil tudi jaz povišan v kaj več, je prosil polkovnika, naj bi ga pustil samega. Polkovnik je bil zadovoljen z njegovim predlogom. Poslal mu je novo uniformo in novo puško z municijo in mu izročil tudi 10.000 tumanov, kar je bilo v našem denarju okoli 40.000 kron. Tako opremljen seje Sajevic odpeljal s poštnim vozom nazaj proti Rusiji. Cez tri tedne smo prejeli sporočilo, da so ga koiaki ubili, nekaj dni pozneje pa. da so ga roparji. Kaj je res, prvo ali drugo, nismo mogli dognati.
Cehi so si dali napraviti krasne civilne obleke, nam Slovencem, ki nismo bili tako brihtni, jih je pa dal napraviti konzulat. Ko smo bili vsi novi, nas je povabil nemški konzul na črno kavo. Zaupal nam je tole tajno: »Mi bomo dobili preko Turčije strojne puške in topoVe, nakar bomo pričeli vojsko proti Rusom in Angležem. Vi boste kot častniki učili Perze modernega vojskovanja. Zato se naj vsak javi, kje je služil v avstrijeki armadi. Ostati pa mora vse to strogo tajno, ker je tukaj mnogo
francoskih in angleških civilistov, ki bi nam utegnili prekrižati račune.«
Čakali smo in čakali pošiljke orožja, a tega ni bilo od nikoder. Nekega dne je polkovnik Heler določil, kdo bo šel na pozicijo z nemškim vicekonzulom. Med odbranimi 6ta bila tudi Modrijan in Gregorčič. To me je napotilo do polkovnika, naj pusti tovariša tukaj, ali pa naj še mene pusti z njimi. »Ne! Ti imaš rad močan čaj in dobro hrano, na poti pa bo tega primanjkovalo, zato ostaneš doma!« »Gospod polkovnik, mene so Rusi ranjenega ujeli. Ko sem ozdravel, sem zbežal in tako napravil svojo dolžnost. Zato ponovno prosim, da me pustite s tovarišema naprej!« »Pokaži, kje si bil ranjen! No dobro, pa pojdi tudi ti!«
. _R"e	*eta smo . v mraku odrinili
iz Teherana. Kdor je znal jezditi, je dobil konja, drugi pa mule. Bilo nas je okoli 20 Avstrijcev pod poveljstvom dveh nemških častnikov. Zunaj mesta smo se ustavili in odprli zaboj, v katerem smo imeli puške in dolge bajonete. Razdelili smo si orožje in oddrveli v temno noč. Kam smo name-nJenI>. s.ta vedela le Nemca. Sedel 6em na muli in premišljeval, kam zopet pustolovimo.
Drugega dne smo že proti večeru prijezdili * mesto Kum. V tem mestu je lepa mošeja z veliko pozlačeno kupolo. V mošeji je pokopana neka perzijska svetnica, ki jo imenujejo brezmadežno. Zato hočejo mnogi Perzi biti pokopani v tem mestu, ki r' 7arac*i groba brezmadežne po svoji božji poti. Skoda, da nismo imeli časa, ogledati si tega mesta z velikimi znamenitostmi!
^ ”ekai dneh smo prispeli v neko drugo večjt mesto Kašan. Naša komandanta 6ta bila povabljena k mestnemu županu, ki je bil tudi komandant čez vso okolico. Ko sta se vrnila, sta nam povedala, daso Angleži obljubili županu za vsako našo glav« 2°00 tumanov, to je 8000 naših avstrijskih Kron, kar je bilo takrat zelo veliko. Zupan je ponudbe odklonil, ker hoče ostati naš prijatelj. Kljub županovemu zagotovilu prijateljstva do nas pa moramo biti zek> pazljivi.
•Sloveli«ki dom« izhaja vsak delavnik ob 12 M«veina naroftnina U Din. za Inozemstvo 28 Din Uredništvo- Kopitarjeva ulica GfTTL Telefon 2994 kn 2996. Uprava« toDitariev« k
Telefon 29931 Za Jugoalovantko tiskarno i Ljubljani: EL Ceo. Izdajatelj; Ivan Kakovea UzeduUu J oje Rožiče k,