TRST, sreda 30. marca 1955 Let0 XI. - št. 75 (3004) PRIMOhSKI dnevnik Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94*638, 93*808, 37-338 1'REDNIs,j'yq, i St- 37-338 - L-”1* mONTECCH1 št, 6, III. nad. — TELEFON 93-80* IN 94-63« — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2« — Tel. daviti ioo os t 8.-12.30 in od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širim 1 stolpca: trgovski 60, fmančno- . osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25 din - Podruž.: GORICA, Ul, S. Pellico l-II., Tel. 33-82 NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 Jir. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska. Drz»vna “. ,°.a Ljubljana, Stritarjeva 3-1., teli 21-928, tekoči račun pH Narodni banki v Ljubljani 604 T 375 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. z.uz. - Churchill poudarja ugoden razvof jjjiid sklicanja konference štirih V -------- 1-TTII I T || -|H mn IM—m -|------ j« se zavzema za konferenco na najvišji ravni - Tudi Dulles /Javil, da je sedanji trenutek najugodnejši v vseh povojnih letih, čiifl6 ?men^* da bi se »velikim" verjetno pridružila tudi Zahodna Nem* 1 Ce bi na konferenci obravnavali vprašanje nemške združitve 'fS’ »• ~ Churchill * 0f0ici važn -8? v sP°dn.ii ,vbosti s^f„° 12lavo glede jlrili. nDn„'f. n3a konference dtti kl so se v zad- ^Ul gn«. .M k* v boli "Edr,1o zaokre-?*vil rk„-“®°,(?no smer«, je desetih letih in Dulles je odgovoril pritrdilno. • * * * V začetku je Dulles v svojem govoru izjavil, da upa, da bodo pogoji ki. bodo u-stvarjeni z ratifikacijo pariških sporazumov, pripomogli k rešitvi tudi drugih vprašanj. Združitev Nemčije in sklenitev nemške mirovne pogodbe ostaneta temeljna smo-- . ™,.r,t„„ tra ameriške politike. Dodal llSkJe svet*>vnih vpra- je’ ,da Sovjetska zveza ne bo m J* v^nko ^ imela sedaj vec možnosti, «da Je v veliko no- _ poslužuje mednarodnih J*Vl] n*' >>1: . »* je pil- jenja, da k- nisem opustil i ^ ravni u konferenca na 'f“'Sa dnevn 6Z prej dolp‘ No bnli i reda imela «oit r(.“01l konk rt"5* če se" n?'j- v vel‘ko po-f Varjem m d vladnim po-'!tatiji ™ "'ozn°st. da ?l!dejo a~ stališče » 'Jo Hn''- ?latisce in da fUniov na P°drobnih spoia-t*H način enpfiaven in za-> i"hko 'n^1 . re2uUati se 'Ocah n- ucli? na kon-f*v. fa ® ravni izveden-,l#kor vsi ri °pek’ Prav tako f4 tudi ne gl’ lahko seve-Privede do no iv. CTlla» da°rfZUrna' Toda ni i! P°buda h V Pr*meru, da «Za°Žn°st «Pehaf°raJ’ VeC' 5^PiSepoil»SlJ?? zdi: da ?: koin rf*«"*41 Doni«, •• ua sc iZav strinjaiearjl Pri2adetib J?®1- Vena S tem PostJp-^Cfpi • ^^31* na L-oi------------ t *’a5 iziavii Pa’ kakor je L!p°dnji Zbrir Adthony' Eden plujemo l0-1?101' mi «a- -..ki bj iau11?denemu postop-k . Privede^0 jtudi P*> drugi želimo». rezultatov, te f4***EiiLh a 'ziavah pred- tesga mim^0werja’ fraIi‘ v lka in " Str-Skeea pred-'? sme rsala Bulgan:-> ‘n “li^bm Potrp- '{,a.de je (fa°eu"'a- Dolžnost v*ku ; ’ aa ostane haširn temel v tesnem ‘ zavezniki gle- jnega vpraša- te v Na n!!mi oPrnS,adk v zvezl 2 iSn Urniku °vem morebit-Političnega ‘ničnost chlU izjavil: thjiuies ne zav‘ta v temo v£jos:.rad je g°v°-pred ‘si: ,'PorazIfnv^'dja o pari-^il.^torjao Na vPraša-jji oi,, Humphreya je t da poutika ,vJ«Ki skliče knnt Za tenl' d« rt 0 zve,„ ,nerenca s So-^ ^ konf ^°dal pa *e, iotjj1 -^oglo ®r^nce verjetno Itlte^altega f1"'1’ Pred pote-PtiLn n° «dnv ■ ea>>’ ker bo b ,viio Zrta,.“sa». da se 4'^aril dbnosti. ki Je,. jud' «splošno M e« . nopiUbUV. Brit-„kaze v Franciji i. . ,n'Ji m 7rvi Uje Japiji in ZDA Smrt0dal a konferenc ii ;tanj'a Ha so glede se konferenc za spletkarjenje proti enotnosti Zahodne Evrope«, ih dd še sedaj - lahko resno lotijo vprašanja združitve Nemčije. Ko je omenil sporazum o nadzorstvu nad oboroževanjem, ki ga vsebujejo pariški sporazumi, je Dulles izjavil, da bi ta sporazum lahko služil za vzorec za poznejše obširnejše sporazume in bi lahko bil podlaga za zadevne razgovore med Vzhodom in Zahodom. Omenil je tudi razgovore o oborožitveni agenciji, in je dodal, da ZDA nimajo neposrednega interesa pri ustanovitvi take. agencije. Na koncu svojega govora je omenil sporazum o. Posarju, ki ga je označil kot enega najvažnejših v okviru zahodnoevropske zveze. Na vprašanje kakšen bi bil učinek sovjetske odpovedi pogodbe s Francijo iz leta 1944 in pogodbe z Veliko Britanijo iz leta 1942, je Dulles odgovoril, da bi učinek bil podoben ničli, isto velja po njegovem tudi glede sovjetskega načrta za ustanovitev enotnega poveljstva za oborožene sile Sovjetske zveze in satelitskih držav, ker da bi to le potrdilo že obstoječe dejansko stanje. Na razna vprašanja demokratičnega senatorja Barkle-ya je Dulles odgovoril; ((Odkar se je .ratifikacija pariških sporazumov zdela gotova, je Sovjetska zveza zavzela bolj spravljivo stališče kakor prej glede avstrijskega vprašanja.« Dodal je da ni nevarnosti, da bi kancler Raab sklenil s Sovjetsko zvezo sporazume. ki bi ločili Avstrijo od Zahoda. za ence, in 80 glede tega ;«titjPr‘P°mnii V rt'ku-. Zatem ‘e hif v'liki» a Je lzraz dfU?u v'tjetn zasti>rel, in d* ""T U*^* _zah°dnonemška pri- “bjj' ua v’i PFfoteru konfe- vttis®avala ravni, ki & kit^Uh h,rd drugim n Ve Nem- ‘ vprašani* Dem., ^'ehicije. Skfev^in^ se” utor j a 5» NePraaala arnsJuield sUl ?tbit,,atUčiia ' al‘ b‘ Zahod »V- svoie . zopetni gg«. P° zopetni pri erenosti la jo pobudo ‘ogajanja 5- Dulles e za teoi ,, žavezmm- da bi trti* beBdelo u kl' če bi se >čUi 1aUkor,stno, lahk. ... lah- ';rUžj;^° zve?,,V°'10 Pobudo s Jd8oi v Nem--.POfi:i|anJa za ':C°til, damciie. Dulles je NuTožno« ere -Za teore luko snski Pobudo. !' ie le Vtirat ,Senator Ca- V ni*. fU. ie res* ^-^dne^vMdn^h Podtajnik Vratuša predaval v Milanu MILANO, 29. Državni podtajnik pri Zveznem izvršnem svetu FLRJ prof. Anton Vratuša je danes popoldne govoril na sedežu Instituta za proučevanje mednarodne politike (ISPI) o temi »Gospodarske in družbene perspektive Jugoslavije«. Predavatelja je pozdravil predsednik instituta dr. Alberto Pirelli, ki je izrazil svoje zadovoljstvo., ker prihaja do prve italijansko-jugoslovan-ske kulturne manifestacije po izboljšanju odnosov med obema deželama prav na sedežu ISPI. Govoril je tudi podtajnik v ministrstvu za zunanjo trgovino Paolo Treves, ki je pozdravil jugoslovanskega predstavnika v imenu italijanske vlade Navzoči so bili tudi številni parlamentarci iz Lombardije. milanski prefekt, najvišje mestne oblasti in konzularni predstavniki. Podtajnik Vratuša je v svojem predavanju prikazal diferencirano analizo jugoslovanskega gospodarstva pred voj- no in po vojni in naznačil osnovne črte razvoja jugoslovanskega gospodarstva v bližnji prihodnosti. Poudaril je, da je spadala Jugoslavija pred vojno med najbolj zaostale deže-le Evrope, čemur se je pridružilo še vojno razdejanje. Na drugi strani pa je Jugoslavija med onimi evropskimi deželami, ki so najbolj bogate na surovinah — premogu, železu, boksitu, bakru, cinku, svincu itd., pa tudi na surovinah za proizvodnjo atomske energije in na vodnih silah, ki jih cenijo na 66 milijard potencialnih kilovatov. Vratuša je nato prikazal gospodarske ukrepe jugoslovan- skih oblasti od osvoboditve dalje, agrarno reformo, nacionalizacijo industrije, povečanje industrijske proizvodnje in uvedbo proizvodnje številnih novih vrst blaga. Zadnji del predavanja je Vratuša posvetil jugoslovanski notranji ureditvi, ki sloni na načelu neposredne demokracije, predvsem na delavskem samoupravljanju in na ljudski samoupravi. Končno je izrazil željo po čedalje plodnejšem gospodarskem sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo in zlasti poudaril sodelovanje na industrijskem področju in perspektive za izvoz električne e-nergije iz Jugoslavije v Italijo. Spopadi v Sajgonu Nad sto mrtvih in ranjenj zaradi bojev med oboroženimi silami verskih sekt in vladnimi silami SAJGON, 29. — Cete treh versko političnih sekt so danes zjutraj začele puprave za blokado Sajgona. da bi preprečile dobave živil. Medtem so javili, da je osem ministrov, pristašev teh sekt podalo estavko. Voditelji treh sekt pa so pozvali Diema. naj odstopi, in so izjavili, da so pripravljeni sodelovati za sestavo nove vlade. Okoli polnoči pa je prišlo do prvih spopaaov v predmestju Cholonu. Glavni štab vietnamske vojske je objavil poročilo, ki pravi, da so oborožene sile verskih sekt odprle ogenj z minometi in strojnicami na cesti Galliem v zahodnem delu mesta. Vladna vojska je p.oslala oja-čen.ia in več tankov. Malo pred eno uro po polnoči po krajevnem času je na vsem pedročju bilo zopet mirne. Vse dotlej pa se je slišalo mečno pokanje bomb in streljanje strojnic. V vojašk h krogih izjavljajo, da je do bejev prišlo na cesti, ki vo- di v Cholon in v sedež policijske prefekture, ki so ga včeraj deloma zasedle skupine padalcev vladne vojske s pomočjo oklopnih vozil. Napadalni oddelki sekte Binh Xuyen pa so se utrdili v nekaterih poslopjih v bližini prefekture. Pričakujejo, da bo prišlo do novih spopadov. V giavnem štabu oboroženih sil Binh Xuyen pa trdijo, da so napad izvedle vladne sile, zato da bi zajele oborožene pripadnike te tekte, ki so še ostal, v poslopju policijske prefekture. Ogenj minometov proti «Palači neodvisnosti«, kjer je rezidenca predsednika vlade, je povzročil šest žrtev. Po pivih poročilih je bilo pri današnjih bojih nad sto mrtvih in ranjenih. Med žrtvami je več civilistov. Bojijo pa se, da je bilo žrtev še mnogo več. Novi spori v vladni koaliciji po demokristianskem udaru na Siciliji Za hrbtom zavezniških strank in verjetno tudi samega Scelbe je demokristiansko vodstvo na ljubo monarhistom in fašistom poglobilo nasprotja med vladnimi strankami - Uspehi »off s h or e« prepričevanja na notranjih volitvah v tovarni FIAT (Od našega dopisnika) RIM, 29. — V sicilskem deželnem uradnem listu je že danes izšel odlok predsednika avtonomne dežele, s katerim se razpisujejo volitve v deželno zbornico za 5. junij. Volitve bodo po starem volilnem zakonu, potem ko je včeraj deželna zbornica zavrnila razpravljanje o predlogih popravkov volilnega zakona, ki bi dali manjšim strankam, zlasti trem laičnim sredinskim strankam, nekaj več upanja na uspeh. O sicilskem deželnem volilnem zakonu so se že dolgo vlekla pogajanja med sredinskimi strankami; manjše stranke so poudarjale, da je to vprašanje preskusni kamen iskrenosti demokristjanske želje, da se nadaljuje politika sredinske koalicije Včerajšnji sklep deželne zbornice v Palermu, dosežen z glasovi demokristjanov, monarhistov ’n neofašistov, je bil torej nepričakovan, zlasti še, ker so sami demokristjani do predvčerajšnjim ‘podpirali če ne že popravke, Pa vsaj diskusijo o njih, medtem ko je včeraj zbornica diskusijo sploh ^ zavrnila, češ da ni časa. Zanimivo je.’ da se včerajšnjega gla- sovanja ni udeležil najvidnejši i nici tako prijateljsko povezali sicilski demokristjanski prvak z misini in monarhisti«. Alessi, ki je še dan poprej v komisiji deželne zbornice zagovarjal potrebo popravkov. Nadalje je presenetljivo, da je do tega važnega sklepa, ki v veliki meri ogroža že tako načeto enotnost vladne koalicije, prišlo v času. ko je ministrski predsednik Scelba odsoten. Opazovalci večinoma sodijo, da gre za zahrbten u-darec vodstva stranke, ki jena ljubo dobrih odnosov z desnico izkoristilo okoliščino, da med odsotnostjo ministrskega predsednika spora v vladni koaliciji ni mogoče spremeniti v vladno krizo, in obenem preskočilo Scelbovo nasprotovanje rešitvi, ki bi o-grožala njegovo vlado. Po včerajšnjih ostrih izjavah liberalnega tajnika Mala-godija je danes spregovoril politični tajnik PRI Oronzo Reale, ki je med drugim posredno nakazal možnost, da se republikanci v nekaterih okrajih na Siciliji povežejo s PSI in KPI. Dejal je; »O zadržanju manjših strank na volitvah bo treba še govoriti, vendar je zelo verjetno, da ne bodo mogle mimo dejstva, da so se demokristjani v deželni zbor- Vprašanje Formoze spet na dnevnem redu l otislojija 0ajfes;n*f*0» in iaši- lNb„ londonskentUl ,n ud' ,.'l(i “ je 9a »nemo- '“CSS do e spo- ronduma pa . Qza na njiho- iodUt°jnaresu 'ie S« Prav to. fc že Spd,.včaKV\°, P°-«i ‘ nelc0Pf0rof“U. s„ ateTlh ?r'se2 3« “'e s fu- S J*«. 'ii.i. fadi zad?,(,K * svo- 'kn-Sa -re3J dniA..ted>"'* Je-0 in" sb0r„,“uloc6e i«,4 ra?n„r°bo krš? s,ste>"u- 4 Ito 4ve»rnovatVo a^u-ukrJ Votitiko 9 m ‘uZ:ny'""" k * \ ** £'° ”« ' tremi )e ,|e5. 0 dopuJ(, *0Uet^V «-< obema državama, sporazumov, ki jih vsa tržaška javnost z zadovoljstvom pozdravlja, zlasti tiste, ki zadevajo oba regionalna sporazuma za Trst in Gorico, Brez dvoma gre tu za očitno dve nasprotujoči si smeri politike: smer kršenja sporazumov in smer ustvarjanja novih, prva smer prav gotovo ne more koristili drugi. Kajti ves jugoslovanski tisk je vzporedno s koraki jugoslovanskega veleposlanika pri italijanskem zunanjem ministru obsodil ravnanje italijanske civilne u-prave v Trstu. K temu naj dodamo še gonjo šovinističnega tiska proti Jugoslaviji v zvezi z videmsko konferenco o obmejnem prometu. Zato je povsem jasno, da ne more nihče odobravali, da negativna politika kršenja memoranduma kah prav v teh dneh ureditev gospodarskih odnosov med sosednima državama. Prva zahteva, ki ni samo naša. ampak vseh Tržačanov, Je torej zahteva po spoštovanju memoranduma, a lem v zvezi pa predvsem zahteva po izpustitvi na svobodo ekedenjskih antifašističnih delavcev. nato pa preklic raznarodovalnih ukrepov kakor tudi preklic omenjenih sklepov o odpustitvi iz službe. 1-e na ta način bo tukajšnja °blast odstranila tako očitna Protislovja in dokazala, da je Začelu spoštovati splošne ie-De tn zahteve ogromne ve-cine tržaškega prebivalstva. Senator Sparhman dol/.i rcpubliltance z Eiscn-liouiorjom na čislu tiojnoliujsliaškc politih«: -Itnla hiša ne. tiBrjamc v nevarnost spopada VVASHINGTON. 29. — Vprašanje Formoze, ki je bilo nekaj tednov v ozadju, očitno spet prihaja na ^dnevni red. Skoraj ves ameriški tisk danes ponovno piše o t ormozi, senator John Sparkman (demokrat iz Alabame) pa je izjavil novinarjem, da so po-njegovem mnenju ZDA »tik pred spopadom« na Daljnem vzhodu. Izrazil je mnenje, da bi ZDA morale braniti otoka Kvemoj in Macu samo, če sta res življenjsko važna za o-brambo Formoze. Sparkman je poudaril, da postaja republikanska stranka, ki je na oblasti «odkrito vojnohujskaska stranka«; dodal je da razume s tem tako predsednika Eisen-hovverja kot državnega tajnika Dullesa in voditelja republikanske manjšine v senatu Knowlanda. _ Demokratični senator George pa je dejal, da bodo Američani odobrili (ivsak sklep ki bi ca bil predsednik prisiljen sprejeti« v vprašanju vojne in miru na Pacifiku. George je dodal, da bi ta sklep utegnili kritizirati ameriški zavezniki, da pa se njemu osebno zdi zelo važno, da se ne demoralizira Cangkajskova vojska. «Washington Post« pa opozarja danes, da je treba (.prenehati z grozečim, besedam,« umoriške zaveznike, vznemirja amena*« Dejstvo je, da velik del svo- r i cJpta sicer podpira a-bodnega sveta * h : mprišk i namen, da se orani p Peskadorskimi oto- bormoza s H ki da pa m mnenja da sta Macu in Kvemoj vredna vojne« Tud, Ust se pridružuje temu mnenju in da ie Eisenhower pokazal ve feurs m V?l’Tbodo mogli prel elašiti fanatikhk^bi^e2 za^ db-ljstvom^ktenin svetek^ min, List zaključuj e.da noben ridil" drioS oUn,oOti,ki važni Za«New'York Times«_pa^piše. visni republikanski list «New York Herald Tribune«, da je «položaj kritičen in da se lahki. vsak čas izrodi iz sedanje krize v omejeno ali pa tudi splošno vojno«. Kot zdravilc, priporoča list odločno politiko in «potrdilo točnih obveznosti in zanesljivih sklepov«. Načelnik tiskovnega urada Bele hiše. James Hagerty, je posredno potrdil, da predsednik Eisenhower ne verjame, da obstaja neposredna nevarnost vojne v Formoški ožini. Hagertv pa je odklonil vsak nadaljnji komentar glede stališča predsednika Eisenhowerja o možnosti bližnjega spopada v Formoški ožini. Reale je poudaril, da bi s sprejemom predlaganih popravkov sredinska koalicija dobila 4 ali 5 mandatov več, medtem ko se bodo zdaj s temi mandati okoristili neofaši-sti. Obenem koristi ta sklep, je dejal Reale, koininformi-slom, ki že govorijo o ljudski fronti od KBI do liberalcev, pri čemer upravičeno računajo z ogorčenjem privržencev laičnih strank. Nadalje je Reale opozoril, da bo sicilski sklep imel resne posledice tudi za enotnost sredinskih strank v državnem merilu. V intervjuju s »Corriere del- ;;op’nik'0V" žerezniških”Lpra"v la Sera« se Je oglasil tudi ba-1 Madžarska imrnslavile ragat, ki pa se ni dotaknil si-j CSR* Madžarske, Jugoslavije čilskega vprašanja, temveč je j m Avstrije, ki bo 19 do 22. govoril o »odprtju na levo« in'aprila v kraju, ki bo še dolo-dejal, da ga je mo^o.-e dosečil(-fni bodo razpravljali o tarifi samo, če bo Nenni «iskreno m j ?a prevo2 češkoslovaškega bla- posteno izbral med svobodo in | _______ _______ diktaturo, med demokracijo in \ *a na Reko in obratno Poleg totalitarizmom«. Obenem je j tega se bodo zastopniki jugo-Saragat napadal možnost i slovanskih železnic udeležili ((konkordata« med PSI in de-; mednarodne konference od 14. Pred konferenco o tarifah ČSR-Avsinja-Heka BEOGRAD, 29. — Zastopniki jugoslovanskih železnic se bo-bo v aprilu udeležili več mednarodnih konferenc. Od 4. do 9. aprila bo na Dunaju konferenca zastopnikov železniških uprav Avstrije, Madžarske, Jugoslavije in Italije, na kateri bodo razpravljali o madžarskem tranziti skozi Jugoslavijo in Trst. Na konferenci za- PRED PODPISOM GOSPODARSKIH SPORAZUMOV V RIMU Izjave Osmana Karabegoviča na tiskovni konferenci v Trstu Karabegovič in Martinelli bosta podpisala vsega osem sporazumov • Regionalni sporazum za Trst določa izmenjavo za 4,3 milijarde tir v obeh smereh --o KSNM S tiskovne konference v prostorih generalnega konzulata FLRJ med obiskom člana Zveznega izvršnega sveta Osmana Karabegoviča. Od leve na desno: načelnik trg. oddelka ing. Feliks Vrbanac, generalni konzul Mitja Vošnjak. dr. Stane Pavlič, Osman Karabegovič, Ive Barbalič, konzul Ljubo Ljubič. mokristjani. V celoti izzveni Saragatova izjava v razvrednotenje poziva vodstva PSDI. naj PSI podpore vlado ali celo slopi vanjo. Danes so bile volitve v tovarniške odbore v vseh tovarnah FIAT. Rezultati so zelo poučni, saj kažejo ogromen padec glasov CGIL in velik porast glasov CISL, česar gotovo ni pripisati nenadnemu spreobrnjenju, temveč ((prepričevanju« z grožnjo, da tovarne, kjer bo imela CGIL večino, ne bodo dobile ameriških naročil. Medtem ko je lani CGIL dobila 32.885 glasov ali 63.2 odst. in 100 sedežev. CISL pa 5446 glasov ali 10.5 odst. in 27 sedežev, je letos položaj tak: CISL 19.350 glasov (39 odst.), CGIL-FIOM 18.844 glasov (38 odst.), UIL 11,317 glasov (23 odst.). Sedeži v tovarniških odborih pa bodo razdeljeni tako: CISL 77, CGIL 55, UIL 36, razni 4. A. P. do 21. aprila v Bukarešti, na kateri bodo razpravljali o voznem redu tovornih vlakov. Včeraj je potoval skozi Trst član Zveznega izvršnega sveta FLRJ Osman Karabegovič, ki bo v četrtek podpisal v Rimu skupno z italijanskim ministrom za zunanjo trgovino Martinellijem vrsto sporazumov o gospodarskem sodelovanju med obema državama. Karabegoviča. ki je prišel v Trst z avtomobilom iz Ljubljane, sta na bloku pri Fernetičih pozdravila dr. Fabiani, načelnik zveznega urada ministrstva za zunanje zadeve v Trstu, in podprefekt dr. Santini kot zastopnik glavnega vladnega komisarja Pala-mare. Visoki jugoslovanski predstavnik se je zadržal v Trstu le nekaj ur in priredil v tem času krajšo tiskovno konferenco v prostorih jugoslovanskega generalnega konzulata. Na konferenci so bili prisotni poleg njega tudi generalni tajnik jugoslovanske zvezne zunanjetrgovinske zbornice lvo Barbalič. šef jugoslovanske gospodarske delegacije, ki se je v Rimu pogajala o gospodarskih sporazumih, dr. Stane Pavlič, jugo- slovanski generalni konzul v nju v vrsti vprašanj, katerih ................................rešitev je obojestranskega interesa. Zelo sem zadovoljen, da se mi je ponudila prilika, da v imenu jugoslovanske vlade podpišem te sporazume v Rimu. Prav tako sem zadovoljen, ker se bom ob tej priliki srečal z odgovornimi osebnostmi italijanske vlade in gospodarstva. Prepričan sem, da bo podpis teh sporazumov ustvaril široko osnovo za razvijanje ekonomskih odnosov med obema državama. To je še en velik korak v razvijanju dobrih sosednih odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Po rešitvi trža- Trstu Mitja Vošnjak in člani jugoslovanskega veleposlaništva v Rimu, predstavniki vseh lokalnih dnevnikov in novinarskih agencij. Clan Zveznega izvršnega sveta O. Karabegovič je prisotnim novinarjem najprej dejal naslednje: »Naša pot skozi Trst je popolnoma slučajna in mi je zelo ljubo, da se lahko ob tej priliki sestanem s predstavniki tukajšnjega tisku. Vendar ne morem dajati kakih večjih izjav, ker bomo sporazum podpisali šele v če- ™ “"‘n”"«. trtek. Mislim pa da bomo po prisgp„vek k i{iejjJmiru Pin lped_ podpisu sporazuma lahko po- j Mrod sodei0vanja v tem vedah kaj vec in upam, da Je)u sveta)) se bom na povratku lahko ponovno srečal tudi s predstavniki tržaškega tiska. Zaenkrat se torej omejimo samo na uckoteru splošne ugO-tovilve.D Po teh uvodnih besedah je Karabegovič prečital sledečo izjavo; «V teh dneh so se končali razgovori, ki sta Jih vodili gospodarski delegaciji naših držav. To so bili razgovori o širšem ekonomskem sodelova- H , FisVnhowerju ne zdi. da K8 T,, ored vrati vojna v bi bila P1 eu .. , • .i., ... Itn ‘'Nasprotno Pa sodl neod‘ Sestanek podkomisije o Bevanovem primeru LuNDON, 29. Podkomisija izvršilnega odbora laburistične stranke, ki ima nalogo proučiti spor z Bevanjm, se je sestala danes zjutraj na posvetovanje. Seja je trajala cive uri in na njej je Bevan obrazložil svoje stališče. Podkomisijo sestavlja 8 članov, Od teh so štirje Bevano-vi nasprotniki, ki jih vndi Hugh Gaitskell, trije zmerni, ki jih vodi Attlee, in beva-nistka Barbara Castle. Včeraj sta imela Bevan in Attlee kratek desetminutni razgovor v spodnji zbornici. Po končani seji so člani podkomisije odklonili sleherno izjavo. Jutri bo podkomisija predložila izvršilnemu odboru stranke svoja priporočila. O njeni seji ni bilo objavljeno nobeno poročilo. Po vesteh iz krogov laburistične stranke, je seja potekala mirno in ni prišlo do prerekanj. Zdi se, da podkomisija ni po zaslišanju Bevana sporočila kaj misli priporočati izvršilnemu odboru. Kakor je znano, je Gaitskell zagrizen Bevanov nasprotnik, vendar pa se zdi, ua je bil prisiljen umerjeno nastopati, zato da se prepr :0i razkol v stranki srav v trenutku, ko vse kaže, da bodo v kratkem razpisane nove volitve. NOVI DELHI, 29. — Uradno javljajo, da bosta indijska in ameriška vlada v kratkem podpisali gospodarsko in pii-jateljsko pogodbo. Raab sprejel vabilo Molotova DUNAJ, 29. — Na svoji današnji seji je avstnjski ministrski svet sklenil sprejeti vabilo, ki ga je sovjetski zunanji minister Molotov poslal kanclerju Raabu za obisk v Moskvi. Avstrijska delegacija bo dopotovala v Moskvo 11 aprila Razen kanclerja Raaba bodo v delegaciji še podkancler Schaerf, zunanji minister Figi in podtajnik v zunanjem ministrstvu Kreisky ter drugi svetovalci. Podrobnosti o kanclerjevem potovanju so bile dogovorjene s sovjetskimi oblastmi na Dunaju. Kancler bo odpotoval s posebnim sovjetskim letalom. Uradno sporočilo o sprejemu vabila so izročili sovjetskemu visokemu komisarju na Dunaju Iljiševu. Predstavnik avstrijske vla de je izjavil, da je Raab izbral dan 11. aprila za odhod, zato da se bo lahko vrnil na Dunaj pred 27. aprilom, ko bodo praznovali 10. obletnico osvoboditve Avstrije. Admiral Cassady pri gen. Gošnjaku BEOGRAD, 29. — Državni tajnik za narodno obrambo generalni polkovnik Ivan Goš-njak je sprejel danes povelj-nika ameriškega Vzhodno-atlantskega in sredozemskega brodovja admirala Cassadyja, ki je s svojimi spremljevalci kontraadmiralom Ellisom, generalom Havnesom in kapetanom bojne ladje Griffinom obiskal državno tajništvo. Sprejema so se udeležili tudi načelnik generalnega štaba JLA generalni polkovnik Peko Dapčevic in generalni podpolkovnik Zdenko Ulepič. VVASHINGTON, 29. _ Komisija za atomsko silo je nocoj javila, da je ameriška vlada «načelno» pristala, da odstopi Italiji 10 ton težke vode. Scelba proučil s Stassenom vprašanja gospodarske pomoči Včeraj »ta »e italijanska državnika raztovarjala tudi z zakladnim niinifttrom lluinplireyeni -Danes zaključni razgovor z Dullesoui-Scelba podpira ameriško politiko ua Daljnem vzhodu VVASHINGTON, 29. — Scelba je imel danes v VVashing-tonu razgovor z ravnateljem uprave za poslovanje s tujino Haroldom Stassenom, ki je bil nedavno imenovan tudi za predsednikovega svetovalca za vprašanja razorožitve. Razgovora so se uaeleždi tudi zunanji minister Martino, ameriška veleposlanica v Rimu Clara Luce in drugi. Govorili so o italijanskih gospodarskih načrtih in o ameriški pomoči v obliki vojaškega prispevka in industrijskih naročil »off shore«. Kasneje sta se Scelba in Martino sestala z zakladnim ministrom Humphreyem. Razgovor je trajal pol ure, posvečen pa je bil finančnim odnosom med obema deželama. Obravnavali so tudi vprašanja dvojnega obdavčenja italijanskih in ameriških državljanov, ki živijo v obeh deželah. O tem bodo pred odhodom italijanskih državnikov iz ZDA podpisali poseben spe razum. Ob 16.30 po krajevnem času je imel zunanji minister Maitino nov razgovor z državnim tajnikom Johnom Fo-ster Dullesom. Nadaljevala sta s proučevanjem političnih vprašanj. Jutri ob 11.30 pa bo zaključni razgovor med Scel« bo in Martinom na eni strani jn Dullešom, na drugi strani. Scelba in Martino sta bila danes gesta v ((National Pres Clubu«. kjer je imel Scelba tudi daljši govor. V njem je najprej poudaril zadovoljstvo da se je v VVashingtonu lahki sestal z Eisenhowerjem in Dullesom, in poudarjal, da gre za prijateljski obisk. Nato je Scelba dejal, da so ga mnogi vprašali, ali je prišel razpravljat o gospodarskih vprašanjih in gospodar ski pomoči. Dejal je, da v razgovorih o odnosih ir.cil ZDA in Italijo ni mogoče prezreti gospodarskega sode-lcvanja in da je Italija hvaležna za gospodarsko pomoč, k: jo je prejela. Po zaslugi te pomoči, je nadaljeval Scel oa lahko Italija danes reče da je povojna obnova dokončana in da se je italijansko gospodarstvo razvilo onkraj predvojne ravni. Na drugi strani pa so napsčni očitki, da Italija kljub vsej pomoči še ni mogla rešiti vseh problemov, kajti «ne smejo se zanemariti pogoji, v katerih je bila obnovljena demokra-I naiodna skupščina, ki zaseda cija v. Italiji«. Med drugim je I kot visoko sodišče, je obsodi- Scelba obtožil zavezniške oblasti, da so »spravile komuniste v italijansko vlado«; zaradi tega da sta KPI in PSI dobili na volitvah 1946. leta več kot 40 odst. giasov. Scelba je nato navajal napredek italijanskega gospodarstva, dejal, da se je narodni dohodek povišal od leta 1948 za 40 odst., kmetijska proizvodnja za 12 odst., industrijska proizvodnja pa za 71 odst., in nato govoril o vprašanju komunizma v Italiji. Branil se je pred očitki, da vlada premilo ravna in opozoril, da zahteva javno mnenje strogo spoštovanje zakonov, medtem ko da je na drugi strani «italijanska demokratična država sposobna braniti samo sebe in svobodo svojih državljanov«. Glede mednarodne politike je Scelba poudaril zvestobo Italije atlantskemu paktu in zamisli evropske integracije; zahodnoevropska zveza je zanjo samo izhodišče za višje oblike integracije. Scelba je odgovarjal tudi na razna vprašanja. O italijanskem stališču do balkanskega pakta je omenil, da Italija že tesno sodeluje z Grčijo in Turčijo v okviru NATO in zato da ni mogoče govoriti, da na sredozemskem področju ni *o-delovanja. Na drugo vprašanje je odgovoril, da se sporazum o Tfstu izvršuje na zadovoljiv način, kar se tiče odnosov med italijansko in jugoslovansko vlado. Na vprašanje, zakaj ima katoliška dežela, kot je Italija, toliko komunistov, je Scelba odvrnil, da komunizem v Italiji za 90 odst. ni ideološki. temveč gospodarski in družbeni pojav. Na vprjšanje o Daljnem vzhodu, zlasti kakšno bi bilo stališče Italije spričo možnosti vojne zaradi otokov Kvemoj in Macu, je močno ploskanje sprejelo naslednji Scelbov odgovor: ((Italija je zaveznica EDA in Velike Britanije in ne bomo se obotavljali sodelovati v kakršni koli akciji, v katero bi bili obe zaveznici zapleteni zaradi položaja na Daljnem vzhodu«. la bivšega predsednika republike Hamona Guizada na deset let zapora zaradi sodelovanja pri umoru predsednika republike Remona. Ves čas razprave je Guizado trdil, da je nedolžen. Za megovo obsodbo se je skupščina izrekla s 45 glasovi proti 8. Pri tem je sklenila, da se tretjina kazni lahko odpusti. Guizado obsojen na 10 iet ječe PANAMA, 29. — Panamska Po,-prečitanju izjave je bilo postavljeno vprašanje, kakšne oziroma koliko sporazumov bo mfhiŠTer podpisal v Rimu, nakar je Karabegovič odgovoril; «V Rimu ne bomo podpisali samo enega sporazuma, temveč vrsto sporazumov, ki bodo vsi urejali gospodarske odnose med obema državama. Sporazumov je skupno osem in so sledeči: sporazum o gospodarskem in tehničnem sodelovanju; sporazum, ki ureja vprašanja pomorske plovbe; trgovinska pogodba; sporazum o načinu plačevanja; sporazum o letalskem prometu; sporazum o avtobusnem in avtomobilskem prometu in končno prav za Trst tn sosednjo goriško pokrajino dva zelo pomembna sporazuma o regionalnem trgovinskem prometu.« Na vprašanje, ali bodo podpisali tudi sporazum o ribolovu, pa je član izvršnega sveta odgovoril: eSedaj ne bomo podpisali sporazuma o ribolovu. Ribiški strokovnjaki obeh vlad se bodo sestali kasneje in verjetno že čez kakih petnajst dni in bodo natančno proučili tudi to vprašanje, da pride tudi glede ribolova do zadovoljivega sporazuma.s Veliko zanimanje upravičeno vzbuja v Trstu sklenitev sporazuma o regionalnem trgovinskem prometu, o čemer je jugoslovanski predstavnik povedal sledeče podrobnosti: »Sporazuma se nanašata na ureditev prometa sosednih pokrajin. Tržaški regionalni sporazum obsega blagovno zamenjavo v skupni vrednosti 4.3 milijarde lir v obeh smereh in bo veljal na eni strani za tržaški teritorij, na drugi pa za sežanski, koprski in bujski okraj. Goriški sporazum pa predvideva zamenjavo za 2 mi. lijardi lir v obeh smereh in obsega goriško in videmsko pokrajino ter goriški in tolminski okraj. Blagovne liste obeh sporazumov obsegajo izključno blago lokalne proizvodnje tako na eni in na drugi strani ter ureiaio tor**j drobno obmejno blagovno zamenjavo«. Pred zaključkom tiskovne konference je naš urednik zaprosil prisotnega generalnega tajnika zvezne zunanjetrgovinske zbornice Iva Barbali-ča za pojasnilo o jugoslovanskem stališču do ustanovitve mešane trgovinske zbornice v Trstu, za kar je dalo pobudo Slovensko gospodarsko združenje v Trstu v sodelovanju s številnimi tržaškimi gospodarstveniki. Tajnik zvezne zunanjetrgovinske zbornice je na to vprašanje izjavil sledeče: »Zvezna trgovinska zbornica podpira pobudo za ustanovitev mešane trgovinske zbornice v mu izročil visoko odlikovanje reda visokega oficirja častne legije. Siri se stavka pristaniških delavcev v LONDON, 297 — Položaj v pristaniščih Manchester. Liverpool in Birkenhead se je danes poslabšal, ker je število stavkajočih pristaniških delavcev še narastlo. Računajo. da stavka sedaj 15.000 pristaniških delavcev. Okoli 100 ladij počiva v pristaniščih. Natovorjene so z živili in vsakovrstnim drugim blagom. >» * 4* LONDON, 29. — Zelyo verjetno ne borjo dnevniki v Londonu izšli niti jutri, ker še traja stavka električarjev in tehnikov, nameščenih v tiskarnah, kjer se tiskajo dnevniki. Pogajanja niso imela do sedaj uspeha. Spor se je še bolj zaostril, ker so delodajalci za 15. aprila odpovedali delo osebju, za katerega je določen 15-dnevni odpovedni rok. Srdjan Priča se je poslovil od Cotyja PARIZ, 29. — Predsednik francoske republike Coty je sprejel danes na poslovilnem S'Vo^mliko Ahie Ir,, lTSIU. 10 tONKO Henry Moor razstavlja v Beogradu BEOGRAD, 29. — V prisotnosti avtorja je bila danes v Beogradu odprta razstava kipov in risb angleškega kiparja Henrgja Moora. Razstavo je odprl predsednik komisije za kulturne zveze z inozemstvom Marko Ristič, goslovanski gospodarski krogi zlasti gospodarski krogi Slovenije in Hrvaške, in ker bi taka zbornica lahko mnogo pripomogla tako k povečanju trgovinskega prometa kot tudi k krepitvi gospodarskega sodelovanja na sploh«. Clan Zveznega izvršnega sveta Osman Karabegovič je v spremstvu generalnega tajnika zvezne zunanjetrgovinske zbornice Iva Barbaliča odpotoval iz Trsta včeraj zvečer z avtomobilom proti Benetkam. odkoder bo odpotoval v. Rim. »|-OMI\»HI DNEVI Na današnji dan te bil leta 1746 rojen Ftanc.sco Gova, veliki španski slikar. Umrl je 16 apr -la 1828. mM1 1,11 ":l lil* mm Danes, SREDA 3«. Angela, Bra.nvok ^ Sonce vzide -cb 5:o2 ini 2 ,B„ 16.29. Dolžina dneva 12-3 • l!t vzide ob 10.06 in zatone Jutri ČETRTEK 31. n«1’ Modest, Pribisla* PISMO SINDIKATA KOVINARJEV DELAVSKE ZVEZE ZVEZI INDISTRIJCEV Konzularni predstavniki na kosilu z dr. Patamarom Zveza kovinarjev proti krivičnemu odpustn delavcev Stepančiča in Plečnika v 1LVA JI. marca in 1. aprila stavka profesorjev in ravnateljev srednjih sol, hi sc ji iz soli* darnosti pridružujejo tudi slovenski šolniki. - Preklic odpustov v »Paslificio Triestino» Sindikat kovinarjev Delavske zveze je poslal včeraj Zvezi industrijcev pismo, v katerem ji sporoča, da ne priznava odpusta kovinarjev Mira Stepančiča in Vinka Plečnika iz železarne ILVA, ker je njun odpust na podlagi člena 3* kolektivne delovne pogodbe za kovinarsko stroko popolnoma neupravičen. Na podlagi tega ugovora bo morala Zveza industrijcev, sklicati predstavnike ILVA in sindikatov, da bodo razpravljali o nastalem sporu s sindikalnega in pogodbenega stališča. Vsi sindikati srednješolskih I ljenjem ter varnost naprav v profesorjev in ravnateljev so I tehničnih šolah. v Italiji napovedali stavko za četrtek 31. marca in petek 1. aprila. Glavni vzrok stavke je predvsem nezadovoljstvo profesorjev in ravnateljev z novo ureditvijo plač na podlagi zakona o pooblastilih, ki jih je dobila vlada za rešitev celotnega vprašanja državnih nameščencev bodisi glede organskega sestava in juridične plati bodisi glede plač. Kot je znano, so dobile najnizje kategorije državnih nameščencev o-koli 5.000 lir poviška plače v obliki posebnih mesečnih izplačil, ki se bodo šele kasneje vštela v poenoteno plačo. Pri tem so bili profesorji vsekakor zapostavljeni, saj niso glede poviškov nič na boljšem kot kak navaden sluga ali služitelj in so dobili iudi oni povprečno le po 5.000 lir poviška na mesec. Ce pa pri tem upoštevamo, da so profesorji dobivali doslej v Trstu izredno doklado (emergenza), ki sedaj odpade, tedaj se ne bodo njihove plač sploh nič izboljšale ali komaj za nekaj sto lir na mesec. Zaradi tega ni nič čudnega, če je to pot posegla po stavki kategorija, ki vedno dobro premisli, preden se posluži stavke v obrambo svojih pravic in za izpolnitev svojih zahtev. V zve«i s stavko je tudi Pokrajinski sindikat srednjih sol v Trstu izdal poročilo. V njem poudarja, da so se v Rimu razbila pogajanja med vlado in «Enotno fronto za šolo* ter da je zato ta »Fronta* odredila stavko osebja srednjih šol vseh vrst in stopenj, in sicer 31. marca in 1. aprila. Skupščina ravnateljev srednjih šol v Trstu, ki se je sestala 28. marca, je soglasno sklenila, da se pridruži stavki, ki jo je napovedala «Enotna fronta za šolo*. Ravnatelji šol in sindikalni delegati se pooblaščajo, da so lahko navzoči v posameznih šolah, da zagotovijo Zvezni odbor strokovnih organizacij slovenskih šolnikov pa je izdal naslednje poročilo: *V zvezi s stavko profesorjev in ravnateljev italijanskih srednjih šol, ki jo je napovedala za 31. marca in 1. aprila t. 1. »Enotna fronta za šolo« v Italiji so strokovne organizacije nameščencev slovenskih šol v Trstu na izrednem sestanku svojih predstavnikov v Zveznem odboru sklenile, da se iz solidarnosti stavke udeležijo tudi profesorji in ravnatelji slovenskih srednjih šol na Tržaškem ozemlju v upanju, da bodo v bodoče deležni enake solidarnosti od strokovnih organizacij italijanskih šolnikov v borbi za ureditev slovenskega šolstva*. Slovenski profesorji se popolnoma upravičeno sklicujejo na zahtevo po solidarnosti strokovnih organizacij italijanskih šolnikov, ker čakajo na rešitev velikega števila vprašanj, ki se jih tičejo. Glavno vprašanje pa je pri tem vsekakor dosega stalnosti, saj bi zagotovila popolno socialno zavarovanje. razne ugodnosti glede plač itd. Slovenski šolniki razumejo in podpirajo zahteve svojih italijanskih kolegov, zato bi bilo prav. da bi tudi italijanski šolniki pokazali razumevanje za upravične zahteve slovenskih. J,; * Na Zvezi industrijcev so se včeraj nadaljevala pogajanja glede odpusta petih delavcev podjetja «Pastificio Triestino*. Ravnateljstvo podjetja je končno te odpuste preklicalo. Prav tako je preklicalo tudi odpust enega uradnika. Prav tako je obljubilo, da bodo začeli delavci s prihodnjim tednom zopet delati po normalnem delavniku, ker so doslej delali samo po tri dni na teden, št * # Danes bo v mali dvorani gledališča Ross»tti zborovanje fikacijskih tečajev, na katerem bodo obravnavali položaj, ki je nastal po raztegnitvi zakonov, ki določajo ustanovitev delovnih centrov. Št tfc št Uslužbencem Rdečega križa, ki so pred kratkim 24 ur stavkali. so včeraj izplačali po 40.000 lir predujma na poviške plače, kakršne so svoj čas že prejeli državni uslužbenci. Začetek nekaterih del v okviru vladnega načrta Vladni generalni komisariat je dovolil petim podjetjem, da lahko takoj začnejo z nekaterimi deli, ki so bila odobrena v okviru vladnega načrta. Tako bodo v desetih ali petnajstih dneh začeli širiti avtocesto Sesljan - Padriče, začeli bodo z deli za podaljšanje te ceste do Tržiča, -medtem ko bodo razširili tudi obalno cesto, in sicer med Sv. Križem in Mi-ramarom. Podjetja, ki so prevzela omenjena dela, so včeraj že poslala na mesto svoie strokovnjake, ki bodo uredili vse potrebno, da se bo delo lahko čimprej začelo. Kot je znano, bodo za ta cestna dela porabili okoli 834 milijonov ir. Prav tako bodo začeli z zidanjem velikega skladišča v pristanišču Duca D’Aosta. Novi hangar bo imel številko 57 in bo dopolnil moderne naprave na pomolu št. 5. Za gradnjo omenjenega hangarja bodo porabili skoraj 500 milijonov lir. Pripravljalna dela so že v teku. Tehnični urad bo v nekaj dneh dal na dražbo tri dela, in sicer v okviru načrta za povečanje pristaniških naprav. V zvezi z uradno objavo o stalnih inozemskih konzularnih predstavništvih v Trstu, je vladni generalni komisar dr. Palamara priredil včeraj v hotelu Exeelsior diplomatsko kosilo vsem konzularnim predstavnikom. Poleg drugih se je kosila udeležil tudi generalni konzul FLRJ Mitja Vošnjak. Dr- Palamara se je kosila udeležil v spremstvu dr. Santina. dr. Fabianija, dr. Ca-pona in šefa tiskovnega urada dr. Ridomija. OB SESTANKU 0 ŽELEZNIŠKI ZVEZI MADŽARSKA - TRST - PREKOMORJE Odhod delegacije štirih strank v Rim Drevi odpotujejo z večera-nim vlakom v Rim predstavniki Krščanske 'demokracije, tržaške federacije PSDI, Republikanske stranke in Liberalne stranke, in sicer prof. Romano. prof. Lonza. dr. Geppi in odv. Forti. V Rimu se bodo razgovarjali predvsem z vladno komisijo državnih podtajnikov, ki se ukvarjajo s tržaškimi vprašanji. V zvezi s tem je vladni generalni komisar dr. Palamara včeraj ob 17. uri sprejel predstavnike teh strank in se razgovarjal z njimi o krajevnih gospodarskih vprašanjih. S SINOČNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Sprejete zahteve združenja malih trgovcev (krošnjarjev) Vprašanje zanima kategorijo, ki šteje 1314 članov - Župan odklonil razpravo o programu proslav 10-letnice vstaje v Italiji, ki ga je pripravil občinski odbor Glavno vprašanje včerajš-, njarjev iz raznih italijanskih rje redne seje tržaškega ob- pokrajin. Kot, je znano, ima-činskega sveta je bila raz- [ jo krošnjarji obrobnih pokra-prava in glasovanje o pred-.jin pravico udeležiti se vseh loženih zahtevah Združenja sejmov v bližnjih pokrajinah, malih trgovcev (krošnjarjev). Ce pa izredne prodaje v Dre-Na pretekli petkovi seji je j voredu XX septembra ne bo-oabornik Rinaldini prečit:^ do proglašene za sejem, bodo poročilo, ki ga je dobila ob- j prišli v poštev za stojnice sa-činska uprava od omenjene- mo tržaški krošnjarji. javni red v zvezi s šolskim živ- delavcev SELAD in prekvali ga združenja, v katerem je bilo prikazano nevzdržno stanje predvsem tistih krošnjarjev, ki nimajo stalnega prodajnega mesta. V poročjlu so zahtevali določeno zaščito za te prodajalce na drobno pred konkurenco krošnjarjev iz drugih pokrajin in so zato predlagali, naj ne bi več proglašali .za sejme izredne prodaje ob praznfku sv. Miklavži in pusta, da bi s tem pre_-prečili prihod v Trst kroš- ZGOVOREM ODRAZ TEŽKEGA SOCIALNEGA IN GOSPODARSKEGA POLOŽAJA Delovanje občinske podporne in zdravstvene službe za reveže V letošnjem občinskem proračunu je nakazanih nad 003 milijona lir za splošno dobrodelno pomoč revežum * Premalo ambulant in zdravnikov ki teh ambulant so napravili lani 153.017 pregledov. Povprečno je bilo pregledanih dnevno v posameznih ambulantah naslednje število oseb: v Ul. Madonnina 73, v Ul. Muda vecchia 43, v Ul. Giulia (Javni vrt) 64, v Ul. Solita-rio 81, v Ul. della Guardia 67, v Ul. Marenzi 27. v Zgornji Carboli 24, na Lonjerski cesti 30, v Ul. delle Ginestre 33, na Opčinah 19, v Križu 16. Iz gornjega je razvidno, da je danes na razpolago revežem premalo ambulant in zdravnikov. Zaradi tega in zaradi boljše razporeditve ambulant v občini, je bila ustanovljena posebna komi-si.ia, ki proučuje celoten položaj in ki bo izdelala načrt za izboljšanje občinskih zdravstvenih “uslug. Poleg članice ustanove prostovoljnih zdravstvenih sester. Kljub tako visokim stroškom in tolikim zdravstvenim pregledom, občinska uprava še ne razpo-j laga z napravami za poseb- V letošnjem proračunu tr- žev v tržaški občini deluje 11 žaške občine je nakazanih 902 | občinskih ambulant. Zdravnj- milijona 558.000 lir za zdrav-.......... stveno in splošno dobrodelno pomoč revežem. Letos so v ta namen določili 99 milijonov 524.000 lir več kot lani. Ta ogromna vsota, ki se že bliža milijardi lir, je najbolj jasen prikaz gospodarskega in socialnega položaja, ki vlada med delovnim prebivalstvom. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da občinsko podporo ne dobivajo vsi reveži iz preprostega razloga, ker se mnogi prijavijo v seznam revežev šele potem, ko so res že v skrajno obupnem položaju in se prej iž razumljivih osebnih razlogov ne prijavijo, ker jim je nerodno ali pa pričakujejo, da se bo njihov položaj v kratkem izboljšal. Samo za zdravstveno pomoč revežem (plače zdravnikom, zdravila, ortopedske naprave in druge stroške za zdravnike) je občina letos določila 119 milijonov 366.000 lir; 2 milijona 128.000 lir je predvidenih za stroške antidiabe-tičnega centra; 495 milijonov lir za vzdrževalnino revežev v bolnišnicah; 220 milijonov za vzdrževanje onemoglih in nesposobnih za delo itd. itd. Skupno torej 902 milijona 558 tisoč lir. Da se mora občinska uprava ukvarjati s tem vprašanjem in skrbeti za tisoče revežev je tudi posledica dosedanjega nazadnjaškega socialnega zavarovanja v Italiji, ki pa ni bilo še popolnoma rešeno in so predvsem delavci na tem važnem socialnem področju še vedno zapostavljanj. »Pokojnina* navadnega delavca, ki je bil zaposlen najmanj 40 let, ne zadostuje niti za najbolj skromno preživljanje, kaj šele da bi se lahko zasebno zdravili, ker jim zdravstvena zaščita bolniške blagajne zapade z dnem, ko so «upokojfem». Sedaj se je stanje nekoliko izboljšalo vsaj za tiste stare delavce, ki živijo v breme sinov, ki so zaposleni, ker imajo pravico zdravstvene zaščite in oskrbe na osnovi pravic, ki jih uživa sin. Vsi oni pa, ki nimajo sinov, se morajo zateči k občinski zdravstveni pomoči. Po uradnih podatkih občinskega oddelka za zdravstvo in higieno je bilo lani deležnih občinske brezplačne zdravstvene oskrbe 20 452 oseb. ali približno 8 odstotkov celotnega prebivalstva. Vsi ti brezplačni oskrbovanci so bili vpisani v občinske sezname revežev. Za zdravniško oskrbo leve- službe je skoraj popolnoma nepotrebno, ker so vse žene, ki potrebujejo to pomoč, poslane v bolnišnico. Kljub temu pa mora občinska uprava po zakonu vzdrževati 4 babice, za katere izda letno nad 1 milijon in pol lir. Predvidevajo. da bodo to vprašanje rešili z ustanovitvijo občinskega poliambulatorija, kjer bodo babice lahko zaposlene v posebnem porodniškem oddelku. Pomembno delo vrši tudi občinska predporočna posvetovalnica, kamor se številne mlade osebe moškega in ženskega spola obračajo zaradi raznih zdravstvenih posveto % nj. Iz vsega, kar smo omenili, je razvidno, da je občinska zdravstvena in podporna služba za reveže na dobri poti in da je treba pohvaliti delovanje načelnika, oziroma zdravniških pregledov, nudi-J občinskega odbornika za jo občinske ambulante tudi i zdravstvo in higieno dr. Zac-druge zdravstvene usluge, kot I chija. ki si toliko prizadeva, na primer injekcije, preglede I da bi izboljšal zdravstveno na domu, ki jih izvršujejo ; službo za reveže. Hkrati pa — —11 —- ; u * i Ja 4* m m *■ i n n4i n o l £4 Poleg tega so zaprosili še za izredna dovoljenja za stojnice v Drevoredu XX. septembra za božične in velikonočne praznike in za stojnice na Greti ob tamkajšnjem letnem krajevnem prazniku. Hkrati pa je bilo postavljeno vprašanje potrditve dosedanjih sklepov o dovoljenjih za Miklavževo in za pust. Vprašanje krošnjarjev spada brez dvoma v tista vprašanja. ki jih širok krog prebivalstva podrobno ne pozna. Prodajalcev na drobno (krošnjarjev, branjevcev, itd.) je v Trstu 1314. Toda v najbolj resnem položaju je 400 krošnjarjev, ki nimajo stalnega prodajnega mesta. To so ljudje, ki imajo družino in ki zaslužijo povprečno največ po 40o lir dnevno. Razprava je bila zelo živahna. Večina svetovalcev se je zavzela za sprejem zahtev krošnjarjev. Nekateri so navedli pomisleke glede konkurence, ki naj bi jo delali ti «trgovci», ki so v resnici najmanj plačani delavci, stalnim trgovinam in se sklicevali na krizo v trgovini na drobno. Zato ni bilo dvoma, kako se bo zaključilo glasovanje o zahtevah krošnjarjev. Občinski svet je z večino glasov sprejel vse zahteve in tudi predloge, naj se krošnjarjem omogoči prodaja nekaterih artiklov v Drevoredu XX. septembra tudi za božič in za veliko noč. Značilno je, da je župan skupno z nekaterimi demokristjani glasoval proti dovoljenju prodaje za božič in za veliko noč. Vsakdo je sicer izrazil svoje mišljenje v obrambo interesov, ki jih zastopa. Na seji smo opazili tudi predsednika Združenja malih trgovcev, ki je kar žarel od zadovoljstva, ko je videl, da je občinski svet sprejel njihove zahteve. V začetku seje so bila postavljena razna vprašanja. Svetovalec Gentile (KP) je zahteval naj občina posreduje pri vladnih oblasteh za denarno pomoč za popravilo javnih občinskih kopališč, ki so bila poškodovana po neurju. Svetovalka Bernetič (KP) je protestirala proti prepovedi komemoracije žrtev v Ul. M. D'Azeglio in zahtevala posredovanje župana pri odgovornih oblasteh. Svetovalec Usoden padec ženske z okna v tretjem nadstropju Kmalu po prevozu v bolnišnico je nesrečnica izdihnila, ne da bi se prej zavedla. - Policija uvedla preiskavo mu je treba priznati, da je njegov oddelek najbolj točen in natančen pri izdajanju periodičnih poročil o delovanju tega tako važnega občinskega oddelka. ne preglede in razne zdravstvene analize. Zato morajo reveže'5'v bolmšn.co, Ea^do- SAMOMOR ALI NESREČA V ULICI GINNASTICA vede do raznih težav in ne-prilik za oskrbovanca, ki se mora podrejati fiksnim urnikom itd. Hkrati pa nastajajo tudi j,azne upravne in druge težave, ki terjajo nujno ustanovitev občinskega poliambulatorija. Zato je občinska u-prava že izdelala načrt za ustanovitev takšne zdravstvene ustanove, ki bo lahko nudila revežem popolno zdravstveno pomoč. Za preglede pljučnih bolezni se občinski zdravniki poslužujejo pokrajinskega protituberkuloznega konzorcija. Za laboratorijske preglede pa pokrajinskega zdravstveno - mikrografskega laboratorija, ki nudi svoje usluge brezplačno. Lani je bilo na račun ob- činske uprave sprejetih v bolnišnico 22.105 oseb, ali povprečno 60 pseb dnevno. Za bolniško oskrbovalnino plača občinska uprava hajveč denarja. Letos, kot smo že omenili v pregledu glavnih stroškov za zdravstveno pomoč revežem, je občina določila skoraj pol milijarde lir. Va- žen za zdravstvo revežev je tudi protiiliabetičen center, ki je lani zabeležil 3.991 pregledov. Občina nudi tudi brezplačno pomoč babic. To- da delovanje te zdravstvene Sinoči ob 23.15 so na II. kirurškem oddelku splošne bolnice sprejeli v resnem stanju 47-letno Margjo Spetti por. Visintini iz Ul. Ginna-stica 46, kateri so zdravniki ugotovili več poškodb po vsem telesu in hude notranje poškodbe. ponesrečenko so pripeljali v bolnišnico z avtom RK, in je prav eden izmed članov reševalne ekipe povedal, kje se je Spettijeva poškodovala. Ko je odpirala okno svojega stanovanja v III. nadstropju je po vsej verjetnosti izgubila ravnotežje in padla v globino, kjer je obležala na cestnem tlaku. Ni pa izključiti niti možnosti, da se je Spettijeva hote pognala v globino in si na ta način hotela končati življenje. Ob 0.30 je Spettijeva izdihnila, ne da bi se prej zaved- la. Policija nadaljuje s preiskavo, da ugotovi vzroke nesreče ali samomora. Ukradena in najdena lambreta Proti jutru je patrulja policijskih agentov našla na vogalu Ul. Bosco z Ul. D’Alviano zapuščeno lambreto, ki so jo takoj odpeljali na poveljstvo, kjer so ugotovili, da so jo ponoči 27. t m. ukradli 33-letne-mu Umbertu Tgssarottu iz Ul. Diaz, katero je pustil pred hišo št. 23 v Ul. Roma. Možakar je tatvino takoj prijavil poveljstvu na Trgu Dalmazia, ki je. uvedlo preiskavo. Lambreto so vrnili lastniku, medtem ko preiskava za ugotovitev tatu še traja Masutto (KD) pa je izrazil zaskrbljenost bivših uslužbencev anglo-ameriških čet, ki so sedaj zaposleni v prekvalifi-kacijskih tečajih in ki bodo v kratkem ponovno na cesti. Zahteval je naj bi vsaj za družinske glavarje poskrbeli, da bi jih še naprej držali v prekvalifikacijskih tečajih, dokler jih ne bo mogoče stalno zaposliti. Na vsa ta vprašanja je bilo odgovorjeno, da se bo občinski odbor zanimal in skušal zadovoljiti postavljene zahteve. Svetovalka Weiss (KP) pa je zahtevala razpravo o programu občinskega odbora za proslave 10-letnice italijanske vstaje. Zupan je to zavrnil, češ da ni potrebna nobena razprava, ker so prdgram sprejele vse italijanske stranke, ki »so sodelovale v vstaji*. Jutri ob 18. uri bo izredna seja. Nevarnost reške konkurence za madžarski tranzitni promet V Opahii so v teku proučevanja gospodarstvenikov q'ede ustavovitve direktne železniške tarije za prevoz blaga iz Madžarske skozi Reko Od 4. do 9 aprila bo na Du- saju redni letni sestanek glede žel. zveze Madžarška-Trst-prekomorske dežele. Ti sestanki so običajno čisto formalno-tehničnega značaja, saj se na njih urejujejo tarife za tranzitni promet. Tokrat pa bo ta sestanek izredno pomemben, saj je na njega prvič povabljena tudi Jugoslavija. Jugoslovanska prisotnost je rezultat izboljšanih odnosov med Madžarsko in Jugoslavijo, kar se je konkretno že odrazilo s sklenitvijo sporazuma o obnovi tranzitnega madžarskega prometa po železnicah skozi jugoslovansko o-pzemlje. Kot smo že poročali, predvideva ta sporazum obnovitev prometa na progi Mura-keresztur-Kotoriba in dalje po Južni železnici. ... Železniški strokovnjaki bodo morali torej na konferenci proučiti vprašanje železniških tarif Madžarska - Trst-preko -morje predvsem za to na novo odprto železniško zvezo, ker je do sedaj obstajala direktna železniška tarifa ^izključno za železnico skozi Trbiž Nova železniška zveza je mnogo krajša, za madžarske uvoznike in izvoznike znatno ugodnejša in lahko torej pripomore k povečanju madžarskega zanimanja za tržaško pristanišče- Seveda pa bo ta nova železniška zveza, ki bo pričela delovati 1. aprila v znatni meri okrepila tudi konkurenčno sposobnost reškega pristanišča in so s tržaške strani potrebni tudi odločni ukrepi, da se zavre ta konkurenca. Nevarnost reške konkurence je stalno ostrejša, saj sedaj v Opatiji proučujejo jugoslovanski in madžarski železniški strokovnjaki možnosti ustanovitve direktne železniške tarife za prevoz blaga Madžarska-Reka-prekomorje. Od 19. do 22. aprila pa bo v Jugoslaviji jugoslovansko-če-škoslovaška konferenca o ureditvi tranzitnega prometa CSR skozi reško pristanišče. Razpis natečajev za študij v inozemstvu Italijansko zunanje ministrstvo — generalno ravnateljstvo za kulturne odnošsje s tujino — je razpisalo naslednje natečaje: 1. Natečaj na podlagi spričeval za 'podelitev štipendij po DM 2.250 za dobo devetih mesecev, od 1. novembra 1955 dalje, ki bodo veljaie za akademsko leto 1955—56 za kateroitoii mesto o-ztmlji Nemške zvezne republike ■Zahodne Nemčije), in ki so namenjene dokto -vim kandidaten in doktorjem katere koli fakultete z znanjem nemškega lezika. 2. Natečaj na podlagi spričeval za podelitev študijskih štipendij po 3.200 švedskih kron poleg potnih stroškov, ki jih ie dala na razpolago švedska vlada za osemmesečno bivanje na Švedskem v akademskem letu 1955-1956, od 1. septembra 1955 dalje, in ki so namenjene doktorjem katere koli fakultete. 3. Natečaj na podlagi spričeval za podelitev petih študijskih štipendij, ki jih je dal na raz-l-o.agu Evropski svet za znanstvenike, ki se želijo udeležiti tečaja «Stage d’čtudes europeen-nes*. ki ga organizira univerza v Strassbourgu istočasno z jesenskim zasedanjem posvetovalne skupščine Evropskega sveta, ki bo od lo. do 24 septembra 1955: študijske štipendije znašajo 2.000 frankov dnevno za življenjske stroške in veljajo za ves cas trajanja tečaja: namenjene so doktorjem prava, ekonomije in trgovine ter političnih ved, ki predavajo na univerzitetnih tečajih ali univerzitetnim asistentom, ki niso starejši od 35 let in ki popolnoma obvladajo ,laiuoščino aii angleščino ter do. bro še kak drug jezik. Prošnje kandidatov, opremljene z vsemi podatki, navedenimi v posameznih natečajih, morajo biti vložene prt zunanjem ministrstvu — generalnemu ravnateljstvu za kulturne odmošaje S tujino - urad V - Piazza Firenze št. 27 . Rim, v. sledečih rokih: do 30. 4 1955 za natečaj ped tč. 1: do 10. 5. 1955 za natečaj pod tč. 2, in do 30. 5. 1955 za natečaj pod tč. 3. Ntaaljnja pojasnila dobi.jo lahko vsi. ki se za tečaje zanimajo. na Prefekturi _ upravna služba - drugo nadstropje, soba št. 72. GLEDALIŠČE V KRIŽU Jutri 31. marca 1955 ob 20.30 uri Charles Vildrac < Ladja Tenacity» Izvaja SNG. Jutri 31. marca 1955 ob 17. uri bo nastopil v Ul. Roma štev. 15/11. LUTKOVNI ODEH Na sporedu je PAVLIHA S SVOJO VESELO DRUŠČINO Vabljeni vsi mladi in odrasli prijatelji, da se ob novem sporedu prisrčno nasmejejo in zabavajo. V PETEK 1. APRILA bo izšel humorističen list (APRILi V prodaji bo v vseh kioskih. REVIJI NASA ZENA štev. 3 in PIONIR štev. 7 sta v prodaji pri običajnih prodajalcih. O Zaradi nujnih popravil vodne napeljave, bo Ul. Bonomea v višini št. 82 zaprta za promet od 3u. t. m. do zaključka del. PO TATVINAH V PORDENONU. PORTOGRUARU IN TRŽIČU NA PODLAGI FOTOGRAFIJE spoznali in aretirali vlomilca Lopov se je specializira! za vlome v zlatarne m urarue in je n. pr. samo v Pordenonu ukradel za štiri milijone lir zlatnine Nekaj tatvin v Pordenonu in Portogruaru je dalo precej dela videnskemu letečemu oddelku. ki ni mogel odkriti tatov, o katerih so takoj ugotovili, da so specialisti za vdore v lokale. Njihova glavna sposobnost je bila vdirati v trgovine skozi vdolbine v zidovih ali na podstrešjih in prav zaradi tega so agenti usmerili preiskavo v krog teh ljudi. Videmska kvestura se je obrnila seveda tudi v Trst s prošnjo, da tukajšnji leteči oddelek u-gotovi, če je tudi v našem mestu kak specializiran tat. Iz arhivov je prišlo na dan, da sta v Trstu dva in sicer 39-letni Rodolfo Zornik iz Ul. Giacinti in Quirino Colautti. V Videm so takoj poslali slike obeh možakarjev in ugotovili so. da je Zornik krožil po mestih, kjer so bile izvršene tatvine. To je bil seveda zadostni razlog za njegovo aretacijo, vendar jo je bilo težko izvesti, kajti možakar ni stanoval v Ul. Giacinti, kjer je bil prijavljen in niti pri svoji ljubici, katera je celo rekla, da ne ve kje je. Toda 10. t.m. so ga agenti odkrili v nekem baru v Ul. Carducci in možakar je prišel v zapor. Med zasliševanjem je seveda tatvine priznal. Priznal je na primer,, da je avgusta lani vdrl v trgovino z usnjenimi izdelki last Giovan-nija Giovanettija iz Pordenona, kjer je ukradel za pol milijona lir kovčkov, listnic in drugih predmetov, ki jih je delno zastavil delno pa jih je prodal v raznih mestih. Decembra lani pa se mu je posrečilo po vdoru v zlatarno in urarno Plinija Mazzinotta iz Portogruara ukrasti za 4.000.000 lir zlatnine. Zornik se je za študij zlatarne in možnosti vdora poslužil 32-letnega Be-nita Tosolinija iz Vidma. Po sestavljenem načrtu je stopil v akcijo Zornik, ki je nato izginil brez sledu. Istočasno je policija med zasliševanjem Colauttija izvedela za tatvino, ki so jo »neznanci* izvršili 19. decembra lani v škodo tržiškega urarja in zlatarja Attilia Boninija. Temu sta namreč Colautti, ki je sedaj v zaporu, kjer mora presedeti kazen zaradi tihotapstva, in Steli i o Bolletti iz Tržiča, ukradla precej zlatnine in jo nato prinesla v Trst. kjer sta jo prodala Leviju, ki jo je nato prodal Itnlicu Peres-sonijti pri katerem je policija n;, Ju nekaj kosov ukradenega blaga. Med preiskavo so ugotovili, da so del zlatnine pretopili v kose po 250 gramov, ki jih je nato Herbert Blas-chovitsch, o katerem so pred dnevi že pisali, prodal v Hamburgu. Preiskava še traja. Zornika so izročili videmski kvesturi, ki ga bo prijavila sodišču. IZPRED KAZENSKEGA SODISCA Oproščen odgovornosti za otrokovo smrt 15. novembra 1952. leta se je na vogalu Ul. Conti z Ul. Petronio pripetila huda prometna nesreča, pri kateri je komaj lb-letna Margerita Mezgec iz Ul. Settefontane izgubila življenje. Tedaj je namreč privozil filobus št. 5, in kljub temu da je 41-letni šofer Iginio Stinco iz Ul. della Cattedrale zavrl, je dekletce padlo pred prednje kolo, ki ji je povzročilo hude zunanje in notranje poškodbe, zaradi katerih je dekletce v bolnišnici umrlo. Preiskovalni sodnik je Stin-ca sicer po sodni preiskavi oprostil, vendar je tožilstvo vložilo priziv in doseglo, da so šoferja prijavili pod obtožbo nenamernega umora sodišču. Ugotovili so namreč, da je Stinco prav na vogalu pognal vozilo in temu dejstvu je tožilstvo pripisalo nesrečo. Na razpravi pa je obtoženec to sicer priznal, vendar je dodal, da je bila tedaj cesta prosta. Smola je namreč hotela, da je Mezgečeva skupno s svojo prijateljico Lucijo Geromet. pritekla po pločniku Ulice Petronio. Medtem ko se je druga ustavila, je Mezgečeva hotela preko ceste. V zadnjem trenutku se je hotela sicer umakniti vozilu vendar zaman. Njen oče je na razpravi potrdil tudi, da je podjetje ACEGAT izplačalo povzročeno škodo, zaradi česar je sodišče oprostilo vozača s formulo, da dejanje ni kaznivo. Preds. Gnezda, tož. pascoli, zapisn. Magliacca, obramba odv. poilucci. LJUBITELJI NASE KNJIGE 1 Oglejte si nove, močno znižane cene slovenskih knjig v knjigarnah v Trstu, Gorici, na Opčinah in v Sesljanu Ne bo vam zal. IZPRED PRIZIVNEGA SODISCA Neuspešni prizivi Novembra lani je kazensko sodišče izreklo proti skupini oseb. ki so bile obtožene vdora v razna stanovanja, strogi kazen, kar je prisililo ne-Katere. da so vložili priziv. Dva izmed njih, in sicer Gičr-gio Gulli in Guido Castioni, ki je bil včeraj obsojen na porotnem sodišču, se za zadevo nista pobrigala, medtem ko so priziv Alberta Levaco-vicha. ki je bil obsojen na 3 leta in 20.000 lir globe, Giu-seppa Apollonia (4 leta in 8 mesecev zapora ter 30.000 lir globel ter Bruna Galanteja (1 leto in 6 mesecev zapora ter 9.000 lir globe) sedaj razpravljali pred prizivnim sodiščem. Sodnj zbor pa je prvotno razsodbo potrdil ter obsodil vse tri na plačilo novih sodnih stroškov. Potrditev je posebno zadela Galanteja, ki je kričal, da je nedolžen in je dvakrat z glavo udaril ob vrata stranišča in hodnika, skozi katerega peljejo jetnike ponovno v zapor. K sreči so ga karabinjerji še pravočasno zadržali in ga s tem rešili hujšega. Po prečitanju razsodbe je 25-letm Annamariji Leghissa iz Ul. del Rivo postalo slabo, zaradi česar so morali celo poklicati bolničarje Rdečega križa, ki so jo odpeljali z rešilnim avtom. Na postaji za prvo pomoč so jo zopet spravili k zavesti in jo nato odslovili. Preds. Forziati, tož. Colotti; zapisn. D’Andri, obramba odv. Battino in Benussi. Poskus samomoia ? Na II. zdravniškem oddelku so morali sprejeti 52-letne-ga Ettora Pertota iz Ul. Fosco-la, kateremu so ugotovili hudo zastrupljenje z uspavalnimi tabletami. Njegova sestra Giu-ditta Mauro, pri kateri je Per-tot stanoval, je izjavila, da je brata našla že v takem stanju v postelji, poleg katere je našla tudi tableto «Quadro Nox». 2enska ni vedela povedati, če gre za poskus samomora, kajti njen brat ni nikoli z ničemer pokazal namenov za tak tragičen korak. Njegovo stanje je zelo resno, zaradi česar so si zdravniki pridržali prognozo, vendar upajo, da mu bodo rešili življenje. Zlom na tekočem traku Med delom v tovarni CITECI v Zavljah je 17-letna Diana Fornasiero od Sv. M.M, Sp. stopila na tekoči trak. ki se je prav tedaj začel premikati, pri čemer je stisnil dekletu nogo. Fornasierovo so z delodajalčevim avtom odpeljali v bolnišnico, kjer so jo zaradi verjetnega zioma leve noge pridržali s prognozo okrevanja v lo ali najkasneje v 30 dneh na ortopedskem oddelku. Kos jekla v nogo Zgodaj popoldne so v bolnišnici, kamor se je zatekel v rešilnim avtom izprali malenkostne praske 50-letnemu Me-nottiju Lebanu iz Ul. Corri-doni, ki je pouedal, da Se je poškodoval pri delu. Na račun podjetja Ostrouška iz Ul. Ce-reria je namreč pri Sv, Soboti s plamenom rezal jekleno ploščo, od katere .se je iznenada odrgni kos in mu priletel na koleno. Lebana so odslovili in bo moral kakih 6 ali 8 dni počivati DIJAŠKA MATICA V TRSTU priredi v soboto 2. aprila 1955 ob 20.30 uri v dvorani Konsumnega društva v BORŠTU PROSVETNO PRIREDITEV pri kateri nastopijo gojenci Dijaškega doma z veselim, pestrim sporedom. Darovi in prispevki Namesto cvetja rja grob zavednega moža Antona Riose c d bpednje Magdalene, darujejo za Dijaško Mati-eo: Marija Kette 500, Bruna Godina 200, družina Silvestra Fregarca 500. Magda Gregorič 300. Marija Sancin 200; Tončka Gcdina 200. ( OLEDALlSČA ) SNG Četrtek: v Križu ob 20.30 «Ladja Tenacit.v*. VERDI Danes: ob 21. uri skupina Cilindri - Zoppelli - Volpi - Mašino: »Ni reo*. Jutri: cb 21. novost Torrenca Rattigana «Sylivia». TEATRU NUOVO Četrtek: ob 21. uri koncert pianista Alfreda Cortota. Pri blagajni 50 v prodaji še zadnje vstopnice za parter, ker so vstopnice za balkon razpiodane. Rossetti. 16.30: »Vere! konjeniški oddelek*, V De Sica. A. Sordi. Excelsior. 16.30: «B0sa grofica*, A Gardner, H. Bogart. Penice. 15.30: »Atila*. A. Quinn, S. Loren. Nazionale. 16.30: »Divji noktur-no», B Stanw.vck, F. MrMurray. Filodramniatico. 16.00: »Med dvema ljubeznima*. G. Garson, R. Ryan, 16.00: »Venerino V De S;ca S. Supercinema. znamenje*, Toren. Arcobaleno. 16.00: «Ljubosum- nost», posneto po romanu L. Capuana. Astra Rojan. 16.00: ((Žrtve sovraštva in ljubezni*. M Schell. Capitol. 16.00: «Egipčan Sinuhea, J. Simmons. Cristallo. 15.30: «Rapsodija», E. Tajlor Grattacielo. 16.00: «Gospodična s štev. 04». A. Lualdi, G. Raili. Alabarda. 16.00: «Karavana Luna Parka*. A Baxter. Ariston. 16.00: »Volkodlaki*, G. K el iv. Aurora. 16.00: «Zadeva Maui i- ziirs*. E. Rossi Drago. on »Mi do danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 29. marca 1955 se ie v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo je 11 oseb. porok pa je bilo 5. POROČILI SO SE: glasbenik Orlando Ferger m gospodinja Silvana Sattič, pomorščak Mano Fragiacomo in gospodinja Rita Uril, zdravnik Amebo De Diana in učiteljica Albina Bosa/zi, delavec Sergio Furlan in gospodinja Tommasina Valente, indu-strijec Edoardo Pini er 10 gosp,-dinia Margherita Cozzio. UMRLI SO: 51-letni Giovanni Francescbi, 80-leini Fraocesco Dragoni. 72-letna Anna Parovel por. Filippi, 71-letnl Alessandro Viviani, 64-letni Giovanni Gam-bi, 49-letni Mario Velo, 72-letni Giovanni Hrobat, 85-letna Aliče Rendi. 84-letni Castano Rubino, 43-letna Marija Valenčič por. Sanna. 73-letna Maria Girotti por. Zanier. VREME VČERAJ Najvišja temperaiura 10.1, naj-rtižia 5.8. ob 17. uri 10.0. zraCni tlak 1009,7 staonviten, veter 7 km vzhodnik, vlaga 71 odst., padavine 5.7 mm, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 9.2. NOČNA SLUŽBA LEKARN Biasoletto, Ul. Roma 16; Man-zoni, Ut, Settefontane 2; Mar-chib, Ul. Ginnastica 44; Rovis, Trg Goldoni 8; Rossetti, Ul. Schiapparelli 58; Harabaglia v Barkovijah In Nicoli v Skednju. TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ 3*6 - »• Gasilci 2 U Policija 2 . 2] Garibaldi. 15.30: »Morje ^ : niti ladij*, J. t?erf,3Deja»,! Ideale. 16.00: «Moia ljuD«" živela*. S. Granget. 6ali Im pero 16.00: »KiDB, 111 ljubosumnost*, t* Italia' 16.00: »Sesti Konti«*^j S.A'Marco!' 16.00: ' vec», C. Gable .poič1* Kino ob Morju. 16^°-in poljube*, T. ReJ ajjuiijl Moderno. 16.00: , “Ao4i" teior*. R. Brazzi. ^ Savona. )5.30: «Velika sl Bivth. koK' Vialr. 16.00: »Znamenj* N. Patrick. ... ,M«t> Vittorio Veneto. D30. bo», C. Gable Azzurro. 16.00: »Meje P r.ega*, D. Mac Hea- aejji > Belvedere. 16.00: «0P*r**\ cero*. J, Masen Marconi. 16.00: «GoSCS?, ozirajte se po moriu Hope. mtr Massimo. 16.00: »Mala ^ No\o Lčine. 16.00: «PanlW> Gardner. . ,„,1»' Odeon 16.00: «And*™*U Mariano. . # Radio, 16.00: »Sijajna C. Alvarado. Secolo. 16.30: »Toiedsm ci», A Valli. h,- it Venezia.' 15.30: ((Nevihta betu*. R. Reason f Skedenj. 18.00: »I^K! j#’ Kinu na Opčinah,- 18.W-Dežnik*. R. Andrusco. SHEDA, 3». marca ^ I KM I' l*OS>’i AJ- jjl 11.30 Lahki orkestri: pi) kraljestva prirode: K. kogar nekaj; 13.00 na glasba: 14.00 P°le. jjjFB nigHa; 14.15 Kulturni |* 14.25 Razni jaz-orke» v v 18.00 Schumann: Kv*n polkL duru; 18.30 Z začara« ^ Čriček Vese lin; !*•%*• 'J., pianista Maria Sa« ■ Zdravniški vedež; 1 in05 Ji glasba; 20.00 Šport: iU- V ženski tercet »MetulJtrj gjl Glasbena medigra; tor Madiriaga o «:evl^ (jeKv/ nici»; 20.45 Nesmrtne joF. 21.15 Predavanje Fr“' rOd' Peterlina: Slovenski ^1: r «Vrednote*; 21.30 enada za godalni orriii 48; 22.10 Slavni pev«; mi motivi. -r K * T L piWl-12.00 Igra godba "ValL 12.15 Nekaj pesmi ; Sanremu 1955: 16-15 ,.ja; K tekma Nemč.ja - 1 oL, Beethoven: Koncert jrKP) v C-c uru za klavir > u: L 19.20 V vatčkovem (! J, Ciaude Debu-ssv: «pelilj d‘rir lisande*, opera v 5 Herbert von Karajan. Htlff A 254 6 m ali . ll7®g 30, Slovenska poročil**..-jo, $ 13.30, 14.30, 19.30 in ^ Hrvaška poročila: vsa , 20.00. 6.15. Italijanska poročila. j 17.00, 19.00 in 23.00. .of,:U Iz naših listov v pjfiiv dan (razen nedelje j ka) ob 14.36 ||>1.: Iz naših listov v dan (razen nedelje p ka) ob 17.06. . 6.40 Jutranja £<3S°' ledar - vremenska j« napoved časa; 7 0 _a M-glasba; 7.30 Nasveti gjE, nje; 11.00 OpoldansK 5 12.50 Lahka glasba: ,0Pf na glasba; 14.00 Odtj melodije; 14.40 Narod ■ naredele v izvedbi tiK? Okteta; 15.00 Kultur'*? sl" t na Primorskem; '3' j54®.,».* Georga Gerstuvina; V^jj' leksaiider Glazunov- gj; jfl> kor.cer: v g-molu ^jc rf Zdravstveno predavanja j Za vsakogar pekaj-cert pianista Ermi ,- K0"# ta: 19.10 Snort; , Hr'ji** v ritmu; 20.15 Pe«n‘ ga Zagorja; 20.40o< ba v izvedbi veli*' 21.05 Večer komorne - isb*' c 1.0 « * ,pl,i G 327,1 m. 202.1 m’ "T,0(>.1 B Poročila ob 5.00, 8-® ' itr 15.00. 17.00 m 22.00. 11.00 Radijski K?,.45 W Glasbena medigra.. r/, ske narodne pesmi ^„1 ,0 včič; 12.10 ^v0di, 13.00 Jezikovni Petrovčič; iz.iu “Govori/, 13.00 Jezikovni PfJE, P.san spored d5fJlSiali!*fj<4 napevov; 14.00 G4*<* za r> yf . mi; 14.10 Melodije lo; 15.15 Na klavd pcL/ Lesjak; 15.30 Scot )(j()o jt pot na Južni tečaj-,jtrid^KjuJ;, na medigra; 16. » U tera/ure . Lu H®!0, jg.OO resnična zgodba*. j7.10 rjirt ste — poslušajte- jg.oO , t pred mikroionorn, med seboj; 18.15 mradj jf zaik; 20.00 Richard v val i r z rožo*, njih- Id*. TKI D n. , W 16.30 Prenos [£? 18-'5 0$ Nemčija A - It»S varja.no na vpr»J' 18.45 Svet brez 00** sti; 21.00 Film TRSI Ul. sv Frančiška 20/111-tel. 37-33* sprejema in- , m-serate. male ,(j , i oglase, osmrtnic ^ od 8. do 12.30 ' 18. ure- ADRIA $pB T R s 1 , pf' THsT v- 23.-24. aprj!^,1,|j^, Postojna "neka Opatija - " j Vpisovanje „ «Adri.-»g2>S>£ skrbi v n*3av»d^p» ‘ S8S*fc ke, da ,zl.e‘ViW irn”" ■” , Anto*1* jC«1 ky °l> S11 ()rlhor ..žir" sektorski (i drU hudo prizade sožalje. Gaslon George Delaure vlada »,,? ?3.8 je nemška itvu nar^a110 lziavlla v Dru-postala dov- da je Avstrija del nrmske- ‘■tlerian ' Teden Prei Pa 50 atrijo ” ** ,tolpe vdMe v Av-. kakrj|»n K-da b- r'alete!e na Priče ,n koli odpor. Se več. tenisk// -slike o lem vdoru i'l in n °et v avstrijska melj j£ Pzestolnieo dokazujejo. *»n „„ j “"»suvaiec navdu-K, , zdravljen, medtem ko E:dom mnoz!la nasilja proti Utt a -n, neh'tlerjancem. V « ki n a 50 vedn° množi-vaš Pozdravljale voja-'• nlvl6 ,U se bod<> udinjalo j, zmagovalcu. Mno- i« 1311° razočaranih Avstrij-iloveta f° .v Hitlerju videli Uj r(,f’ 111 Jlm bo s socialni-jim 1rn^arr,i (s katerimi so r«d in ? , u^sa) vzpostavil vet- * dal dela in kruha. Se *°valen nJ- bd. ,edanji zma-Avstfii- ?! njihov rojak, sin svoji 1 prinaša zmago todil, v/?.v,n' (Hitler se je v Braunanu, v Zgornji ’ 'n ki to brez boe*''« ,uJe ogromni in močni Publikn’ kl to revno le-1 jllč u i a ?*Z bodočnosti pri- ni šef vlade marca z ganlji- dr.01 sij? Ali se ..._____ _______ •iudstva Uu fig P°slovil od 'im , marca z ganlji-niso ?,!,0vilri’m govorom, in kradi . rahodnih demo- značaja’05?- . le platonskega r»ti» ti j. or*J. čemu se upi-donja e. ie bilo ali ostati ‘PoPnem,,1 lzrazitl spoštovanje Vseea t ma6°valcu? (trentnn jega ie bilo v indi-‘tva, m : avstrijskega ljud- Proti ti,. Z se prvi zaganjam 'i da i.’ kl n*so smatra-k*roi,k treba podpreti tisto se uprl? peičico Hudi, ki so '('Hokratn o°c*aliste. katolike len“ veni!’ katenh zasluga je osauilien so bili redki, Avstriji 1 /n razstreseni po tej hrionalnn ie ostala v em-18 i? stanju. pranehaUCa- 1988 ie Avstrija kakor živeti, prav tako *tiri v. riiska demokracija Prenehal? i,pre/ ali ie vsaj Irt nena živeti kot svobodna družini n'Sna nacija v veliki b°inih jar°dov. Pasivnost za-‘a deL|!m0Kk,r,ac,J ie odobri-Mija. mtlerjanskega na- ki V Ali Pruvdorek. Povzročil nemir 3U* *i/a Avstrija mrtva? de Velik ° i,obra 1943 so vla-lVeZu Sovjetske vile, j k>A v Moskvi izja- *Prua J.e Avstrija bila P0,to/a "Odna dežela, ki je "Ppuda j r , Hitler jonskega ,l'°boditi" j i° je treba <>-c'*- Prani neTnške nadobla-. Pfciin a so nemško o-,i'lt»ti Avstrije (nekateri P/*V}° »okupacija*, a !S>ječa i itev»> za ne-VrnL.n.eZ,akonito, in po- *lk; t»Hl PustaVlnP0S!aV^r.lp Avstrije ... n eden njihovih voj- *ilj * te'a v?da ye 1 i k i podpis- Uchm *“aracije Roosevelt, ‘n Stalin so rekli I. .~VUl w • 'ju ut «uir ?°JUi ’ Q te sodelovalo v e"icije strani Hitlerjeve °*t rini’.Alu da zaradi lega 1unii ...j, -'“mn so izbiti, h!: “Aostnja ne »trie i rije, !e ii^np0^6’10 udpouornokt, "ki it b° V t„°re izogniti, in da d>l pnfcl oUrl0&nt,! UP°- di v bork• Ba lc una *"««». S"rbl %env da ta ^Jk, A1‘ ne govo-borf 11 o>.r ^ acila 0 «po-Tort*1* in neort*^tavljanju svo-Vp?a, Postavfja!Sne Austrijev? •triu ie; »Ah0 !e ,e tudi T bajj »Ali obstaja Av- pbroblemP0ja5nili ta de’ s.?*« v ..ulem «nemške imo- fikj «i lt^iS0 znal;' 6<1 k’ rt Ccliti s t,, ^ll niso hote-H,^°Pu^a teksti, in *■ ^ krog^rrtskim gospodar- Avst ... 1UIU- ’ Iti ga zavez- )ih on določene a op‘rajočim tdhft jo „„l Avstrijce (ki ‘brij! Proti "! lnteresi ali "'"Ubn deistva nac,onalizaciji. Vic Jla nem ? Je naJP°- n. sliziranai ,a imovina viiiisT^rana), da i;bkniakuUgo,°poH Ua k rojijo !'ki L,Predg0^d0da-tyo in Vo- i,lChfa inter-n’m’-ob P11" k‘“‘‘v mi a kancler-tiali? eutsche v! ,le obJavila kojn ' , na ,t?ei,unS> so so-d«h kancleria zc,nam da1* nemskT' °1d*«»nin« 5 nJ ? ^ tu- S5S* S^aš?»Ts va'išč! vodi Ldska stranka. av>bjuTak°.sVoavtla r° P bujanje bo,tj nespretnost notizma ,d. Siž'a»te;h te"?; ( To«,, ’ “a 10 to zsL vrste Herli ll'žavnega 's'JPPa ^ ki trdi, da Avstrijci bivajoči v Nemčiji niso izgubili nemškega državljanstva, ki so ga pridobili 18. marca 1938. ko je hitlerjevska oblast spremenila Avstrijo v nemško pokrajino. Ta sicer pravno soliden odlok je vzdrami! vse tiste ljudi v Avstriji, ki niso hoteli verjeti v nemško nevarnost. Bilo je celo mnogo Avstrijcev ki so 7. zavistjo gledali na »nemški čudež« in na dejstvo, da se veles:'e tepejo za naklonjenost Nemčije, ki st jo postavili za razsoriniKa svojih ponudb. V Avstriji se jc- celo dogajalo, da so tu pa tam objokovali lepe čase lutle-rizma; spominjalo se je blagostanje, ki ga je hitlenzem zajamčil deželi. Hitlerju pa se je zamerilo samo -no, da ni dobil vojne. Zlo je prišlo od tega, ker so osvoboditelji iz leta 1945 postali okup.ruuji. Ni se hotelo razumeti, da je ta četverna okupacija - ki jo jaz sovražim — doprinesla v mnogo večji meri k stabilnosti avstrijske politike kakor modrost avstrijskih političnih voditeljev, in da je ona v vsakem primeru preprečila, da bi Avstrija doživela u-sodo nekaterih svojih sosedov ali da bi utonila v borbah, kakor so bile one izza prve republike. Okupacija je izčrpani deželi prihranila izdatke za vojsko; okupatorji so bili zavezani in so še vedno zavezani dobavljati devize skratka — in to razumem zelo dobro — okupator je postai grešni kozel in alibi, za katerega se skrivajo kadar nekaj ne gre kakor bi bilo potrebno. Nedvomno je, da so vzroke za obtožbe v nekaterih zlorabah, kot na primer zaplemba nekaterih gospodarskih bogastev od strani Rusov, vojaški izpadi, ki so lastni vsaki okupaciji, omej.tev oblasti avstrijske vlade in parlamenta — kar dobiva od ruske strani včasih smešen pa tudi nespretno nehuman zna- čaj. kakor je to primer, ko je treba odobriti uporaoo helikopterjev ali lažjih letal pri reševanju ljudi ob priliki plazov. Poleg tega je okupacija Avstrije povzročila njeno zbh-žanje s prav tako okupuano Nemčijo in prišlo je do določene solidarnosti med obema deželama v odnošajih do ir.a-govalcev iz leta 1945. Moglo se je opaziti, da se množe dejanja in manifestacije za žrtve iz leta 1945. medtem ko so pozabili na žrtve nacizma, ki so prepuščene svoji žalosti. Maršal Kesselring se je mogel svobodno sprehajati po Avstriji in so ga celo višji funkcionarji sprejemali z velikim pompom in cvetjem-Zborovanja vojnih veteranov so zadobivala zaskrbljajoči obseg in značaj — nosila *o se hitlerjanska odlikovanja ih slavila se je nemška armada — skratka: v Avstriji se je moglo razviti vzdušje, k: je spominjalo na začetke nacizma in ki je zaskrbljalo najboljše prijatelje Avstrije m same Avstrijce, ki so se borili za neodvisnost svoje dežele. Besedo ima... Nemčija Za časa neke svečane seje, je avstrijsici parlament soglasno protestiral proti odloku berlinskega sodišča. Vlada in parlament sta zahtevala oci zahodnonemške vlade uradno izjavo. Celo oni, ki *o govorili o nevidni meji med Nemčijo m Avstrijo so se pridružili protestu socialistov, komunistov in pripadnikov ljudske stranke. Po tej zgodo v mski in nepričakovani seji sem dobil vtis, da se Avstrija ponovno prebuja. Začela se je zavedati sama sebe ali se Je ustrašila. Ustrašila česa, koga? Pretiranosti nemških teženj ali reakcije, ki bi jo pasivnost uradne ali neuradne Avstrije (za nekatere zlonamerna) mogla povzročiti pri zaveznikih, a zlasti pri Rusih? Ali ni bilo protislovno prikazovati se za žrtve nemškega in nacističnega napada, hkrati pa dovoljevati Nemčiji, da vsak dan vednp, bolj vdira v Avstrijo: postavljati hipoteka na avstrijsko' neodvisnost; hkrati pa jo uporno zahtevati! Avstrija, tako uradna, kakor neuradna, je razumela, da je skrajni čas, da se reagira, dn se razpiši dvom. da se zavzame stališče, da se izbere! In'on* Je izbrat«... Avstnjo. »Nova Avstrija«, velik dunajski dnevnik, je že davno zahteval od kanclerja Adenauerja, da njegova vlada izjavi v imenu Zahodne Nemčije. da nima nikakih zahtev glede Avstrije. Kancler je molčal, predsednik Vzhodne Nemčije Grotewohl, je s strogimi besedami obsodil berlinske sodnike in izjavil, da se Nemška demokratska republika zavzema za spoštovanje neodvisnosti Avstrije. Gospod Adenauer ni mogel več molčati On je končno odgovoril »Novi Avstriji«, toda av-strijski voditelji in parlamentarci so smatrali njegov odgovor za nezadovoljiv. Oblika intervjuja se je zdela kot nekakšno breme. Tedaj je nemška vlada, ki jo je ta reakcija začudila, dala uradno izjavo, ki ne rešuje celotnega vprašanja. Avstrija pričakuje uraden in popoln preklic hit-lerjanskih zakonov v Nemčiji, ki ravnajo z Avstrijci v luci priključitve. Določen del nemškega tiska se že cudi tej zahtevi. Namestnik avstrijskega kanclerja Raaba uporno vztraja na tem. Ta zahteva je postala njegovo geslo, soeilistič-na stranka Avstrije pa se sedaj predstavlja kot najgoreč-nejši branilec avstrijske neodvisnosti, ki jo je do včeraj branila le od #ruske nevarnosti«. Fristaši ljudske stranke, izvzemši gospoda Gar-bocha. katerega nespretne izjave begajo njegove politične prijatelje — se temu pridružujejo. Velik katoliški lisi »Die Furrhe«. ki se v tem obnaša kot neodvisni udeleženec V tej bitki za Avstrije, zahteva, da se Avstrija osvobodi ameriškega in ruskega pritiska in da vodi končno svojo politiko. Priča smo porajanju avstrijske nacionalne zavesti, ki ni do sedaj nikoli obstajala. zlasti pa ne za časa prve republike. »To ni vstajenje — mi je rekel neki politik, ki se dobro spozna na vprašanja Srednje Evrope — to je rojstvo*. Rojstvo nekega nedvomno majhnega naroda, a ki bo, zaradi svojega zemljepisnega položaja na izredno občutljivi točki Evrope — če ne bo več zapadla v napake, ki so povzročile njeno nesrečo — mogel odigrati veliko vlogo v bližnjem razvoju dogodkov, miroljubno vlogo, ki ponovno pritiče lemu poslednjemu mostu med Vzhodom in Zahodom, mostu, ki ga v bodoče nobena nevihta ne bi mogla odnesti. Na poti skozi Trst v Rim, lejer bo podpisal gospodarske jugosl.-ital. sporazume Je imel član zveznega izvršnega sveta O. Karabegovič včeraj tiskovno konferenco v prostorih generalnega konzulata v Trstu. Desno: generalni konzul Mitja Vošnjak. Z GEIGERJEVIM ŠTEVCEM PO JUGOSLAVIJI Iskanje uranovih ležišč Uranova mrzlica • Govorica «lovca» * Vpliv kozmičnih žarkov - Kartiranje terena Pred kratkim smo iz ust predsednika Tita culi, da sodi danes tudi Jugoslavija med dežele, ki so na področju jedrne fizike dosegle stopnjo, pri kateri se že lahko resno računa, kako se bodo n ivi energetski viri izkoristili v miroljubne proizvodne namene. To pomeni, da so se doslej v FLRJ dosegli zelo tesni in uspešni znanstveni rezultati, zakaj v nasprotnem primeru bi maršal Tito gotovo ne dajal podobnih izjav. Da ima Jugoslavija uran je bilo sklepati še preden je to potrdil jugoslovanski predsednik. Znano je, da je Jugoslavija bogata z rudninami. da se nahaja v ne- drih njenega podzemlja večina doslej odkritih kemičnih prvin,in zares čudno bi bilo, če bi prav urana ne bilo. Ze sama geološka struktura ozemlja zagotavlja prisotnost tudi tega danes tako dragocenega elementa. Zelo verjetno je, da se v Jugoslaviji uran ne samo nahaja, ampak da so njegova nahajališča celo zelo bogata. Kje se nahaja, v kakšnih količinah, to je seveda tajnost, ki se je iz razumljivih razlogov ne pove, to je posebno varovana skrivnost sleherne države, tako tudi Jugoslavije. Sodelavec beograjskega tednika NIN. Branko Petrovič, je pred kratkim na- : :■ : m Fotografija je bila posneta 23. marca v Yucca Fiatu v nevadski pustinji ob podzemski eksploziji atomske bombe. Eksplozija je bila sedma v letošnji pomladanski poskusni seriji. AFERA MONTESI Nejasne kupčije S podatki, oziroma izjavami, ki sta jih te dni podala polk. Pompei in grofica Maria Luisa Pola v zvezi z zadevo Monte-si, so prišle na svetlo nove zanimivosti. Te so takšnega značaja, da brez dvoma ne razvijajo vso stvar v korist Mcntagne in Pierra Piccio-nija. Med drugim je Pompei povedal, da je v času, ko je on vodil preiskavo o zadevi, sporočil takratnemu notranjemu ministru Fanfaniju, da bodo brez drugega prišla v javnost visoka imena, če bi se se naprej ukrepalo proti Montagni. Fanfani mu je na to odgovoril- »Pojdite do kraja, ne da bi 'se ozirali na kogarkoli: Kdor je v zadevo padel o dobri veri, bo ie splaual na površje. Kdor pa je k temu pri-stopil z umazanimi nameni nai utone.« Dalje izjavlja Pompei. da mnoge trditve, ki jih je že bila navedla Anna Maria Caglio. popolnoma odgovarjajo resnici. Tako na pr. drži da se je Montagna poga-ial za nakup stanovanja, ki ga , nameraval podariti Pavo-neju, da je on skupno z Alton-som Spatarom in Galeazzom Lisijem kupil vilo v Ulici Asmara, da je ustanovi INAIL. prodal stavbo za vsoto neka) deset milij°nov lir itd. Nič manj zanimive niso izjave ki jih je dala grofica Maria Luisa Pola. Ona je prodajala Montagni stanovanje k! je zanj zahtevala znesek dvajset milijonov lir, a Mon-tagna ji j« zanje ponujal samo 14 milijonov. Govoreč v zvezi s tem o Montagnevem bratrancu Valletti Brunu, pra-V da je ta ob priliki nekeR« njunega razgovora izjavil da bi ligo vendar ne smel igi.i-ti taksnega skopuha glede ce-ne stanovanja, ko je vendar »aroo z enim dobro opravljenim poslom v Chiassu zaslu žil okrog 100 milijonov lir. Ko sem to, zatrjuje grofica, čez nekaj dni vrgla Montagni pod nos, mi je ta očital nehvaležnost. Zelo se je zgražal nad mojo opazko glede njegovega posla v Chiassu. Kaže. da je Montagna za to zadevo posebno občutljiv. Objava nekaterih najnovejših dokumentov v zvezi z zadevo Montesi osvetljuje marsikatero praznino dosedanjega preiskovalnega postopka, posebno kar zadeva ozadje tega primera, korupcijo, ki je ‘v zvezi s tem nastajala in pa nesramno omalovaževanje zakonov, ki so ga kazali glavni protagonisti. Na površje prihajajo nova imena, nove okoliščine. o katerih je doslej glavno tožilstvo molčalo. Tudi iz zapisnika, ki ga je podala Anna Maria Caglio, je razvidno, da je imel Montagna darovati Pavoneju stanovanje v vrednosti kakih 30 milijonov lir. Tudi sledi iz njenih izjav, da se je prišteval med Montagneve prijatelje visoki policijski funkcionar Agnesina. Tako se je število odgovornih državnih funkcionarjev, ki so zapleteni v umazano afero Montagne in Piccionija. povečalo še za eno osebo. In povsem smo lahko prepričani, da niso iz trte izvite Montagneve grožnje o tem. da bo »trepetal ves Rim«, ko bo izdal knjigo svojih spominov. v kateri bo brez dvoma, ne glede na levo in desno, objavil imena vseh svojih «odličnih» prijateljev, ki so mu kakor koli kdaj šli na roko. Upati je. da se vsa zadeva zdaj, ko je ponovno začela teči, ne bo spet kje zataknila. Cas je že. da nekdo v Italiji vzame železno metlo v roke in neizprosno pomete umazanijo, ki se je nastlali tako okrog vprašanja tragične smrti VVilme Montesi, kakor tudi marsikje drugje. pisal zanimivo reportažo o j gi s pozitivnim uspehom delu in življenju ljudi, znanstvenih in ročnih delavcev, ki se ukvarjajo z iskanjem uranove rude na nekem določenem sektorju. Na bazo, pripoveduje, smo prišli pod večer, To majhno moderno naselje šotorov. opremljeno z vsemi sodobnimi pripomočki tako za delo samo kot tudi za osebno udobji. Toda, kar mi je najbolj padlo v oči je bila neka mrzličnost, nekakšno stanje nepretrgane vznemirjenosti, ki se v njem nahajajo malone vsi, ki so tu zaposleni. Vprašal sem, kako si je to tolmačiti. Rekli so mi, da je to mrzlica, uranova mrzlica, ki se ji ne ogne nihče, kdor je enkrat začel s teni delom. Psihološko gre za nekaj podobnega, kar so nekoč imenovali zlata mrzlica,ki je marsikomu znana, če ne od drugod pa iz Jack Londonovih romanov- Gre za neko svojevrstno komb,nacijo telesne napetosti, živčne zanesenosti in strasti pri raziskovalcu, ki je na tem, da odkrije in se polasti nečesa, kar je redko in splošno cenjeno. S to razliko, d« v tem primeru ne gre kot pri zlatu za neko neposredno vrednost, ki jo, lahko nekdo o-sebno uporabi, ampak za e-lement, ki ga je samo s kolektivnimi prizadevanji moč izkortsliti v prid Vsega človeštva. Uranovo rudo iščejo s pomočjo tako imenovanih Geigerjevih števcev. Cim prisloniš slušalko takega števca na uho, začuješ v njem nekakšne redke, neenakomerne in rezke udarce, ki v glavnem nastajajo pod vplivom kozmičnih žarkov; gre torej, lahko rečemo, za utripanje brezkončnega prostora, ki mu je ime kozmos. Ce pa ti udarci postanejo hitrejši, potem to pomeni nekaj drugega, potem to pomeni, da se nekje blizu nahaja uranova ruda. In uranova mrzlica, ki se ljudi loti v takem primeru, je še prav posebno huda. Želel sem sam doživeti, pripoveduje dalje Petrovič, kako je, ko se ta mrzlica človeka loti. Naslednjega dne sem v spremstvu enega članov ekipe odšel na teren. Najprej so tudi meni dali Geigerjev števec, ki mu tu navadno pravijo «lovec», in odšla sva. Spremljevalec mi je povedal, da meri najin sektor raziskovanja o-krog tri kvadratne kilometre. Na kraj sam sva se pripeljala z džipom, nakar sva začela z delom. Prislonil sem slušalko števca na uho in takoj začul tiste značilne, počasne in neenakomerne utripe vsemirja. Ko boš začul udarce, ki bodo hitrejši od navadnih, ki jih imenujemo »spontane« (udarce, ki jih povzročajo kozmični žarki), mi je rekel spremljevalec, bo to znak, da si našel nekaj dobrega, da je nekje v bližini uranova ruda. Tega dne nisem imel te sreče, da bi bil zabeležil te nagle udarce, ki so znanilci urana, pač pa sem si ustvaril približno sliko, kako ljudje, ki so se temu delu posvetili, to rudo iščejo. Pod večer sem se odpravil v bazo, vtem ko je moj spremljevalec še ostal na terenu in je šele kasneje prišel za mano. Pri večerji smo se pogovarjali o toriju. Vprašal sem šefa ekipe, če je tudi pri-nas dobiti ta dragoceni in redki element. Rekel je. da so ga na njihovem terenu že našli. Kadar eden ali drugi raziskovalec z Geigerjevim števcem nekie ugotovi uranovo rudo in zatem geolo- nalizirajo prineseni material, se le-ti takoj odpravijo na kraj sam, da kartirajo teren. Tako se postopno, kos za kosom, označi ves teren, kjer je bilo pričakovati, da se bo našla uranova ruda. Pri tem je potrebno delo in sodelovanje vrste ljudi, ki vlagajo pri opravljanju svojega posla precejšnje napore, njihovo najlepše plačilo za to pa je, po njihovih lastnih izjavah, ko se na mestu njihovih raziskovanj odpre rudnik, ki se iz njega črpa uranova ruda, osnovna surovina za proizvajanje atomske energije. SEDMA PREMIERA SNG V AVDITORIJU V C,lhuhcin*eti'ie t UKROČENA TRMOGLAVKA Bila je sreča in užitek tudi SPDT v času 1:55’. I*?,# dobro sta se odrezali ot> pi mladincev do 16 let, r1t\-padata slovenskim o0irf kom. in sicer iz roda ga vala*. oaiovorni uredo1* STANISLAV BENKO ^ ^ Tiska Tiskarski zavod ZT* m mi siumrt predvaja danes 30 ž začetkom ob t. flori film : .f in Igralci : ANTHONY QUltf KATHERINA DE Mlhh K1X0 Danes 30. marca ob 19. uri CANG t. ll P* Robert Mite*1 ^ Lisabeth Sc° 1955 V nedeljo 3. april* ob 15. uri Večne simfanf*et . Tl * L. Stokov predvaja danes 30. t. m. z začetkom ob II. uri film: Hali nbežniK Igrairi RICHIE ANDR aaažsaasgss 5335 Vladimir Bartol: MLADOST PRI SVETEM IVANU (Prva knjiga) SVET PR AVL JIC IN ČAROVNIJE 66.= Tretje poglavje« PRAZNIKI. IGRE. STAROŽITNOSTI Vaščana S..., ki je bil občinski svetovalec, je tudi doletela čast, da je bil povabljen. Prišel je na proslavo s svojo hčerko, ki je veljala za najlepšo žensko pri Svetem Ivanu. Lokalna škandalna kronika Je šepetala marsikatere zadevice na račun očeta in hčere. Kot na primer o nekih goldinarjih, ki jih je plačal M ., svetovalcu v zameno za usluge, ki jih je izkazala njegova hčerka omenjenemu M... — Tudi junaku od Visa je ugajala svetoivanska lepotica (la diva dt San Giovanni). sodeč po tem, da Ji jč izvolil nasloviti nekaj poklonov ter jo povabil na plesno proslavo, ki Je bila prirejena na Kaiserju (verjetno bojni ladji), kjer je z njo večkrat zaplesal. Zaradi vsega tega se je naselil v srcu tega kmeta demon ošabnosti; domišljal si je, da se Je dvignil tako visoko, da mu je dovoljeno teptati celo zakone. Toda njegove sanje so bile zelo kratkotrajne, kajti komaj se je njegova hčerka vrnila s plesa, jo je nepričakovano napadla kolera, tako da je malone še v praznični obleki v nekaj urah izdihnila. Ko sem izvedel za ta pnmer, sem se odpravil k referentu ter ga vprašal, ali se mora ravnati s svetovalčevo hčerko kot z ostalimi, to se pravi, da jo Je treba pokopati ponoči, brez duhovnikov in brez vseh slovesnosti. »Napravite svojo dolžnost«, mi je rekel. »Ta vaščan je neolikan«, sem odvrnil, »in se bo za gotovo znesel nad mano.» »V tem primeru bom jaz posegel v zadevo«, mi je dejal referent. Iz moje nadaljnje pripovedi bo razvidno, da so bili moji pomisleki zelo pravilni in da sem imel prav, če sem se bal kakega nasilstva s strani tega kmetavsa, ki mi je, ko sem ga srečal na ulici, obljubljal morja in gore, če bi bila njegova hčerka pokopana z vso možno slovesnostjo. _«Storil bom. kar bom mogel«, sem dejal. Proti poldnevu sem prosil za nova navodila. Dobil sem pismen odgovor, v katerem je bilo rečeno, da se morajo tako, kot se pokoravajo zakonom meščani, pokoravati zakonom tudi okoličani, torej da moram izvršiti odredbe, ki sem jih prejel pod pretnjo, da me sicer zapodijo iz službe. Da bi ta vaščan vedel, kako stoje stvari, sem mu izročil pismo, toda on ni hotel vedeti zanj in je dejal, da mu bom to še drago plačal. Vojak L... mu je dal razumeti, da bi smel jaz razpolagati celo z oboroženo silo, toda oni je odvrnil: »Jaz poveljujem bataljonu (okoličanskemu) in noben bajonet se ne bo zganil, dokler sam ne ukažem.« Toda njegove grožnje niso nič zalegle in njegova hčetrka je bila pokopana opolnoči in brez ceremonij. Da je bil S... zaradi tega razdražen, je naravno in cek> odpustljivo, toda da je tako hitro porabil uslugo, ki sem mu Jo izkazal nekaj oni prej. ko sem ga bil namreč izvlekel iz svetoivanske gostilne, kjer je ležal pijan pod mizo. tega bi si ne bil nikoli mislil. — Lekarnar B..., ki je bil pri tej zadevi z mano, me je vprašal, kdo Je ta človek. »Občinski svetovalec«, sem odvrnil. A, ... -s- «Usmiljeni bog! ^ valce imate torej v okoiu Takrat se mi je sv ere in nisem nikomur omenil ^ . sramote, toliko bolj. ker sam prosil, da bi m0*fc0 ^ pa neskončno uživam, j predam javnosti...« ve Vflu ., k Iz celotne Selim u t sledi, da je bil moz nep ^ j egoist, ki je mislil samo ^ tn ostal pri tem gluh in \e < J ljemje drugih. Pozneje ioK( činskim svetovalcem “"jL &.1 zaradi nekih malenkosti broS ^ ,ie končno maščeval v sv J ,■ Nehote in proti volji 1' i t «t ohranil, pa čeprav se tojv8^ ličen, košček nase s z i i starožitnosti Objavil sem pa ta Schmutzove knjige se nl g« JV drugega razloga. Ko &e krat bral, sem se , e spomnil na pesem deklice, brez straha £°na ki nam Jo Je pda n‘a‘ \e I1VC’ bili še majhni. Morda pe ^ *- i/* oi ta pesem na s ve tov a v (ij# no hčerko, ki je un\.,sjji re? ^ rariofa riH strašne K , e „ & zadeta od strasne bil mi je, kot da sem V" go . P skih letih nekaj S'1S‘ ’ gol1-' # odrasli pogovarjali ? 0 teb1 njeni grozotnosti, tu (iep-se^Vv'f' Klenem primeru na\-vted toivanskega dekleta desetih iet. . pO& KONEC TRETJEGA Slovenski otroški vrtec pri Sv. Ivanu v času, ko Je zahajal vanj pisatelj.