Lato XVI.. ft. 16. P«llnliui platana v gotovini. V Ljubljani, 25. Julija 1929. V organizaciji Jo mot, kolikor mod — lollko pravica. Uredništvo in uprava: Ljubljana, poštni predal 290. Dopisi morajo biti frankira-ni in podpisani ter opremljeni z štampiljko dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. Ček. račun 13.562. GLASILO ZDRUŽENE DELAVSKE STROKOVNE ZVEZE JUGOSLAVIJE. Izhaja 10. is 25. dne v meseca. Stane posamezna številka Din 2.—, mesečno Din 4.—, celoletno Din 48.—. Za člane izvod po Din 1.—. Oglasi po ceniku. Teleioa štev. 3478. Za enotno delavsko pravo. (Beseda o projektu rudarskega in obrtnega zakona in o socijal.-pol. zakonodaji.) Ministrstvo za socijalno politiko pripravlja revizijo celokupne delavske zaščitne zakonodaje. Istočasno pa se pripravlja in izvršuje ta revizija v posameznih resortnih ministrstvih. Tako se obravnava skoro celokupna delavska zaščitna zakonodaja, zlasti v dveh novih zakonskih načrtih, ki sta pripravljena za uzakonitev, v obrtnem redu in rudarskem zakonu. Pri teh zakonih ministrstvo za socijalno politiko sploh ni sodelovalo. Več ko na dlani leži, da tak paralelizem kompetenc ne more ustvariti ničesar drugega kot zakonodajni in upravni kaos. Proti temu je nastopilo naše delavstvo že na lanskem kongresu delavskih! zbornic in strokovne organizacije neprestano zahtevajo, da se socijalna' zakonodaja ne revidira nego izpopolni. To stališče utemeljuje Delavska zbornica v svojih zahtevah tako-le: Vse delavsko pravo se mora iz rudarskih in obrtnih zakonov izločiti. A\i stojimo na stališču, da se mora kodificirati vse delavsko pravo v posebnih zakonih, ne pa v rudarskem ali obrtnem zakonu. Za nas je izven diskusije, da morajo ostati zakon o zaščiti delavcev, zakon o zavarovanju delavcev ter o inšpekcijah dela tudi v bodoče posebni zakoni in da je nasprotno potrebno, da se obdela v posebnih zakonih tudi oni del delavskega prava, ki je ostal dosedaj še v sklopu obrtnih in rudarskih zakonov. Za to naše stališče govore že razlogi zakonodajne tehnike. Zaščita in zavarovanje delavcev morata biti v glavnem povsodi jednaka: tako v mali obrti, kakor v tovarni, na železnici ali v rudniku. Ako se obravnava delavsko pravo v zakonih, ki urejujejo odnošaje posameznih pridobitnih panog, prihajamo do tega, da se morajo eni in isti členi delavskega zaščitnega zakonodavstva v' več zakonih ponavljati. So pa še važnejši razlogi, ki govore za zgornje naše stališče. Inšpekcije dela, u-radi za zavarovanje delavcev, delavske zbornice, borze dela in vsi ostali organi delavske zaščite se morejo razviti v jačje socijalno-po-litične faktorje samo, če so organizirani za vse pridobitne panoge skupno. Razcepiti te organe na razne pridobitne panoge se pravi, povečati njih odvisnost od poslodav-cev in njihovih organizacij. Kot primer naj navedemo samo posebno organizacijo bratovskih skladnic. I ajnik delavske rudarske organizacije tu že ne more biti delavski predstavnik v rudarskem1 zavarovanju, ker je postal kot tajnik privatni nameščenec, pa čeprav je po svojem pravem poklicu rudar in je delal večji del svojega življenja v rudniku. Pravi, še zaposleni rudarji zopet nimajo časa za izvrševanje predsedniških funkcij y glavnih bratovskih skladnicah. To je za poslodav-ce in za rudarsko oblast zopet razlog, da v upravi bratovskih skladnic ne more biti čiste paritete. Razcepiti delavsko zaščito na pojedine poklicne panoge, se pravi delavsko zaščito desorganizirati in podrediti vplivu poslodavcev. Ni končno niti to vseeno, ali je preodkazano skrbstvo za delavsko zaščito posebnim državnim oblastem, ali državnim oblastem, katerim! je poverjeno tudi skrbstvo za druge, prvim- mnogokrat nasprotu- Socialno zakanodajo nam hoiejo revidirati. Zahtevamo, da se izpopolni in revidira na boljše. Rudarski zakon |e v projektu Izdelan. V Trbovljah so ga zaupniki rudarjev, zveza Rudarjev in Delavska zbornica pregledali, postavili svoje predloge. Moi Zveze Rudarjev pa bo vplivala, te se vsi naši predlogi bodo upOftevall. Kdor ni organiziran, bo sokrivec. Uredba o odpiranju in zapiranju obratov in trgovin dopušia 12 do 14 urnik. Kolektivne pogodbe so edina pomot zoper to. Naj se 2e enkrat uveljavi starostno in invalidsko zavarovanje vsega delavstva. Hi, ki smo organizirani, zahtevamo to. Kdor še ni Član Cankarjeve druibe, sodruiice in sodrugi? Vaša tast in ponos Vam veleva, da ste ilani! Zato pristopite, ako še niste. joče interese. Ena in ista oseba ne more biti istočasno dober državni pravdnik in dober zagovornik. Tako na primer generalna direkcija za šume in rude ne bi smela biti istočasno direkcija državnih rudarskih podjetij in najvišja socijalno-zaščit-na oblast za rudarske delavce. Isto velja za generalno direkcijo državnih železnic. Če se razcepi delavska zaščita po poklicnih panogah, bo poverjena skrb za nasprotujoče si interese enim in istim državnim organom1, skrb za ene in iste interese pa raznim državnim organom. Bolj nego jasno je, da je taka organizacija delavske zaščite za delavstvo škodljiva. Zato stoji delavstvo na stališču: Obrtni in rudarski zakon se mora omejiti na urejevanje odnosov, v katerih stoje rudarska in obrtna podjetja med seboj in napram državnim in samoupravnim oblastem. Delavska zaščita mora biti predmet posebnih zakonov. Obrtni zakon in zakon o zaščiti delavcev sta dva paralelna zakona. zakon je poseben zakon Rudarski ki urejuje posebne odnose rudarskih podjetij, ki z zgornjimi splošnimi zakoni niso že urejeni. Pri tem položaju nima smisla, tla se ponavljajo v obrtnem in rudarskem zakonu določbe zakona j zaščiti delavcev. Gotovo ne bo v škodo naši socijalno politični zakonodaji, če se bodo upoštevali pri reviziji — ki se naj ne podvzema, povdarjamo — naše socijalno politične zakonodaje zgoraj navedeni razlogi. V tem slučaju je treba, da se obdela nekaj tvarine, ki je bila obdelana dosedaj v speei-jalnih zakonih, a spada v zakon o zaščiti delavcev, v obliki novel k zakonu o zaščiti delavcev, da se tako naša socijalno-politična zakonodaja izpopolni. Strokovna komisija z njej priključenimi strokovnimi organizacijami in Delavsko zbornico je na delu. da se to doseže. Članstvo strokovnih organizacij pa se naj zaveda velikega trenutka, ki je napočil, da bo uspeh naših zahtev tolik, kolikor je naše strokovno organizirane moči. Nova uredba o odpiranju in zapiranju obratov in trgovin. Po precej dolgih pripravah je bila 19. junija 1929 objavljena nova uredba o odpiranju in zapiranju o-bratov in trgovin ter o delovnem času pomožnega osobja. Obrati in trgovine so lahko odprte 14 ur, tako določa uredba. Delovni čas za delavce in nameščence je v principu 10 urnik. S to uredbo je dana že neke vrste revizija zakona o zaščiti delavcev. Ta uredba govori, da so obrati in trgovine lahko odprte od 5. ure zjutraj do 8. ure zvečer, to je 12 ur. Lahko se pa podaljša' na 13 ali celo na 14 ur dnevno. Poleg tega se pa lahko že eno uro prej, torej ob 4. uri zjutraj, odprejo mesarski, pekovski, brivski obrati, trafike in kavarne. Ob nedeljah so lahko v krajih izpod 10.000 prebivalcev obrati odprti dve uri dopoldne, vendar so pa lahko pekarne, mesarije, klobasar-ne, cvetličarne ter trgovine z živ-ljenskimi potrebščinami itd. lahko cel dopoldne odprte. Iz tega se torej lahko spremeni ves dosedanji red in navade ter se nedelja — gospodov dan (da se izrazim v ideologiji katekizma, ki so mi ga vbijali v šoli v glavo) — lahko vsled profita porabi za povečanje istega. Da se pa ne sme vsled. tega delavcev in nameščencev zaposlovati teh 14 ur dnevno, kar so lahko o-brati in trgovine odprte, se določa delovni čas, ki ne sme presegati 10 ur na dan. In sicer se dele obrati na obrate, kjer se sme delati samo 8 ur, in na obrate, v katerih se lahko dela 10 ur. če se dela več, se mora plačati 50 odstotkov več. Uredba določa, da delo pomožnega osobja v nedeljo ni dovoljeno, izvzemši v obratih, ki so v nedeljo deloma ali celi dan odprti. Temu o-sobju se mora pa zato dati pripadajoči odmor drugi dan na delovnik. Če se tako pogleda na uredbo, se takoj čuti, da bodo odločbe za delovni čas veljale praktično toliko, kolikor bo delavstvo samio hotelo. Če ne bo hotelo, bo pač zaposleno tako, kolikor časa bodo odprte trgovine in obrati. Ker delodajalec ne bo izvrševal uredb, če jih ne bo u-službeustvo in delavstvo samo izvrševalo. To povem z nežnimi besedami. Ali če povem tako, da me bo raz- umel tudi tisti delavec, ki mu je biti strokovno organiziran strašno breme, bi povedal: Če hočete, da se vas ne bo izkoriščalo čez po uredbi določen čas. morate biti vsi strokovm> organizirani. Če hočete, da dobite za čez-urno delo 50°/« več plače, miorate biti strokovno organizirani. Če hočete, da bo veljal še vedno 8urnik, morate biti strokovno organizirani. Ker delodajalec ščiti svoje interese in hoče za majhno plačo veliko koristi. On je močan, ker ima kapital. Če pa hoče delavstvo, da se ga ne izkorišča in da se zakon in uredbe, ki so v njegov prilog, uveljavljajo in izvršujejo, mora imeti moč. To moč ima, če je vsak strokovno organiziran. Kolektivne pogodbe se morajo skleniti. Z njimi se pa da doseči Burnik. Da je to res, poglejte si delavstvo drugih držav. Kdor pa tega noče razumeti, naj ne vzdihuje, da se mu slabo godi. Do 19. avgusta 1929 morajo veliki župani predložiti načrte svoje naredbe pristojnim ministrstvom in bodo nekako v septembru stopile v veljavo. Strokovna komisija za Slovenijo s priključenimi strokovnimi organizacijami in Delavska zbornica bodo vložile svoje predloge, posebno glede nedelj in praznikov, enoten čas odpiranja in zapiranja obratov in trgovin ter enoten opoldanski odmor; nočno delo pekovskih pomočnikov se naj odpravi. Glavno stališče pa je: Osemur-nik mora ostati neokrnjen. Socijalna zakonodaja se naj ne revidira, nego izpopolni. Uspeh naših zahtev je v prvi vrsti odvisen (to zopet povdarjarn) od moči organizacij in od članstva, oziroma delavstva samega. Zato vsi v strokovne organizacije! Važen, odločilen čas je sedaj! „Za redukcijo sociial-nih dajatev . . . Na 21. glavni skupščini Saveza hrvaških obrtnikov —<- ki so se je udeležili, mimogrede povedano, tudi slovenski obrtniki — ki se je vršila v Varaždinu, so se sprejeli važni obrtno-politični sklepi. Ti sklepi, kolikor se tičejo vajencev, govore, da za vstop v obrtni j nauk mora imeti vajenec vsaj 4 raz-i rede osnovne šole in (to podčrtava-j mo) dve leti nadaljevalne, z uspe-I hotn dokončane šole. Vajeniška do-I ba naj traja najmanj tri leti. Po našem mnenju, vse prav. Ali »pomočnik položi po 5 letnem učenju in delu (ne pozabite: »učenju«) poseben izpit, da lahko postane samostojen mojster.« (Ali ni učna doba treh let kriva in to vsled izkoriščanja vajenca za navadna vsakdanja gospodinjska dela, da treba še potem »učenja« 5 let za osamosvojitev ?) Omenjamo to samo tako mimogrede kot kronisti, da se sliši tudi med proletarijatom in da se ne pozabi. Za revizijo socijalnih zakonov pa so predlogi: 1. ministrstvi za socijalno politiko-ter za trgovino in industrijo naj skličeta anketo vseh zainteresiranih gospodarskih krogov (hm, samo ne delavskih!), da se izjavijo 0' reviziji so-cijalnega zakonodajstva; 2. revidirata naj se v prvi vrsti zakon o zaščiti delavcev in zakon o zavarovanju delavcev, ki prehajata v svojih določbah; preko mednarodnih zahtev in obvez (zanimivo in — oprostite — tragično); Stran 2 I • -v- ' f »DELAVEC« 25. julija 1929 3. izvede naj se reorganizacija administracije tega zavarovanja na ta način, da se skrči število okrožnih uradov, povečajo njihova področja in s tem zmanjšajo upravni izdatki; 4. okrožnim uradom naj se da avtonomija in omogoči poenostavljenje poslovanja. Ce je »mednarodna zahteva in obveza« obrtnikov, da plačujejo, kakor je mnogo slučajev, na primer v Kranju pri podjetju Kocbek, kjer zaslužijo šivilje na dan 7—10 Din. mi ne moremo pomagati. Da znaša pri Jugočeški povprečen zaslužek na dan 14 Din, je morda tudi »mednarodna zahteva« kapitalistov in kapitalističev in zato hočejo reducirati socijalno zakonodajo, da bi še delovne moči manje plačevali. Če so vsled tega obolenja, naj si plačuje zdravnika in zdravila delavec in delavka sama, ne pa mi. o-brtniki. O, razumemo. In k vsemu temu rečemo: Ne bomo se prepirali. Delavstvu povemo to-le: Delavci, moč vašihi organizacij je v vaših rokah. Obrtniki g. Zadnja številka „Delavcau Vam je povedala, kakšne krasne in zanimive knjige bodo letos dobili člani Cankarjeve družbe. Hitite, kdor še ni plačal članarine 20 Din, da ne zamudi. Posneje se knjige ne bodo dobivale. Kdor hoče izobrazbo in proletarsko kulturo a še ni član Cankarjeve družbe, naj zdaj hitro pristopi. Kdor ima pa rajše alkohol, ter mu ni do izobrazbe, naj ne pristopi. zahtevajo nekak srednji vek; vi pa. delavci, zahtevajte moderni vek, človeški vek! In izvršilo se bo tako, kakor bo diktirala moč. Obrtniki in, delavci, vsem svetujemo: Prečitaj-te si Jack Londona roman »Železna peta« v slovenski izdaji, str. 107 do 145! Naj se 2e izvršijo določbe za starostno in invalidsko zavarovanje. Obrtniški krogi v prvi vrsti zahtevajo, da se revidira socijalna zakonodaja in zakon o bolniškem zavarovanju. Zdi se jimi namreč, da je gospodarska kriza odvisna od te redukcije. Zdi se jim, da so tiste skromne dajatve, ki jih morajo dajati za bolniško zavarovanje, tisti grozen in ogromen balast, da se jim — da rabimo njihove fraze — slabo godi. Delavec je zato ustvarjen, da dela in ustvarja za drugega dobrine, je molčeča trditev in zahteva' v zahtevi po redukciji socijalne zakonodaje. Kaj drugega delavec nima pravice dobiti. Mi pa pravimo: Naj se že enkrat izvršijo določbe za starostno in invalidsko zavarovanje. To je nujna socijalna in povdar-jamo tudi gospodarska potreba. Brez tega socijalna preskrba delavstva in nameščenstva (in — v zgodovinskem toku, ko rastejo trusti, koncerni itd. — nujna potreba tudi za obrtništvo, ki bo, kar ne bo tako dolgo, proletarizirano), ni popolna. Nujnost potrebe je zlasti podana, po dejstvu vsestranskega in. intenzivnega stremljenja po gospodarski obnovi družbe in s tem države. Vzporedno z gospodarskim obnavljanjem družabnega in državnega življenja mora iti (ne glede na predloge o- pojavi onemoglost, smrt. Kaj je z družino, z otročički, z ženo? Zato se mora zakon že enkrat u-veljaviti in" se ima industrijsko, o-brtniško in ostalo mezdno delavstvo preskrbeti s starostnim, onemog-lostnim in posmrtnim zavarovanjem. Po Zadružnem prazniku. Velike manifestacije v Ljubljani in drugih krajih Slovenije. Potek Zadružnega1 praznika se je vršil v Ljubljani povsem po določenem dnevnem redu. Proslave same se je udeležilo članstvo v nepričakovano velikem številu. Na-prain lanski prireditvi, ki je istotako zelo lepo uspela, je vendar letošnja za polovico lanske boljše obiskana. Ce bi nekoliko ne skvaril de/., ki je skoro do 9. ure dopoldne nepietrgoma lil, bi bilo število posetnikov tako veliko, da bi bila dvorana Delavske zbornice sploh premajhna, ker je bila že itak popclrioma zasedena. Posebno pohval- no je treba omeniti podružnico »Kodesa« Kamnik, ki je poslala rja proslavo pevski zbor »Solidarnost« in podružnico Litija, ki je bila istotako na shodit lepo zastopana. Pri otvoritvi slavnostnega shoda, kateremu je predsedoval zadr. Rudolf Čebular, je zapelo pevsko društvo »Solidarnost« vedno lepi »Delavski pozdrav«. Glavni govornik zadr. Filip Uratnik ji« nato v jako 7!iv arnvanlP n n račun 11- ! Icpo zasnovanem govoru pojasnil pomen sedanje zavarovail.lt na račun U proslave Zadružnega dneva. Zlasti obširno se je pečal s prizadevanji Konzumnega društva za Slovenijo nia socijulno-politič-iiein polili, posebno temeljito! je obravnaval veliB: pomen vpeljave fonda za starost, posmrtnino in brezposelnost. Primerjal je dosedanje napore javnih borz dela1 glede pod- brtnih zadrug, ki tega ne razumejo)., tudi ureditev socijalne preskrbe o-nih, ki tvorijo najvažnejšega činite-lja v gospodarskem življenju, to je delavstva. Dokaz temu je, ako že nič drugega noče nikdo videti, gospodarsko obnavljanje povojnih držav in da so zakonodajni parlamenti vseh držav istočasno, ko so raz-l>ravljali o gospodarskih in finančnih zakonih, razpravljali tudi o socijal-nih zakonih. Samo ob sebi je umevno, da mora biti taka zakonodaja solidno zgrajena. Vlada hoče to zavarovanje o-životvoriti in zato jo opozarjamo na to dejstvo. Da bi se pa poslabšalo vedbe starostnega in invalidskega zavarovanja, bi ne pomenilo ničesar družeča kakor zeleno steno pobarvati rujavo. Razširiti jo in izboljšati pa ne. Štednje tukaj v vsakdanjem oziroma v današnjem pomenu ne srne biti, ker suši veje taka vrsta štednje. Pred očmi vseh mora stati de.v-stvo, da je za delavčevo življenje najvažnejše socijalno zavarovanje za vse položaje življenja. Težko iiT mukapolno je življenje delavca, ako1 stalno živi v negotovosti pred bodočnostjo. Zaslužek ne zadošča po veliki večini niti za najskromnejšo redno dnevno preživljanje. Prihranki so nemogoči. Pa pride starost, se por brezposelnim. Borze dela izdajo letno za okoli 80.000 članov, ki jih štejejo v Sloveniji, okoli 600.000 Din. Nasproti temu bo pa dotiralo Konzumno društvo za1 Slovenijo za 17.000 svojih članov okoli 500.000 Din, Kar kaže, da vpeljava tega fonda ni' kaka lepa gesta, ali prazna obljuba, temveč re-elna vrednota, kf bo marsikateremu članu Konzumnega društva visoko zravnala hrbtenico, Ki bi bila sicer v slučaju brezposelnosti zlomljena. Zborovalci, ki sto govoru pazno’ sledili, so Z dolgotrajnim- ploskanjem dokazali razumevanje za napoire Konzumnega društva in dokazali, da se zavedajo velike vrednosti zadružne organizacije. Po govoru prvega referenta je prišla Dr. St. Z. Ivanič: Zdravje in bolezni steklarjev. V samem načinu dela, v materi-jalu kakor tudi v splošnih razmerah dela, so nevarnosti za življenje in zdravje delavcev v steklarnah. Glavne nevarnosti v industriji stekla so v prašini, ki nastaja pri izdelavi stekla in v strupih, ki se u-porabljajo v produkciji (svinec, živo srebro). Potem so te nevarnosti v veliki temperaturi v topilnicah, v napornem napenjanju pljuč pri pihanju stekla, in v skupnih uporabah pihal. V topilnicah je toplota do 60 in več stopinj. Vsled tega stopnjuje telesna temperatura delavca do 37.6 stopinj. Puls bije hitreje do 129 udarcev na minuto, a dihanje doseza do 30 dihov na minuto. Vsled teh nenormalnih odnošajev nastajajo bolezni, podobne solnčarici, posebno poleti. Iz organizma delavca sc težko izparuje toplota, ki je ima preveč in prihaja do zastoja, kar povzroča omedlevico. Delavci so vsled te velike temperature mnogo znojijo četudi so lahko oblečeni. Poleg tega so navadno odprta vrata in okna in ob času odmora Kredo delavci ven, da bi se osvežili. S tem se pa izpostavljajo velikim' temperaturnim spremembam in so v nevarnosti, da se prehlade. Zelo segreto telo oddaja veliko količino toplote, vsled česar odpada odpornost organizma ter se ga lotevajo tistikah se računa, da 75% steklarskih delavcev boleha za tuberkulozo. Pa tudi drugače ti delavci mnogo bolehajo. Tako je v Oberfranker-ju v Nemčiji dokazano, da je v 10 letih od 100 steklarskih delavcev letno zbolelo 57 delavcev in so imeli povprečno 830 dni zdravljenja. Pri steklarskih delavcih se pogosto javlja tudi vnetje očesnih trepalnic in očes vsled poškodb z ostrim prahom in vsled velike toplote in bleščeče svetlobe v topilnicah. V delavnicah ogledal prihaja do zastrupljen ja s srebrom ali živim srebrom, kar je odvisno od načina, katera kovina sc uporablja za izdelavo ogledal. Pogosto so tudi obolenja vsled sifilisa pri onih, ki napihujejo stekla, ako se uporabljajo skupni pihalniki. Zato je neobhodno potrebno, da se delavci pregledajo in da ima vsak svojo pihalo. Kakor vidimo iz tega kratkega pregleda, se lotevajo steklarske delavce razne bolezni vsled nezadostnih higijenskih naprav. Vsi vzroki, ki so škodljivi delavskemu zdravju, lahko današnja higijenska tehnika odstrani. Ali pred vsem mora biti delavnica (steklarna) opremljena z vsemi zaščitnimi sredstvi in napravami, da se odstranijo škodljivi vplivi. In to zmore v največji meri dobra in solidna strokovna organizacija. Zato steklarji in delavci sploh, naduhe, postajajo ti delavci po- j skrbite, da se čuva vaše zdravje, gosto žrtev tuberkuloze. Po sta- bodite strokovno organizirani. bolezni, posebno revmatične bolezni zobov in mišic. Ali poleg tega sc še pojavlja močna nevralgija. Veliko število obolenj organov za dihanje, kakor razni katari, požiralnika in grla, vnetje pljuč in pljučne mreže istotako nastaja vsled teh naglih sprememb v toploti. Ti delavci, da bi se ohladili, porabljajo tudi mrzle pijače in vsled tega nastajajo želodčni in prebavni katari. Delavci, ki izdelujejo steklenice iz svinčenega stekla, obolevajo na zastrupljenju s svincem. V takih delavnicah (steklarnah) se zbira svinčen prah in svinčeni plini. Vsled tega zastrupljenja pride do vnetja dlesen, nastajajo krči in bolečine^ .v črevah in želodcu, vnetje ledvic in malokrvnost. Oni, ki pihajo steklo, napenjajo pljuča in vsled tega dobivajo razširitve pljuč. V topilnicah stekla se razvijajo tudi drugi strupeni plini, kakor ogljikov oksid in amouijak. Vsled ogljikovega oksida prihaja do glavobola. migotanje pred očmi in tudi omedlevica. Vsled vdihovanja atno-nijaka sc pojavlja težko dihanje, davljenje v prsih. \ Ko se steklo lika, nastaja droben, j oster prah. Pri tem poslu se mora j uporabljati voda, to je, delavec je ! izpostavljen vlasi. Ves čas dela j mora stati, a delovni čas je dolg. Poleg obolenja vsled prehlada. točka: Razdelitev častnih diplom Zadružni tajnik Svetek je nagovoril diplomirance, katerim so bili rezervirani častni sedeži. V svojem govoru ie navedel velike zasluge teh pijonirjev na zadružnem polju ter jili stavil navzoči mladini za vzgled požrtvovalnosti in. zvestobe. Danes ima zadružništvo že tako zgrajene svoje prodajalne, da kupovanje v njih ne pomeni nikakršne žrtve, nasprotno moralni in materijelni dobiček. Ko so pa ti stari veterani pričeli zbirati deležni kapital, da kupijo ž njim prvo zalogo, je bila pa stvar dosti drugačna. Sredstva so bila skromna in niso prenesla tako lepo urejenih prodajaln kot so danes, temveč so pričeli s trgovino v slabih luknjah, za kar so pretrpeli marsikateri zaničljiv pogled in zbadljivko od strani manj zavednih svojih tovarišev pa tudi od javnega časopisja-. Nešteto raznih trgovcev se je z vso svojo zgovornostjo trudilo jim dopovedovati, kako bodo kmalu bankrotirali in da bodo zgubili vse vloženi denar. Ti stari pijonirji so vse to premagali, česar bi ne bili, če bi ne imeli tolike zavesti, da je stvar, ki jo pričenjajo, koristna in plemenita. Kombiniran pevski zbor »Cankar« in odsek pekov je zapel pesem, ki je najbolj pristojala temu svečanemu trenutku: »Slava delu«, nakar je zaigrala godba »Zarje« himm* »Delu čast«. Po shodu se je razvil lep sprevod s kolesarji in godbo na čelu, za njo 55 diplomirancev in ostalo članstvo. Zaključili so pa sprevod trije lepo okrašeni vozovi, polni mladine, ki je veselo vzklikala: »Živel zadružni dan«. Sprevod se je pomikal po vseh važnejših ulicah od Delavske zbornice mimo Mestnega doma in Magistrata po Prešernovi in Šelenburgovi ulici na Kongresni trg, kjer je bil razhod. Cel shod in zlasti sprevodi je potekel v najlepši disciplini in redu tako, da ga je navzoče meščanstvo zelo simpatično pozdravljalo. Popoldne se je vršila v Zadružnem domu v Šiški prav prisrčna zabava, kateiro je poselilo do tisoč članov zadružnih in drugih delavskih organizacij. Cela prireditev je tako v moralnem, kakor v materi-jelnem pogledu izredno dobro uspela. Zlasti v centrali Kodesa vlada vsled tega veliko veselje. V Mariboru. V Mariboru je potekla proslava v najlepšem redu in veličastnosti. V Ljudskem domu na Ruški cesti se je vršila v nedeljo popoldne slavnost, pri kateri je koncertirala najprej ob 3. uri železničarska godba, na kar se je vršilo ob 4. uri slavnostno zadružno zborovanje, na katerem ata govorila o pomenu zadružništva ih o prostovoljnem1 zavarovanju članov Konzumnega društva za Slovenijo ter njega velikem soci-jalnem pomenu zz.. Petejan (v slovenskem) in Eržen (v nemškem jeziku). Po zboro-vanju se f«-- vršila animirana' zztdvuhm za-bava, ki je napravila med zadružniki in zadružnicami veselo razpoloženje. V Tržiču. V Tržiču so se pričele slavnosti že na predvečer s prižiganjem kresov irr umetnega ognja tes lepo uspelo slavnostno akademijo z recitacijami, petiem in kupleti. Prihodnji dan so že v zgodnjjh jutranjih urah kolesarji oznanjali po ulicah prihod Zadružnega dne. Ob 10. uri se je vršilo slavnostno, zborovanje, na katerem je poročal z. Rado Celešnik iz Ljubljane. Popoldne se je vršila na vrtu in v vseli prostorih Zadružnega doma zadružna veselSca, pri kateri je bilo med drugim obdarovanih 35 otrok zadružnikov in zadcužnic v ta-mošnjem kraju. V Ptuju. Ptujski zadružniki in zadružnice so se v impozantnem številu udeležili proslave Zadružnega dneva na predvečer 6. julija. V gostilni »Pri pošti«, kjer so, bili prostori nabito P'olni, je na zadružnem slavnostnem zborovanju poročal z. Petejan iz Maribora, katerega izvajanjem so vsi navzoči pazno sledili. V Šoštanju. Tudi v Šoštanju smo proslavili Zadružni dan. Skupno s ^strokovno organizacijo usnjarskih delavcev smo sklicali javen shod. Dasi ni bila udeležba tako lepa, je pa zato duh zborovalcev bil enoten in dvignjen kakor malokdaj. Zadruž. Ajdiško-va je v izbranih besedah govorila o pomenu Zadružnega dneva ter o nalogah in uspehih zadružnih organizacij. — Drugi govornik, tajnik Splošne delavske zveze, Jakomin, je v drastičnih besedah govoril o položaju delavskega razreda pri nas in v inozemstvu, njega bojih za osvobojenje, o uspehih in bližnjih nalogah. Za svoja izvajanja je žel splošno priznanje in odobravanje. — Šoštanjsko delavstvo, ki preživlja težke dneve, si je v svesti, da bode v bližnji bodočnosti treba na branik za razne pridobljene socjalne dobrine. Zato naj podvoji svoje sile, da dvigne organizacijsko moč zadružništva ter strokovnega pokreta. Pri delu se bomo našli. Opomba uredništva: Pripominjamo, kar se tiče v prvi vrsti Ljubljane, da mnogi strokovno organizirani člani niso imeli zavednosti, udeležiti se tega zadružnega dneva. Na ulico stopiti, po ulicah manifestirati. delavcu v današnjih časih ni lahko. A ko manifestira, bi moral imeti však toliko ponosa, da se pokaže, da pove: Toliko nas je! Med njimi sem pa tudi jaz! Sodruge in sodružice opozarjamo na današnji inserat tvrdke Novak. Ljubljana, Kongresni trg 15. Blago pri tvrdki Novak je najboljše in najcenejše in tvrdko vsem priporočamo. 25 julija 1929. »DELAVEC« Stran 3 Vprašanje zaposlitve slovenskih delavcev na Francoskem in Holandskem. (Francu Žužek, šef Javne borze dela v Ljubljani.) O vprašanju zaposlitve slovenskega delavstva na Francoskem, Holandskem, odn. na kontinentu zapadne Evrope sploh, se je letos v slovenski javnosti razpravljalo mnogo. Ena stran, kateri na čelu je duh. svetnik Janetz Kalan, odsvetuje v splošnem plasiranje našega delavstva na zapadnem kontinentu in to iz narodnih, verskih in moralnih ozirov. Druga stran, navajena gospodarskih pogledov na celo to vprašanje pa je mnenja, da moramo ipak gledati na to, da čim več svojega delavstva zaposlimo v inozemstvu. Borze dela so dejansko ustanovljene za regulacijo delavnega' trga v državi. Vendar so sile razmer prignale tudi te u-stanove do tega, da so morale začeti posvečati svojo pozornost tudi vprašanju iz-seljeništva, ki postaja za Slovence splošen socijaien problem. V zadnjem času so se ljudje na splošno začeli obračati na Borzo •dela s pismi, da naj jih skušajo zaposliti v inozemstvu, ker doma ne dobijo dela in pravega zaslužka. Zlasti je pokazalo Prekmurje in pa tudi viničarski kraji Štajerske, da ima Slovenija mnogo več delavnih sil na razpolago, kakor pa jih more zaposliti doma. V Sloveniji se razvija industrija polagoma. Zadnje čase je narasla krog Kranja tekstilna industrija. Ta zaposluje več sto delavk in delavcev. Javnost meni, da je s tem rešen precejšen problem zaposlit- ve našega delavstva. Dejstva govore nasprotno. Ako pogledate namreč statistične podatke »Okrožnega urada za zavarovanje delavcev« v Ljubljani, boste ugotovili, da je povprečna mezda tekstilnega delavstva v Sloveniji nizka, število obolenj pa sorazmerno zelo veliko, tako da pomenjajo tekstilne tovarne za Gorenjsko pojetičenje gorenjskega delavstva. Obratni kapital teh tovarn je večinoma v rokah inozemskih koncernov tako, da nam gre velika večina čistega dobička iz države, Slovencem pa ostaja na jetiki obolelo delavstvo na hrbtu. Temeljem statističnih podatkov »Delavske zbornice za Slovenijo« znaša letni prirastek delazmožnega prebivalstva pri nas 6000 glav. To se pravi, da bi morala naša industrija in obrt letno napredovati tako, da bi lahko zaposlila na novo 6000 delavcev. Ker tega ni, raste odstotek nezaposlenega delavstva iz leta v leto, pritisk odvišnih delovnih sil s kmetov v mestna in industrijska središča pa je čim dalje hujši. Prihodnja leta bodo ta pritisk še stopnjevala. Odvišne tisoče delavnih moči bomo morali nekje spraviti do kruha in eksistence. Na eni strani se bo morala država v zvezi z deželnimi samoupravami vreči na vprašanje notranje kolonizacije, na drugi strani pa bomo morali skušati zaposliti čim več slovenskega delavstva v zapadni Evropi. Po statistiki »Delavske zbornice za Slovenijo«, katera bo izšla letošnje jeseni moremo napovedati k vprašanju zaposlitve našega delavstva na zapadni celini sledečo prognozo: Pred vojno se je na Slovenskem izselilo približno ravno toliko delavstva, kolikor je bilo novorojenih. ■ Med vojno je izseljeništvo prenehalo. Zgodilo se je celo, da so prišli v domovino vsi tisti, ki so bili sicer izven avstrijske države, a so morali pod orožje. Po končani vojni se na Slovenskem število padlih vobče poznalo ni v glavnem samo vsled tega, ker so štiri leta ljudje niso nič izseljevali Druge evropske države, zlasti pa zapadne niso nikdar imele tako visokega števila izseljenikov. Zato se je zgubana padlih med svetovno vojno poznala tam po popolnoma jasno. Poleg tega prihajamo sedaj v dobo, v kateri se čuti v Nemčiji, Franciji, Belgiji itd. vsled zinanjšega števila porodov med svetovno vojno pomanjkanje delovnih moči. In tako išče sedaj Francija v naši državi več tisoč delavcev, enako Holandska in se bo povpraševanje v prihodnjih letih še stopnjevalo. Povpraševanje gre v glavnem za rudarji, zidarji, tesarji, kovinarji, tovarniškimi delavcii kakor tudi za zdravimi kmetskimi težaki. »Javna borza dela« je v stiku z merodajnimi činitelji in bo organizirala transporte tako v eno, kakor tudi v drugo državo, čim bo mogla zasigurati našemu delavstvu vsaj minimalne eksistenčne plače. Zdi sei mi, da ne pomaga preveč prelivati solza o škodah, ki jih trpi naše delavstvo v verskem, narodnem in moralnem oziru v inozemstvu. Dejstvo je, da naše delavstvo doma ne dobi kruha, zunaj pa mu je na razpolago, čeprav ne zmerom z medom namazan. Pač pa bi mi morali povda-riti eno: Slovensko izobraženstvo se je vedno premalo brigalo za svoje emigrante. S.em pa tja se je kdo zanimal zanje, v celoti pa smo točili za njimi samo krokodilove solze, ne da bi v konkretnih slučajih storili zanje kaj posebnega in izdatnega. Popreje je bil Janez v Argentiniji, Braziliji. Kanadi in vsepovsod drugod, predno smo se spomnili, da je ta človek ipak kri naše krvi in veledragocen ud majhnega slovenskega naroda. V Zagrebu imamo izseljeniški komisa-rijat kraljevine SHS. V Ljubljani posluje pod spretnim vodstvom gospoda ravnatelja Finka Oblastni izseljeniški urad, ki ima razpredeno mrežo zaupnikov in dopisnikov že po celem svetu. Ljubljani ima sedež Rafaelova družba, ki je po dolgih letih zopet stopila v akcijo. In tu ko končno slovenske Borze dela v Ljubljani, v Celju, v Mariboru in v M. Soboti. Že te ustanove so dovolj jaki činitelji, da vzamejo vprašanje iz-seljeništva odločno v svoje roke in da ga regulirajo v tako strugo, ki bo za slovensko delavstvo najboljše; za industrijo in obrt neškodljivo, narodnemu gospodarstvu pa celo v korist. Treba je najti samo primerna sredstva, zlasti pa denarja. Kajti vedno ostane resničen pregovor: »Viel Geld. viel Musik, wenig Geld, wenig Musik. ŽogŽlBaa?@gaS STROKOVNI VESTNIK. ScSEŽScž I Sekcija težke železne industrije Jesenice, Kranjska industrijska družba, še vedno ni podala definitivnega odgovora na delavsko zahtevo za enkratni izredni nabavni prispevek. Doznali smo, da je predsedstvo Jugoslovanskega upravnega sveta pristalo na delavsko zahtevo, ni pa še podana odločitev od italijanskih lastnikov akcij. V toku meseca julija pa se ima vršiti seja celokupnega upravnega sveta, ki bode dal definitivni odgovor. Sedaj se je. povrnil tudi generalni ravnatelj Noot iz dopusta ter je s tem pričakovati končnega odgovora Se v tekočem mesecu. Delavstvo Kranjske industrijske družbe je zborovalo dne 28. junija in stavilo podjetju konkretno zahtevo, da naj do 10. julija poda K ID konkretni odgovor z da ali ne. Pred potekom tega roka pa je g. generalni ravnatelj Noot sporočil iz dopusta, da naj delavstvo ne dela nasilja, dokler nima končnega odgovora. Na podlagi tega je zboroval1 Savezni sosvet, ter so zaupniki sklenili delavstvu pojasniti položaj in zavzeli stališče, da se počaka na povratek generalnega ravnatelja. Situacija je napeta; delavstvo smatra svojo zahtevo za enkratni izredni prispevek za tako minimalno, da od tega ne odstopi, kar je delavstvo KID na zborovanju dne 28. junija, na katerem je bilo nad 1200 navzočih, soglasno sklenilo, da se bode z vsemi dopustnimi in razpoložljivimi sredstvi borilo za svojo eksistenco. Gospodje na vodstvu KID naj se užive v1 trpljenje svojih delavcev po valjarnah, kjer ljudem prihaja slabo, vsled vročine padajo v omotico, enako pri pečeh v martinarni kakor tudi v drugih oddelkih. Pričakovati je, da bode podjetje imelo uvidevnost in da bode v polnem ugodilo delavski zahtevi, ker delavstvo KID že leta in leta ni prejelo niti ficka priboljška; nesmisel pa je tudi zahtevati od delavstva, da bi morali delavci prenesti vse breme racionalizacije, katere naprave se nai pač v več letih amortizira, ne pa vsled investicij morda odklanja delavstvu golo življen-sko eksistenco. Za delavstvo pa velja parola: Disciplina in solidarnost mora v tem vprašanju odločiti! Članstvu sekcije težke železne industrije Jesenice. Za »Stan in Dom« se zamore vsak vpisati do vsakega 15. v mesecu. Kdor še ni, nai se vendar pobriga sam: v dveh mesecih bo vsako nadaljnje vpisovanje zaključeno. Predsedniki sekcij, pojasnite to članstvu! Kdor ne prejema redno lista »Delavec« po pošti, naj to urgira potom blagajnika sekcije pri sodr. Flik Jakobu, predsedniku sekcije žičarjev, kateri urejuje . naslove. člani, pazite na to, da boste redno prejemali list, ker izgleda, da pošta tudi nagaja in so pogoste pritožbe, da člani ■ -neredno dobivajo dostavljen list. Kadar bomo ugotovili konkretne slučaje, bomo vložili pritožbo na poštno direkcijo. Naš list plača ravno tako poštnino kakor vsak meščanski list in zato se nam ga mora tudi redno dostavljati. Ponovno sc opozarja vse člane, da se vsak v prvi vrsti obrača na predsednika sekcije v vseh zadevah; kar ta ne bo mogel rešiti, bo predložil v rešitev, odnosno zahteval rešitev od predsednika uprave. Kdor še ni član, naj se člmpreje vpiše. Vzpostavljeno imamo tudi sekcijrt profesi-ionistov mehanične delavnice. Kljub proti-agitaciji rumenih in žoltih ptičev sekcija že obstoja in se razvija. Saj se pa tudi nobeden ne bo pustil vleči za nos od krščanskih in nacijonalnih fraz, ker ničesar ne i morejo in niso še storili pa tudi ne bodo, ker ne smejo. Istotako imamo vzpostavljeno sekcij-sko zvezo za valjarno Javornik. Prihodnji teden se vzpostavi še zadnja sekcija, in sicer sekcija zidarjev, ki pa po članstvu že obstoja, le še sekcijski odbor je treba postaviti. Povsod smo torej vsidrani kljub vsem zavistim in kontraagitaciji; delavstvo je v vseh obratih spregledalo, da je edino resna organizacija Savez Metalskih Radnika Jugoslavije, sekcija težke železne industrije Jesenice, za kovinarje KID. V slogi je moč, v solidarnosti obramba. V vrste torej, kdor še ni! Funkcijonarji sekcij, skrbite za to, da bode v sekcijah redno in živo poslovanje, da bode disciplina na višku, ter da bo vsak član čutil, da je vredno biti organiziran, če potrebuje organizacijo. Tajniki in blagajniki, pisarna je urejena za vse sekcije; skrbite, da boste imeli sedaj svoj arhiv v redti. Vsi za vse naprej na delo! Oflcijclna otvoritev radio - sprejemne postaje sekcije težke žel. Industrije Jesenice. V petek, dne 12. julija 1929 smo imeli oficijelno otvoritev naše sprejemne postaje. Kovinarji smo s pomočjo oblastnega odbora nabavili radio-aparat, ki je silne jakosti in močan v tonu tako, da odgovarja celi kapeli. Izročen je v varstvo zadružniku Filipu Rotar, ki ima tudi prijavljenega, ker po novem pravilniku ne obstojajo veo radio-klubi. Če hoče kaka korporacija nabaviti dober in jak aparat kjerkoli, naj se obrne na nas za pojasnila, ker smo dolgo preiskavali, kaj je najboljše, predno smo ga nabavili. Torej ta večer smo se zbrali v dvoranah Delavskega doma in vsak se je čudil čistoči glasu in popolnosti aparata. Posebno pa je vse presenetilo, ko smo pojačah gramofon potom aparata, da je grmelo, kakor bi igrali dve celi godbi na pihala. Tako smo kovinarji na Jesenicah brez vsake vstopnine dosegli vsakovečerni koncert, pri čemer pa nepristransko pripomnimo, da smo z res umetniškimi produkti glasbe ljubljanske oddajne postaje popolnoma zadovoljni. Zelo priljubljeni sta nam tudi Budimpešta in Dunaj, kar se tiče godbe. Tako imajo naše žene in otroci priliko, da se ob večerih zberemo .krog doma in poslušamo lepe stvari iz raznih daljnjih krajev. Vsem nam dela zabavo, veselimo se pa zime z dolgimi večeri, posebno zato, ker ne bomo imeli motenj, ki se jim poleti ne moremo izogniti. Sodrug Tratnik, naš radio-amater, pa nam -je v glavnem pojasnil razne kaprice in kompliciranosti radio-tehnike, za kar se niti zahvaljujemo in priporočamo, da nas še z marsičem seznani ob priliki. Kdor še lil dal kovača, to še lahko stori, ker aparat stane 12.000 Din. Vstopnine ni nikdar in je ne bo. vendar pa mislimo, 2. oO <2. r* ra C/i Z S 'OcV., r C_ 171 ■■■■ ^ cs z “ „00 _ mmm ?o Z ° "■ C _ S or 3 C fr oo * £ 03 X Cn m P v Delavke In delavci! Blago za obleke, perilo itd. dobite pri tvrdki Unbllann, Kongresni tr$ 15 Najbolje in najcenejše! Radi prezidave lokala Se zelo znliane cene. V (mena Strokovne korr' le kot oblastnega odbora Z. D. S. Z. J izdaja in urelule ter za tiskarno odgovarla j »sl o Oiiak v Mariboru Tisk Lludskf tiskarne v Mariboru