LETO XI. ST. 42 (573) / TRST, GORICA ČETRTEK, 8. NOVEMBRA 2007
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, DCB (Padova) ISSN 1124-6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE PADOVA - ITALY
NOVI
CENA 1 EVRO
www. noviglas. it
CONTIENE I.P.
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
Uvodnik
Andrej Bratuž
S ponosom naprej!
V' političnem življenju v Italiji se veliko razpravlja in piše o novi politični organiziranosti. To še posebej po nedavni ustanovitvi (in z ljudsko voljo na primarnih volitvah potrjene) Demokratske stranke. Vse to se je odvijalo v vsedržavnem merilu z izvolitvijo rimskega župana Veltronija za njenega prvega tajnika. Podobno se je vse to oblikovalo tudi na deželni ravni.
V glavnem je tudi med Slovenci v deželi Furla-niji-Julijski krajini vladalo veliko zanimanje za novo politično stvarnost, kar so nazorno pokazale primarne volitve v deželi. Vsa ta prizadevanja so aktivno podprli politični dejavniki naše narodne skupnosti. S svojo dobro udeležbo so slovenski volivci pokazali dokajšnjo politično zrelost in zavzetost za nove oblike političnega življenja.
Slovenci smo že v vsej povojni zgodovini v politični areni delovali na različne načine. En del naše skupnosti je zagovarjal idejo samostojnega političnega nastopanja, drugi pa se je ogreval za nastop v večinskih, torej italijanskih strankah. Samostojni nastop je zagovarjal tisti del Slovencev, ki se je prepoznaval najprej v Slovenski demokratski zvezi (SDZ) v Trstu in Gorici, nato od leta 1975 dalje v skupni stranki Slovenska skupnost (SSk). Že sam naslov tega zapisa je bil in je nekako simbolno geslo slovenske stranke, s katerim se je ta pokazala zlasti na volilnih nastopih. Slovenski levičarji so po začetnih lastnih političnih organizacijah, zlasti na Goriškem, šli v italijanske stranke in s tem prenehali biti politični subjekt.
Pri vsem tem se danes postavlja seveda novost Demokratske stranke. Kako bo lahko samostojna etnična stranka, kot je SSk, sodelovala oz. sobivala z novo skupno stranko? Ali bi se torej morala zaradi vključitve v Demokratsko stranko ta razpustiti in s tem prenehala biti politični subjekt ali pa bi lahko prišlo do neke federativne povezave? V tem je seveda nelahek problem. Poglejmo, kako je z drugimi manjšinami v Italiji in kakšno vlogo igrajo njih politični dejavniki. Tu bomo v glavnem vzeli v poštev nemško govorečo južnotirolsko skupnost in položaj v Dolini Aosta. Nemška manjšina se v veliki meri zbira v svoji etnični stranki SVP (Siidtiroler Volk-spartei), ki ima tudi množično volilno podporo nemškega volilnega zbora. Že dolga leta vodi pokrajinsko vlado v Bocnu (ki odgovarja naši deželni vladi) in ima svoje številne parlamentarce.
Podobno je tudi v Aosti, čeprav ni položaj v vsem enak. Tu ima namreč med francosko govorečo skupnostjo vodilno vlogo stranka Union Valdo-taine, ki dolga leta vodi deželno vlado v tej deželi pod Mont Blancom. Ne smemo niti mimo položaja na Sardiniji. Tu je prejšnja leta imela vodilno vlogo Sardinska akcijska stranka (Partito sar-do d'azione), ki je vrsto let imela tako deželne predsednike kot evropske poslance. Nekaj časa so v tej povezavi sodelovali tudi furlanski avtonomisti z gibanjem Movimento Friuli.
Z vsemi temi manjšinskimi silami je desetletja plodno sodelovala tudi SSk in z njimi še danes sodeluje, zlasti s SVP in UV. Veliko let je prišlo do sodelovanja in skupnim volilnim nastopom od prvih evropskih volitev leta 1979 dalje. S svojimi kandidati na skupnih listah smo vedno prispevali k uveljavitvi evropske ideje in nato tudi volilnim uspehom. Naj spomnim samo na svetal lik danes že pokojnega politika Bruna Salvado-rija iz Aoste, ki je z velikim navdušenjem in idealizmom pa tudi z obiski in shodi v naših krajih dal velikanski zagon medmanjšinskemu sodelovanju zlasti v alpskem loku. Sam se rad spominjam skupnih prireditev, volilnih shodov in udeležbe na kongresih od Aoste do Merana in naše dežele.
Vse te stranke se gotovo ne bodo danes razpustile, ampak bodo še dalje pričale o evropski zavesti in samobitnosti manjšin v Italiji in Evropi.
ueeeLieL
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Mauro Ungaro je postal novi urednik goriškega škofijskega tednika Voce Isontina
Prišleki so med nami, so z nami, so in bodo del nas!
Ena večjih neumnosti, ki jih lahko slišimo zadnje čase pri nas, je trditev, da bi morali s priseljenci ravnati bolj trdo, če ne navedem sramotnih dejstev o tem, kako se že itak ravna z reveži, ki prihajajo k nam samo zato, ker je pri nas tako bogastvo, kakršnega v rodnih deželah ne morejo niti sanjati. Vem, da poenostavljeno izzveni, a dejstvo je, da priseljenci prihajajo na Zahod samo zato, ker tudi danes velja, da z mize bogatih vedno kaj pade, da se pri bogatih kljub vsem ponižanjem, ki si jih primoran in obenem tudi pripravljen sprejeti, lepše in bolje živi kot pa doma, kjer nisi imel kaj dati v usta.
Minulo nedeljo je sveti oče Benedikt XVI. z njemu lastno umirjenostjo opozoril Italijo in vse nas, naj prišleke sprejmemo, saj so naši bratje, so ljudje. To je storil zaradi zločinov in nasilja, o katerih ste brali v dnevnem časopisju in videli preveč že po televiziji, preveč zato, ker resnična dejstva kažejo, da ni res, da samo prišleki kradejo, ubijajo, preprodajajo drogo, a prav te stvari neusmiljeno kažejo na naš odnos do prišlekov, ki jih doživljamo kot nevarnost, namesto da bi se zavedali dejstva, da
brez njih ne bi živeli tako bogato in udobno, kot živimo.
V Italiji je priseljencev že skoraj štiri milijone. Nekateri trdijo, da jih je že več. Samo minulo leto jih je prišlo 700 tisoč. Po najbolj verodostojnem poročilu italijanske organizacije Karitas prišleki, tuji državljani, priseljenci, reveži, imenujte jih, kakor vam je drago, predstavljajo že skoraj 7, da, sedem!, odstotkov vsega prebivalstva v Italiji, ki doprinese skoraj toliko odstotkov letnega bruto domačega prihodka. Val priseljevanja v Italijo je nezadržen in nevzdržen, tudi zato, ker si ne smemo zatiskati oči pred težavami, ki jih priseljenci prinašajo s seboj, pa naj gre za nasilje in revščino, nesposobnost in nezmožnost integracije ali nizko stopnjo izobrazbe in kulture, drugačnost, ki že sama po sebi odbija, kot si istočasno tudi ne smemo zatiskati oči pred dejstvom, da so edino prišleki v Italiji tisti, ki še opravljajo najslabše plačana,
najbolj nizka in navadno vedno, le in samo!, "fizična dela", brez katerih pa naša razvita družba ne more.
Evropa ima pred seboj dve poti, ki veljata seveda tudi za Italijo in Slovenijo: ali pot nazadovanja in zaprtja, ki vodita v take družbe, ki z demokracijo nimajo veliko opraviti, ali pa v družbo strpnega, tudi odločnega dialoga z drugačnim, iskanja novih oblik integracije, ki seveda sloni na demokraciji. Pri tem ima seveda veliko opraviti krščanstvo. Evangelij in Cerkev seveda tudi. In je zato zgrešeno, da se Evropa krščanstvu odreka!
Jurij Paljk
gosti odprtja muzeja o vojnih
v Bergen-Belsnu je bil tudi pisatelj Boris Pahor
z obrazom, svojega casa
abonmajska
sezona (J7/08
www.teaterssg.it
Odmeven referendum v treh dolomitskih občinah
Za vrnitev v Južni Tirol
Evropske teme - Naše teme
Genetsko spremenjena hrana na evropski mizi?
Stališče evropske politike do genetsko spremenjenih organizmov (GSO) je bilo že od samega začetka zelo zadržano. Veliki ameriški živilsko-industrijski koncerni so zelo zgodaj naleteli na resne omejitve pri uvajanju genetsko spremenjenih pridelkov na naš trg. Evropa se je torej zavestno odločila, da bo varovala zdravje svojih državljanov, skrbela za kakovost lastne živilske industrije in predvsem zaščitila tradicionalno evropsko kmetijstvo.
Od leta 1996 dalje, koje namreč Evropska komisija prvič dovolila prodajo genetsko spremenjene koruze (šlo je za koruzo tipa bt podjetja Ciba Geigy), so evropske ustanove vseskozi sprejemale vedno bolj omejujočo zakonodajo na tem področju, ki dejansko ne dovoljuje uporabe genetsko spremenjenih semen v kmetijstvu.
Spor med Evropo in ZDA, ki zagovarja stališča ameriških koncernov, je postal torej neizogiben. Do res vročega soočanja je prišlo leta 2003, ko je Evropska unija dokončno sprejela zakonodajo o genetsko spremenjenih organizmih, ki zahteva vidno označevanje vse genetsko predelane hrane in vseh kmetijskih izdelkov, pridobljenih na osnovi genetsko spremenjenih organizmov. Menila je namreč, daje edino vidna prepoznavnost genetsko predelane hrane jamstvo za evropskega državljana, da sam svobodno izbere, če na svojem krožniku želi ali pa ne genetsko predelano hrano.
Ameriški predsednik Bush je tedaj zelo ostro napadel Evropo in jo obtožil protekcionizma, saj po njegovem mnenju taka zakonodaja močno ovira prodajo novih biotehnoloških semen v Evropi. Obenem je ob isti priložnosti označil Evropejce za neodgovorne, ker s svojim ravnanjem ne pripomorejo k reševanju problema lakote v Afriki. Po Bushevem mnenju bi namreč genetsko spremenjeni organizmi lahko učinkovito rešili problem afriškega kmetijstva, ker bi razvoj teh tehnik v kratkem razvil nove vrste rastlin, ki bi se lažje prilagodile zahtevnim klimatskim okoliščinam črnega kontinenta. Ostremu izpadu ameriškega predsednika je sledila tožba ZDA, Kanade in Argentine na Svetovno trgovinsko organizacijo (WT0), kije kmalu zatem razsodila, da mora Evropa do 21. novembra 2007 ukiniti vse omejitve pri preprodaji genetsko spremenjenih organizmov.
S čisto formalnega zornega kota se Evropa brani, ko pravi, da sama ne omejuje prodaje genetsko predelane hrane, ugotavlja pa, da so za neuspeh te hrane na evropskem tržišču krivi predvsem kupci, ki so mnenja, da jim nove biotehnologije ne nudijo dovolj jamstev. Kljub temu je prejšnji teden Evropa
klonila pritiskom Svetovne trgovinske organizacije in je sprejela odločitev, da izda še tri nova dovoljenja za preprodajo treh genetsko spremenjenih organizmov (dve za genetsko spremenjeno koruzo in eno za genetsko spremenjeno peso). Ozadjete od ločitve je nedvomno vezano na omenjeno razsodbo Svetovne trgovinske organizacije. Še bolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da je Evropski svet za okolje dobesedno prisilil vse članice EU, da dovolijo prodajo genetsko spremenjene hrane v vseh državah članicah. Pri tem so evropske institucije stopile v oster konflikt z Avstrijo, ki se je dalj časa izrecno upirala komercializaciji genetsko spremenjenih organizmov na svojem državnem teritoriju in ki se je tokrat morala podrediti diktatu Bruslja.
Očitno je, da so evropske ustanove hotele dokazati Svetovni trgovinski organizaciji (WTO), da Evropa ne izvaja protekcionizma, in se tako izogniti povračilnim ukrepom ZDA, Kanade in Argentine. Očitno pa je tudi, da posamezne države niso več kompetentne, da same odločajo, katero hrano lahko dovolijo na svojem teritoriju. Trenutno ne vemo, če bo sprejeta odločitev zadostovala Svetovni trgovinski organizaciji, vemo pa, da je stališče razjarilo kmečke organizacije in pa okoljevarstvenike.
Ob vsem tem si torej lahko zastavimo dve vprašanji. Najprej, ali bi se posamezne članice lahko same uprle pritiskom velikih kapitalskih lobbyjev, ki želijo uvesti genetsko spremenjena semena v kmetijstvo in jih brezpogojno uporabljati v živilski industriji, ali je bila v tem oziru Evropa ključnega pomena? Verjetno brez Evrope bi bila katerakoli samostojna politika na tem področju nemogoča. Dovolj je, da pomislimo na izkušnje držav iz tretjega sveta, kjer so to tehnologijo uvajali, ne da bi se lahko posamezne države temu učinkovito uprle. Drugo vprašanje, na katero pa je težje odgovoriti, je: bo Evropa še naprej kos svoji funkciji jamčiti svojim državljanom kakovost kmetijstva in živilske industrije, kar pomeni kratkomalo zagotoviti kakovost hrane, ki prihaja na našo mizo? Danes nekatere posamezne države namreč želijo doseči še višje standarde, kot jih nudi Evropa.
Peter Čemic
Po dolgih letih pozitiven premik
Komisija senata v Rimu zvišala prispevek za slovensko manjšino
Komisija za proračun italijanske senatne zbornice je pri preučevanju osnutka finančnega zakona za leto 2008 sprejela tudi dopolnilo, s katerim je letni prispevek za slovensko manjšino v Italiji povišala za 500.000 evrov. Ce bo senatna skupščina potrdila ta sklep komisije,
bo prispevek za slovenske kulturne ustanove znašal po novem 5.250.000 evrov namesto dosedanjih 4.750.000 evrov. V tem primeru bo to prvo povišanje prispevka za slovensko manjšino po 16 letih. Predlagatelj dopolnila je bil furlanski senator stranke Levih demokratov Carlo Pego-
Na dnu...
ZE PRAV, DA SEDAJ IMAMO ZAŠČITNI ZAKON, TODA ZDI SE Ml, DA PRETIRAVATE Z DVOJEZIČNOSTJO!
V goratih predelih Veneta se prebivalstvo že nekaj let pritožuje nad deželno upravo, da zanemarja razvoj njihovih krajev in da skrbi le za turistične postojanke v dolinah. Prvi glasen alarmni zvonec v tem smislu je pred dvema letoma zazvonil v občini Lamon, kjer se je prepričljiva večina volivcev na posebnem ljudskem glasovanju izrekla za priključitev k sosednji avtonomni tridentinski pokrajini. Zapleteni nadaljnji postopek je obtičal v parlamentu. Nato se je občina Cinto Caomaggiore opredelila za priključitev k Furlaniji Julijski krajini, letos maja pa se je za priključitev k Tridentu opredelilo osem občin na znani planoti Asiago.
Minulo nedeljo in ponedeljek pa je bilo ljudsko glasovanje v treh dolomitskih občinah z močno prisotnostjo pripadnikov ladinske jezikovne manjšine, in sicer v znani Gortini d'Ampezzo (Am-pezo), Colle S. Lucia (Col) in v Livinallongu (Fo-dom). Za izid glasovanja je vladalo veliko medijsko zanimanje. Velika večina volilnih upravičencev je glasovala za ločitev od Veneta in priključitev k sosednji avtonomni bocenski pokrajini, tj. Južnemu Tirolu. V Gortini je za to izbiro glasovalo skoraj 77% občanov (2788 na 5191). O izidu referendumov v omenjenih občinah so obširno poročali tudi vsedržavni dnevniki in jih tudi politično komentirali. Nekateri dopisniki so ob tej priložnosti prikazali zgodovinsko preteklost tega območja Dolomitov in prisotnost na njem ladinske jezikovne skupnosti.
To dolomitsko območje je namreč štiristo let pripadalo avstrijskemu Južnemu Tirolu. Italija ga je v mejah sedanje bocenske pokrajine pridobila po prvi svetovni vojni na temelju senžermenske mirovne pogodbe s premagano Avstrijo. Na osnovi iste pogodbe je dobila tudi Kanalsko dolino s Trbižem in Rabljem. Leta 1923 je bilo omenjeno dolomitsko ob-
močje vključeno v pokrajino Bel-luno v deželi Veneto. Ladinska jezikovna skupnost se je tako v upravnem pogledu znašla v treh pokrajinah (Bočen, Trident, Bel-luno). Ta delitev jo je usodno zaznamovala.
Po drugi svetovni vojni so se vse ladinske jezikovne skupine zavzemale za to, da bi bile vključene v eno samo upravno enoto. To svojo zahtevo so javno povedali na znanem zborovanju na prelazu Sella poleti 1945, vendar jih je sporazum De Gasperi - Gruber skoraj povsem obšel. V bocensko
identitete.
Težnje navedenih dolomitskih Ladincev so nedvomno upravičene, a jih v sedanjih političnih razmerah v Italiji ne bo mogoče uresničiti v razumljivem času. Za priključitev Južnemu Tirolu je potreben ustavni zakon, ki bi spremenil njegov deželni statut. Izidi referendumov so vsekakor močno razburili predsednika dežele Galana, medtem ko jih je južnoti-rolski predsednik Durnwalder dobrohotno sprejel v vednost. Obeta se torej obdobje napetih odnosov med Venetom in Južnim Tiro-
rer, zanj pa si je prizadeval tudi vladni podtajnik slovenske narodnosti Miloš Budin, prav tako član stranke Levih demokratov.
Vlada je v finančni zakon za kritje zaščitnega zakona za slovensko manjšino iz leta 2001 sprva uvrstila 4.750.000 evrov. Prispevek je bil dolgo časa nominalno nespremenjen, kar pomeni, da je njegova realna vrednost zaradi inflacije stalno padala. S petkovim	sprejetjem
povišanja pa je prišlo do pozitivnega preobrata. To še ni sklep, temveč priporočilo senatu, ki je finančne dokumente začel obravnavati prejšnji ponedeljek.
Za povišanje prispevka si je prizadeval vladni podtajnik Miloš Budin, ki se je obrnil tudi na italijanskega premiera Romana Prodija, prizadevali pa sta si tudi krovni organizaciji Slovencev v Italiji, Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO), katerih predsednika Rudi Pavšič in Drago Štoka sta se v Rimu večkrat srečala z Budinom in drugim vladnim podtajnikom Ettorejem Rosatom ter podtajnikom pri finančnem ministrstvu Paolom Centom.
pokrajino so bili vključeni samo Ladinci v dolinah Groedental (Val Gardena) in Badia, ki danes uživajo dokajšnjo zaščito. Nekoliko manj zaščiteni so Ladinci v tridentinski pokrajini Belluno. Njihovega jezika ne učijo niti v osnovnih šolah. Slednje je v zadnjih desetletjih močno prizadela asimilacija, ki jo je pospešila zlasti "turistična kolonizacija". Pomislimo samo na turistični razmah na območju Gortine, medtem ko manjši gorski kraji vsestransko propadajo, tako da krajevno prebivalstvo izgublja nadzorstvo nad "svojim" teritorijem. Od tod v bistvu izvira njihovo nezadovoljstvo. Pobudo za priključitev k bocenski avtonomni pokrajini pojmujejo kot vrnitev "domov" po 80 letih prisilne ločitve. Istočasno je pri njih oživela želja po potrditvi lastne
Povejmo na glas
lom.
Še beseda o samih Ladincih. Ti so namreč daljni potomci ljudstev v alpskem svetu, ki so se po zasedbi Rimljanov romanizirali v jezikovnem pogledu, in ta svoj posebni jezik ohranili do današnjih dni predvsem v odročnih gorskih dolinah. Jezikoslovci razlikujejo tri ladinske jezikovne skupine: reto-romansko v švicarskem kantonu Graubtinden (it. Grigioni), dolomitsko in furlansko. Medtem ko so v Švici dosegli jezikovno enakopravnost, pa so dolomitski Ladinci delno zaščiteni v bocenski in tridentinski pokrajini, oni v bellunski pokrajini (v Venetu) pa dejansko ne uživajo nobene zaščite. Furlani pa se prav v tem času borijo za ovrednotenje svojega jezika v šolah in v stikih z javnimi oblastmi.
Alojz Tul
Schengen spreminja tudi našpoložaj
Smo tako rekoč na pragu schengenske Evrope, kar pomeni dokončno odpravo meje v teh naših krajih. Vsekakor gre za velik dogodek, ki mu težko najdemo enakega. Dovolj se je spomniti polpretekle zgodovine, ki nam ni v ničemer prizanašala, narobe, pogostoma je bila kruta in je delila narode in sisteme z vso možno ostrino ter neprijaznostjo. Čez mesec in pol se bo torej tudi pri nas uveljavila tista Evropa, ki bo postavila piko na i vsemu, kar se je zgodilo s padcem berlinskega zidu, uveljavila se bo Evropa kot "naš skupni dom ", v kolikor se poslužimo vznesenih izrazov. Z eno besedo: gre za velikanski korak na bolje, za korak obetavnih razsežnosti, pri katerem pa ne velja pozabiti na pomenljivo izkušnjo. Izkušnjo namreč, da so tudi spremembe na bolje, v kolikor so velike, svojevrstna preizkušnja, na katero se je treba pravilno odzvati oziroma se v posledice sprememb ustrezno vključiti. V tej luči se s schengensko Evropo za nas na poseben način uveljavljajo drugačni življenjski pogoji, za nas kot manjšino, se pravi za slovensko narodno skupnost v Italiji.
Zadnje čase, tega ni mogoče zanikati, smo v našem obmejnem območju priče znakom odpiranja. Predvsem po zaslugi nastajajoče nove Evrope, ki dodobra spreminja razmere ob vzhodni državni meji, je na delu vse več tistih opredelitev, ki se zavzemajo za prihodnost sodelovanja, ter vse manj trdovratnih zaprtih stališč - slednja so desetletja obujala že zdavnaj zaključeni boj, obračala hrbet Slo-
veniji in Hrvaški ter imela temu primeren odnos do drugih narodnih skupnosti, tudi do naše. Schengenska odprava meje bo nakazano odpiranje dodatno pospešila, celotna Furlanija Julijska krajina bo rešena teže ob-mejnosti in bo iskala sodelovanje navzven in navznoter. V tem smislu bomo kot narodna skupnost v vse hitrejšem navedenem spreminjanju razmer, na katere bomo morali odgovoriti, bolje rečeno, v katerih bomo imeli več prostora kot kdaj koli prej.
Kot narodna skupnost lahko v novem času upravičeno zavzamemo tiste središčne položaje, ki nam pripadajo. S svojo bogato ustvarjalnostjo in z dejavnostmi, na katere bi morali biti bolj ponosni, na odgovarjajočih lokalnih ravneh soustvarjamo življenje v teh naših krajih. Naše dejavnosti, od tistih kulturnih, športnih do socialnih, šolskih in gospodarskih, so slej ko prej vplivne in vidljive ter zagotavljajo primeren razvoj, kar bi nas moralo navdajati z zasluženo samozavestjo. Naša bogata ustvarjalnost in številne dejavnosti bodo naša moč tudi v prihodnosti oziroma temelj hitrejšega napredovanja ter pomembnejše vloge, ki nam jo nova Evropa nedvomno namenja. Schengen nas torej spreminja v protagonista tiste enkratnosti, ki je v naši značilnosti. Zdaj je na nas, da se vključimo v dogajanja kot povsem enakovreden dejavnik, ki ne želi nič drugega kot dati svoj delež skupnemu dobremu.
Z dodatkom seveda, da so nove priložnosti uresničljive le, če si jih izborimo.
Janez Povše
NOVI
GLAS
Mauro Ungaro, urednik tednika Voce Isontina
Tudi v Gorici bo škofijski tednik
odslej urejal laik
Naš kolega Mauro Ungaro je postal novi urednik goriškega škofijskega tednika Voce Isontina. Tudi to glasilo bo torej odslej vodil laik, ki ima sicer za sabo dolgo delovno izkušnjo. Zaradi tega in zaradi prijateljstva, ki nas veže nanj, smo prepričani, da bomo tudi v prihodnje še naprej sodelovali.
Najprej prejmi naše iskrene čestitke! S kakšnimi mislimi in čustvi si sprejel novico o imenovanju?
Novico sem sprejel v prvi vrsti s hvaležnostjo do nadškofa Dina De Antonija, ki mi je izkazal zaupanje. Do izbire zaupati laiku škofijski tednik je prišel, potem ko se je posvetoval s škofijskimi ustanovami (Zbor svetovalcev, Zbor dekanov...); obenem je to dokaz pozornosti, ki jo je od svojega prihoda v Gorico vedno izkazoval do laikov in njihove vloge znotraj Cerkve.
Poleg tega sem občutil kanček vznemirjenosti, saj me nova zadolžitev sili, da poberem štafetno palico duhovnikov, ki so 40 let vodili Voce Isontina; to so msgr. Maffeo Zambonardi (od 1964 do 1978), g. Lorenzo Bo-scarol (od 1979 do 1998), g. An-drea Bellavite (odi 998 do 2007) in msgr. Giuseppe Baldas (od 16. aprila 2007 do prejšnjega tedna). To bojazen sicer blaži prepričanje, da lahko računam na vnetost vseh tistih sodelavcev, ki se pojavljajo vsak teden kot "glas "posameznih skupnosti in prispevajo k temu, da je tednik zakoreninjen na ozemlju vse škofije.
Dragocen dar je nadalje bližina drugih kolegov urednikov katoliških tednikov Furlanije-Julijske krajine; to so: Fabiana Martini, urednica tednika Vita Nuova iz Trsta, Ezio Gosgnach, odgovorni urednik tednika Vita Cattoli-ca iz Vidma, g. Bruno Cescon, urednik tednika II Popolo iz Pordenona, in seveda Jurij Paljk, odgovorni urednik Novega glasa. Skupaj že nekaj let uresničuje-
mo pomembna uredniška sodelovanja. Ko že govorim o tem, ne morem ne omeniti posebnega odnosa med tednikoma Voce Isontina in Novim glasom: bližina ni le fizična (naši uredništvi sta v zračni liniji oddaljeni malo več kot sto metrov), temveč predvsem prijateljska, saj gojimo skoraj vsakodnevne stike. To je znamenje in hkrati pričevanje za vso goriško stvarnost!
Po odstopu vašega urednika in našega skupnega prijatelja Andree Bellaviteja ste se morali soočiti z nelahko situacijo.
Začasno je nastopil kot urednik msgr. Giuseppe Baldas.
Kako ste v tem času vodili časopis in kako sedaj gledate na to tranzicijo?
Dovoli mi, da se tudi v teh vrsticah zahvalim msgr. Giuseppeju Baldasu, ki je aprila letos sprejel vodenje časopisa. Njegov "da" tej začasni nalogi se je prištel že dovolj težkim nalogam, ki jih nosi kot odgovorni pri Škofijskem misijonskem središču, ter še enkrat pričajo o njegovi ljubezni do škofijske Cerkve in pozornosti do škofijskega tednika. Te mesece smo v uredništvu vsekakor doživljali umirjeno: lahko bi rekli, da je šlo za "plovbo v nizkem morju", blizu obale, za čas preverjanja v pričakovanju na odločitev škofijskih organov in na trenutek, ko lahko s prenovljenimi močmi spet odrinemo na globoko.
Si prvi urednik-laik našega škofijskega tednika, ki je že več kot štiri desetletja zakoreninjen med ljudmi. Kakšno dediščino prejemaš od svojih predhodnikov?
Glavna dediščina, ki so mi jo zapustili uredniki tednika Voce Isontina, ima opraviti prav s
sposobnostjo časnika se zakoreniniti na ozemlju. To je območje, na katero ne smemo gledati zgolj z zemljepisnega zornega kota, temveč z zgodovinskega, kulturnega, jezikovnega itd. vidika. Ko govorimo o ozemlju, govorimo v prvi vrsti o ljudeh, ki na njem živijo in ga gradijo, o pripadnikih sedanjega rodu in generacijah, ki so živele pred njimi. Za vsak časnik predstavlja ozemlje ne le to, o čemer sam piše, ampak zlasti ljudi, ki jim je namenjen: to so bralci, naslovljenci sporočil, ki jih časnik pošilja.
Voce Isontina, ki se je rodila na željo nadškofa Pangrazia med Drugim vatikanskim cerkvenim zborom, je znala biti sredstvo nove zavzetosti v pričevanju, v katero je bila in je Cerkev ("Božje ljudstvo, ki hodi", kot so jo na čudovit način označili očetje na koncilu) klicana v tej dobi svoje tisočletne zgodovine. Resnično očarljiv izziv v srečanju z "vsemi ljudmi dobre volje"; v svojem malem je naš tednik vedno skušal biti del tega srečanja.
Od predhodnikov sem nadalje prejel odgovornost, ki je značilna za tiste, ki delajo pri katoliško naravnanih državnih in škofijskih medijih: nikdar se ustaviti pri pripovedovanju dejstev, kakršna so na videz, kar še najbolj ustreza času, kakršen je naš; v njem -pravi beneški patriarh, kard. Angelo Scola - "pogosto predstavljajo glavno napako medijev demagoška ustrežljivost, ko se pripoveduje o tem, kar množica želi slišati, oziroma muhe zakulisarstva".
Smer je ta: kar štirje od petih katoliških tednikov naše dežele imajo sedaj - s tabo -laičnega urednika. Kako razbiraš ta znamenja časa?
To bi rad tolmačil kot neizbežno pot, katere korenine moramo iskati v dokumentih Drugega vatikanskega ekumenskega zbora. V teh dneh mi je spet prišel v roke govor, ki ga je papež Pavel VI. 15. oktobra 1967naslovil delegatom v baziliki sv. Petra ob tretjem svetovnem kongresu apostolata laikov: "Cerkev torej gleda na laika ne le kot na vernika, ampak kot na apostola. Ko
odpira pred njim skoraj brezmejno področje, mu z zaupanjem izroča vabilo evangeljske prilike: 'Pojdite tudi vi v vinograd' (Mt20,4)".
Mislim, da je "sklepni kamen" prav izraz "tudi": skupna zavzetost laikov in posvečenih, ki so klicani, da skupaj delujejo v gradnji Božjega kraljestva.
Med več kot 160 tedniki, včlanjenimi v Fisc (Italijanska	zveza
katoliških tednikov), je vedno več takih, ki jih vodi urednik-laik. Rad poudarim, da so v zadnjih mesecih prav številni duhovniki vztrajali pri tem, da bi Voce Isontina imela laičnega urednika: to je najpomembnejši znak tega, da je tudi Cerkev sposobna ovrednotiti različne strokovnosti, vsakdo je namreč prejel svoje darove.
Vsak nov urednik prinese s sabo kaj novega. Kakšen misliš, da bo tvoj pečat tedniku Voce Isontina?
Na novosti ne smemo gledati kot na prelom s preteklostjo, ampak kot na nujno prilagajanje spremembam časa: v več primerih gre za to, da ponovno sprožim tematike in poti, ki so jih že odprli moji predhodniki. Želel bi, da bi Voce Isontina postala vedno bolj "agora"', trg "globalne vasi", kjer se srečujejo in soočajo različna mnenja in glasovi.
"Teritonalnost", ki predstavlja bogastvo krajevnega tednika, pa se ne sme spremeniti v zaprtost in oviro: Goriška vsekakor ostaja prvenstvena oporna točka, toda njen pogled mora biti sposoben zreti proti bolj oddaljenim ciljem. To, kar se dogaja v tem trenutku na drugem koncu planeta, neizogibno vpliva na naše vsakdanje življenje: iz tega mora izhajati pozornost - prek nekaterih privilegiranih sredstev družbenega obveščanja, kakršna so npr. misijonske agencije - do mednarodnih stvarnosti, tako da dajemo resnično glas tistim,
ki ga prepogosto nimajo.
V tedniku, ki je izšel ta teden, smo med drugim odprli novo rubriko z naslovom "Una fine-stra sulla Slovenia" (Okno v Slovenijo), da bi našim bralcem predstavili nekaj utrinkov o tem, kaj se dogaja le nekaj kilometrov stran od naših domov, česar pogosto ne poznamo. Gre za neizogibno izbiro zlasti spričo skorajšnjega padca še zadnje meje med Italijo in Slovenijo na vigilijo bližnjega Božiča.
Poleg vsega tega želimo posvečati privilegirano pozornost kulturnemu dogajanju. Goriška je od nekdaj stičišče različnih kultur in jezikov in se na svojem ozemlju lahko pohvali s prisotnostjo cele vrste organizmov, ki že veliko let ohranjajo pomembne vezi s sorodnimi ustanovami vse Evrope in drugod. Voce Isontina je odprt dom, v katerem naj se vsaka od teh stvarnosti počuti pričakovan in dobrodošel gost (in ne tujec). "Škofijski tedniki," je rekel Benedikt XVI. na sprejemu v Rimu decembra lani, "lahko predstavljajo pomenljive kraje srečanj in pozornega razlikovanja za laične vernike, angažirane v družbi in politiki, kjer naj se pogovarjajo in najdejo stične točke in cilje skupnega delovanja v službi evangelija in skupnega dobrega."
S kakšnimi izzivi se bo po tvojem soočala goriška Cerkev z bližnjim vstopom Slovenije v Schengen?
Po mojem je pomembno to, da se bodo le slabe tri tedne pred padcem zadnje ovire prostemu prehajanju ljudi med Italijo in Slovenijo začele proslave ob letu, posvečenem 16. stoletnici rojstva sv. Kromacija. Dne 2. decembra se bodo v oglejski baziliki zbrali pri slovesnem bogoslužju, ki ga bo vodil kard. Rode', italijanski, slovenski, hrvaški, avstrijski in nemški škofje iz Cerkva, ki so v prvih stoletjih krščanstva prav v Ogleju sprejele oznanilo Besede. Gre za to, da Cerkve Italije in Slovenije, ki živijo v tem delu Evrope, spet osvojijo občutek skupne navzočnosti, ki naj postane vidno pričevanje za izgradnjo tistega "skupnega evropskega doma", o katerem je večkrat govoril papež Janez Pavel II.
Danijel Devetak
ji z leve (foto JMP)
g? Z leve Ivo Jevnikar in Julijan Čavdek (foto JMP)
GORICA
| Predavanje Ivajevnikarja
Dinamičnost zamejcev na področju samostojnega političnega nastopanja
Samostojno politično nastopanje je stalnica v zgodovini Slovencev v Gorici in Trstu ter predstavlja bogato politično tradicijo, ki je utemeljevala slovensko zavest v zamejstvu. Na tak način je mogoče zaokrožiti predavanje Ivajevnikarja Ob 60-letnici obnove povojnega političnega udejstvovanja, ki je potekalo 29. oktobra v Kulturnem centru Lojze Bratuž v organizaciji krožka Anton Gregorčič in stranke Slovenska skupnost. Časnikar Ivo Jevnikar je v svojem zgodovinskem prikazu orisal izredno dinamičnost goriških in tržaških Slovencev na področju samostojnega političnega nastopanja. Na teh osnovah so se udejanjili pogoji, na podlagi katerih je nastala in danes deluje Slovenska skupnost, zbirna stranka Slovencev v Italiji.
Med predavanjem je Jevnikar nanizal razlike, ki so bile prisotne v Trstu in Gorici. Ko je v nekem obdobju v eni pokrajini veljala enotnost, je bila, v istem obdobju, v drugi pokrajini izrazitejša težnja po ločevanju zaradi ideoloških osnov političnega delovanja.
Tako v Trstu, pred prvo svetovno vojno, zasledimo model zbirne stranke, ki ga je predstavljala Edinost. V Gorici pa je veljala ločitev med katoličani in liberalci. Druga svetovna vojna spet spre-
antifašistična unija razširi obvestilo, da kdor vodi politiko izven OF, je sovražnik slovenskega ljudstva. Kljub temu so demokratični Slovenci na Goriškem veliko bolj povezani kot na Tržaškem, kjer
meni celotno politično sliko, pri čemer imajo važno vlogo komunisti, ki delujejo znotraj OF. Samostojno politično udejstvovanje na narodni osnovi ni sprejeto oz. šteto kot sovražno delovanje, saj Slovensko-italijanska
delujejo kar štiri ločene stranke. Tudi v levi opciji pride do razlike, saj na Goriškem se ustanovi samostojna stranka, ki deluje do leta 1955, medtem ko na Tržaškem nastopajo slovenski levičarji vedno v slovensko-italijanskih poli-
tičnih organizacijah. Jevnikar je razkril, da se pojavijo prvi zametki obnove samostojnega političnega nastopanja že leta 1946. V Gorici nastane 2. junija 1946 Slovenska narodna demokracija, katere program sloni na krščanskih idealih, na odklanjanju totalitarizma in na zahtevi za priključitev Julijske krajine Sloveniji v okviru demokratične Jugoslavije. Pol leta kasneje se 17. januarja 1947 v Alojzijevišču ustanovi Slovenska demokratska zveza, v kateri sta paritetno zastopani Slovenska demokratska skupnost in Slovenska katoliška skupnost. Glavna pobudnika sta bila odvetnik Avgust Sfiligoj in šolnik Anton Kacin, katerima so pomagali sodelavci Andrej (Slavko) Uršič, Polde Kemperle, Ivan Krpan in drugi. Ob stranki je bilo ustanovljeno tudi glasilo Demokracija, ki skupaj z drugimi listinami, zapisniki javnih uprav, Sfiligojevimi spomini in drugo literaturo I priča o takratnem delovanju. To je omenjeno tudi v zapisnikih jugoslovanske Udbe, ki je informacije dobivala od neznanca iz krogov SDZ, ki se je podpisoval kot Uroš.
V Trstu se samostojno politično nastopanje obnovi leta 1947, vendar ne zmore ustvari-
ti enotnega nastopa. Izrazitejša razlika med katoliškimi in liberalnimi Slovenci je ovira pri ustanovitvi skupnega političnega subjekta, tako da nastanejo Slovenska demokratska zveza za Svobodno tržaško ozemlje (21. decembra 1947) in Udruženje slovenskih in hrvaških krščanskih socijalcev (18. avgusta 1947), ki se 1. avgusta 1948 prelevi v samostojno stranko Slovensko krščansko socialno zvezo. Zabeležiti gre še hudo razdelitev mel levo usmerjenimi Slovenci, ki nastopi leta 1948 zaradi spora med Titom in Stalinom, zaradi katerega je najhujše posledice utrpelo slovensko šolstvo.
Začetek združevanja v skupen politični subjekt, osnovan na modelu zbirne narodne stranke Slo-
vencev v Italiji, se pojavi leta 1962, ko na Tržaškem prvič nastopi Slovenska skupnost. Ta pa se ne uveljavi takoj na Goriškem, kjer je za ustanovitev goriškega dela Slovenske skupnosti treba počakati do leta 1975. Istega leta se tako tržaška kot goriška Slovenska skupnost povežeta v deželno zbirno stranko Slovencev v Italiji. Sledila je razprava, v kateri je prišlo, poleg komentarjev na zgodovinski del, tudi do asociacije z današnjim političnim prizoriščem, ko se z nastopom Demokratske stranke spet močneje postavlja vprašanje glede samostojnega političnega nastopanja na narodni osnovi na eni strani in vključevanjem v italijanske stranke na drugi.
Julijan Čavdek
8. novembra 2007
Kristjani in družba
NOVI
GLAS
Iz evropskega sklada Interreg/ Ovrednotenje obmejnih romarskih poti
Živeti ob meji v duhu sodelovanja in miru
Romanje (tudi božja pot) je običajno zaobljubljeno potovanje v različna svetišča. Slovenski izraz romanje izhaja iz italijanske besede Roma, kar pomeni Rim, torej poromati v Rim. Tudi v obmejnem pasu med italijanskim in slovenskim svetom stoji veliko število božjih poti, ki od davnega sprejemajo vernike tako od ene kot od druge strani meje: različnima jezikovnima in kulturnima svetovoma se je na severnem predelu pridružil še avstrijski, poleg furlanskega.
Svet slovenskih organizacij je letos v sklopu Evropskega programa Interreg IIIA zasnoval načrt z naslovom Romarske poti od morja do Alp, ki ima namen, da ovrednoti nekdanjo in sedanjo ljudsko ter duhovno razsežnost teh svetišč. Pri načrtu so kot partnerji soudeleženi še Unija Italijanov in njihov raziskovalni inštitut v Sloveniji ter Združenje Blanchin iz Benečije. Ideja se je porodila predsedniku Društva slovenskih izobražencev Sergiju Pahorju, ki je postal koordinator projekta. “Zamisel za načrt sem imel ob potovanju, ki sem ga pred dvajsetimi leti opravil v Franciji, ko sem v Reimsu prisostvoval posebni predstavi, kateri običajno pravimo 'luči in zvoki'; v miramarskem parku pri Trstu poteka v poletnih mesecih podobna inačica." Predstava v Reimsu je slonela na čarobnem prepletanju vizualnih učinkov in besedne umetnosti: prireditelji so razčlenjeno pročelje gotske katedrale uporabili kot zaslon, na katerega
so projicirali razne fotografije. "Posebno učinkovita je bila igra žarometov, s katero je prišla do izraza razvejenost zunanje arhitekture katedrale. Vizualno plat predstave je dopolnjevalo še branje svetopisemskih odlomkov, kar je večeru dajalo posebno poetično in duhovno razsežnost. Predstava, kateri sem več let zapored prisostvoval, se ob vsaki novi sezoni nekoliko preobliči, tako da je te-
podlagi literarnih reminiscenc in kronik ter zgodovinskih podatkov razvili projekt, ki bi ovrednotil Marijine romarske poti na celotnem obmejnem pasu.
"Takih romarskih poti je pri nas res veliko: poznamo namreč svetišča v Strunjanu, v starih Miljah, na Repentabru, na Barbani, v Glinščici, kjer obnavljajo cerkvico Sv. Marije na Peči, na Sveti Gori, na Stari Gori, v Landarski jami, vse
Foto JMP
matsko ogrodje fotografskega in besednega pripovedovanja iz leta v leto drugačno.
Veliko let sem tako gojil željo, da bi podoben kulturni načrt prenesli na naš Repentabor", nam je povedal predsednik DSI. Koriščenje finančnega sklada za evropske načrte pa je ponudilo priložnost, da bi zamisel razširili in da bi na
do Svetih Višarij. Celotno geografsko razpršenost svetišč smo tako želeli poenotiti v smotrno mrežno pripoved, ki bi na podlagi fotografij teh svetih krajev in izvirnega poetičnega veznega teksta izpričala globoko navezanost ljudskih romarjev do naših božjih poti, ki so v bistvu razvrščene od morja do Alp."
Romanje je vedno izraz nekega upanja ljudi, da bi se jim življenjske težave razrešile. "Naglasil bi predvsem preprostost, včasih celo naivnost romarskih prošenj, kot pričajo številni ex voto oz. predmeti, ki so v teh svetih krajih podarjeni zaradi obljube. Romarske poti so zato izraz izredno ljudskega odnosa do vere." To je namreč osnova, na podlagi katere bo nastala tričetrturna pripoved, ki je zasnovana na dinamičnem prehajanju od ene romarske poti do druge na podlagi besedila in fotografij. "Vezni tekst, ki je sad skupinskega dela raznih piscev, je še v sestavi, načrt pa bomo zaključili letos. Na srečo je bilo uporabnega fotografskega materiala res veliko, hkrati pa smo se poslužili tudi kopice preslikav iz zgodovinskih knjig in kronik. DVD z zbranim materialom bo spremljala še publikacija, ki bo v skrčeni obliki nazorno podala vsebino zgoščenke. Upamo, da bomo načrt predstavili najprej v Strunjanu, nakar bomo DVD poklonili posameznim romarskim središčem, kjer ga bodo lahko predvajali v notranjščini svetišč, ali pa ga bodo projicirali na pročelju cerkva, tako kot v Reimsu."
Romarske poti so bile stičišča različnosti kultur sicer enotnosti verske predanosti. "Poudarili smo zato prepričanje, da je ob meji mogoče živeti v duhu sodelovanja in miru."
IgorGregori
vanjem in izmenjavo izkušenj med udeleženci se je Drežnica spremenila v prizorišče največjega likovnega ekstempora na severnem Primorskem, ki je domačinom in drugim obiskovalcem, poleg vpogleda v raznoliko likovno ustvarjanje, ponudil še številne spremljevalne dogodke.
Mednarodnega humanitarnega likovnega ekstempora, ki se je v letu 2006 odvijal prvič, se je udeležilo preko 80 slikark in slikarjev iz Slovenije in tujine. Nastalo je več kot 100 likovnih del. Izkupiček celotne akcije, ki je bil v lanskem letu namenjen dializnemu centru v Kobaridu, je znašal okrog 6.300 evrov. Kulturno društvo slikarjev amaterjev Tolmin deluje več kot tri desetletja in trenutno združuje 52 umetnikov različnih generacij iz celotne severne Primorske.
Koprska škofija
Škofova zahvala ob zahvalni nedelji
Vsaka maša je zahvalna daritev. V evharistični daritvi za spravo II molimo: Tebi, Gospod Bog, smo dolžni zahvalo. Bogu smo dolžni zahvalo za Sveto pismo, za Božjo besedo, po kateri je Gospod navzoč med nami. Pismo Hebrejcem pravi: “Božja beseda je namreč živa in dejavna” (Heb 4, 12).
Na zahvalno nedeljo se bomo Bogu zahvalili za 30-letnico obnovljene in povečane koprske škofije ter za mnoge druge duhovne in gmotne dobrine.
Hvala za svetega očeta Benedikta, za vse duhovnike, redovnike in redovnice; hvala za bogoslovce in kandidate po naših samostanih in noviciatih; hvala za vse misijonarje, ki prinašajo Gospoda tja, kjer še ne poznajo njegove ljubezni; hvala za vse laike, ki delajo in se žrtvujejo za Božje kraljestvo v različnih službah po naših župnijah. Hvala tudi za vse nabirke in prispevke, ki ste jih v letošnjem letu namenili za potrebe škofije ali vesoljne Cerkve. Naj nas Gospod nauči, da bomo v vseh darovih gledali Božjo dobrohotnost in naj prejeti darovi rodijo v nas sadove pravičnosti in ljubezni.
Msgr. Metod Pirih, koprsld škof
Novice iz Nabrežine
Zahvala in zadovoljstvo z novim župnikom
Nabrežina ima ponovno svojega župnika, čeprav mora pater Janko še vedno pomagati svojim sobratom devinske dekanije. Domači prostovoljci urejujejo župnišče, ki je bilo res potrebno obnove, tako da se bo lahko naš novi župnik kmalu vselil. Ni treba posebej poudarjati, da je vsa župnijska skupnost zelo vesela, da se je končno našla rešitev po dolgi bolezni gospoda Breclja, ki se ga vedno spominjamo in zanj molimo. Tako stanje je bilo nevzdržno, saj so se že kazale negativne posledice. Zahvala gre gospodu nadškofu, ki je kljub kroničnemu pomanjkanju slovenskih in duhovnikov nasploh našel tako rešitev, ki zadovoljuje vse vernike. Druga novost je, da smo končno prišli do svojega organista, saj se je prof. Humbert Mamolo prijazno odzval na "klic v sili" in že dober mesec uspešno vodi naše pevke v zadovoljstvo
vernikov, ki v nekoliko večjem številu polnijo našo cerkev. Upati je, da se bo tudi število ministrantov nekoliko povečalo oz. da bodo redneje prihajali k sveti maši. Na dan Vseh svetih smo se, kot običajno, spomnili naših dragih umrlih s pesmijo in molitvijo tako pred spomenikom padlih kot na pokopališču, kjer je župnik prvič molil za vse rajne in padle svoje župnije.
Na Martinovo bo v naši župniji hvaležnica, kjer bomo po blagoslovu pridelkov poskušali, če se je tudi tokrat mošt spremenil v vino, seveda ob pečenem kostanju in dobrotah, ki jih bodo pripravile pridne gospodinje. Nabrežinska župnija se kot prerojena vrača v normalno stanje z župnikom, organistom in zadovoljnimi pevkami v upanju, da bo naša verska skupnost znala ceniti ves trud, ki ga odgovorni vlagajo za blagor celotne župnije.
nk
32. NAVADNA NEDELJA
2Mkb 7,1-2.9-14; Ps 17; 2 Tes 2,16-3,5;
Lk 20,27-38
Vera v vstajenj e od mrtvih zahteva od nekaterih strahotno trpljenje. Sveto pismo nam v današnjem prvem berilu daje zgled take vere. Obenem nam govori, da je junaška vera poseben Božji dar, kajti človek ne bi sicer zmogel takega pričevanja, kakršnega je Bog razodel v sedmih Makabejskih bratih in njihovi materi. Človeška hudobija, ki se znese nad to družino samo zaradi njene vere, je nekaj pošastnega. Skrajno barbarske metode, kot so izrez jezika in odiranje kože s celega telesa z lasiščem vred, cvrtje človeka v veliki ponvi, ki so mu odrezali okončine.
Človek je postal hudič zaradi perverznosti in nedoumljive hudobije, kakor angel Lucifer in njegovi so postali hudiči. V Sikstinski kapeli v Vatikanu je Michelangelo upodobil apostola Jerneja s kožo in ostrim nožem v roki, saj so ga mučili na omenjeni način. A nedolžni trpini vseh časov so prejemali izredno milost za
junaško pričevanje za pravičnost, za vse, kar je pošteno, dobro in lepo, kar plemeniti človeka in ga vodi v vstajenje.
Vera prežene živalski strah pred vso hudobijo. Berimo pismo Hebrejcem, ki pravi, da si je Jezus privzel človeško telo, meso in kri, da bi s smrtjo onemogočil tistega, ki je imel smrtonosno oblast, to je hudiča, in odrešil tiste, ki jih je strah pred smrtjo vse življenje vklepal v sužnost (Heb 2,14-15).
Jezus je ovenčan s slavo in častjo, ker je pretrpel smrt, da bi po Božji milosti okusil smrt za vsakogar. Bog ga je izpopolnil s trpljenjem (Heb 2,9.10).
Apostol Pavel pribija, da nas je naš Gospod Jezus Kristus v svoji milosti vzljubil, nam dal neminljivo tolažbo in blago upanje. Naj opogumi naša srca ter jih utrdi v vsakršnem dobrem delu in v vsakršni dobri besedi. Prosi, naj molijo zanje, da bi se Gospodova beseda širila in poveličevala in da bi bili rešeni nepoštenih in pokvarjenih ljudi; nimajo namreč vsi vere. Nadaljuje tako: Gospod je zvest in vas bo utrdil in obvaroval pred hudičem. Gospod pa naj vodi vaša srca v Božjo ljubezen in Kristusovo stanovitnost (2 Tes 2,16-17; 3,1-5).
Tako farizeji kakor njihovi učenci ter herodov-
ci skušajo ujeti Jezusa v kaki besedi zato, da biga tožili. Ni jim uspelo pri vprašanju glede plačevanja davka cesarju, torej tujcu, okupatorju. Tudi v vprašanju vstajenja mrtvih, ki je sedaj na vrsti, ne bo uspelo tem materialistom. Na dan pridejo z vprašanjem, čigava bo žena, ki jo je imelo za ženo sedem bratov po judovski zapovedi, ker ni imela potomstva ne s prvim ne z nobenim od sedmih mož. Ker pa saduceji ne priznavajo ne vstajenja ljudi ne obstoja angelov in duhov, jim Jezus ne prizanese, rekoč, da ne poznajo ne Svetega pisma ne moči Boga. Luka popravi mnenje Judov, ki so imeli vstajenje za nadaljevanje zemskega življenja, a z vsemi mogočimi užitki. Ali so imeli vstajenje za oživitev mrtveca. V5e to pomeni nepoznanje Svetega pisma in Božje moči, kajti Bog bo ustvaril novega, poduhovljenega človeka, ki bo podoben angelom (Lk 20,36).
Ljudje, ki bodo vredni življenja, bodo vstali kot novi človek. Svet duha bo popolnoma drugačen od tega, vidnega sveta. Grki so se Pavlu, ko jim je govoril o vstajenju mrtvih, posmehovali (Apd 17,32), saj ni vredno niti besede. Telo so namreč imeli za ječo-ujetost duše. Človek se bo osvobodil te ujetosti v vidno telo in se bo le tako združil z božanskim svetom.
Kristjani pa se naslanjamo le na Jezusa, ki je za nas umrl in je vstal poveličan, poduhovljen, a vedno s telesom.
Saduceji so ostali neodrešeni pri svojem agnosticizmu. Četudi nimamo globljih in točnih podatkov o tej ločini-sekti, vemo, da so spadali v višje duhovniške sloje. Vsekakor so bili blizu Rimljanom, zaradi česar so imeli vse mogoče ugodnosti, mastne plače, lepa stanovanja in še kaj. Taki seveda ne morejo verjeti v vstajenje, ki bi jim odpihnilo lagodje in časti.
Luka poudarja, da svet duha in vstajenje nista nadaljevanje sedanjega življenja, sedanjega sveta. Saduceji so drugačni od sinov vstajenja, ki bodo deležni večnega življenja. To jim je zaslužil Jezus s svojim trpljenjem in smrtjo. Življenje bo neuničljivo, večno. Zakonsko življenje se s tem nikakor ne omalovažuje, čeprav sta spolnost in rojevanje samo za ta svet. V tem življenju sta veliki vrednoti, ki pa ustvarjata tudi veliko trpljenja. Vstajenje pa bo družilo človeka s samim Bogom, dvignjeno bo nad materialni svet, ki ne bo samo ohranil ljubezni in čustev zakoncev, družine, ampak jih bo tudi dvignil v neslutene višine nad vsak egoizem (Gl Poppi, n.d., 466 ns). Sveti Martin, ki danes goduje, naj nas uči poti ljubezni do ubogih.
Sveta Gora / Prodajna razstava
Umetniki za invalidno mladino
V frančiškanski dvorani na Sveti Gori nad Novo Gorico bo v nedeljo, 11. novembra 2007, ob 17. uri, Kulturno društvo slikarjev amaterjev Tolmin odprlo prodajno razstavo umetniških del, nastalih na 2. Mednarodnem humanitarnem likovnem ekstempo-ru Drežnica 2007. Celoten izkupiček prodaje bo namenjen Splošni bolnišnici "dr. Franca Derganca"- Nova Gorica - oddelek invalidne mladine Stara Gora. Na razstavi se bo predstavilo 90 likovnih umetnikov iz Slovenije in tujine z več kot 100 deli.
Umetniška dela bo na Sveti Gori mogoče kupiti samo v ne-
deljo, 11. novembra, neprodana dela pa bodo v nadaljevanju razstavljena še v drugih krajih po Sloveniji. Kraji in termini razstav bodo objavljeni v krajevnih medijih.
Drežnica nad Kobaridom je v mesecu avgustu že drugič gostila Mednarodni humanitarni likovni ekstempore, ki je v naročje Krna privabila slikarke in slikarje iz različnih krajev Slovenije in tujine, ki so svoje znanje in ustvarjalnost tokrat združili za invalidno mladino. Med jutranjim spozna-
NOVI
GLAS
Kristi ani in družba
8. novembra 2007
SLOVENSKA ŠKOFOVSKA KONFERENCA
Stališče Komisije Pravičnost in mir
O "raziskovanju" pri verskih obredih na dan volitev
Neposredno pred prvim krogom predsedniških volitev je slovenska javnost izvedela, da je izredni profesor politologije na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, dr. Igor Lukšič, v okviru svojega predmeta angažiral študente, da so 21. oktobra letos obiskali nedeljska bogoslužja z namenom opazovati duhovnike in vernike med verskim obredom oziroma neposredno po njem, če bo kdo od njih pozival zbrane, "naj se udeležijo volitev in volijo za določenega kandidata". Pozneje se je še izvedelo, da tako poizvedovanje omenjeni profesor izvaja že dlje časa.
V Cerkvi smo se glede opisanega delovanja dr. Lukšiča najprej vzdržali obširnejše presoje. Pričakovali smo, da bo strokovna javnost tovrstno delovanje jasno odklonila, ker pa pristojne akademske oblasti na opisani dogodek uradno niso reagirale, oziroma so ga nekateri celo zagovarjali, želimo širšo javnost opozoriti na naslednja dejstva.
1.	Dejstvo je, da je prof. dr. Igor Lukšič s svojim tajnim »raziskovalnim delom« pridobival osebne podatke in informacije občutljivega značaja, kamor sodijo informacije o političnem in o verskem prepričanju posameznikov. Tako ravnanje že samo po sebi predstavlja kršitev predpisov s področja varstva osebnih podatkov (ZVOP-1). Zatrjevanje, da pri navedeni raziskavi ni bilo zbiranja osebnih podatkov, je neresno. Nobene strokovno vodene raziskave namreč ni mogoče izvajati brez uporabe določenih podatkov in ustreznih evidenc. V konkretnem primeru je očitno, da so se zbirali osebni podatki o političnem in verskem
prepričanju posameznikov in to celo glede točno določenih političnih vprašanj. Ob tem se je mogoče resno vprašati, kdo ima dostop do tako zbranih podatkov, kako so te občutljive informacije shranjene, s kakšnimi nameni se bodo obdelovale, komu so bile posredovane in ali so posledično kršena tudi posebna pravila o varovanju osebnih in zaupnih podatkov na Univerzi v Ljubljani. Le-ta določajo, da so podatki o verskem in političnem prepričanju občutljivi podatki, ki morajo biti vestno in skrbno shranjeni ter obdelovani.
2. Posebej želimo poudariti, da resna opazovalna metoda, skladna z etiko znanstvenega raziskovanja, zahteva predhoden pristanek opazovanih oseb. Tega v tem in prejšnjih podobnih primerih ni bilo. Tudi nadziranje in zbiranje informacij o pogovorih vernih državljanov po verskih obredih je kršenje ustavno zagotovljenih človekovih pravic, zlasti pravice do zasebnosti in do svobode veroizpovedi. Tovrstno "raziskovanje" je bolj podobno vohunjenju kakor raziskovalni dejavnosti, vredni tega imena. Zato se zastavlja vprašanje, ali niso takšne raziskave predvsem pritisk in nadzor, kakršen je bil v navadi v preteklem totalitarnem komunističnem režimu.
3. Poleg tega je obravnava verskega obreda kot potencialno politične dejavnosti tudi objektivno žaljiva. Vsebina projekta
predstavlja nedopustno sumničenje in neutemeljeno stigmatizacijo delovanja Cerkve, je navaden ideološki aktivizem in predstavlja zlorabo študentov v politične namene. Za katoliške študente je opisano "raziskovalno" opazovanje lastnega verskega obreda še posebej v nasprotju z njihovo svobodo veroizpovedi.
4.	Posebno močno težo pri ovrednotenju obravnavane razi-
skave ima dejstvo, da je omenjeni visokošolski učitelj podpredsednik in eden od ideologov stranke Socialnih demokratov. Na	njeni spletni	strani
(http://www.socialnidemokra-ti.si) najdemo program stranke, kjer v poglavju z naslovom Demokratična tranzicija je končana	očita Katoliški	Cerkvi
vmešavanje »v politiko, šolstvo, medije in vsiljevanju njenih vedenjskih vzorcev v javno sfero z namenom, da bi jo obvladala in si jo prilastila.« Očitno je, da stranka Socialnih demokratov Katoliški Cerkvi odreka pravico do resnično svobodnega vzgoj-
nega in izobraževalnega delovanja, do pojavljanja v medijih, do javnega izražanja verskega prepričanja in sploh do javnega delovanja. To pomeni spodbujanje k nestrpnosti in kršitev 7. člena Ustave RS, po katerem je delovanje verskih skupnosti svobodno. V tej luči postane povezava med obravnavano "raziskovalno" dejavnostjo prof. Lukšiča na javni akademski ustanovi in njegovim
ideološkim delovanjem kot podpredsednika politične stranke očitna. Statut Univerze v Ljubljani pa določa, da "na Univerzi ni dopustno delovanje političnih strank." Komisija Pravičnost in mir pri SŠK je začudena, da predavatelj na Univerzi v Ljubljani, ki je hkrati visok funkcionar politične stranke, uporablja svoj pedagoški položaj za dejavnost, ki je etično nesprejemljiva, v več ozirih protipravna, brez strokovne oziroma znanstvene vrednosti in v nasprotju z avtonomijo javne univerze. Menimo, da navedena raziskava služi zgolj političnim namenom, vzbujanju nezaupanja in stigmatiziranju duhovnikov in vernikov. Zato Komisija Pravičnost in mir take postopke odločno odklanja in pričakuje, da se bodo tudi pristojni državni in akademski organi do očitno sporne raziskave ustrezno opredelili.
msgr. dr. Anton Stres predsednik Komisije Pravičnost in mii pri SŠK
Vse je krog
Tako poje pesem, ki jo navaja urednik Pastirčka Marijan Markežič v uvodnih mislih novembrske številke priljubljene otroške revije. Iz nje tokrat še bolj preseva misel na Boga, kateremu moramo, ne samo ob zahvalni nedelji!, biti hvaležni za vse dobrote, ki smo jih deležni v tem življenju. K minljivosti življenja in smrti uhajajo misli v jesenskem času, ko se vsa narava pripravlja na zimski počitek in se v dneh li-stopada spominjamo rajnih in svetih v nebesih. K njim bi želeli priti vsi, da bi skupaj slavili Boga, kakor pravi pesem Večna luč naj jim sveti. O rajnih pojejo tudi stihi otožne pesmice Spomin V. T. Arharja: triletni fantiček zaman čaka vrnitve dedka in babice, ki spokojno spita v grobu. Na umrle se navezuje dialog dveh cvetic, v verzih Berte Golob. Georgina in krizantema sta cvetki iz daljnih krajev, ena razveseljuje žive, druga pa mrtvim cveti »na njihovi poti k Bogu domov«. Nova dobrodošla rubrika, s katero je Pastirček presenetil bralce, se glasi Utrinki spominov naših babic in je izpod peresa učiteljice Jožice Žniderčič. Njeno pisanje o spominih babice Marice, ki je pri 93 letih živahna in delavna, se tudi navezuje na vernih duš dan, na kruhke, ki so jih otroci prejemali od briških gospodinj, in na molitev rožnega venca. Nona Marica je kot majhna punčka sedela
Kratke
Poročilo o zbranih sredstvih in pomoči ob poplavah
Slovenska Karitas je doslej zbrala 1.634.937 evrov pomoči za žrtve septembrskih poplav. Akcija zbiranja denarja se počasi zaključuje, zato se darovalcem za izkazano solidarnost in zaupanje iskreno zahvaljujejo. Slovenska Karitas je na poplavljenih območjih razdelila
978.000 evrov, in sicer preko Škofijske Karitas Ljubljana 558.000 evrov, Škofijske Karitas Celje 375.000 evrov, Škofijske Karitas Maribor 35.000 evrov in Škofijske Karitas Koper 10.000 evrov. Izdatnejše pomoči je bilo deležnih 679 gospodinjstev. Škofijska Karitas Ljubljana je 310 gospodinjstvom v Železnikih do sedaj razdelila 460.000 evrov pomoči in 23 gospodinjstvom v Kropi
88.000 evrov. Preostanek denarja bodo namenili drugim prizadetim območjem na Gorenjskem. Na območju Škofijske Karitas Celje je bilo med 287 gospodinjstev razdeljenih 278.250 evrov, na območju Škofijske Karitas Maribor pa 49.000 evrov med 29 gospodinjstev. Na območju Škofijske Karitas Koper je bilo med 30 gospodinjstev razdeljenih 24.000 evrov. S preostalimi razpoložljivimi sredstvi bodo glede na potrebe pomagali tudi v naslednjih tednih in mesecih. Dodatne informacije dobite pri g. Petru Tomažiču na Slovenski Karitas, tel.:01/300-59-61 in na spletni strani: http://www.karitas.si/.
Prvo srečanje koprske škofije in reške nadškofije
V župnijski cerkvi sv. Petra v Ilirski Bistrici je bilo v nedeljo, 4. novembra popoldne, prvo srečanje koprske škofije in reške nadškofije. Somaševanje je vodil koprski škof msgr. Metod Pirih, ob njem so bili reški nadškof in metropolit dr. Ivan Devčič in koprski pomožni škof dr. Jurij Bizjak ter 18 duhovnikov.
Pobuda za srečanje je stara že kakšno leto in so jo sprožili hrvaški duhovniki in dr. Rafko Valenčič.
Reška škofija je bila
ustanovljena leta 1925 po italijanski zasedbi naših krajev. Po preureditvi škofijskih meja leta 1934 med tržaško-koprsko in reško škofijo je bila večina vernikov slovenske in hrvaške narodnosti, duhovniki pa so branili slovanski živelj pred asimilacijo. Posebno slovenski duhovniki so tako številčno kot tudi kvalitetno veliko prispevali k temu, še posebno v upravi škofije. Med njimi so msgr. Karel Jamnik, Viktor in Danilo Perkan, Vladimir Pirih in mnogi župniki na terenu, ki so vztrajali tako pod italijanskim kot tudi kasneje pod komunističnim pritiskom. Tak je bil msgr. Jamnik, nato tudi njegov naslednik dr. Josip Srebrnič s Krka - tudi Slovenec, ki je prevzel upravo reške škofije do leta 1951, zlasti pa se je spletlo veliko povezav med duhovniki, saj so mnogi študirali v semenišču na Reki. Administrator Karel Jamnik je bil v Ilirski Bistrici župnik in dekan in je iz Ilirske Bistrice upravljal z reško škofijo. Odhajal je na Reko, kjer je imel svoje namestnike. Med temi sta bila predvsem generalni vikar Perkan in tajnik Vladko Pirih. Msgr. Jamnik je v Trnovem umrl in tu je tudi pokopan. Zato je prišel reški nadškof na obisk in na grob svojega prednika. Vse to je torej botrovalo 1. srečanju obeh škofij, za začetek predvsem duhovnikov in škofov.
Škof Pirih je vse to povedal v homiliji med mašo, prav tako pa tudi nadškof Devčič ob sklepu maše, ko so si tudi izmenjali darove. Med mašo je prepeval Cerkveni mešani pevski zbor Zvon, prav tako tudi po maši, ko so se zbrali v molitvi ob grobu msgr. Karla Jamnika, ki je pokopan na pokopališču, ki obkroža cerkev. / (iz www.rkc.si)
Pevma
Slovesno praznovanje zahvalne nedelje
Skupna zahvalna nedelja je bila letos v Pevmi. Že desetletja je namreč ustaljena navada, da se na tem predelu Goriške praznuje hvalnica izmenično v enem od zaselkov. Traktorji iz Pev-me, pa tudi tisti z Oslavja, iz Štmavra in Podgore so pripeljali pred cerkev, z njimi je prišel tudi skupni kmečki voz štirih vasi, ki so ga domačini obložili in okrasili s poljskimi sadeži te zemlje. Na sredi je stal kotel s polento, okoli pa zelenjava in povrtnina, od repe do zelja, krompirja, radiča in čebule, pa tudi sadje, hruške, jabolka in kostanj, steklenice novega vina in košare s kruhom.
Nekaj košev so kmetje nesli pred glavni oltar cerkve, ki je bila ob slovesnosti okrašena s cvetjem, pa tudi s pridelki. Pod Kraljevimi freskami je zahvalno mašo daroval domači župnik Marijan Markežič, daritev pa je
spremljalo petje cerkvenega zbora. Maši je sledil blagoslov pridelkov v cerkvi, skupnega voza pred njo in kmečkih strojev, v glavnem traktorjev, ki se jih je letos zbralo približno dvajset. Pred leti so bili med njimi tudi Placutarji, vendar, odkar ni več slovenske maše v tem predelu Gorice, se tu hvalnica praznuje avtonomno.
Nakar so prosvetarji med domačini delili domač koruzni kruh, ki so ga spekle gospodinje, in novo vino, ki je vrelo v domačih kleteh. Traktorji so se podali po zaselkih od Pev-me do Oslavja in nazadnje Štmavra, ustavili so se pri osmicah in gostilnah ter nazadnje prišli na društveni sedež, nekdanjo osnovno šolo v Štmavru, kjer se je praznovanje prelevilo v veselico. Naslednjo nedeljo, na Martinovo, bo skupna pokrajinska hvalnica, letos bo to v občini Dolenje v Goriških Brdih.
Tretja številka Pastirčka
in krog delo Božjih rok!
ob svoji babici in molila celo vrsto desetk za drage rajne in že takrat spoznala, "da je molitev vez ljubezni, ki seže preko smrti". Te zapise o lepih slovenskih navadah ob dnevu Vseh svetih in vernih duš bi morali še posebno dobro prebrati naši šolarji, katerim se v misli zmeraj bolj vriva ničvredno praznovanje Hallowe'en, ki nima kaj opraviti z našimi vezmi s preteklostjo.
V mesecu novembru slavi svoj god sv. Andrej,
mrežo polno rib v rokah. Zapis spremlja ustrezna besedna do-polnjevanka. Slikovna do-polnjevanka Karmen Smodiš z naslovom Zlati otroci daje zgled, kako bi mladi lahko pomagali starejšim in osamljenim. Najmlajši Pastirčkovi bralci pa so za to premajhni; z veseljem pa bodo pomagali medvedki Metki, ki, ob svoji stvari-teljici Danili Komjanc, rada piše in riše. Ljubitelji pravljičnih zgodb bodo seveda prebrali tretje nadaljevanje dogodivščin škratov ■,	Pikca
in
Jezusov apostol, ki je bil doma iz Betsajde na obalah Ge-nezareškega jezera. Okoli 1. 60 so ga v Grčiji umorili sovražniki krščanstva. O njegovi hoji za Jezusom pripoveduje zapis Bernarde B. ob zgovorni ilustraciji Paole Bertolini Grudina, ki se je odločila narisati sv. Andreja z
Pokca Marize Pe-
rat; nič hudega sluteč, sta padla
v kremplje čarovnice Krivope-
te...
Na Pastirčkovi knjižni polici je nova knjiga Raziskuj Sveto pismo, ki jo je izdala založba Ognjišče iz Kopra. Vsebuje izbor svetopisemskih zgodb, mo-
litev in nalog, ki pomagajo k boljšemu poznavanju Sv. pisma. Gotovo bo dobrodošla tudi ob veroučnih urah. Knjigo imajo v Katoliški knjigarni. Otroci, če želite postati dobri strežniki, preberite tokratni prispevek rubrike Ministranti O.K., ki poučuje, kako je treba zbrano moliti, da preko molitve spregovori Bog. Pastirčkovi bralci so sicer v kar dobri navezi z Jezusom, saj so mu poslali kopico lepih SMS. Cela vrsta jih je med Pastirčkovo pošto, v kateri so tokrat prisotni učenci COŠ I. Trinko Zamejski, Ric-manje, COŠ P. Tomažič, Trebče; COŠ A. Bubnič Milje, OŠ P. B. Domen, Sovodnje, OŠ P. Voranc iz Doline, OŠ P. Voranc, Doberdob, pa tudi posamezni šolarji iz Števerjana, Doberdoba in s Plešivega. Zapise spremlja 32 zelo lepih, raznolikih risbic.
Po nasvetu Marijana Markežiča je stric Maks svoja nečaka popeljal v Gregorčičev planinski raj na ogled Kobarida in njegove okolice, polne zgodovinskih spominov, tudi na hude čase iz prve svetovne vojne. V novembrski Številki bodo Pastirčkovi prijatelji našli še rubrike Zanimivosti od tu in tam, Zapojmo skupaj, Pastirček spoznava svet - tokrat so na vrsti gore in njihove značilnosti - in Kar lepo po vrsti s Svetopisemsko križanko in vprašanji, katerih odgovori se prav tako nanašajo na Sv. pismo. V njej je seveda tudi simpatični Pacek Walterja Grudine. Tokrat priznava, da je njegov jezik spakedran, a ugotavlja, da so misli pametne!
Iva Koršič
• vi	NOVI
6	8.	novembra	2007	Goriška	glas
Čestitke Združenj« cerkvenih pevskih zborov
Združenje cerkvenih pevskih zborov - Gorica iskreno čestita MePZ Hrast iz Doberdoba in njegovemu zborovodju Hilariju Lavrenčiču za najnovejši uspeh, tokrat na tekmovanju v vasici Travesio blizu Spilimberga. 0 njem je naš list poročal v prejšnji številki. Prav tako je poročal o Mladinski vokalni skupini Vrh Sv. Mihaela, ki je pod vodstvom Mateje Černič odlično nastopila na 11. tekmovanju Corovivo v organizaciji deželne zborovske zveze USCI.
Doberdobskemu zboru in pevski skupini z Vrha, ki velikokrat sodelujeta tudi na pevskih prireditvah ZCPZ, naše iskrene čestitke in voščila za nadaljnje uspehe.
Združenje cerkvenih pevskih zborov ponovno čestita zborovodju Zdravku Klanjščku ob petdesetletnici njegovega
delovanja oz. za pol stoletja zvestobe petju in narodu. Spominska proslava v KC Lojze Bratuž je samo potrdila, kako cenjeno in razvejeno je Klanjščkovo delo tudi na področju cerkvenega petja. Začelo se je pred 50 leti na Jazbinah, kjer imata za večdesetletno petje posebne zasluge tudi Klanjščkova sestra Ivanka in brat Mario. Po smrti prof. Fileja skorajda ni bilo večjega skupnega nastopa, ki ga ne bi bil vodil Zdravko Klanjšček: od vstajenjske maše in božičnih nastopov v goriški stolnici in drugje do spominske maše ob Gregorčičevi stoletnici v cerkvi na Travniku. Za njegovo nenehno pripravljenost, da pomaga, kjer le more, se mu iskreno zahvaljujemo in mu ob zlatem jubileju toplo čestitamo.
Kratke
220 "Olympicev" redno vadi
Mesec dni je pretekel, odkar se je v telovadnici goriškega športnega združenja Olympia pričela ponovno redna vadba predšolskih otrok in telesne vzgoje za tretjo mladost in pa treningi športne ter športno ritmične gimnastike, športno plesne skupine, minivolleya, odbojke under 12, 14, 16, 18, poleg seveda prve moške divizije in D lige. Vse skupine večinoma trenirajo v domači telovadnici na Drevoredu XX. septembra v Gorici, čeprav zaradi tako velikega števila skupin mora marsikatera ekipa odpotovati nekaj dni v tednu na trening v druge goriške športne objekte. Vsa otroška in mladiska dejavnost pa redno - od zgodnjega popoldneva do poznega večera - poteka v domači telovadnici. Športno združenje Olympia šteje letos v vstopu v svoje 47. leto neprekinjenega delovanja še več članov kot v prejšji sezoni, in sicer čez 220, od katerih jih je več kot 145 pod 18. letom starosti: pri Gymplay-ju, t.j. predšolski telesni vzgoji, je vpisanih že čez 30 otrok, več kot 75 jih je pri športni gimnastiki, ritmiki in plesu, vsi ostali pa so porazdeljeni med ekipami minivolley-ja, under 12,14 in 16.
In čeprav je mesec november že tu, se vpisovanje v vse skupine neprekinjeno nadaljuje, tako da število članov iz dneva v dan narašča. To pomeni, da se starši vedno bolj zavedajo, da ponuja Olympia kvalitetne pogoje vadbe oz.treningov, kvalitetno delovanje s kvalitetnim kadrom trenerjev in vaditeljev: društvo namreč skrbi za izobraževanje domačega kadra. Trenerji in vaditelji obiskujejo tečaje na federacijah (FIPAV, FIDS, FIG) in pa seveda na goriškem komiteju C.O.N.I., ki izobraževalne tečaje redno organizira predvsem za otroške dejavnosti.
Predvsem treningi otroške in mladinske dejavnosti potekajo v slovenskem jeziku, čeprav je med naštetimi člani okrog 15 odstotkov otrok, ki prihajajo iz čisto italijanskih družin. S temi podatki je seznanjen tudi goriški župan Ettore Romoli, ki sije pred nekaj tedni s predsednikom ŠZ Olympie Gregorjem Sfiligojem in podpredsednikom Andrejem Vogričem ogledal telovadnico in sam imel možnost preverit številčnost članov v društvu. Začenjajo se tekme, prvenstva, nastopi, srečanja in turnirji. Treningi in vadba se nadaljujejo. Vrata Olympie pa so odprta vsem, ki si želijo pokukati, kako nam je v telovadnici na Drevoredu XX.septembra lepo! / Damijana Češčut
Dr. Donald Nightinaale gost Slovenskega izobraževalnega konzorcija
Slovenski izobraževalni konzorcij Slov.l.K. bo v ponedeljek, 12. novembra 2007, ob 17. uri ime v gosteh v Kulturnem domu v Gorici prof. dr. Donalda Nightingalea. Nightingale, zaslužni profesor Queen’s poslovne šole Kanada in profesor na IEDC-poslovni šoli Bled, bo predaval na temo Je leadeOr v vas samih? Najdite ga! Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku s prevodom v slovenščino. Prijave sprejemamo do petka, 9. novembra, na telefon (0039) 0481 550142 ali po mailu na naslov: maja.humar@slovik.org.
Plezalna stena v telovadnici Kulturnega doma
Po precejšnjem zanimanju v prejšnji sezoni, predvsem zaradi navdušenja mladih, je od 5. novembra dalje v prostorih telovadnice Kulturnega doma v Gorici spet na razpolago plezalna stena. Ta je bila postavljena lansko leto s sodelovanjem Športnega združenja Dom iz Gorice, Kulturnega doma Gorica in s podporo odborništva za šport pri Deželi Furlaniji Julijski krajini. Namen ŠZ Dom je ustvariti v našem prostoru nove možnosti druženja in zanimive športne dejavnosti. Plezalna stena bo na razpolago goriškim športnim organizacijam ob ponedeljkih in sredah (od 18.00 do 21.00); posameznikom pa ob torkih in četrtkih od 18.00 do 21.00. Za informacije se lahko zainteresirani obrnejo v večernih urah (od 18.00 do 20.00) na urad športnega društva Dom (tel. 048133288).
Z. Klanjšček (foto DPD)
Pokrajinski občni zbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja za Goriško
Slovenski gospodarstveniki končno spet združeni pod isto streho
Druga pravljična urica
Pogumna druščina živali ugnala razbojnike
Nad dvajset otrok je v ponedeljek, 22. oktobra, z mamicami in očki pri-stopicalo v prijazno mladinsko sobo Feiglove knjižnice, da bi prisluhnili drugi pravljični urici, ki je ponudila droben izsek iz bogatega literarnega dela Ivana Trinka, pokončnega duhovnika in narodnega buditelja, sina preizkušene Benečije. Tokratni pravljični popoldan se je namreč navezal na sklop prireditev, ki so bile pod naslovom V Trinkovem duhu v Goriški knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici v sodelovanju z novogoriško knjižnico, KD Ivan Trinko iz Čedada, s Feiglovo knjižnico iz Gorice in Pokrajinskim arhivom Nova Gorica. Med prireditve sta spadala tudi odprtje razstave ilustracij Ales-sandre D'Este Pravljični svet pod Matajurjem, ki je na ogled do 5. novembra, in predstavitev dvojezičnega zbornika Mons. Ivan Trinko (1863-1954) - Spodbujevalec spoznavanja in
dialoga med kulturami - Pro-motore della conoscenza e del dialogo tra culture.
Kot novogoriški so tudi naši otroci spoznali pravljico Boter petelin in njegova zgodba, ki jo je po motivih Bremskih godcev bratov Grimm spisal Ivan Trinko. Petelinu je padla slamica na glavo in prepričan je bil, da "se svet podira", zato je vzel pot pod noge. Na popotovanju so se mu pridružili še mačka, pes, osel in osa. Lakota jih je napotila do hiše, v kateri so se razbojniki pripravljali k večerji, a pojedla jo je vesela druščina živalic, saj so, kljub svoji drugačnosti, z združenimi močmi pregnali lopove in tako dokazali, da se s prijateljskim sprejemanjem različnosti zmorejo premagati še tako velike težave. Morda so bili poslušalci le premajhni, da bi v polnosti dojeli nauk pravljice. Gospa Marjeta Novak, sicer izkušena pravljičarka, saj večkrat pripoveduje zgodbice v Bevkovi
knjižnici in tudi po novogoriških šolah, se je odločila za klasično, "golo" podajanje pripovedi, pri kateri naj bi si otroci s svojo domišljijo ustvarili podobo pravljice, vendar je to za malčke, ki zahajajo h goriškim uricam, morda pretežko. Marsikateri izmed njih izhaja iz mešane družine in zato ne obvlada jezika in njegovih odtenkov. Zaradi tega je skorajda nujno, da pripovedovalec spodbudi njihovo pozornost, s tem da poudarja šume,
glasove in seveda ključne trenutke, ki se navezujejo na pripoved. Da je to res, se je na drugi pravljični urici izkazalo ob koncu zgodbice, ko so se otroci razživeli, ker jih je knjižničarka Luisa Gergolet, sama tenkočutna pravljičarka, povabila, naj oponašajo glasove nastopajočih živali, in jih tudi povabila, naj narišejo junake iz Trinkove pravljice. Ob sladkih bombončkih je risanje še bolje steklo od rok.
ne
iToAL
1 " r i r 1‘ - I ;
Boris Siega (foto JMP)
V ponedeljek, 29. oktobra, je bil na sovodenjskem sedežu Zadružne banke Doberdob in Sovodnje ustanovitveni pokrajinski občni zbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja za Goriško. Ob lepi udeležbi starih in novih članov so za predsedniško mizo sedeli deželni predsednik Boris Siega, goriška člana predsedstva Karlo Devetak in Tomaž Mucci, direktor SDGZ Andrej Šik.
Siega je, kot predsednik SDGZ-ja v letih, ko se je goriška veja organizacije odcepila in ustanovila samostojno združenje, v uvodnem poročilu obnovil procese, razvoj dogodkov ob širitvi meje ter priprave, ki so privedle do ponovne združit-
mi organizacijami.
Župan Marko Petejan je pozdravil v imenu sovodenj ske občinske uprave, predsednik SKGZ Pavšič in pokrajinski predsednik SSO Povše pa v imenu krovnih organizacij; prvi je pozval k skrbi za uveljavitev jezika tudi v poslovnih prostorih in posebni
obnovi, povedal o dolgotrajnih poskusih, da bi prišli do ponovne združitve, in se veselil, da je do tega končno prišlo. Predsednik Euroservisa Erik Švab je predstavil delovanje in storitve manjšinske specializirane strukture za evroprojekti-ranje, ki je odprla podjetje Evro-
Tomaža Muccija, da skličeta novoizvoljeni pokrajinski odbor za opredelitev programa in izbiro predsednika, ki bo kot deželni podpredsednik avtomatično član deželnega vodstva organizacije.
Pokrajinski odbor SDGZ Gorica sestavljajo: Nataša Čaudek - ma-
ve. Šik je orisal delovanje in storitve Združenja na deželni ravni in priložnosti, ki se ponujajo za člane ob sodelovanju z drugimi osebki, ustanovami in sorodni-
pozornosti do Benečije, drugi pa zaželel, da bi organizacija v najboljši meri izražala večplastnost in pluralnost zamejskega gospodarstva. Tomaž Mucci je dopolnil Siegov uvod s pričevanjem	o
opravljenem delu v zadnjem obdobju, da bi v Združenje vključili čim več mladih podjetnikov z Goriškega. Predsednik Slovenskega gospodarskega združenja Gorica Vito Primožič je posegel v razpravo, sicer kot posameznik in član SDGZ-ja. Pritrdil je Siegovi
pski center v Novi Gorici skupaj s tamkajšnjo Gospodarsko zbornico. Goriški podjetnik Igor Pahor, ki se ukvarja z mednarodnim poslovanjem, je podčrtal odprtost goriškega gospodarskega prostora tudi s sugestivnim dejstvom, da njegovo podjetje nima več sedeža v Italiji, kljub temu da se sam čuti del naše realnosti in želi biti član naše organizacije gospodarstvenikov. Siega je temu pritrdil z ugotovitvijo, da je novi statut Združenja predvidel možnost vključitve podjetnikov ne glede na to, kje imajo sedež.
Še drugim posegom in razpravi so sledile volitve. Kandidatno listo, ki so jo sestavili in predlagali sami goriški člani, je občni zbor soglasno potrdil in pooblastil goriška člana deželnega predsedstva Karla Devetaka in
Foto JMP
la industrija, Avguštin Devetak -gostinstvo, Karlo Devetak - samostojni poklic, Gabriele Ferfo-glia - mednarodna trgovina, Pavel Hmeljak - samostojni poklic, Benedikt Kosič - trgovina, Anton Malič - obrtništvo, Tomaž Mucci - obrtništvo, Fabio Pahor - mednarodna trgovina, Igor Pahor - mednarodna trgovina, Valentina Pahor - samostojni poklic, Erik Peteani - finance, mednarodna trgovina, Marco Petejan - samostojni poklic, Rudi	Petejan
obrtništvo, Saša Primosig - samostojni poklic, Jasna Primožič - gostinstvo, Marco Rojec - trgovina, samostojni poklic, Silvano Semolič - trgovina, Janez Terpin - mednarodna trgovina, Renzo Turri - gostinstvo, Zadružna banka Doberdob in Sovodnje - banka.
NOVI
GLAS
ZSKP, SSO, SSk na goriškem pokopališču
Poklon zaslužnim rojakom
Po lepi ustaljeni navadi so se tudi letos na dan Vseh svetih zbrali na goriškem pokopališču predstavniki Zveze slovenske katoliške prosvete in se poklonili zaslužnim rojakom, ki tu počivajo in čakajo vstajenja. Včasih je bila skupina kulturnikov, ki se je sukala med grobovi, bolj številna in jo je zmeraj spremljal eden izmed goriških duhovnikov. Sedaj ko je naših dušnih pastirjev vedno manj, si moramo laiki pomagati sami. Tako je ob grobovih umrlih, ki so pustili vidno sled v življenju naše skupnosti, poleg cvetja in brleče sveče v spomin na umrlega, k Bogu zaplavala še moli-
tev, ki jo je vodil Danilo Co-tar. Kot vselej so se zaustavili in pomolili na grobovih glasbenikov Emila Komela in Lojzeta Bratuža, čigar 70-let-nico smrti smo med tem letom zabeležili z raznimi spominskimi prireditvami. Ob Bratužu so počastili seveda tudi blago, milo pesnico Ljubko Šorli, ki počiva ob ljubljenem možu Lojzetu. Obiskali so tudi zadnje zemeljsko domovanje Joška Bratuža, ki je bil profesor klasičnih jezikov na nadškofijski gimnaziji v goriškem Malem semenišču, Viktorja Prašnika, izredno uslužnega in dobrega človeka, kulturnika in dolgoletnega predsednika SKPD Mirko Filej,
pesnika Milana Bekarja, profesorja na slovenskem klasičnem liceju, pisatelja Frana Erjavca, po katerem je poimenovana osnovna šola v Štan-drežu, Karla Lavriča (1818-1876), narodnega buditelja, rojenega na Premu, po poklicu pravnika, enega izmed ustanoviteljev tolminske čitalnice (pete v Sloveniji), ki je imel velike zasluge za razvoj čitalniškega gibanja na Primorskem, bil pa je tudi organizator taborov na celotnem slovenskem ozemlju. Obenem so se spomnili Franja Ferfila (1845-1915), narodnega, političnega in gospodarstvenega delavca, uradnika, doma iz Senožeč; bil je med ustanovitelji
Goriške ljudske posojilnice. Ob grobu Lojzeta Bratuža sta se pomudili isti dan tudi delegaciji SSO s predsednikom za Goriško, Janezom Povšetom, in SSk z Julijanom Čavdkom na čelu. Oba sta spregovorila nekaj priložnostnih besed in položila šopa rož s trakom slovenskih barv, podgorski pevci pa so nedolžni žrtvi fašizma tudi zapeli.
Še marsikatera druga znana in pomembna oseba spokojno spi ne samo na goriškem pokopališču, ampak tudi na božjih njivah v vaseh na Goriškem.
Prav bi bilo, da bi za grobove teh naših velikih rojakov, ki so po plemenitem življenju zapustili ta svet, izvedeli tudi šolarji, študentje in mladi nasploh, drugače bo hvaležen spomin nanje zbledel ali se celo zabrisal.
IK
V nedeljo, 11. novembra, od 11. do 12. ure pri sv. Ivanu v Gorici
Srečolov za obnovo koče sv. Jožefa v Zabnicah
Prijatelji koče, lepo vabljeni!
Srečolov je pripravil svetoivanski župnijski pastoralni svet. Dela pri koči lepo napredujejo in gredo proti koncu. Poravnava računov pa dosti bolj počasi!
Do prejšnjega tedna je bila zunanjost prvega nadstropja že izolirana (15 cm zaščite) in oblečena z lesom. Na strehi bo te dni postavljena še kritina iz aluminija. Tudi
streha je podaljšana na vse strani, tako da se koča zdi večja. V notranjosti daje lesen strop prijaznejši in zračnejši vtis. Električna napeljava v prvem nadstropju že deluje, omet je dokončan. Manjka še vgraditev grelcev. Za pleskanje in postavitev lesenega poda je potrebno še počakati, da se novi zidovi, omet in tlak posušijo.
Vsem, ki ste že prispevali v
ta namen, ali še boste, v imenu uprave, iskrena hvala!
Že sedaj vabljeni na velik koncert, ki ga bosta izvedla v Kulturnem centru L. Bratuž v prvi polovici decembra zbora Hrast in Lojze Bratuž.
Tradicionalno praznovanje v Gornjem Tarbiju
MePZ Hrast pel na beneškem Burnjaku
Obvestila
Prosvetno društvo Rupa-Peč vabi izletnike letošnjega izleta na otok Ponza na skupno srečanje v četrtek, 8.11.2007, ob 19.30 v Rupi. Ogledali si bomo slike in izmenjali mnenja v prijetni družbi. Prosvetno društvo Štandrež prireja v soboto, 10. novembra, martinovanje. Družabno srečanje, ki bo v župnijski dvorani, se bo začelo ob 19.30.
Zahvalna nedelja bo v Rupi 11. novembra s tradicionalnim martinovanjem. Ob 14.30 blagoslov v cerkvi z zahvalno pesmijo, sledita blagoslov kmečkih pridelkov na društvenem prostoru in pokušnja domačih vin. Vsi toplo vabljeni!
Skupnost družin Sončnica prisrčno vabi starše na martinovanje na kmetijo Rojc in Polanec (Zalošče, Dornberk). Sobota, 10. novembra. Informacije in vpisovanje (do 7. 11.): 0481 534004 (Ani, v večernih urah). Število je omejeno, zato pohitite s prijavami.
Društvi Jadro in Tržič prirejata 11. novembra martinovanje v Štanjelu pri Komnu. Poskrbljeno bo za prevoz in družabnost s kosilom. Prijave pri odbornikih obeh društev.
V najem oddajam dve stanovanji v Gorici, na Korzu Italija (eno- in trisobno). Za informacije kličite na tel. 320 8614930.
Darovi
Ob 1. obletnici smrti predragega brata inž. Janeza Kacina darujeta Marija in Metka 100,00 evrov za Kulturni center Lojze Bratuž.
Za cerkev v Rupi: namesto cvetja na grob pok. Milijana Kogoja daruje druž. Andreja Kosiča 50,00 evrov.
Namesto cvetja na grob Lojzka Butkoviča darujejo za društvo prostovoljnih krvodajalcev iz Sovodenj: družine Juren, Petruz, Paoletti in Lulli 60 evrov; Marjeta Marušič 50 evrov.
V spomin na Alojza Butkoviča darujejo za društvo prostovoljnih krvodajalcev iz Sovodenj: Drago, Ivana in Dari 50 evrov; Ciril in Rafko z družinama 50 evrov. Namesto cvetja na grob Milene Ferfolja darujejo: brata Arnaldo z družino 100 evrov za cerkev v Sovodnjah; svakinja Zlata in nečakinja Mimi 100 evrov za KD Sovodnje; nečakinja Marija z družino 50 evrov za društvo prostovoljnih krvodajalcev iz Sovodenj; bratranec Drejče z družino 50 evrov za društvo prostovoljnih krvodajalcev iz Sovodenj; Anna in Andrej Kovic 50 evrov za društvo prostovoljnih krvodajalcev iz Sovodenj; svakinja Milena in nečaki Danijela, Gabrijel in Marko 200 evrov za RK Škofja
Loka za poplavljence iz doline Sore; sorodniki iz Ljubljane in Pule 300 evrov za RK Škofja Loka za poplavljence iz doline Sore.
V spomin na Mileno Ferfolja Tomšič daruje Benjamin Čemic 25 evrov za ŠZ Soča
V spomin na Vilkota Gergoleta darujejo za ŠZ Soča: Benjamin Černič 25 evrov; Marijo Černič 35 evrov.
Zahvala
Rosanna in Cristian se iskreno zahvaljujeva g. župniku Karlu Bolčini, cerkvenemu zboru in štandreški župnijski skupnosti za lep in doživet obred sv. krsta, ki ga je prejel najin mali MA-NUEL.
Čestitke
Nedavno sta dva naša zbora dosegla pomemben uspeh. Zato jima čestitamo, in sicer zboru Hrast iz Doberdoba oziroma dirigentu Hilariju Lavrenčiču za osvojitev prvega mesta ter veliko nagrado prvega tekmovanja Travesio In-canta v Travesiju pri Spilimbergu kakor tudi mladinski skupini z Vrha Sv. Mihaela pod vodstvom Mateje Černič, ki se je na potujoči reviji Corovivo uvrstila v najvišjo tekmovalno kategorijo. -Svetslovenskih organizacij.
RADIO SPAZIO 103
Slovenske oddaje (od 09.11. do 15.11.2007)
Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan, od ponedeljka do petka, od 20. do 21. ure. Spored:
Petek, 9. novembra (v studiu Andrej Baucon): Ob domačem ognjišču: narodno zabavna in zabavna glasba, zborovski kotiček, iz krščanskega sveta, zanimivosti, humor, obvestila.
Ponedeljek, 12. novembra (v studiu Andrej Baucon): Sodobni sound: moderna glasba včeraj in danes, kotiček za popevke Dorda Novkoviča; Živemu se vse zgodi; Zanimivosti in obvestila.
Torek, 13. novembra (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 14. novembra (v studiu
Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Boj proti veri in cerkvi - Izbor melodij.
Četrtek, 15. novembra (vstudiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: Posnetki z naših kulturnih prireditev -Glasba iz studia 2.
DRUŠTVO ARS - GORICA v sodelovanju z ZGODOVINSKIM DRUŠTVOM ZA SEVERNO PRIMORSKO
prijazno vabita v prostore Galerije Ars na Travniku 25 v torek, 13. novembra 2007, ob 18. uri na predstavitev
KRONIKE, časopisa za slovensko krajevno zgodovino,
ki je tokrat v celoti posvečena preteklosti Goriške
Iz zgodovine Goriške
Kroniko bodo predstavili dr. Miha Preinfalk, mag. Renato Podberšič in dr. Saša Quinzi
GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA '	vabi	na	predstavitev
KNJIŽNE ZBIRKE ZA LETO 2008
v ponedeljek, 19. novembra 2007, ob 17. uri v galeriji Ars nad Katoliško knjigarno, Travnik 25 v Gorici
Beneška hribovita pokrajina že vrsto let postaja v jesenski preobleki prijeten in vabljiv prostor za vse več ljudi. Ob jesenskih barvah stopa v ospredje tipična oktobrska jed, ki jo znajo Benečani pravilno ceniti. Govorimo seveda o kostanju. V Gornjem Tarbiju, vasici v občini Srednje, že vrsto let prirejajo v oktobrskih vikendih Burnjak, praznik kostanja. Gre za kulinarično, gastronomsko in tudi kulturno prireditev, ki dobiva v zadnjem obdobju vse več pozornosti v ožji in širši okolici.
V sklopu kulturnih prireditev Burnjaka je v Gornjem Tarbiju s samostojnim koncertom letos nastopil tudi MePZ Hrast iz Doberdoba. V vaški cerkvici sv. Janeza krstnika je nastopil v nedeljo, 28. oktobra. Doberdob-ski zbor je pod taktirko dirigenta Hilarija Lavrenčiča oblikval pester program, razdeljen na dva dela.
V prvem delu so doberdobski pevci publiki predstavili program polifonije in nabožnega petja, ki je segal vse od Galuso-vih renesančnih motetov do Brucknerjeve germanske roma-
tike	ter
Šnitkejevih in Rahmaninovih pravoslavnih liturgičnih napevov. Do-berdobci so nenazadnje predstavili tudi izsek iz sodobne krajevne polifonske produkcije. Zapeli so skladbo O, magnum mysterium furlanskega skladatelja Orlanda Dipiazze ter Pater no-ster, stvaritev
tržaškega Slovenca Pavleta Merkuja.
Drugi del koncerta je bil posvečen ljudskim napevom in priredbam. V ospredju je bila sevedaizredno bogata beneška zakladnica napevov in melodij. Dirigent Hilarij Lavrenčič jo je venček beneških napevov posvetil Davidu Klodiču, pobudniku Burnjaka in neutrudnemu beneškemu kulturnemu delavcu. Zbor Hrast je pred do-
Poslanec Anton Kokalj v Gorici
V petek, 16. novembra, bo Anton Kokalj - poslanec v Državnem zboru RS in predsednik Odbora za zadeve Evropske unije Državnega zbora RS-gost Krožka Anton Gregorčič - Študijski center za socialno-politična vprašanja in Sveta slovenskih organizacij za Gorico. Med svojim obiskom bo Kokalj obiskal uredništvo našega tednika, ob 18.30 pa bo v komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž spregovoril o šestmesečnem predsedovanju Republike Slovenije Evropski uniji.
mačo publiko izvedel Merkuje-vi priredbi Dve let' an pu ter Jenj' čeua jti gna ter skladbi Petelinček je zapieu ter Preuozke
so stazice, ki jih je za zbor uglasbil sam dirigent Hilarij Lavrenčič.
AČ
9. 11. 1997- 9. 11. 2007
Minilo je deset let, odkar nas je zapustil
dr. Teofil Simčič
odvetnik, časnikar, politik
Hvaležno se ga spominjamo SVOJCI
NOVI
GLAS
Luneburška varianta odhaja na turnejo
Melodrama spet na odru v dveh inačicah
Kdor si je ogledal melodramo Luneburška varianta na februarskem premiernem ali ponovitvenem večeru, zlahka ne bo pozabil čustvenega naboja in intenzivnega izvajalskega izražanja, ki so ga znali posredovati njeni glasbeni in gledališki izoblikovala, ljubiteljski in poklicni ustvarjalci iz naše dežele, ki so združili moči in pokazali, kaj zmore ustvariti naša mala Gorica, če ji je dana možnost poustvariti srednjeevropsko ozračje, ki je v preteklosti zaznamovalo ta naš zgodovinsko, kulturno in jezikovno bogati prostor. Roman Luneburška varianta je,
Ponovitve na turneji
Teatro Odeon - Latisana (Videm): torek, 6. novembra, ob 20.45 (v sodelovanju s pevskim zborom Ruffo iz Sacileja, zborovodja Pollesel)
Teatro Zanca no -Sacile (Pordenon): sreda, 7. novembra, ob 21.uri (v sodelovanju s pevskim zborom Ruffo iz Sacileja), Politeama Rossetti - Trst: sobota, 10. novembra, ob 20.30; nedelja, 11. novembra, ob 16.00 v sodelovanju z orkestrom in zborom ArsAtelier iz Gorice, pod vodstvom Valterja Sivilottija, zbor vodi Hilarij Lavrenčič)
Teatro Sociale - Cittadella (Padova): četrtek, 15. novembra, ob 21.00 (v sodelovanju s pevskim zborom Coronelle di Cavalese, pod vodstvom dirigenta Bellanteja)
Občinsko gledališče - Krmin: četrtek, 22. novembra, ob 21.00 v sodelovanju s pevskim zborom ArsAtelier pod vodstvom zborovodje Hilarija Lavrenčiča)
Teatro Civico - Vercelli: sobota, 24 novembra, (v sodelovanju s pevskim zborom Comiter, dirigent Libralesso) Teatro Toniolo - Mestre: petek, 30. novembra, sobota, 1. decembra, ob 21.00; nedelja, 2. decembra, ob 16.30 Teatro deH’Unione - Viterbo: sobota, 8. decembra, ob 21.00 Teatro Sociale - Mantova: četrtek, 20. decembra, ob 21.00
kot znano, mojstrsko stkal Paolo Maurensig, pisatelj slovenskega rodu, in ga sam strnil v odrsko besedo in besedila pesmi, ki spremljajo pripoved. Te in celoto nasploh je v zvočno podobo odel glasbenik Valter Sivilotti, ki je ob tem tudi spretno sukal dirigentsko paličico pred člani orkestra ArsAtelier in zborom, ki ga sestavljajo poleg solistke France Drioli pevci iz naše dežele; med njimi je mnogo slovenskih	iz-
vajalcev.
Zelo odmeven glasbe-no-gleda-liški dogodek	je
namreč nastal iz sodelovanja imenovanih avtorjev, združenja ArsAtelier, Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel, Kulturnega združenja canzoni di confine, Glasbene šole Nova Gorica, Kulturnega doma Gorica, USCI in ob pomoči goriške občine in pokrajine. Ob teh sta v igralski oziroma pevski vlogi blestela gledališki igralec Walter Mramor in slavna italijanska pevka Milva. Sedaj se bo ta pomembna odrska stvaritev, v kateri se prepletajo italijanščina, slovenščina, furlanščina in nemščina, selila na razne odre. Turnejo s trinajstimi ponovitvami so predstavili na tiskovni konferenci, ki je bila v dvorani Pokrajinskih muzejev na go-riškem gradu v petek, 2. novembra. Na njej so sodelovali ustvarjalci Paolo Maurensig, Walter Mra-
mor, Valter Sivilotti, Milva, Silvan Kerševan, ravnatelj SCGV E. Komel, in občinski odbornik za kulturo Antonio Devetag ter pokrajinska odbornica za kulturno Roberta Demartin.. Slednja sta poudarila pomembnost tega
odpovedala drugim ponudbam. Sivilotti in Mramor sta povedala, da bo Luneburška varianta šla na gostovanje v dveh različicah: z orkestrom in brez njega. Kot komorna predstava se bo pokazala na manjših odrih; a čeprav bosta spremljala pevce le klavir in saksofon, ne bo nič manj učinkovita in vsebinsko prav nič okrnjena. Novost bo tudi ta, da bodo na nekaterih ponovitvah pevski del izvajali zbori kraja, ki bo gostil predstavo. Zaradi tega zadobiva gledališko-glasbeni dogodek še širše in pomembnejše dimenzije. Seveda bodo povsod prisotni vsi
združenja ustvarjalnih sil in se zahvalila vsem, ki jim je uspel tako lep umetniški podvig. Le-ta bo na gostovanjih kar najlepše prikazal raznolikost in bogastvo naše dežele. Mramor je spet naglasil, da ima velike zasluge pri uresničitvi te odrske postavitve prav Silvan Kerševan, ki je na nekem prijateljskem večeru, za mizo v števerjanski gostilni predlagal njemu in Sivilottiju, naj napravijo nekaj skupnega. Za to zamisel se je kaj kmalu ogrel pisatelj Maurensig. Ko so zanjo pridobili še Milvo in se je ideja zaiskrila tudi pri glasbenikih in pevcih, je bil uspeh neizbežen. Tudi Kerševan je ob Mramorju pripomnil, da se velike stvari večkrat porodijo čisto naravno, spontano, mimogrede in obrodijo veliko sadov. Milva je spet z navdušenjem in ustvarjalno energijo izrazila svojo veliko naklonjenost in zadovoljstvo, da se je vrnila v naše kraje in da bo spet lahko nastopila v tej enkratni, kakovostni glasbeno-gledališki predstavi, zaradi katere se je rade volje
štirje jeziki, kar je tudi lep dosežek! Kerševan je s kančkom grenkobe dejal, da je škoda, ker predstava ne bo zaživela v vseh glavnih mestih naše dežele, pa tudi, da ne bo mogel, zaradi finančnih razlogov, biti vselej zraven orkester ArsAtelier. Sivilot-tijeva glasba je namreč nastala prav za ta orkester.
Vsi so izrazili željo, da bi Luneburška varianta v prihodnje obiskala tudi druge kraje (Milan -Piccolo teatro), pa tudi, da bi prekoračila mejo, šla v Slovenijo, Avstrijo in še kam.
Iva Koršič
®[M(
DRAGI SREČK
GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA
Goriška Mohorjeva družba
Goriška / Pomemben jubilej
100-letnica Slovenske ljudske stranke
V začetku 20. stoletja se je politično življenje na Slovenskem reorganiziralo in utrdilo tako, da se politični in idejni somišljeniki niso zbirali v društvih, pač pa v osrednjih organizacijah, kot so bile predvsem konservativna Slovenska ljudska stranka (SLS), liberalna Narodnonapredna stranka (NNS) in socialistična Jugoslovanska socialdemokratska stranka (JSDS). Zaradi določil zakona o društvih osrednje organizacije niso imele podružnic, pač pa so podružnice delovale kot samostojna društva v posameznih slovenskih deželah. Tako tudi na Goriškem, kjer se je leta 1876 ustanovljeno politično društvo Sloga preoblikovalo v Slovensko ljudsko stranko na Goriškem. Za ustanovitev je bila odločilna zahteva 3. slovenskega katoliškega shoda (1906): "Vsi katoliško misleči Slovenci se naj združijo v veliko stranko, ki obsega vse sloje in vse pokrajine slovenskega ljudstva." Ustanovni občni zbor goriške deželne SLS - udeležilo se ga je 600 zaupnikov - je potekal 25. novembra v Gorici. Njen prvi vodja je postal dr. Anton Gregorčič, v vodstvu stranke pa so ob ustanovitvi delovali še Ivan Berbuč, dr. Anton Brecelj, dr. Josip Derma-stia, Blazij Grča, Franc Andrej dr. Pavletič in dr. Andrej Pavlica. Tako so takrat na Goriškem poleg SLS delovale še Narodnonapredna (ustanovljena 1900) in Slovenska kmečka stranka (usta-
novljena 13. 6. 1907); socialisti so se organizirali kasneje. Politični boj je potekal predvsem med SLS in NNS, vanj pa so posegali tudi agrarci, kot so imenovali pripadnike kmečke stranke. Rezultati deželnih in državnozborskih volitev so kazali na precejšnji izenačen vpliv, ki sta ga imeli stranki. V Gorici in po deželi sta imeli široko razpredeno organizacijsko mrežo v obliki društev, zadrug in denarnih ustanov.
Glasili SLS sta bili Gorica in Primorski list, kasneje tudi Novi čas. To glasilo je nazorno pokazalo, da je bila stranka porazdeljena, in sicer med staro- in krščanskosocialno usmerjene novostrujarje. Obe struji sta še pred koncem prve svetovne vojne dosegli sporazum. Enotna stranka je nato le malo časa delovala, saj so se vse politične stranke na Primorskem - razen socialistov - združile v skupno društvo Edinost (1919), ki pa je leta 1922 razpadlo na krščanskosocialni goriški in na narodnjaški tržaški del. Politična društva so doživela usodo ostalih slovenskih organizacij na Primorskem, po letu 1927 so člani vseh društev delovali lahko le še ilegalno.
Stoletni jubilej goriške slovenske politične stranke vabi, da bi ga počastile politične skupnosti, ki iščejo korenine svojega delovanja tudi v nekdanji Slovenski ljudski stranki na Goriškem.
B. Marušič
Nova knjiga o Soški fronti
Vasja Klavora: Doberdob - Kraško bojišče 1915-1916
Pisma predstavljajo dragocen dokument, ki omogoča še dodatno poznavanje Srečka Kosovela.
mo zdaj pred seboj poljudno zgodovinsko knjigo.
Zgodovinarji drugih narodov, še zlasti italijansko in nemško pišoči avtorji, izpostavljajo svoje videnje, prim. dr. Vasja Klavora pa je oblikoval tretji, svoj, bolj kritičen odnos, s katerim na osnovi dejstev obravnava oba bojujoča se pola, čemur bi lahko rekli "slovenski" pogled. Domačemu, slovenskemu prebivalstvu je namreč vojskovanje dveh sil prizadelo neizmerno trpljenje.
Sploh je občudovanja vredna količina vsakovrstnih podatkov, ki jih najdemo v knjigi. Vendar gre za, poudarjam, poljudno napisano delo, prijetno za branje, kajti avtor nas ne "zamori" z dejstvi, ampak skozi boje in dogajanja pelje tudi s pomočjo številnih zgodb, razmišljanj in pričevanj.
Primarij dr. Klavora skromno pravi, da ni poklicni zgodovinar, se pravi, da formalno zgodovine ni študiral. Toda, dodajmo, njegov prispevek k poznavanju prve svetovne vojne v teh krajih je neprecenljiv in ga pri nas ni presegel še nihče. Tudi ta knjiga o Doberdobu in kraškem bojišču bo gotovo in upravičeno naletela na izjemno zanimanje, tako kot vse avtorjeve knjige na to temo doslej.
Peter Kuhar
Svoje raziskovanje prve svetovne vojne na zahodni meji je prim. dr. Vasja Klavora (1936), kirurg, zgodovinar in sedanji podpredsednik slovenskega parlamenta, zajel v več knjigah, ki so vse izšle pri celovški Mohorjevi založbi, tudi v več ponatisih, v slovenščini in kasneje v nemščini. K prvim trem, Plavi križ, Koraki skozi meglo in Škabrijel, je dodana že četrta -Doberdob, Kraško bojišče 1915-1916. Vse štiri so posvečene dogodkom v naših krajih med prvo svetovno vojno. V prvi knjigi je avtor opisal dogajanja na Bovškem, v drugi, Koraki skozi meglo, je zajel Tolminsko, v tretji, z naslovom Škabrijel, pa so opisane vojne grozote na hribu s tem imenom nad Novo Gorico. Tematika najnovejšega dela je Doberdob in okoliški kraji, torej, kot pove podnaslov, kraško bojišče v letih 1915-1916.
Za kakšen vojni stroj je šlo v Doberdobu in na Krasu, je avtor popisal na temelju številnih dokumentov, pričevanj in virov v več jezikih, ki jih je zbral v številnih muzejih. Tokrat je najti pomemben delež zlasti v fotografskem gradivu ter dokumentih Inštituta in muzeja vojne zgodovi-
ne v Budimpešti. Znano je namreč, da so se ob Soči borili z italijanskimi enotami vojaki vseh narodov avstro-ogrske monarhije in na obeh straneh je bilo najti tudi
Slovence. Če je Lovro Kuhar - Prežihov Voranc v vojnem romanu Doberdob podal literarizirano podobo teh bojev in trpljenja, ima-
NOVI
GLAS
Kratki
Oscar Wild je najduhovitejši Britanec
Pisatelj Oscar VVilde, ki seje šalil celo na svoji smrtni postelji, dejal je namreč “Umaknite te zavese ali pa grem”, je bil razglašen za najduhovitejšega Britanca. Zanj je v anketi, ki jo je izvedla nova digitalna televizija Dave, glasovalo kar 20% sodelujočih.
Na drugo mesto seje uvrstil igralec Špike Milligan, ki si je dal na svoj grob vklesati epitaf: Sem vam rekel, da sem bolan. Na tretjem mestu se je znašel igralec Stephen Fry, na četrtem pa voditelj Jeremy Clarkson, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. Britanski premier VVinston Churchill je zasedel peto mesto. Znana je anekdota, ko ga je predstavnik laburistov Bessie Braddock obtožil, daje pijan. Churchill mu je odvrnil: “Bessie, grd si. Jutri zjutraj bom jaz trezen, ti pa boš še vedno grd.”
Najvišje mesto med ženskami, 12., je zasedla nekdanja ministrska predsednica Margaret Thatcher, kije sicer bolj kot po duhovitosti slovela po svojem trdem vladanju. Thatcherjeva je nekoč dejala, da je biti močen in biti dama zelo podobno; če moraš ljudem dopovedovati, da to si, potem nisi. / STA
Nagrada Večernica za otroško in mladinsko knjigo
Nagrajeni dve knjigi
Nova pridobitev
Slovesno odprtje muzeja v Bergen-Belsnu
Zadnja etapa nemške kalvarije, ki jo je od januarja 1944 do aprila 1945 po raznih zloglasnih koncentracijskih taboriščih prehodil pisatelj Boris Pahor, je bilo taborišče Bergen-Belsen, kamor so ga prepeljali iz Dore-Mittelbau (Harzungen). V tistem času so namreč Sovjeti osvajali nemško ozemlje z vzhoda, zavezniki pa z zahoda, Nemci so se umikali in praznili taborišča, vendar s preostankom taboriščnikov največkrat niso vedeli kaj storiti. Bergen Belsen je kakih sedemdeset kilometrov severno od Hannovra in prav tu so ga zadnje dni aprila 1945 osvobodili Angleži. Fotografije desetti-sočih mrtvih ali umirajočih so obkrožile svet in nekako sprožile pobudo, na podlagi katere je postalo taborišče permanenten kraj spomina na trpljenje in umiranje deportirancev. Bergen-Belsen je bil sicer od 1940 do 1945 namenjeni predvsem vojnim ujetnikom pod pokroviteljstvom Wehrmachta. Najprej so bili tu predvsem belgijski in francoski ujetniki, že enainštiridesetega pa je taborišče postalo pravi "lager" za ruske ujetnike. Aprila 1943 so približno polovico celotne površine taborišča prevzeli v oskrbo oddelki SS, ki so tu organizirali pravo koncentracijsko taborišče, medtem ko je bil preostali del še vedno namenjen voj-
nim ujetnikom in lazaretu. V letu 1944 so v Bergen-Belsen prepeljali tudi številne poljske ujetnike in italijanske vojake, ki se po kapitulaciji Italije niso želeli več vojskovati. Januarja 1945 je nato Wehrmacht izpraznil tisti del taborišča, kjer so bili vojni ujetniki,
tako da so bili na dan osvoboditve v taborišču samo deportiranci. 28. oktobra 2007 je bila v Bergen-Belsnu velika svečanost ob odprtju muzeja o vojnih ujetnikih (katerih usoda je še danes malo raziskana) in o koncentracijskem taborišču od leta 1940 do leta 1945. Na to (žalno) slovesnost je bilo povabljenih veliko nekdanjih vojnih ujetnikov in depor-
tirancev, ki so od 26. do 29. oktobra lahko zopet (nekateri že šestič) obiskali kraje, na katere jih vežejo trajni, a vse prej kot prijetni spomini. Deležni so bili toplega sprejema, odkritosrčne pozornosti, prijaznih besed. Med temi je izstopal Boris Pahor, ki je v
Nemčiji po zaslugi dveh prevedenih knjig (Spopad s pomladjo in Nekropola) dokaj poznan in priznan pisatelj. V pozdravnem nagovoru organizatorjev je bil imenovan med uglednimi prisotnimi gosti, omenjeni so bili prevodi njegovih knjig, ki so doživeli v Nemčiji velik uspeh. Program prireditev je obsegal tri pomembne točke: slavnostni sprejem gostov
(nekdanjih ujetnikov in deportirancev) v mestu Celle, ki je v bližini nekdanjega taborišča, svečano odprtje muzeja z nagovori političnih predstavnikov in organizacij, pa tudi uglednih posameznikov, in nazadnje še ogled muzeja samega, ki so ga uredili v novem poslopju znotraj območja nekdanjega taborišča - le-tega so po vojni preuredili (nekdanje barake in druge stavbe so takoj po osvoboditvi uničili iz higienskih razlogov; danes je del teritorija v lasti baze NATO).
Prireditev je potekala nemoteno, organizacija je bila brezhibna, še enkrat se je izkazala nemška discipliniranost in točnost. Nagovori in govori so bili izjemno doživeti, nekateri zelo ganljivi, saj so bili večinoma pričevanjski. Kljub temu da so v Bergen-Belsnu umirali deportiranci različne narodnosti in le majhen odstotek Judov, so temle na svečanosti dali največ poudarka, pa tudi njihova delegacija na prireditvi je bila med najštevilnejšimi. To je seveda v kričečem nasprotju z realnostjo, saj nacističnega in fašističnega preganjanja niso doživeli samo Judje, ampak številni drugi, začenši z Nemci samimi, torej tistimi, ki so se kot prvi uprli nacionalsocializmu in katerim so bila taborišča (na začetku) namenjena. Vsekakor zaslužijo nemški organizatorji ob vsem tem veliko priznanje, saj so bili po vsem hudem sposobni sa-moizpraševanja vesti, priznanja, obžalovanja in opravičila. Številne prireditve v spomin vsem deportirancem, vabila in kritje stroškov za udeležbo na proslavah, odnos do preživelih taboriščnikov to tudi v glavnem potrjujejo.
A P.
Društvo slovenskih izobražencev/ Gost jubilant Pavle Merku'
Jezik in glasba
T mam se edinole za skla-I datelja in jezikoslovca."
-L Pavle Merku' rad zoži spekter svojega dolgoletnega raznolikega delovanja zgolj na ti dve področji. Tako je dejal na večeru, ki ga je Društvo slovenskih izobražencev priredilo v sodelovanju z Zvezo cerkvenih pevskih zborov
v ponedeljek, 29. oktobra, da bi počastilo njegov osemdeseti življenjski jubilej. Običajno se obseg delovanja Pavleta Merkuja razširja tudi na področje etnografije, imenoslovja, toponomastike in še bi lahko naštevali: "Rad imam znanje ne pa znanost", je še dejal Merku', ki je sicer dodal, da so njegove jezikoslovne raziskave večkrat segale tudi na področje zgodovine. V uvodnih besedah je predsednik DSI Sergij Pahor izpostavil pomen Merkujevih jezikoslovnih študij in njegove skladateljske dejavnosti pri oblikovanju zavesti celotne slovenske manjšine. "Pavle Merku' je s svojim delom dal edinstven doprinos naši manjšinski identiteti, za kar smo mu vsi hvaležni. Nocojšnji gost je dragocen kot človek in kot raziskovalec", je povedal Pahor, ki je nato prepustil besedo Živi Gruden in Luisi Antoni.
Ravnateljica državnega večstopenjskega zavoda s slovensko italijanskim dvojezičnim poukom v Špetru je spregovorila o Merkuje-
vi zavzetosti pri jezikoslovnem raziskovanju narečij Slovencev v videmski pokrajini, "kar je nekoč zahtevalo poseben pristop, saj dobro vemo, da je bil tedaj nadzor tajnih in vojaških služb nad našim življem izredno oster.«" Živa Gruden je poudarila prisrčen odnos, ki ga je Merku' imel do prebivalcev Benečije in severnejših predelov slovenskega
etničnega ozemlja. "Pavle Merku' ni nikoli vzpostavljal aseptičnega razmerja do objekta raziskave, nikoli ni jemal prebivalcev raziskovanih področij za gole informatorje - kot se v strokovnem izrazoslovju poimenujejo posredniki informacij -: Merku' je vedno gojil živo sodelovanje z ljudmi." Ravnateljica je na večeru izrazila prepričanje, da je strokovnost ni nikoli nevtralna. Tedanje raziskave Pavleta Merkuja so v zapostavljenih področjih, kot so bile in so še npr. Terske doline, dvigale v naših ljudeh prepričanje, da njihova kultura ni manjvredna, kot so nekateri trdili. Ravno tako je Merku' z objavo dela Slovenska plemiška pisma družin Maren-zi-Coraduzzi s konca 17. stoletja še enkrat zavrgel prepričanje, da je bila slovenščina v preteklosti zgolj jezik kmečkega prebivalstva.
Merku' je med enim posegom in drugim razložil, kako je pri raziskovanju pomemben neposredni stik z ljudmi, kako pomembno je seči do srca prebivalcev. To lahko storiš le v primeru, da se naučiš njihovega jezika, njihovega narečja, je povedal gost, ki se je kmečkega človeka naučil spoštovati kot mladenič na Krasu in Poa-dižju.
Jezikoslovje in glasba oz. sklada-teljevanje sta se v Merkuju vedno prepletala. Gost Peterlinove dvorane pa je jasno zatrdil, da je umetniško glasbeno snovanje veliko težje od jezikoslovnega raziskovanja. Prvemu pa se je in se še najraje predaja. To je poudarila tudi Luisa Antoni, ki je v svojem posegu začrtala Merkujevo glasbeno
pot. Glasbo je Merku' vzljubil že v družinskem krogu, saj je z očetom začel igrati violino. "Splošen pogled na celoten opus Pavleta Merkuja nam razkriva kompozicijski razvoj od modernističnih teženj tja do odkritja in vrednotenja ljudskega izročila. Po drugi strani pa lahko vidimo v njegovem skladatelj evanju različne
oblikovne zvrsti, s katerimi si običajno pomagamo pri katalogizaciji skladateljevega dela." Na prvem mestu - pravi Antonijeva - je vokalna glasba, ki jo lahko 'delimo' na umetno glasbo in na tisto, ki je zrasla iz ljudske, "zatem pa je opera Kačji pastir, ki jo je tržaško operno gledališče Verdi postavilo na oder sredi sedemdesetih leti in na katero je avtor posebno navezan; nato so še razne skladbe, ki so vezane na dramsko besedilo, ter dela, ki so nastala za radio. Ne nazadnje pa je treba poudariti pomen instrumentalne skladbe za enega ali več izvajalcev." Antonije-
va je v svojem podajanju med drugim podčrtala, da je Merku' velik del svojega opusa, ki ga je posvetil vokalnim zasedbam, zgradil na pesniški besedi: pri tem so mu bili pri srcu predvsem Srečko Kosovel, Svetlana Makarovič (avtorica slovenskega libreta opere Kačji pastir) in Italijan Carlo Betocchi, v zadnjih letih pa še Roberto Piumi-ni in Roberto Dedenaro. Predsednik ZCPZ Marko Tavčar je v vlogi soorganizatorja predstavljal glasbene dele večera, ki so bili posvečeni Merkujevim sklad-
bam za zborovske sestave. Žlahtno kulturno srečanje na Donizettijevi so namreč popestrili dekliški pevski zbor Vesela pomlad pod vodstvom Mire Fabjan (pevski sestav je spremljala flavtistka Iris Ri-segnari), ki je med drugim krstno izvedel zadnjo Merkujevo skladbo II silenzio, in moška ter mešana zasedba pevskega zbora Sv. Jernej, ki ga vodi Janko Ban. Openski pevci so predstavili Merkujeve priredbe beneških in rezijanskih narodnih pesmi in še pesem, ki jo je skladatelj zložil daljnega 1.1947 na besedilo Srečka Kosovela.
IG
Pisateljica Darja Doncova z največjimi nakladami v Rusiji
Knjige pisateljice Darje Doncove so lani dosegle najvišje naklade v Rusiji, izdali sojih v 10 milijonih izvodov. To jo je uvrstilo na prvo mesto lestvice najbolj objavljanih piscev, je sporočil ruski Založniški zavod. Na seznamu so sicer pisci vseh mogočih literarnih žanrov, na prvem mestu pa se je znašel detektivski roman, poročanje TV kanala NTV povzema srbska tiskovna
agencija Tanjug. Drugo mesto na seznamu je zavzela prav tako avtorica detektivskih romanov, Tatjana Ustinova, katere knjige so dosegle naklado 3,5 milijona izvodov, sledita Julija Šilova (2,7 milijona) in Boris Akunjin (2,6
milijona). Med 10 najbolj priljubljenimi pisci so tudi Aleksandra Marinjina (2,6 milijona), Tatjana Poljakova (2,1 milijona), Nik Perumov (milijon), Jekaterina Viljmont (970.000) in Aleksandar Buškov (950.000).
V zadnjih 20 letih seje število izdanih knjig v Rusiji podvojilo. V Moskvi deluje 2600 založnikov, ki izdajo več kot polovico novih naslovov in predstavljajo štiri petine celotne knjižne produkcije Rusije. Vodilni založnik je moskovski Eksmo z 11 odstotki naslovov in 13% naklad vseh knjig in brošur, ki sojih lani izdali v Moskvi. Leta 2006 so knjige in brošure izdali v 57 jezikih, največ v ruščini ter v baškirskem, tatarskem in jakutskem jeziku. Podvojila seje naklada izdaj v udmurskem, komi-permjackem, jakutskem in tuvinskem jeziku, naklade izdaj v abazinskem in karelskem jeziku pa so se skoraj podeseterile. / STA
lavž Komelj (Zverinice) in Janja Vidmar (Uspavanka za mladega očka). Nagrado bodo podelili 9. novembra na dvodnevnem srečanju slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede v Murski Soboti, od koder je gostitelj srečanja, založba Franc-Franc. Tema letošnjega simpozija, ki ga pripravlja revija Otrok in knjiga, bo jezikovna in slogovna podoba sodobne slovenske mladinske književnosti.
V tokratnem izboru prevladuje problemsko naravnana tematika. Majda Koren v knjigi Eva in kozel pripoveduje o osamljeni deklici Evi, ki se išče med ločenimi starši in šolo, vmes pa je skriti prijatelj iz naslova, torej kozel, ki ji pomaga nositi eno in drugo breme.
Knjiga Irene Velikonja Poletje na okenski polici je "eden tistih tenkočutnih romanov za mladostnike, ki odpirajo prostor in oči tudi odraslim bralcem, je problemski roman z neproblematično junakinjo", med drugim piše v utemeljitvi. Tudi tu gre za znano temo mladostniškega dozorevanja v ločenih družinah.
Po naključju sta nagrajeni knjigi namenjeni vsaka svoji starostni skupini.
Peter Kuhar
Mariborska časopisno-založniška hiša Večer že enajst let podeljuje nagrado Večernica za najboljše slovensko otroško in mladinsko literarno delo leta. Žirija je tokrat nagradila Majdo Koren za knjigo Eva in kozel ter Ireno Velikonja za knjigo Poletje na okenski polici.
Vsaka od nagrajenk prejme 2.000 evrov, torej povečan delež
nagrade, ker bi sicer, če bi jo prejel en sam avtor, štela 3.500 evrov.
V ožjem izboru za Večernico je bil tudi Marko Kravos s knjigo Trst v žepu, pogled na zgodovino od popka dol, ob njem pa še Mik-
NOVI
GLAS
Kratke
Gledališče tudi drugače
Slovensko stalno gledališče se letos res trudi, da bi se približalo mladim. V začetku abonmajske kampanje za letošnjo sezono je namreč angažiralo številno skupino mladih, ki skrbijo za prodajo abonmajev starim abonentom in iskanje novih. Cilj je seveda privabiti čim večjo skupino mladih v gledališče, saj je to bistven dejavnik zamejskega kulturnega življenja, ki ga mladi ne smejo zanemarjati. Vprašanje pa je bilo, kako se jim približati? Na to vprašanje je poskušala odgovoriti prav skupina 'piarovcev’, ki si je, skupaj z upravo SSG, zamislila dve zabavi, na katerih naj bi se mladi seznanili z gledališčem, kupili abonma in se pri tem zabavali.
Prvi žur je zaživel v soboto, 20. oktobra, v pubu Oxis, priljubljenem prizorišču zamejskega večernega življenja. Lokal se je za to priložnost preobrazil v gledališče: skupina 'piarovcev’, ki je bila zadolžena za organizacijo zabav, je mojstrsko opremila prostor, da je bilo res videti, kot bi bili v gledališču. Mladi, ki so lahko prisostvovali animacijskemu programu in srečelovu, so lahko tudi vpisali abonma na abonma point-u. Za glasbo pa sta poskrbela Dj-a The Nightrippers.
Po uspehu prve zabave so pripravili mladi 'piarovci’ še drugo, v petek, 2. novembra, tokrat v SSG. Programje bil zares pester: na voljo je bila glasba v živo in dj-ji, animacija in nagradne igre... (happy hour med 21. in 22. uro). / Patrizia Jurincic
Pevsko romanje na Sv. Goro
Letošnja jesenska romarska pot Združenega zbora ZCPZ iz Trsta je pevce vodila na osrednjo primorsko božjo pot na Sveto Goro. Veselja navdušenih pevcev ni skalilo mrzlo in deževno vreme, saj so z veliko vnemo ubrano prepevali pri popoldanski evharistični daritvi, ki jo je vodil ravnatelj Slovenskega pastoralnega središča v Trstu, kanonik msgr. Marij Gerdol.
Z vso resnostjo in odgovornostjo ravnatelja pastoralnega centra je zbrane opozoril na dramatično stanje naše manjšine v zamejstvu, na veliko upadanje rojstev, zanemarjanje sklenitve sv. zakona in upad obiska službe božje. Dotaknil se je tudi perečega pomanjkanja duhovnikov, ki so že v večini ostareli, tako služba božja v slovenskem jeziku v nekaterih cerkvah v mestu usiha, kakor tudi pesem in molitev. Zato je še posebej toplo priporočil molitev za tržaško slovensko cerkev k svetogorski Materi Božji.
Po opravljeni daritvi so se romarji podali na obisk Goriških Brd, kjer v Biljani župnikuje g. Lojze Kržišnik, dolgoletni prijatelj in sodelavec ZCPZ, saj je večkrat predaval na poletnih seminarjih, kakor tudi podajal duhovne misli na božičnih koncertih. Navdušeno je opisal briško cerkveno stvarnost ter razkazal veličastno biljansko župno cerkev, posvečeno nadangelu Mihaelu. Zopet seje oglasila navdušena pesem, ki jo je na mogočne Zupanove orgle spremljal Tomaž Simčič, sicer po rodu biljanski rojak.
Prijetno romanje so pevci sklenili v gostišču v Gonjačah ter se podali naproti številnim pevskim nalogam in obveznostim, ki jih v prihodnosti še čakajo. / B.B.
Praznovanje lovskega zavetnika sv. Hubertusa
Tudi letos je v cerkvi v Bazovici potekala tradicionalna sveta maša, ki se daruje ob praznovanju zavetnika lovcev, sv. Hubertusa. Veliko število lovcev je napolnilo bazovsko cerkev in prisostvovalo dvojezičnemu slovesnemu bogoslužju, ki gaje daroval tržaški škof Evgen Ravignani ob somaševanju domačega župnika Žarka Škrlja. Posebno vzdušje so verskemu obredu dali nastop rogistov iz Beljaka, pevski zbor Doberdob, oktet iz Prestranka in domači pevski zbor Lipa. Ob številnih lovcih so se maše in družabnosti, kije sledila v novem bazovskem športnem centru Zarje, udeležili tudi številni gostje in predstavniki javnih uprav, začenši s tržaškim županom Robertom Dipiazzo, zgoniškim kolegom Mirkom Sardočem in devinsko-nabrežinskim županom Giorgiom Retom. Prisoten je bil tudi deželni svetnik Igor Dolenc.
Verska in obenem kulturna pobuda sodi v prizadevanja za obujanje domačih tradicij, bodisi pri nas kot v sosednji Sloveniji in Avstriji.
Popravek
V članku z naslovom Od Kitajske žabe do veka estetike, ki je izšel v prejšnji številki Novega glasa, je prišlo do neljube pomote. Napačno smo namreč zapisali, da je predsednica društva Tabor gospa Živka Marc. Predsednici društva, gospe Živki Persi, se zato oproščamo.
Praznovanje zavetnika svetega Justa / Slovesna sveta maša
Trst, bodi domovina dialoga!
Tržaški škof Evgen Ravignani je svojo homilijo tudi ob letošnjem proslavljanju goda tržaškega zavetnika sv. Justa posvetil aktualnim vprašanjem, ki zadevajo tako širšo državno kot tudi krajevno stvarnost. Svoje besede je škof namenil številnim vernikom, ki so polnili prostore tržaške stolnice in med katerimi so kot običajno sedeli predstavniki krajevnih vojaških sil in upravnih ustanov. Prisotni so bili tudi podtajnik Ettore Rosato, predsednica pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat in tržaški župan Roberto Dipiazza, ki je s posebnim zanimanjem poslušal besede msgr. Ravignanija glede njegove zaskrbljenosti za položaj delavcev "velikega (tržaškega) obrata". Škof je namreč mislil na delavce ške-denjske železarne, ki se bojijo izgube delovnega mesta in se jim morebitno prekvalificiranje v drug poklic zdi precej težavno. "Blizu sem tudi trpljenju njihovih družin", je poudaril msgr. Ravignani, ki je izpostavil še skrb za zdravje Škedenjcev za vse večje onesnaževanje železarne.
Škof se je v zadnjem delu svoje homilije dotaknil krajevnih družbenih vprašanj; svoje razmišljanje pa je msgr. Ravignani začel s spo-
minom na mučeniško smrt zavetnika sv. Justa, katerega so v času vladanja cesarja Dioklecijana usmrtili, ker je do zadnjega izpričeval krščansko vero. Kaj pa pomeni današnjemu kristjanu čaščenje mestnega zavetnika, ka-
tere odgovornosti mu prinaša, se je vprašal škof Ravignani. Odgovor je po njegovem mnenju v doslednosti, s katero je treba zagotavljati nadaljevanje vere v Jezusa Kristusa tudi v prihodnje. Škofa pa skrbi vse večja verska ravnodušnost predvsem med mladimi in tudi domneven spor med vero in znanostjo, kateremu smo zadnje čase priča. Glede tega je
msgr. Ravignani jasno povedal, da med obema poloma ne sme priti do konfliktov, če se zavedamo, da sta tako vera kot znanost le različna pristopa do resnice: za vero je resnica sprejetje besede, ki prihaja od Boga in ki osvetljuje in presega
izkustvo, znanost pa se poslužuje preizkusne metode, ki vodi v odkritje skrite in očarljive stvarnosti. "Še en konflikt bremeni našo današnjo družbo: morali ga bomo premostiti": to je spor med "zmotno laičnostjo" in vero. Zmotna laičnost želi namreč Cerkev pahniti zgolj na področje obredov in pobožnosti, vero pa jemati zgolj kot izraz osebne in za-
sebne izkušnje. "Prava laičnost, ki predstavlja neodpovedljivo vrlino, pa pomeni lojalno razlikovanje med Cerkvijo in državo." Edinole taka ureditev zagotavlja potreben etični prostor za to, da veroizpovedi končno najdejo svojo podobo v totalni svobodi in brez vsakršnega koli pritiska določene kulture ali oblasti. Kristjani se danes ne smejo zato izmikati svojemu poslanstvu: kristjan mora živeti zgodovino in v zgodovini, saj se v njej kaže božja volja in moč. Kristjani ne smejo zakrivati svoje vere in identitete, ampak morajo pogumno stopiti v stik in dialog z ostalimi ljudmi, ki si tudi želijo bolj človeške in pravičnejše družbe.
Sklepni del homilije je škof namenil Trstu. Kot rečeno, se je spomnil težavnega socialnega vprašanja železarne. Poudaril pa je obenem upanje v novo perspektivno obdobje in veselje. Pri nas je veliko število pomembnih znanstvenih ustanov, ki tudi danes na svoj način pričajo o tržaški večkulturnosti: zgodovino mesta sta namreč oblikovala čut za sprejemanje različnih narodov in kultur ter želja po integraciji. Ob prihodnjem padcu schengenskih mej se mora torej Trst spomniti svojega nekdanjega poslanstva. Škof Ravignani je zato svojo homilijo sklenil z besedami papeža Janeza Pavla II., ki je na svojem obisku 1. maja 1992 pozval: "Trst, bodi domovina dialoga!"
JgorGiegoii
Foto Kroma
Opčine / Prosvetni dom
Nastop gojencev Vzgojno-^ zaposlitvenega središča Mitja Čuk
VVzgojno-zaposlitvenem središču Sklad Mitja Čuk se posvečajo številnim dejavnostim, od športne do likovne, literarne, šiviljske in gledališke. V slednji, ki jo vodi Melita Malalan, so v lanskem šolskem letu postavili na oder igro, s katero so uspešno nastopili že na mavhinjskem festivalu. Pred kratkim so jo ponovili za otroke osnovnih šol openskega didaktičnega ravnateljstva. V četrtek, 25., in v petek, 26. oktobra, je bila dvorana Prosvetnega doma na Opčinah polno zasedena in obakrat so se člani ansambla VZS Sklad Mitja Čuk izkazali pred številnim in zahtevnim občinstvom, kot so najmlajši.
Patrizia Brandolin, Francesca Sfreddo, Silvi Leban, Patrick Rebula, Tanja Filipčič, Nidja Cro-bat, Sandro Schernia, Lorenzo Corbelli, Matteo Fragiacomo, Adriano Gorza, Roberto Sancin, Andi Bandelj, Gabriella Destradi so z vzgojiteljema Ester Tomažin in Danielom Radettijem ter z ostalimi 'družinskimi prijatelji'
Martino Feri, Mariso Dolce, Markom Guštinom in Borisom Sosičem najprej pokazali nekaj skupinskih uvodnih vaj. Nato se je vsak posameznik predstavil in pokazal delček svojega železnega repertoarja oz. krajšo poezijo, pesem ali ples.
Otroška publika, ki je vse nagradila s spontanim aplavzom in se je vseskozi prisrčno odzivala na odrsko dogajanje, je nato pozorno spremljala zgodbo o princesi in princu, ki jima dobri velikan Hijena ugrabi edino-rojenčka. Napete trenutke so pogosto razbremenili situacijski humor in duhoviti pogovori, ki so večji del potekali v idealni dvojezičnosti, kot je realni, zu-
nanji svet ne premore.
Jedro predstave, ki si ga je zamislila gojenka Francesca Šfreddo, so nato v gledališki delavnici raz-
vijali še ostali, ki so bili soudeleženi tudi pri pripravi funkcionalne, a nežne scene Marise Dolce. Za izbor glasbene kulise je poskrbela Martina Feri, tehnično plat pa so oskrbovali Adriano Gorza, Daniel Radetti in Boris Sosič. Režijo je podpisala duša
gledališke delavnice Melita Malalan, ki je prepričana zagovornica njenih pozitivnih učinkov na spodbujanje jezikovnih spretnosti, socializacije, telesnega stika in zbranosti, saj zaobjema različna področja človekove biti. Gledališki nastopi VZS Sklad Mitja Čuk so torej dobrodošli v prvi vrsti za same izvajalce, zato si njihovi spremljevalci srčno in vztrajno prizadevajo zanje. Ker
gre za iskreno in sproščeno doživetje, se neposrednost in življenjskost gojencev VZS Sklad Mitja Čuk dobrodejno širita tudi med občinstvom, ki njihov trud vedno znova nagrajuje in se ga odkrito veseli.
AL
Ob 40-letnici društva Tabor
Openska glasbena srečanja
trange fruit", razno-lika zmes žanrov pod skupnim imenovalcem emocije, ki jo song s svojo strnjeno, bistveno obliko lahko vedno in povsod posreduje poslušalcem, je nov projekt, ki ga je duo Feri predstavil na otvoritvenem koncertu sezone Openskih glasbenih srečanj. Pevka Martina Feri in kitarist Marko Feri sta z bogatim sporedom elegantno in doživeto prikazala številni publiki svoj pogled na renesanso legendarnega Johna Dowlanda, na glasbo španskih
avtorjev, na jazzovske standarde, na popevke Beatlesov in na slovenske ljudske pesmi. Komunikativna, izvajalsko z vseh vidikov povsem prepričljiva glasbenika sta doživela navdušen sprejem in sta po lepem sporedu še dodatno olepšala večer s čisto posebnim dodatkom, pesmijo "Mavrica-L'Arcobaleno", ki jo je Martina Feri uglasbila in jo zapela skupaj z učenci Vzgoj-no-zaposlitvenega središča Mitja Čuk.
Koncert dua uveljavljenih openskih glasbenikov je odprl sezo-
ga orkestra Slovenske policije, ki bo v prihodnjem letu praznoval šestdesetletnico obstoja. Uradni protokolarni orkester Republike Slovenije bo vodil Tomaž Kmetič, kot solist pa bo sodeloval priznan klarinetist Jože Kotar. V sodelovanju z Glasbeno mladino Slovenije-cikel "Mladi Oder" in poletno akademijo Glasbenega Julija-Tekmovanje Primož Ramovš bo februar posvečen vrednotenju vzhajajočih talentov z duorn harfa-rog in nastopom zmagovalcev omenjenega tekmovanja. Harmonikarski orkester Synthesis 4, ki že skoraj trideset let deluje pod okriljem Glasbene matice kot eden od najbolj reprezentativnih tovrstnih sestavov, bo v živahnem duhu sklenil sezono meseca
marca.
PAL
no, s katero društvo Tabor praznuje svojo štiridesetletnico. Kot je pojasnila koordinatorka niza Openskih glasbenih srečanj, Al-da Sosič, bodo letošnje izbire postavljale v ospredje krajevne,
profesionalne ustvarjalce. 18. novembra bo namreč na sporedu celovečerni koncert tržaškega violinista Črtomira Šiškoviča, ki je že trideset let dejaven na glasbeni sceni in ima za seboj
številne svetovne turneje. Program tega večera bo obsegal poleg skladb iz njegovega železnega repertoarja tudi skladbe letošnjega slavljenca Pavleta Merkuja in umetniškega vodje Openskih srečanj Luce Ferri-nija. Sezona obsega šest koncertov, ki bodo enkrat mesečno do marca. December bo praznično obarvan z nastopom mešanega zbora Jacobus Gallus, najbolj znanega od tržaških zborov, ki ga že četrto sezono vodi Matjaž Šček. Izvedel bo monografski program skladb Ivana Ščeka v sodelovanju z openskim otroškim zborom Vesela pomlad, tokrat v cerkvi svetega Jerneja. Januarski, novoletni koncert, bo v dvorani Prosvetnega doma z zvenečimi, radostnimi toni pihalne-
NOVI
OPČINE
Glasbeno doživetje
Kranjski zbor Gallus s solisti in instrumentalisti
Ime Jacobus Gallus je pri nas sinonim dolgoletne zborovske tradicije, kako pa naj ne bi tudi slovenski zbori počastili svojega "Carniolusa" s poimenovanjem pevskih sestavov, kot so storili leta 1983 v Kranju z ustanovitvijo komornega zbora Gallus. Organistka in zborovodkinja Angela Tomanič je takrat združila nekdanje člane mladinskega mešanega zbora Škrjančki in je začela z njimi novo pevsko pot, v župniji sv. Kancijana.
Z večjimi koncertnimi projekti, pri katerih sodelujejo instrumentalisti in solisti, zbor gostuje tudi izven domačih meja in poje ob bo-goslužnjih slovesnostih. Toma-ničeva je v zadnjih enajstih letih navezala profesionalne in prijateljske stike s tržaško Zvezo cerkvenih pevskih zborov, v okviru katere je vodila več orgelskih tečajev,
zato je letos čisto naravno prišlo do gostovanja njenega zbora, ki bo kmalu praznoval 25-letnico delovanja.
Za koncert v openski cerkvi sve-
stka Pij a Brodnik, operna pevka in docentka na Akademiji za glasbo v Ljubljani, je nastopila s tremi nadarjenimi učenci, kar je predstavljalo spodbuden primer
5
1
Foto Kroma
tega Jerneja je zbor sestavil spored skladb za soliste, zbor in komorno instrumentalno skupino iz dveh stoletij slovenske in evropske literature. Na godala in trobento so igrali instrumentalisti skupine Cappella Cantiani, za orgelsko oporo pa je poskrbela Barbara Pibernik. Priznana soprani-
sodelovanja in želje po vrednotenju prihodnjih protagonistov slovenske pevske scene, kot so mezzosopranistka Anja Strajnar, tenorist Metod Palčič in basist Blaž Kladnik.
Ob pesmih Riharja, Mava in Hladnika v bogatejši vokalno instrumentalni preobleki so pevci
izvedli tudi skladbe Hayna, Francka (lirična "Ave Maria"), Gounoda in celotno kratko mašo KV 259, ki jo je dvajsetletni Mozart napisal po naročilu nadškofa Colloreda v rodnem Salzburgu. Zbor se je na splošno odrezal solidno, na sicer bistveni, a nekoliko enolični instrumentalni osnovi. Všečen program se je z raznolikostjo zasedb in bogastvom zvočne zmesi prikupil številni publiki, ki je na popoldnevu zahvalne nedelje napolnila cerkev kot ob najbolj tradicionalnih, prazničnih priložnostih.
Uspeh večera so kot običajno zapečatile besede župnika, g. Franca Poha-jača, ki je pozdravil prisotnega župnika sv. Kancijana Staneta Zidarja in se je na poseben način zahvalil Tomaničevi in vsem izvaj alcem za lepo doživetje: "V naši cerkvi je vsak koncert dogodek zase, je praznik. Angela Tomanič se nam je tokrat predstavila kot izjemna zborovodkinja, ki je vtisnila v pevce lastni, umetniški utrip srca."
PAL
OKUSI KRASA
Kotiček tipičnih proizvodov
Ciljati je treba na kakovost
V sklopu pobude Okusi Krasa, ki jo prireja Slovensko deželno gospodarsko združenje, je v kavarni Vatta na Opčinah potekal večer, na katerem so krajevni proizvajalci predstavili svoje proizvode. V imenu konzorcijev, ki že vrsto let sodelujejo pri enogastronomski pobudi Gostinske sekcije SDGZ, je spregovorila Elena Parovel. Predstavnica Odbora za ekstrade-viško oljčno olje je dejala, da vse večje število mlajših proizvajalcev odločno zastopa težnjo po kakovosti končnega proizvoda, ravno tako raste kvaliteta proizvodov ostalih konzorcijev (sirar-
skega, vinarskega in čebelarskega). "Prepričana sem, da je naše področje izredno perspektivno in prihodnost bo prinesla zaželene sadove". Tudi predstavnik konzorcija tržaških agroživilskih proizvajalcev in združenj Trieste da gustare Fabrizio Polojaz je poudaril, da je razvoj našega malega področja vezano predvsem na kakovost proizvoda. Povečati pa je treba stike med domačimi proizvajalci in krajevnimi trgovci in gostilničarji, kar so z letošnjo zamislijo že storili pri SDGZ, je povedal v imenu združenja Davorin Devetak. V nekaterih mestnih in kraških je-
stvinskih obratih bodo letos prvič tudi v zimskih in spomladanskih mesecih na prodaj tipični agroživilski proizvodi našega prostora. Ta izziv je nastal v režiji sekcije trgovine na drobno SDGZ. Njen predsednik, Ervin Mezgec, je na večeru v kavarni Vatta poudaril predvsem težaven položaj, v katerem morajo majhne trgovine kljubovati premoči velikih nakupovalnih središč, ki imajo že itak podporo upravnih oblastnikov. Dejstvo je, da se v današnjem svetu izgublja težnja po ovrednotenju malega, a kakovostnega proizvoda in se raje podpira masovna distribucija enoličnih in povprečnih jestvin. Edina možna varianta, da se to spremeni, je, vsaj pri nas, drugačen odnos do okolja in do njegovih proizvodov. Vez s prostorom je zato bistvenega pomena, ravno tako je treba še naprej gojiti odnos, ki nas veže na naše ko-
renine. "S sodobnim načinom življenja postajamo žal tujci na svoji zemlji", je dejal predsednik vzhodno kraškega rajonskega sveta Marko Milkovič. "V času globalizacije in uniformiranja moramo na novo spoznati svojo preteklost" in sprejeti nove izzive, ki bodo preoblikovali naš prostor po padcu schengenske meje - je dejal Milkovič.
Na večeru v kavarni Vatta je Davorin Devetak spomnil še na kraške trgovine in pekarne, ki letos sodelujejo pri Okusih Krasa. To so Despara Slavec na Opčinah in Padričah, kavarna Vatta, Self Service Katja, trgovina jestvin Kukanja, pekarna Čok, pekarna Bukavec, pekarna slaščičarna Starec, pekarna Leghissa Bruna. V torek, 6. novembra, pa je podobno srečanje potekalo v Trstu, kjer so se v baru Malabar in trgovini Toso predstavili tržaški proizvajalci.
Obvestilo
Slovensko pastoralno središče v
Trstu prireja v četrtek, 15. novembra, ob 18. uri, v dvorani Marijinega doma, ul. Risorta, 3, svetopisemsko predavanje na temo: “Romanje skozi dogodke Nove zaveze”. Govoril bo p.
Peter Lavrih, Ofm, komisar za Sveto deželo. Vljudno vabljeni!
Darovi
Za glasilo Med nami (Rojanski Marijin dom) darujeta Mirka Kermec 20 evrov; Nada Martelanc 10 evrov; gospa Martelanc daruje še 10 evrov za spominsko ploščo g. Zorku in 10 evrov za misijone.
FANTJE IZPOD GRMADE vabijo na
LETNO MAŠO ZADUŠNICO ZA POKOJNE PEVCE IN PRIJATELJE
v četrtek, 8. novembra, ob 19.30 v cerkvi v Devinu
SKEDENJ
Zahvalna nedelja
G. Jakomin se je poklonil spominu Maria Magajne
Skedenjci so tudi letos praznovali zahvalno nedeljo s sveto mašo, ki jo je 4. novembra daroval domači kaplan g. Dušan Jakomin. G. Jakomin je bogoslužno svečanost daroval za pokojnega Maria Magajno. "Bil je legendaren človek, ker nam je zapustil veliko zapuščino, saj je bil s svojimi fotografijami neposreden pričevalec našega burnega zgodovinskega obdobja", je dejal g. Jakomin izpred oltarja še pred sveto mašo. "Sami Škedenj-ci moramo biti Mariu Magajni hvaležni: veliko svojih posnetkov je posvetil našim krušaricam in njihovemu delu. Naj ostane njegovo ime globoko vtisnjeno v
našem spominu", je še poudaril škedenjski kaplan, ki je spomnil tudi na izredno umetnostno težo Magajnove fotografske publikacije Trst v črno belem Fotokro-nika 1945- 1980. G. Jakomin se je Magajni zahvalil tudi kot predsednik Duhovske zveze, saj je fotograf natančno dokumentiral cerkvene in duhovne trenutke naše zamejske verske skupnosti. "Maria Magajno izročamo Bogu zaradi njegove vere in zaradi njegovega lepega, iskrenega in prisrčnega nasmeha, zaradi njegovega spoštovanja do vsake osebe. Naj uživa v večnosti zaradi vsega, kar je v življenju storil", je sklenil g. Jakomin.
V Križu je zaprl Oxis
Vse manj bo dobrih gostiln...
Na poslednjih ostankih Oxisa se je v četrtek, 1. novembra, v jutranjih urah neizprosno pisala kronika večera, ki ga bo zamejska mladina gotovo težko pozabila.
"Šank" je v Oxisu, legendarnem kržanskem lokalu, utihnil. Prejšnji teden sta Lili in Igor še zadnjič nazdravila s številnimi prijatelji, nato pa sta za seboj poslednjič zaprla vrata lokala, ki je v dvanajstih letih delovanja spremljal marsikateri večer menda - res - vsakega zamej -ca. Oxis - oziroma American Bar Oxis - je bil od samega nastanka prostor združevanja zamejske mladine; v njem so v različnih generacijskih izmenah drug ob drugem posedali skavti, taborniki in laiki... Kriški večerni bar je postajal stična točka Brežanov, Kraševcev in Goričanov. Vsi smo se ob glasbi, pijači in 'paninu' (kasneje tudi ob slastnih dobrotah mehiške kuhinje) zabavali ter se medsebojno spoznavali. "Kar nekaj glasbenih skupin je nastalo med temi zidovi. Tudi marsikatera ljubezen se je rodila v Oxisu: brez njega marsikate-
re poroke in otroka najbrž ne bi bilo", nam je povedal Igor Gustinčič med pogovorom, ki smo ga pred nedavnim imeli z njim in soupraviteljico Liliano Bezin.
Igor in Liliana sta med intervjujem pojasnila neljube okoliščine, v katerih se je negativno razpletla zapletena pogodbena afera z gospodinjo prostorov. "Prisiljena sva bila prekiniti najino dejavnost v tem lokalu, ker je lastnica na vrat na nos odločila, da nam najemninske pogodbe ne bo več podaljšala, čeprav nam je vedno ponavljala, da bomo dobili primerno rešitev za vse." Pogajanja so intenzivno potekala leto dni, "z globokim razočaranjem pa sva odkrila, da se gospodinja ni držala dane obljube". Pred leti sta Lili in Igor celo začela postopek za ku-po-prodajno pogodbo, a žal se stvar ni iztekla. "To je bila namreč naša prvenstvena ambicija, ki bi na najbolj pošten način ovrednotila celih dvanajst let dela." Tako Lili in Igor kot tudi ostali obiskovalci Oxisa so radovedni, kakšna usoda se bo odslej pisala zapušče-
nim prostorom.
Kaj pa nameravata dosedanja upravitelja? "Veliko namigovanja je bilo in ga je še, da sva novo lokacijo že dobila: vendar to so le govorice. Res je, da sva od marca začela iskati nov prostor, v katerem nadaljevati najino dejavnost, nisva pa ga še dobila. Veliko ponudb sva že prejela, toda ni vsak prostor ustrezen za najino potrebo. Prav bi bilo, ko bi nov lokal našla na območju med Opčinami in Nabrežino, ker je to prostor, ki bi še naprej privabljal tako tržaške kot goriške obiskovalce." Poleg tega se na novo odpira problem licence, ki sta jo Lili in Igor kar sedem let izplačevala. Igor je jasno poudaril, da sta oba pred novim izzivom. "Hotel bi, da bi zaprtje Oxisa pomenilo zaključek določenega življenjskega obdobja; težko bi prekuhana mineštra imela drugod isti učinek in uspeh. Upam, da bova dosedanje izkušnje razvijala v drugih - morda drugačnih - okoliščinah."
Ko sta se Lili in Igor spustila v obujanje spominov na prve čase, se je nad njunima obrazoma razpredel rahel nasmeh, sicer poln nostalgične zamišljenosti. "Spominjam se, da sva pred dvanajstimi leti prevzela upravljanje lokala povsem nepremišljeno: le dva dni so potekala pogajanja, tretji dan smo že podpisali pogodbo", je
dejal Igor. "Investirali smo mnogo denarja, predvsem za licenco. Pozabiti ne smemo zato na pomoč, ki so nam jo tedaj ponudili domači: družinski člani so nam pomagali pri vseh opravilih, v kuhinji, pri izdelovanju miz, ograje v zunanjščini obrata", je dodala Lili. Videz lokala je namreč do tedaj spominjal bolj na prodajalno sladoledov kot pa na večerni bar. "Prostor je bil sprva namenjen gostinstvu, nakar je v osemdesetih letih postal neke vr-
ste pub (La Tana), v katerem - pravijo - se je zbirala mladina desničarskega nazora." Zgradba sodi namreč v arhitektonsko preo-bličenje kraških vasi v času izgradnje begunskih naselij: Sloven-
ci so se raje zbirali v drugem pubu, ki je še danes dejaven v osrčju vasi.
Gotovo je bil razlog za vzpon Orisa tudi dejstvo, da so lokal upravljali slovenski domačini, "kar je bilo za tiste čase prava redkost", je pojasnil Igor. Dvanajstletni uspeh, ki je poznal veliko sončnih in skopih slabih obdobij, si je Lili razlagala tudi zaradi skromnosti oz. domačnosti prostorov, v katerih si rade volje pokramljal s poznanimi obrazi. Pred
"šankom" se je v tem obdobju zbirala cela vrsta tržaške in goriške mladine. "Priložnost sva imela spoznati ogromno ljudi, kar je bilo prej za Kržane nekoliko neobičajno...", je dejal Igor in dodal,
da je treba razlog za uspeh iskati predvsem v dejstvu, da je v Oxisu delala skupina prijateljev, kar so obiskovalci vedno cenili. Menda je Igor prav povedal, da se z zaprtjem Oxisa konča določeno življenjsko obdobje za marsikoga izmed nas: "V teh letih sem bil z Liliano priča določenemu družbenemu nazadovanju, kar se osebnih odnosov tiče. Mladi danes raje potrosijo denar za nakup najnovejših telefončkov ali modernih oblačil. "Birca (malo pivo) s prijatelji in nekdanje iskanje zabave nista več tako dobrodošla, vsi so raje doma in se zvečer pojavljajo le v primeru, da se jim ponudi kaj posebnega." Nekoč je bila glasba v živo še sam razlog za zabavo, kar obiskovalci Oxisa dobro vemo, saj sta Igor in Lili tudi v zadnjih tednih pred zaprtjem priredila cel maraton glasbenih večerov.
Težko je kazalo, da bi Oxis po zadnjem večeru ostal neokrnjen. Lokal je v sredo, 31. oktobra, podal svojo poslednjo melanholično varianto praznovanja Hallovveena in ob motu alo uen prestal pravo nočno evforijo, pravo razdejanje, v kateri se je pijači primešala marsikatera solza. Poslednji ostanki so naslednjega dne ostali tudi brez napisa Oxis, ki je stal nad vhodom. Koščka preteklosti vsakega mladega zamejca ni bilo več.
IG
Foto Kroma
Foto Kroma
NOVI
GLAS
S koncertom odpirajo ušesa za rešitev umetnin v soški cerkvi
Pesem za obnovo sakralnih mojstrovin
VIDA VALENČIČ	KO	SE	DOTAKNEŠ	OSEBE
Kaj te pa oblikuječe ne ravno napake?
Saj pravim, da nosijo naključja vedno kako sporočilo! Zadnjič sem se v pisanju spominjala najstnic s tuširanimi očmi, ki jih vsak dan srečujem na poti v službo, nekaj dni zatem pa listam po oktobrski številki slovenske revije, ki daje besedo ravno njim: vmesni generaciji, do katere smo vsi tako zelo oprezni. Pa saj je verjetno značilno za vsako "odraslo" generacijo: najstniki v naših stavkih postanejo v hipu "neolikani, neotesani, brezbrižni, apatični, oportunisti in nebodijihtreba”, in če se res ne znajdemo v direktnem družinskem ali šolskem stiku z njimi, nas njihove misli, želje in bojazni zelo malo zanimajo, verjetno predvsem zaradi neke prikrite bojazni. Saj gredo itak vsi neko svojo pot, ki je itak ne prepoznamo kot nam podobno, mar ne?
Listam po obširni reportaži v reviji. Tokrat je beseda dana njim, tem najstnikom, ki imajo vsega čez glavo, ki si ne predstavljajo življenja brez mobija in skupinskih odločitev česarkoli, tudi barve puloverja. In tudi tokrat me daje, da bi se spustila za hip na njihovo (starostno) raven, v podzavesti nedvomno želja, da bi nas v pubertetnih letih kdaj kdo vprašal, česa si želimo v svetu in kaj se nam zdi totalno nerazumljivo in nesprejemljivo.
Dobro vem, da revije izpostavljajo najpametnejše izjave, v glavo pa mi ne butajo samo napisane misli, veliko bolj mi ostaja v spominu pogled, ki zeva s teh mladih obrazov. Tako univerzalni obrazi, roza majice in piercingi na obrvih, navsezadnje želijo vse najstniške generacije podobno: živeti svojo enkratnost. Tudi preko napak. Kaj te pa oblikuje, če ne ravno napake?
"Hočem verjeti v sistem in v to, da tisti, ki stvari postavljajo, zanje tudi odgovarjajo. In verjamem, da za to porabijo tudi večino svojega časa, zato dvomim, da jim je ravno vseeno. Lahko bi rekla, da verjamem v dobro in težko sprejmem idejo, da svet poganjajo interesi sebičnežev" (sedemnajstletna Urška, nežna rdečelaska odprtega nasmeha, s pier-cingom na obrvi).
"Svet je samo preveč paničen, na drugi strani pa imamo v intimnih prostorih tišino, ni pogovorov o alkoholu, spolnosti, cigaretah. Poznam veliko takih družin. Vsi pa vedo, kje je bil teroristični napad. Svet bo razpadel zaradi boja med ljudmi in ne zaradi boja z
življenjem. Najhujše pa je gledati, kako odrasli prilagajajo svet sebi in kako se bojijo, da bo nanje ta isti svet hitro pozabil" (sedemnajstletna Sabina, skrbno pristriženih kostanjevih las in iskrenega pogleda).
"Vsekakor si življenje predstavljam veliko bolj preprosto, kot je to, ki ga imam priložnost gledati okrog sebe. Vse je preveč napeto, nervozno in naporno. Zakaj že? Res težko prenašam napetost, in ta me najbolj moti v svetu odraslih. Seveda odrasli gledajo na svet drugače kot najstniki in zato je logično, da jih doživljam kot tiste, ki komplicirajo. Jaz bi rad odrasel v skrbnega in dobrega človeka, ki je preprost" (petnajstletni posvojenec Mel črnih kodrov in velikih oči).
"Odrasli pozabljajo na individualnost, delujejo kot dolga vrsta klonov" (petnajstletna Nina, bujnih las in močno našminkanih oči). "Svet bo šel v črno luknjo, če mladim ne bodo začeli zaupati in z njimi komunicirati" (osemnajstletni punker Ivan).
Se nam res še vedno zde samo homogena masa postopačev, ki imajo mobi za podaljšek desne roke?
Svet slovenskih organizacij
Zasedanje izvršnega odbora
V soški cerkvi so nedavno, na prekrasen jesenski dan, pripravili koncert Slovenskega okteta. Prireditelji so na tak način želeli obvestiti slovensko javnost, da so v tej cerkvi zelo znane, toda, žal, od slovenskih kulturnih oči nekoliko preveč časa pozabljene, obiskovalcem pa z odri in zaščitnimi materiali popotresne obnove že leta zakrite vrhunske umetniške poslikave Toneta Kralja.
Turistično društvo Soča - Lepena, v povezavi s Slovenskim oktetom in župnijo Soča, je v soški cerkvi, ki jo krasijo vrhunske umetniške poslikave Toneta Kralja, organiziralo solidarnostni koncert Slovenskega okteta. Kot je bilo povedano, so freske tega uglednega slikarja, med katerimi je širši javnosti najbolj znana upodobitev hudiča z Mussolinijevim obrazom, neizmerne zgodovinske vrednosti. To ni čudno, saj jih je Kralj poslikal v vojnem času, ki je zaključeval 25-letno italijansko zasedbo, med katero se je Italija do Primorcev, že od samega začetka in ne le od fašizma naprej, obnašala kot okupator, posebno do slovenske kulture. Obiskovalci se prav zato čudijo, da so te zgodovinske in ne le umetniške freske zakrite že od potresa v letu 1998 in v nemilosti čakajo na nadaljevanje obnove. Organizatorji so že v vabilu poudarili, da je koncertna prireditev z zgovornim naslovom Slovenska pesem za mojstrovine soške preteklosti tako zelo pomembna. Opozoriti so hoteli ne le na znamenitost soške cerkvice, ampak tudi na propadajoče druge dragocene kulturno zgodovinske spomenike v vasi Soča in njeni okolici.
Prav to je poudaril Srečko Vogrinčič, predsednik Turističnega društva Soča - Lepena. Med drugim je povedal: "Slike Toneta Kralja v soški cerkvici, ki so bile naslikane sredi vojne vihre, imajo ne le visoko umetniško, ampak tudi jasno sporočilno vrednost za prihodnje rodove. Zato se nam zdi hudo narobe, da so v mirnem času, več kot tri leta, tudi po zadnjem potresu, še vedno skrite očem obi-
V prostorih NSKS je bila v ponedeljek, 29. oktobra, tiskovna konferenca, na kateri sta predsednik zbora narodnih predstavnikov Jože VVakounig in osrednji tajnik NSKS Marjan Pipp predstavila nedavno akcijo "samoovadb". Ob avstrijskem nacionalnem prazniku je Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) ponovno izvedel akcijo "samoo-vadbe" v 25 krajih, v katerih znaša delež slovenskega prebivalstva v povprečju zadnjih dveh ljudskih štetij 10 in več % in ki imajo modroobrobljeno krajevno tablo. Akcija je bila iz-
skovalcev. Skrbi nas to, da z malomarnim odnosom do pomnikov preteklosti, ki niso samo last župnije in vasi Soča, ampak nas vseh, ustvarjamo tudi zelo malomaren odnos do prihodnosti in do tistih, ki so nam jo zapustili, in tistih, ki prihajajo za nami. Zahvaljujem se članom Slovenskega okteta, ki so nam na glas in v ubranih tonih pomagali izreči to pomembno sporočilo. Upamo, da bo naletelo na razvit posluh institucij, ki lahko to žalostno stanje spremenijo." Tega se je dotaknil tudi gostitelj koncerta, župnijski upravitelj Viljem Čušin: "Čakajoč na obnovo, se je v cerkvi začela dogajati nekakšna subkultura. Cevni oder
smo ovili v belo, morda bomo začeli s poslikavo desk zaščitnega odra, ki so sedaj namesto stropa. Hvaležni smo seveda, da se je začelo popravilo stropa, po potresu 1998, zato smo s tem koncertom želeli opozoriti, da bi se obnova lahko nadaljevala.«
Da se je njihov glas slišal nekoliko dlje, so se zahvalili Občini Bovec in še nekaterim podpornikom. Zato se je po imenitni prireditvi lahko nadaljeval še družabni večer, kjer so tudi domači cerkveni pevci pokazali, kako živa je tukaj sakralna in slovenska narodna pesem.
Prisotna sta bila tudi umetnikova hči Tatjana Kralj in kustos ljubljanske Moderne galerije dr. Igor Kranjc. Slednji je podčrtal, da je mogoče soško cerkev, z njeno celovito likovno govorico, postaviti ob bok najboljše sakralne umetnosti 20. stoletja v Evropi, in jo oz-
vedena v vseh štirih dvojezičnih okrajih.
Po mnenju NSKS je bila akcija potrebna predvsem iz dveh razlogov: prvič - od leta 2006 dalje velja uredba nekdanjega kanclerja Schiissla, ki je nadomestila staro uredbo iz leta 1977 in je protipravna. Drugi razlog: leta 2004 je ustavno sodišče zavrnilo pritožbo, ki jo je vložilo več kot 10% Libučanov, z utemeljitvijo, da imajo Libučani sicer po 7. členu Avstrijske državne pogodbe pravico do dvojezičnega napisa, da pa hkrati nimajo pravice do individualne ali kolektivne pritožbe. "Edina pot, ki
načil kot ključ do razumevanja Kraljeve umetniške ustvarjalnosti, zato ne more biti prepuščena zobu časa. Topli aplavzi domačinov in obiskovalcev od daleč so nagradili pevce za nepozabno lep večer. Domačini in obiskovalci so pozorno prisluhnili tudi pretresljivim besedam člana okteta Janeza Trilerja, doma iz Železnikov; ob njih so namreč podoživljali naravne grozote v svojih krajih, katerih posledice še vedno niso odpravljene. Obenem so iskreno sočustvovali z rojaki, ki jih prizadevajo vremenske ujme.
Kot je videti, se Slovencem tudi v teh krajih zdi zanimivo, da gre kakšen zgodovinski objekt, npr.
partizanska bolnišnica, pod zaščito kot dediščina evropske in svetovne kulture. Ob tem upajo, da s tem niso zaloputnili vrat tudi kakšni duhovni bolnišnici v vseh časih -beri cerkvi. Tudi cerkve so bile in so še bolnišnice duha in posredno tudi telesa, saj se v njih tudi danes lahko zdravij o bolezni, včasih celo neozdravljive. Slovenske cerkve, ki so prestale mučeništvo prezira, požigov in ropov, pa so ob tem tudi temeljnega zgodovinskega pomena, saj so bile tudi fizična obramba, trdnjave pred nasiljem barbarstva vseh vrst. Preko Cerkve je nastala pisana slovenska beseda, duhovniki so bili hkrati slovenski učitelji in politiki, kulturniki, gospodarstveniki, socialni delavci... Se svež spomin sega v turške čase, na Primorskem v čase zasedbe naših pokrajin, od Benečije navzgor po najbolj zahodni etnični meji združene Italije, pa zopet po prvi svetovni vojni, pa v času fašizma, ko edino v cerkvi ni utihnila javno prepovedana slovenska pesem in pisana ter ljudska beseda. Hudo je bilo tudi v času druge svetovne vojne in po njej, ko je hotela ideologija uničiti pretežni del slovenstva, ker je temeljilo na katoliški veri. Soška cerkev je s freskami priča kulturnega odpora med okupacijo v drugi svetovni vojni. Slikarju Kralju je, v času njegovega slikanja notranjosti zidov in stropa, dolgo časa nudil streho in krožnik v župnišču takratni soški župnik Herman Srebrnič.
preostaja narodni skupnosti, da lahko pride narodna skupnost s pritožbami glede dvojezičnih napisov pred ustavno sodišče, so samoovadbe", tako VVakounig in Pipp. "Načelno so kon-certirane akcije hitrih voženj seveda absurdne. Vendar se mora zvezna vlada vprašati, ali se slovenski narodni skupnosti ne bo omogočila druga pot priti do svoje pravice", je poudaril Pipp in v tej zvezi menil, da bi bil čas, da dobijo narodna skupnost in njene predstavniške organizacije pravico do kolektivne pritožbe.
PR
Na zadnjem zasedanju izvršnega odbora Sveta slovenskih organizacij je bila glavna tema razprave odobritev deželnega zakona za Slovence v deželi FJK. Tako predsednik Drago Štoka kot ostali odborniki so nov zakon ocenili pozitivno, spričo dejstva, da je sedaj pravni okvir zaščite popoln.
V zakonu sta izrecno imenovani obe krovni organizaciji, ki bosta glede dodelitev sredstev direktno odvisni od deželnega odbora.
Na novo je oblikovana deželna komisija za slovensko manjšino. Vključeno je tudi besedilo, po katerem lahko pride do priznanja sindikata slovenske šole. Doseženo je tako še eno pravno sredstvo, na katero se bo lahko slovenska narodna skupnost opirala za svoj nadaljnji razvoj in za uveljavitev osnovnih pravic. Končna ocena pa bo podana glede na način, kako bo zakon izvajan. Bile pa so podčrtane tudi nekatere pomanjkljive plati, kot ta, da zakon bolj potrjuje to, kar že obstaja, in ne prinaša novosti glede tega, kar je že itak uzakonjeno. Odprto ostaja dejstvo, da Slovenci nismo obravnavani kot skupnost, temveč le kot posamezniki, več pa bi bilo lahko namenjeno zastopništvu.
Poglavje zase je bil problem o uveljavljanju zaščite na področju Rezije, kjer je prišlo do hudih pogojevanj s strani skupine Rezijanov, ki so zmedla marsikoga tudi v levosredinski večini. SSO obžaluje, da je te proteste politično izrabila opozicija v deželnem svetu in sprevrgla to, kar je stroka, glede pripadnosti Rezije slovenskemu kulturnemu prostoru, že
zdavnaj zakoličila. Seveda ima vsakdo pravico izraziti svoje mnenje. Ne more pa biti dopustno, da se zaradi lastne politične računice spreminja to, kar je utemeljeno z znanstvenimi študijami in dokazi. SSO je zaskrbljen zaradi posebnega statusa, ki ga je re-
žij anščina dobila v zakonu, saj gre, v tem smislu, ravno v nasprotno smer, kar bo imelo seveda negativne posledice za celotno narodno skupnost. Na tak način lahko vsakdo, ki nekoliko bolj izrazito protestira, dobi svoj zakonski okvir, kar pa stvari ne ureja, temveč jih dodatno zapleta. Izvršni odbor SSO je pozitivno ocenil obisk državnega sekretarja za Slovence po svetu in v zamejstvu Zorka Pelikana v Benečiji, Kanalski dolini in na Trbižu. Pelikan je med obiskom izkazal veliko pozornosti do tega dela teritorija, na katerem od nekdaj živi in deluje slovenski živelj. Pozitivno je oce-
nil zadnje pridobitve predvsem na področju šolstva in pozorno poslušal predloge za prihodnost. SSO pozitivno ocenjuje občni zbor goriške sekcije SDGZ in to, da je k temu pristopilo lepo število slovenskih podjetnikov, pretežno iz mladih vrst. Slovenska narodna skupnost potrebuje učinkovito in strnjeno delovanje gospodarstvenikov. Gospodarska tradicija in poznavanje tako italijanskega kot slovenskega gospodarstva sta na Goriškem vedno bila osnovna dejavnika za razvoj naše manjšine. Z obnovitvijo goriške sekcije SDGZ, kateri pravilno dajajo svoj pečat mladi gospodarstveniki, se odpirajo nove perspektive, saj bo na našem ozemlju prišlo do marsikaterih sprememb, ki terjajo učinkovit in prožen pristop. Predsednik Štoka je še poročal o kongresu SLOMAK-a v Ljubljani, katerega se je udeležil skupaj s podpredsednikom za Trst, Marijem Maverjem. Z nastopom slovenskega ministra za zunanje zadeve Dimitrija Rupla je bila še enkrat potrjena koristnost opravljenega dela, ki ga je udeležencem kongresa predstavil predsednik SLOMAK-a, Rudi Pavšič.
V razpravi, ki je sledila, je izvršni odbor pozitivno ocenil slavistični kongres, ki je prejšnje dni prvič potekal v Trstu. Glede šolstva so odborniki ocenili, da se slednje sooča z različnimi težavami, od katerih je najbolj problematično primerno strukturiranje, ki mora odgovarjati potrebam slovenske manjšine. Z zadovoljstvom je bil ocenjen razpis Urada za Slovence po svetu in v zamejstvu za leto 2008, ki je bil objavljen pred nekaj dnevi, tako da bo lahko manjšina deležna sredstev v primernem času. Ob sklepu pa je izvršni odbor čestital Ivu Cotiču, ker je bil izvoljen za predsednika goriške občinske konzulte, in mu voščil dobro in uspešno delo.
Tone Kralj: Kalvarija (Križanje), cm; Modema galerija, Ljubljana
MM
Tiskovna konferenca Narodnega sveta koroških Slovencev
Ob avstrijskem nacionalnem prazniku akcija samoovadbe
NOVI
GLAS
Ljudje bolj zaskrbljeni zaradi visoke inflacije kot za izid volitev
Lojze Peterle za zmago potrebuje čim več glasov
Kampanjo za drugi krog volitev predsednika	Slovenije
spremljajo nekateri dogodki, ki naj bi povečali ali pa zmanjšali možnosti obeh kandidatov za najvišjo funkcijo v državi, Lojzeta Peterleta in Danila Turka. Kaže, da Peterle na svojih nastopih, v govorih, izjavah in drugih oblikah nastopanja med volilci upošteva kritike o slabostih kampanje, ki jo je izvajal v prvem krogu volitev. Tedaj je samozavestno govoril, da bo zmagal že v prvem krogu, o čemer je prepričal marsikaterega volilca iz kroga svojih privržencev, ti so bili o zmagi tako prepričani, da se volitev niso udeležili in so raje ostali doma. Premalo je obravnaval konkretno stanje in zadeve v državi, govoril je preveč na splošno, tako da so politični nasprotniki njegovo kampanjo ocenili za mlačno, zaradi česar je Lojze Peterle dobil mnogo manj glasov, kot pa so jih pričakovali celo največji pesimisti in politični analitiki. V prilogi tednika Družina, Kažipot, je Robert Petkovšek zapisal, "da Lojze Peterle, da ne bi prizadel okusa volilcev, ki svojih glasov že tako ali tako niso mislili oddati njemu, ni dovolj odločno izpostavil krščanskih korenin slovenske družbe." Lojze Peterle v svoji kampanji pričakuje zlasti čim več glasov desno usmerjenih volilcev. Napovedi
kažejo, da bo okoli 27% tistih, ki jih v prvem krogu ni bilo na volišče, v drugem krogu glasovalo. To je zelo pomembno, če upoštevamo, da v prvem krogu niso glasovali predvsem volilci desnice. Za uspeh v drugem krogu naj bi bila pomembna zlasti soočanja obeh kandidatov na televizijah. Medtem ko je Lojze Peterle zavrnil vabilo za pogovor s kandidatom, ki ga je pripravljalo društvo Forum 21, pa se je udeležil soočanja s svojim tekmecem Danilom Turkom, ki ga je priredil Zbor za republiko. Javnomnenjske napovedi in ankete sicer napovedujejo zmago Danila Turka. Zanj bo glasoval, kot je napovedal, tudi nekdanji predsednik države Milan Kučan. Glas zanj je nadalje obljubil ljubljanski župan Zoran Jankovič. Svojo odločitev
*
Danilo Turk
vodi nekdanji direktor slovenske policije Marko Pogorevc. Koprski župan je prepričan, da je bil Pogorevc med tistimi pomembneži, ki so ga politično preganjali in ga spravili v zapor. Lojze Peterle je nekaj dni pred volitvami Marka Pogorevca odstavil, zaradi česar je koprski župan preklical kampanjo zoper omenjenega kandidata. Mitja Gaspari, predsedniški kandidat v prvem krogu volitev ne bo podprl nobenega od dveh tekmecev oz. kandidatov za predsednika Slovenije, "saj njuna stališča niso sorodna njegovim."
Svoje mnenje o predsedniku države je v oddaji nacionalnega radia sporočil tudi premier Janez Janša. Dejal je: "Ne glede na to, kdo od obeh kandidatov, ki sta se uvrstila v drugi krog, bo izvoljen, mislim, da se
Lojze Peterle
pa je spremenil Boris Popovič, župan mestne občine Koper in predsednik političnih strank Koper je naš ter Slovenija je naša. Sprva je napovedal kampanjo zoper Lojzeta Peterleta zaradi tega, ker njegov volilni štab
bo stanje popravilo, da bo Slovenija dobila predsednika, ki ima rad tako državo kot njene državljane in ki bo konkretno sodeloval z drugimi ustanovami, ne da bi kakorkoli zlorabil svoja pooblastila. In da bo tudi
normalno delal. Mislim, da je čas, ki prinaša Sloveniji osvežitev na mestu predsednika države, zaželen."
Na opredelitev volilcev v nedeljo, 11. novembra, bi utegnila vplivati vsaj dva dogodka, ki razburjata oz. sta povzročila spore v slovenski javnosti. Gre za inflacijo, ki se viša in je v mesecu oktobru na letni ravni znašala kar 5,1 odstotka. Za primerjavo navajamo, da je inflacija na letni ravni v drugih državah evra v istem mesecu znašala le 2,6 odstotka. Ljudje kritizirajo vlado, češ da ni sprejela ukrepov, ki bi vsaj omejili hitro naraščanje cen. Nekateri časniki so zapisali, da Slovenija tudi z uvedbo evra ni dosegla stabilnosti na trgu in v gospodarstvu, zato bi bilo morda bolje, da bi ohranili tolar, prejšnjo slovensko valuto. Vendar so taka mnenja osamljena. Mitja Gaspari, finančni izvedenec, nekdanji guverner centralne banke in kandidat za predsednika države v prvem krogu volitev, je ocenil, da je stopnja inflacije "zastrašujoča", kar je izraz slabo vodene ekonomske politike. Zaradi inflacije je
  sedaj vsakih
sto evrov, ki smo jih v Sloveniji zaslužili pred enim letom, po kupni moči vrednih le še slabih 95 evrov.
Vlada je tik pred drugim krogom predsedniških volitev sprejela predlog ustavnega zakona o izbrisanih, to je statusa tistih prebivalcev z območij nek-^ danje skupne države, ki se niso vpisali v sezname stalnih prebivalcev Slovenije in so jim bile zato ukinjene nekatere pravice. Nekateri med njimi so špekulirali, ker niso verjeli, da bo nova država lahko obstala, pa so se pri tem ušteli.
Marijan Drobež
Kratka
GRAJSKO MARTINOVANJE V VIPOLŽAH
Sobota, 11. novembra 2007
19.00 - otvoritev degustacije vina (vinarjev z obeh strani Brd), predstavitev stojnic gostov iz Slovenije, Italije, Madžarske 19.00 - nastop mažoretne skupine O.S. Dobrovo 19.30 - nastop Pihalnega orkestra Salonit Anhovo
20.00 - nastop pevskega zbora Nonet Brda 20.15 - krst vina z župnikom Marjanom Kožlinom iz Vipolž
20.45 - govor županov 21.15 - nastop glasbene skupine "Happy day" z Igorjem Malalanom
01.00 - nastop glasbene skupine "The Maff"
Mejna prehoda Vipolže-Števerjan in Neblo-Venco bosta neprekinjeno odprta (24 ur)
Nova številka Briškega časnika
Vstala Primorska, tema trimesečja
Nova številka Briškega časnika, ki ga izdaja Občina Brda in je namenjen prebivalcem tega območja, vsebuje po večini prispevke o šestdeseti obletnici priključitve ali vrnitve Primorske k matični domovini. Uvodnik o tej temi je napisal zgodovinar dr. Branko Marušič ter mu dal naslov Žal smo slavili razdvojeni po vsebini in po krajih praznovanja. Meni, da bi bil
že čas, da govorimo o dejstvih in jih ne prilagajamo dnevni politiki. Ko je dr. Marušič analiziral mnenja o tem, kaj smo praznovali, vrnitev Primorske ali njeno priključitev matični državi, je tudi zapisal: "Obračunavanje s preteklostjo seveda ne vodi k spravnemu sožitju. Čas bi že bil, da se izognemo domnevam, ki se začenjajo z besedico če, in da govorimo le o dejstvih, katerih razlago ne prilagajamo potrebam dnevne politike, zlasti pa ne tistim opredelitvam, ki naj bi v negiranju predvsem pozitivnih do-
sežkov preteklih dni utrjevale vladajočo opredelitev sedanje slovenske države."
Lucija Prinčič-Terpin, odgovorna urednica Briškega časnika, je v svojem prispevku o razlogih za izbor teme trimesečja, šestdesete obletnice priključitve Primorske, zapisala: "Življenje v Brdih je bilo vedno tesno povezano z mejo, v povojnih letih se je odločalo o usodi briškega človeka na obeh straneh meje. Poskušali smo zabeležiti delček tistega časa, različnih zgodb je še veliko, zapisali smo samo nekatere. Smo pred obdobjem, ko bo meja z Italijo postala le še spomin, in želimo si, da bi vsi skupaj živeli v miru in v sožitju."
Dr. Danila Zuljan-Kumar je v zapisu o tem, kako so leta 1947 začrtali mejo, tudi zapisala, "kako so Brici pričakovali, da bo meja tako odprta, kot so jo poznali iz preteklosti med av-stro-ogrsko državo in Beneško republiko. Nihče ni pričakoval tako velikanske spremembe. Še posebej so nastradali tisti, ki so
živeli v stometrskem pasu. Ti so na meji slišali tudi strele. Celo za brajdo so ljudje ob meji potrebovali 'dozvolo' (dovoljenje)."
Zgodovinar prof. Peter Stres je objavil članek z naslovom Rdeča peterokraka zvezda ni bila simbol vseh, v njem pa obravnava izseljevanje iz Brd pred priključitvijo k Jugoslaviji. Tistim, ki so se izselili, je bilo jasno, da bo po priključitvi ogrožena zasebna lastnina. Ugledni zgodovinar je navedel, "da se je iz poznejšega jugoslovanskega dela Goriških Brd pred 15. septembrom leta 1947 umaknilo približno 592 oseb oz. 11 odstotkov tedanjega prebivalstva. Dom so si našli na različnih celinah in v različnih državah.
Ljudje odhajali s težkim sr-
cem, želeli so Slovenijo, niso pa verjeli v socializem."
Prof. Peter Stres je objavil tudi članek o delovanju članov narodnoobrambne organizacije TIGR v Brdih. Tam sta občasno delovala tudi voditelja te organizacije Albert Rejec in Zorko Jelinčič. Ob članku sta objavljeni fotografiji domačije Sirkovih v Biljani, kjer se je več tednov skrival soustanovitelj TIGR-a Albert Rejec. O TIGR-u v Brdih sta doslej še največ raziskovala tigrovec Tone Rutar in hči dr.
Avgusta Sfiligoja, Majda Sfiligoj. Prof. Peter Stres v omenjenem članku naproša vse, ki so v svojih družinah slišali kaj o Tigru, ali vedo za tiste, ki so s to organizacijo sodelovali, naj napišejo svoje spomine in naj mu jih izročijo. Avtor članka opozarja,"da bo treba dopolniti vso zgodovino po svetovni vojni." V novi številki Briškega časnika - vsebinsko raznoliki in bogato ilustrirani publikaciji - smo prebrali tudi zanimivo vest, "da se je 9. septembra v Brdih na
krajšem obisku mudil predsednik italijanske vlade Romano Prodi. Spremljal ga je slovenski premier Janez Janša. Obisk je bil skrivnosten in zanj ni vedel niti župan Brd Franc Mužič. Prodi je priletel s helikopterjem do Vipolž in se nato odpeljal na obisk k vinogradniški družini Movia v Ceglem. Predsednika italijanske vlade so Brda očarala in pred odhodom je povedal, da se bo kmalu spet vrnil, toda zasebno.
Sto let mlekarne v Vipavi
V mlekarni v Vipavi se pripravljajo na praznovanje stote obletnice ustanovitve. Ob tem navajajo, da bo mlekarna ostala v lasti domačih živinorejcev oz. podjetja Agroind Vipava, s čimer so opustili nekdanja razmišljanja, da bi jo prodali kakšni drugi mlekarni v Sloveniji.
Ob jubileju bodo predstavili nekatere nove izdelke mlekarne, predvsem nove vrste jogurtov. V vipavski mlekarni bodo letos odkupili in predelali v sir, jogurte, smetano in v druge proizvode okoli 8 milijonov litrov mleka. To surovino odkupujejo v raznih
krajih	na
Primorskem.
Ob jubileju mlekarne je arhivska
svetovalka v
pokrajinskem arhivu v Novi
Gorici, Aleksandra Pavšič-Milost, v posebni
publikaciji opisala njeno preteklost,
razvoj in pomen. Zapisala je, “daje bila mlekarna kot
občinska
mlekarska zadruga ustanovljena leta 1907 v Št. Vidu pri Vipavi, v sedanjem Podnanosu. Zadrugo so 27. avgusta istega leta registrirali pri deželnem trgovskem sodišču v Ljubljani. Prvo pristopno izjavo je 5. maja leta 1907 podpisal Anton Uršič, posestnik in župan iz Podbrega. Istega dne je bilo podpisanih še 49 pristopnih izjav. 20. decembra leta 1907 je pristopno izjavo k mlekarski zadrugi podpisal tudi plemeniti Rihard Schivvitzhofen, veleposlanik iz Podbrja.”
M. 8. novembra 2007	Primorska	/	Gospodarstvo
NOVI
GLAS
Najnovejša praktična literatura in priročniki ter skrb za zdravje
Od zdravilnih zelišč in vitaminov do diabetesa in holesterola
Ne glede na starost in spol je potrebno, da posvečamo dnevno več skrbi našemu zdravju. Mnogi se tega zavedajo in živijo do visoke starosti. Vsekakor pa je potrebno poznati nekaj osnovnih značilnosti o holesterolu, diabetesu, vitaminih in zeliščih, ki prispevajo k boljšemu zdravju. Na tem področju se je veliko angažirala založba Mladinska knjiga v Ljubljani in je pred kratkim izdala nekaj koristne literature, ki jo bomo v nadaljevanju v zgoščeni obliki predstavili.
Holesterol - tveganje za srce in ožilje.
O tej problematiki je Edita Po-spisil napisala praktičen priročnik, v katerem bomo spoznali holesterol kot dejavnik tveganja. Prikazala je preprosto zniževanje ravni holesterola v krvi kakor tudi maščob v krvi. Navedla je profil maščob in katera maščoba je
vrednih živil in pomoč pri hujšanju.
O problematiki diabetesa je Doris Fritzsche napisala praktično knjižico in v obliki preglednic prikazala enakovredna živila za ogljikove hidrate. Dodatno pa je v knjižici prikazala pomoč pri hujšanju. To je koristen pripomoček s številnimi informacijami za diabetike pri izbiri živil z vsebnostjo ogljikovih hidratov. Natančne preglednice enakovrednih živil s podatki o ogljikohidratnih enotah, energijski vrednosti, količini beljakovin in vlaknin, nam bodo v veliko pomoč pri vsakdanjem prehranjevanju. Avtorica je praktično oblikovala pripomoček za vse, ki želijo shujšati. V ta namen so na voljo preglednice živil s podatki o vsebnosti beljakovin, maščob in holesterola. Vitamini - vse, kar morate vedeti o vitaminih in učinkovitosti
varja Ulla Unger in je v praktični knjižici v zgoščeni obliki prikazala problematiko vitaminov kot zdrave aktivne snovi. Na zanimiv način je osvetlila pomembnost vitaminov za zdravje in dobro počutje. Oblikovala je obsežne preglednice živil s podatki o koncentracijah vseh vitaminov. Kot posebno informacijo je pripravila poseben seznam vitaminsko bogatih živil. V dodatku knjižice so prikazani multivitaminski pripravki z navedbo, kaj vse vsebujejo in kakšne so priporočljive dnevne količine. Prav od ustreznega prehranjevanja z vitamini je v veliki meri odvisno naše zdravje in življenje.
Zelišča - opisi in napotki za vsakdanjo uporabo.
Na področju zelišč se ukvarja Henning Seehusen in je pripravil praktično knjižico z opisi petdesetih zelišč, napotki za nakup,
h
najprimernejša. V drugem delu knjižice pa je v pregledni obliki oblikovala preglednico živil, njihovo uporabo in niz drugih koristnih nasvetov, ki se nanašajo na mleko, jajca, maščobe, olja, ribe, perutnino, žita, sadje, zelenjavo, pijače, sladkarije, solate itd. Vse to je koristno, da poznamo v vsakdanji praksi. Avtorica je bila praktična, pregledna, poučna in nam na pregleden način prikazala, kako koristno lahko uporabljamo njene nasvete in napotke za zdravo prehrano.
Diabetes - preglednice enako
vitaminskih pripravkov.	življenje.
Na področju vitaminov se uk-
gojenje in uporabo le-teh. Koristno je, da poznamo vrste in uporabo zelišč za vsak dan, zlasti katera zelišča so primerna za posamezne jedi. Avtorju je uspelo v zgoščeni obliki opisati zelišča po abecednem redu z navodili za nakupovanje, sajenje, gojenje in zdravilno uporabo. Dodatno pa je obdelal še praktične kuharske nasvete in recepte. Prepričani smo, da bodo omenjene knjižice -priročniki koristni pri vsakdanjem delu oziroma izbiri za zdravo prehrano in boljše
Gabrijel Devetak
NOVI
GLAS
GLAVNI UREDNIK Andrej Bratuž - ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik dr. Damjan Paulin Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.it Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.it Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.it
www.noviglas.it
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 85 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Tmedia, ul. Malta 6 - Gorica, ul. Montecchi 6 - Trst.
Brezplačna tel. št. 800 129452, iz Slovenije in tujine 0039 0481 32879. E-mail advertising@tmedia.it Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC liss_^
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 6. novembra, ob 14. uri.
Bruselj / Mnenje evropskega komisarja
Orban: Za večjezičnost da vsak 2,5 evra na leto
Evropski komisar za večjezičnost Leonard Orban je v Bruslju ob evropskem dnevu jezikov predstavil načrte za spodbujanje večjezičnosti v Evropski uniji, ki pa v Bruslju sprožajo pomisleke o stroškovni upravičenosti politike večjezičnosti. "Večjezičnost je strošek demokracije," je v odzivu na te pomisleke poudaril komisar, ki se mu stroški sicer ne zdijo visoki. "Stroški znašajo 2,5 evra letno na državljana - to ni veliko plačilo za zaščito demokratičnih pravic," je poudaril.
"Kar zadeva denar, moramo jasno poudariti - večjezičnost je strošek demokracije," je dejal komisar. Pri tem gre "za uresničevanje temeljnih pravic evropskih državljanov, da lahko razumejo in da jih razumejo", je razložil na novinarski konferenci v Bruslju.
Evropska komisija je sicer danes ob praznovanju dneva jezikov zagnala javno posvetovanje o večjezičnosti na spletni strani http://ec.europa.eu/educa-tion/multiling/. Izvedeti želi, kaj o večjezičnosti meni 450 milijonov evropskih državljanov z več kot 60 različnimi maternimi jeziki, da bi lahko svojo politiko prilagodila njihovim potrebam.
Državljani lahko svoje mnenje o večjezičnosti komisarju posredujejo tudi na njegovi spletni strani v posebnem kotičku Povejte svoje mnenje na naslovu http://forums.ec.europa.eu/mu ltilingualism/.
In če državljan reče, da se večjezičnost ne splača? "Prepričan sem, da bo rekel, da potrebuje večjezičnost," je na to vprašanje odgovoril Orban. S spodbujanjem večjezičnosti se namreč razvija evropska identiteta in ohranja nacionalna, je razložil komisar.
Poleg zagona javnega posvetovanja so v Bruslju predstavili še eno novost v politiki večjezičnosti. Skupina enajstih strokovnjakov iz vse Evrope je namreč komisarju predložila končno poročilo s priporočili za ukrepe na področju večjezičnosti.
Poročilo skupine se osredotoča na osveščanje in spodbujanje
učenja jezikov, na vlogo medijev pri spodbujanju motivacije za učenje jezikov, na povezavo med jeziki in konkurenčnostjo podjetij, na nove potrebe pri prevajanju in tolmačenju ter na jezike regij ali manjšin. Predlogi skupine bodo upoštevani v razpravi o večjezičnosti na medministrski konferenci februarja prihodnje leto, ki jo Evropska komisija pripravlja skupaj s Slovenijo, predsedujočo EU v prvi polovici prihodnjega leta. Večjezičnost je po komisarjevih besedah tudi pomemben del medkulturnega dialoga, kateremu je posvečeno leto 2008.
STA
S LOV I
K
R
IEDC
JE LIDER V VAS SAMIH? NAJDITE GA!
Prof. Donald Nightingale
zaslužni profesor
Queen's poslovna šola Kanada in profesor na lEDC-Poslovni šoli Bled
Ponedeljek, 12. novembra 2007 - ob 17. uri
Kulturni dom Gorica (ul. Brass, 20)
Predavanje bo potekalo v angleščini s prevodom v slovenščino.
C R U P P O
i
SKUPINA
CREDITO COOPERATIVO DEL CARSO ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA
CREDITO COOPERATIVO Dl DOBERDČ E SAVOGNA ZADRUŽNA BANKA DOBERDOB IN SOVODNJE
Vsak evro lahko ublaži posledice draginje
V Sloveniji tudi letos izplačevanje 13. plače ali božičnice
Mnoga podjetja v Sloveniji so si z dobrim poslovanjem pridobila sredstva za izplačilo trinajste plače ali t.i. božičnice svojim zaposlenim. Takih podjetij je vsako leto več. Ponekod so se delodajalci in sindikati že v začetku leta dogovorili za omenjena izplačila, svojo obvezo pa so ponovili zdaj s poudarkom, "da je ob kon-
cu leta vsak evro lahko dragocen, saj delavcem olajša posledice draginje v Sloveniji."
Prve trinajste plače so delodajalci izplačali leta 1996. Takrat jih je dobilo le dva odstotka zaposlenih, njihovo število pa je v naslednjih letih naraščalo. Lansko leto je trinajsto plačo dobilo 24,7% zaposlenih v zasebnem sektorju. Povprečni
znesek omenjene plače ali božičnice je lani znašal 635 evrov. Izplačil je najmanj v tekstilni in usnjarskoprede-lovalni industriji, kjer so zneski tudi najnižji. Najvišja so obravnavana izplačila v dejavnostih oskrbe z elektriko, plinom in vodo, bankah, zavarovalnicah, kemični industriji ter v dejavnosti prometa in zvez.
M.
Pismo predsedniku vlade Janezu Janši
Zaskrbljenost za življenjske pogoje
■	•	•	(Vil	•	•	■	•
upokojencev z a nižjimi prejemki
V zvezi društev upokojencev Slovenije so zaskrbljeni za življenjske razmere prebivalcev z majhnimi prejemki; v tej kategoriji je največ upokojencev. Predsednica omenjene organizacije Mateja Kožuh-Novak v pismu, ki ga je poslala premieru Janezu Janši, pojasnjuje, da je v Sloveniji od okoli 520.000 upokojencev skoraj 83.000 tistih, ki imajo pokojnino nižjo od 300 evrov na mesec. Zaskrbljena je, kako bodo slednji preživeli zimo. Predsednica zveze društev upokojencev je predsedniku vlade v omenjenem pismu sporočila, da se bodo spričo slabih gmotnih razmer velikega Števila upokojencev
tudi oni udeležili delavskih demonstracij, ki bodo 17. no-
vembra v Ljubljani.
M
NOVI
GLAS
Šport / Aktualno
8. novembra 2007
Stanje odbojke v Sloveniji
Raven bi znatno povzdignili ••• zamejci
Uvod v novo sezono pri sovodenj skem društvu
ŠZ Soča štartala z dobrimi obeti
Pri vpogledu v odbojko v Sloveniji bomo združili dogajanje na moškem in ženskem področju. Prva ugotovitev je, da igra pod mrežo v Sloveniji še vedno ni prvorazreden šport.
Moška odbojkarska reprezentanca je v Moskvi pod vodstvom selektorja Iztoka Kšele sicer prvič nastopila na evropskem prvenstvu, vendar po pričakovanjih ni poskrbela za prepoznavne rezultate in je pristala na zadnjem mestu. Zenska izbrana vrsta, ki ji je nekoč načeloval naš zamejski strokovnjak Marko Kalc, pa je še bolj daleč od evropske elite.
V državnih prvenstvih se mogoče le počasi dviga kakovost prikazane igre, k temu pa je pripomogla predvsem evropska motivacija. Uspehi v domovini namreč odpirajo vrata v pokalna tekmovanja, sodelovanje na katerih polni društvene blagajne in postavlja šesterke nasproti velikanom tega športa na stari celini. Pri moških nastopa državni prvak ACH Volley Autocommerce z Bleda v Ligi prvakov in igra tu domače tekme v ljubljanski hali Tivoli. Zvezda v ekipi je Jasmin Čuturič, ki ima za sabo ugledno kariero v italijanskem prvenstvu, ne nazadnje je igral tudi pri Adriavolleyu v zadnjem prvoligaškem Trstu. Barve blejskega moštva, ki ga vodi nekdanji selektor ženske reprezentance Dragutin Baltič, brani tudi Goričan Aljoša Orel (nekdanji Čuturičev soigralec v
Trstu), ki igra bolj malo, pa vendar služi kruh pri evroligašu, kar le ni od muh.
V evropskih pokalih nastopata pri moških tudi večkratni prvak Salonit Anhovo iz Kanala (v pokalu Challenge) in Marchiol iz Prvačine, ki v svojih malih dvoranah prav tako redno gostita ugledne nasprotnike.
Pri ženskah je državni prvak novogoriški Hit. Varovanke trenerja Tilna Kozamernika (ki je hkrati vodja državne selekcije) nastopajo v pokalu
CEV, vidno vlogo pa igrajo - ob državnem prvenstvu, ki ne ponuja dovolj kvalitetnih dvobojev - v srednjeevropski Interligi. Od slovenskih šesterk predstavljata Slovenijo v evropskem pokalu Challenge še Maribor in Novo mesto. Poglavje zase predstavljajo za slovensko odbojko naši Zamejci. Matej Černič je najboljši slovenski odbojkar vseh časov, Loris Mania' pa si vztrajno utira pot v italijansko državno izbrano vrsto. Povratnik na selektorski stolček
Anastasi resno računa nanj, saj je odpisal Lorisova predhodnika v vlogi libera, Corsana in Farino. V Italiji že vrsto let vrhunsko nastopa Kanalec Gregor Jerončič, dolgoletni slovenski reprezentant, ki pa je zelo kritičen do odbojke v domovini in se je tudi odpovedal igranju z izbrano vrsto. Da bi podaljšal poklicno kariero, je pridobil italijanski potni list.
Ko torej slovenska odbojka v splošnem životari, se za konec poigrajmo malce s fantazijo: kam bi sodila vseslovenska fanta-reprezentanca, ko bi poleg Čuturiča zanjo igrali še tolkač Černič, libero Mania' in vendarle še naprej center Jerončič? Ne nazadnje pa bi tudi Sandra Vitez ob legionarki Tini Lipicer prišla še kako prav ženski selekciji...
HC
HOKEJ IN LINE
Al liga: Polet Kwins Zadružna kraška banka -Milano 24 1:4.
NOGOMET
Elitna liga: Juvenfina - Vesna 1:1.
Promocijska liga: Kras Koimpex - Pro Cervignano 1:1.
1. amaterska liga: Aquileia - Primorec 4:2, Primorje Interland - Gradese 3:5.
2. amaterska liga: Zarja/Gaja - Esperia 3:1, Mossa - Breg 0:1.
3. amaterska liga: Mladost - Terzo 0:0. KOŠARKA
C1 liga: Spilimbergo - Bor Radenska 58:82. C2 liga: Muggia-Jadran Mark 79:74.
D liga: Breg - Don Bosco 71:57, Poggi -Kontovel/Sokol 75:59.
ODBOJKA
Ženska C liga: Sloga List - Libertas 3:0.
Moška C liga: Soča ZBDS-Sloga Tabor Televita 0:3, Prata - Val Imsa 3:0.
Ženska D liga: Manzano - Bor/Breg Kmečka banka 1:3, Cordenons - Govolley 3:1,
Kontovel - Pordenone 0:3.
Moška D liga: 0lympia - Porcia 1:3, Cordenons-Sloga 0:3.
Tik pred začetkom sezone je navadno čas za predstavitev posameznih ekip, njihovih okrepitev in izjasnje-vanje glede ciljev v sezoni. SZ Soča iz Sovodenj vstopa letos v 27. sezono delovanja z novim
zagonom in željo po dobrih rezultatih. Lanska sezona je bila namreč za Sovodenjce nekoliko nesrečna. Članska ekipa je namreč nazadovala iz C-lige predvsem zaradi številnih poškodb, ki so pestile nekatere ključne igralce. Ker je ekipa v popolni postavi kompetitivna tudi na nivoju deželne C-lige, so se odborniki odločili odkupiti pravice igranja iste lige, iz katere je ekipa lani nesrečno izpadla. Na trenerskem stolčku je bil potrjen Lucio Battisti. Tudi igralski kader je zelo podoben lanskemu. Po trenerjevih besedah lahko Soča računa na miren obstanek. Igralski kader je sicer res zelo podoben lanskemu, pri sovodenj skem društvu pa računajo, da jim bo letos športna sreča nekoliko bolj ob strani. V lanski sezoni je namreč izpad treba v dobršni meri pripisati prav številnim dolgotrajnim poškodbam.
S temi besedami je sovodenjsko društvo uvedel v novo sezono predsednik Fabio Tommasi na predstavitvi v petek, 26. oktobra, v prostorih sovodenj ske podružnice Zadružne banke Doberdob - Sovodnje. "Že lani smo v ekipo začeli vključevati tudi odbojkarje iz slovenskega Posočja", je nadaljeval Tommasi in z veseljem ugotovil, da "vsi, s katerimi smo začeli lani sodelovati, so tudi letos z nami. In še več, letos smo vrsto odbojkarjev iz Slovenije dopolnili še z eno okrepitvijo." Poleg tega so se pri sovodenj skem društvu odločili tudi za temeljitejšo kondicijsko pripravo kot svojevrstno garancijo proti poškodbam. Za kondicijske priprave so se pri ŠZ Soča obrnili na priznanega slovenskega strokovnjaka Oliverja Batagelja, ki sodeluje s številnimi priznanimi športniki na Primorskem. Tommasi je v nadaljevanju predstavil bogato in razvejeno dejavnost društva, ki se ne ukvarja samo s člansko ekipo. Veliko pozornosti namenja tudi in predvsem mladinskemu sektorju. "Politika društva je od vedno slonela na delu z mladimi in najmlajšimi. Tudi letos bo naše društvo nastopalo v številnih mladinskih kategorijah. Mlade sile bodo nastopale v moškem in ženskem prvenstvu 1. divizije, hkrati pa bodo mladinci nastopali še v prvenstvih U-18 in U-14, mladinke pa v starostni kategoriji U-13 in verjetno tudi v prvenstvu
U-12. Ob tem ima ŠZ Soča tudi zelo bogato zaledje z otroško odbojko. Več desetin otrok se namreč tedensko zbira v sovodenj ski telovadnici na treningih mini-volleyja.
Na petkovi predstavitvi se je
oglasil tudi donedavni predsednik in današnji odbornik Benjamin Černič. Podčrtal je predvsem, da društvo zasleduje dva cilja: športno udejstvovanje najmlajših in narodnostno noto v športnem kontekstu. Sledile so zahvale vsem pokroviteljem, najprej krovnima organizacijama, SSO in ZSŠDI, v kateri je
vključeno sovodenjsko društvo, in nato še Zadružni banki Doberdob Sovodnje. Ob sklepu sta spregovorila še predstavnika omenjenih institucij, predsednik doberdobsko-sovodenjske banke Dario Peric in predstavnik ZSŠDI Igor Tomasetig. Peric je izpostavil zadovoljstvo, da je Zadružna banka pokrovitelj ekipi in društvu, ki v svojem območju z vključitvijo odbojkarjev onkraj meje pomaga ustvarjati enotni skupni prostor. Podčrtal pa je tudi, da lahko šport pomaga pri rasti mladih, ki se z njim ukvarjajo. Tomasetig je z zado-
voljstvom izpostavil trud svo-denjskega društva pri ohranjanju slovenskega jezika tudi na športnem področju. "Soča je bila glede tega vedno v zgled ostalim društvom", je dejal Tomasetig in tudi sam pohvalil delo članov Soče v mladinskem sektorju.
PD Štandrež / Abonma ljubiteljskih gledaliških skupin
Trpko obračunavanje med materjo in hčerjo
Abonma ljubiteljskih gledaliških skupin, ki ga kot edino tovrstno ponudbo v zamejstvu že sedmo leto prireja Prosvetno društvo Štandrež s svojimi zagnanimi gledališkimi ustvarjalci, je v nedeljo, 28. oktobra, v domači župnijski dvorani Anton Gregorčič ponudil v ogled drugo predstavo letošnjega sporeda. V goste je prišla gledališka skupina KUD Dolomiti Dobrova z ljubljanskega podeželja, ki je že pred nekaj leti uspešno nastopila na štan-dreškem odru. Kot tedaj se je tudi tokrat predstavila z dramo, v sozvočju z mislijo, da gledališče ni le igra, ampak je verodostojen odsev resničnosti, ki je našim očem včasih prikrita ali je ne znamo pravilno razbrati. V realističnem scenskem okvirju, izseku skromne podeželske hiše, se v enem večeru zgodi celoten dramski splet pod naslovom Lahko noč, mama, ki je kot četrto dramsko delo izšel izpod peresa ameriške avtorice Mar-she Norman in ji leta 1983 prinesel Pulitzerjevo nagrado, najvišje ameriško priznanje za dramatiko. Z njim je pisateljica zaslovela po vsem svetu, saj se pojavlja na mednarodnih odrih
zaživelo pa je tudi na filmskem platnu. Mati in hči sta protagonistki drame, ki ji je pronicljivo napel tragične strune režiser Franci Končan, dobro poznan tudi kot režijski spremljevalec gledaliških ljubiteljev na Koroškem, obraza in duši pa sta dramskima osebama s presunljivo dovršenostjo vdahnili Marta Praprotnik-mama Thel-ma in Sonja Gruden -hči Jessie. Imenitno sta obvladali zelo zahtevno vsebino, ki se pretaka skozi z močnimi čustvi nabite dialoge. Iz njih se polagoma izrisujejo življenjske izkušnje obeh, ki se nista znali ali zmogli nikdar odkrito pogovoriti. To storita šele v tistem usodnem večeru, ko epileptična hči čisto mirno in skoro vsakdanje pove samoljubni materi, da se bo ubila z očetovo pištolo, ker ne more več vzdržati na življenjski poti, na kateri sta jo zapustila mož, ki je šel z drugo, in sin, ki se je predal mamilom in krenil na stran-pota. V navidezno običajnem večeru mati in hči izvesta marsikaj druga od druge; prva v svojem egoističnem zadovoljstvu skuša zaman odvrniti drugo od trdno premišljenega sklepa. V njunem konfliktnem pogovo-
ru se zrcalijo nezmožnost komunikacije, izmikanje odgovornosti, večna nerešena vprašanja o smiselnosti življenja in o neizbežnosti smrti, pa tudi pogum vzeti usodno odločitev in ne odstopiti od nje za nobeno ceno.
Napetost drame se je z vso trpkostjo prelivala v dvorano, saj so gledalci budno in prizadeto spremljali odrsko izvajanje in ob koncu z dolgotrajnim ploskanjem izrazili svoje odobravanje nad izvedbo, kar je bilo zgovoren dokaz, da si ne želijo le lahkotnih komedij, ampak tudi resnejših besedil, ki nudijo marsikatero iztočnico za globok razmislek o nas samih, naših odločitvah in našem življenju nasploh.
Grenak priokus v srcu so gledalci osladili s kozarčkom novega vina, ki ga je vsem ponudil Silvester Primožič, vinogradnik z Oslavja, in s hrustljavim, lepo zapečenim kostanjem, ki so ga ob bližajočem se prazniku sv. Martina ponudili gostoljubni člani društva.
Abonenti naj ne pozabijo na obvestilo, ki ga je izrekel Božidar Tabaj pred začetkom igre, in sicer, da si bodo tudi letos brezplačno lahko ogledali eno predstavo ljubiteljskega abonmaja Nedeljska gledališka srečanja v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica.
IK
Pogovor / Ludo Battisti
Lucio Battisti spada med stebre goriške odbojke. Dalj časa je svojo ljubezen odbojki izkazoval na igrišču, v zadnjih sezonah pa stik z odbojko ohranja kot trener. Njegova odbojkarska kariera je povezana s sovodenj-skim društvom ŠZ Soča, pri katerem je v zadnjih sezonah prevzel mesto trenerja članske ekipe.
Ludo, kateri so cilji letošnje sezone pri ŠZ Soča?
Naš prvi letošnji cilj je nedvomno obstanek v ligi. Upam, da ga bomo letos dosegli lažje kot lani. V lanski sezoni so namreč številne poškodbe
močno pogojevale naše zmogljivosti in krojile športno "nesrečo".
Kako bi predstavil svojo ekipo javnosti?
Naša ekipa je mešanica mlajših in nekoliko starejših odbojkarjev. V glavnem smo vsekakor potrdili ekipo lanskega leta. Pomembna pridobitev bo v letošnji sezoni tudi Simon Černič: lani nas je namreč zaradi poškodbe "zapustil" takoj po začetku prvenstva. V Sovodnje pa smo pripeljali tudi nekaj novih okrepitev. Z nami bo nastopal David Škorjanc, ki
je prestopil iz 01ympije, med novimi igralci pa je tudi Igor Valentinčič, ki živi onstran meje.
Društvena politika predvideva od lanske sezone tudi vključevanje odbojkarjev iz Slovenije, a ne?
Vidimo, da meje padajo. Zdi se mi čisto normalno, da se v ekipo vključujejo slovenski odbojkarji onstran meje. To nam omogoča tudi sam pravilnik odbojkarske federacije. Zato mislim, da smo na pravi poti. Med vaše nove pridobitve iz Slovenije moramo letos prišteti tudi kondidjskega trenerja...
Ja, letos smo poskrbeli, da smo v naše vrste pripeljali kondicijskega trenerja Oliverja Batagelja. Za to potezo smo se odločili, da bi se bolje zavarovali tudi na tem področju in da bi bili posledično čim bolj kompetitivni tudi na igrišču. Kako boš v ekipo vključeval mlajše odbojkarje?
V ekipi je veliko mlajših igralcev. Pri nas igrata npr. Jan in Ivan Černič, ki sta letnika 1988. Nadalje branijo naše barve tudi npr. Matej Juren, letnik 1991. Tako mladih igralcev je pri nas še kar nekaj. Vsi pridejo v poštev za igranje v članski ekipi. Vsi bodo gotovo igrali v mladinskih prvenstvih, v članski ekipi bo manj možnosti. Na parketu pa bodo gotovo prišli do izraza vsi.
Ludo, še zadnje vprašanje: dva derbyja, z Valom in s Slogo, v prvih dveh kolih... Ja, gre za čudno začetno kombinacijo, ni kaj. Dejansko pa smo mi začeli prvenstvo tam, kjer smo ga sklenili lani. Lani je bila zaključna tekma derbyz Valom, letos pa smo proti istemu nasprotniku prvenstvo začeli. Upam le, da bo tokrat športna sreča na naši strani.
Aljoša Orel
ircaiopamo
'Lajvvžgorf]
NOVI
GLAS
Mirno, srečno, zdravo in blagoslovi'ir
Tudi v letu 2008
NAŠ KOLEDAR
v vsako slovensko hišo!
Neizkoriščene možnosti
Energija iz biomase
Odkar so cene fosilnih goriv močno narasle, se je v industrijskih državah povečalo zanimanje za izkoriščanje biomase kot obnovljivega energetskega vira. Vsi živi, mrtvi in razkrojeni organizmi so biomasa. V to skupino spadajo tudi vse organske snovi, ki jih ti organizmi proizvajajo, z izjemo fosilnih goriv. Biomasa v obliki hrane je že od nekdaj človeku najvažnejši vir energije, saj je v njej zbrana sončna energija, ki se je pri fotosintezi pretvorila v kemično energijo. Biomaso v obliki lesa, slame, gnoja in podobno še danes uporabljamo za pridobivanje toplote, čeprav uporabljamo v industrijskih državah v ta namen goriva, ki so nastala iz fosilne biomase (premog, nafta, zemeljski plin). Postopki za pridobivanje energije iz biomase so kemični (gorenje, uplinjevanje) in biološki (presnova v metan ali alkohol). Pri kemičnih postopkih je treba biomaso pred pretvorbo v energijo ali v energetske vire (pline, olja) posušiti, še posebno pred njenim izgorevanjem za proizvodnjo toplote. Osnova postopkov za uplinjevanje biomase je delna oksidacija (zmanjšan dostop zraka), pri katerem nastajata gorljiva plina ogljikov monoksid in vodik. Najbolj znan primer za ta postopek je generator za lesni plin, ki so ga med drugo sve-
tovno vojno uporabljali za pogon tovornjakov.
Z biološkim postopkom, t.j. z mikrobiološko fermentacijo,
dušik. Za to vrenje so posebno primerne surovine vsi biološki odpadki, pa tudi slama in listje. Dobljeni plin se uporablja za kuhanje, ogrevanje in sušenje, preostanek pa je sterilno, visoko vredno dušično gnojilo brez vonja. Zato
biomasa, ki vsebuje škrob in celulozo. Vendar je treba škrob poprej hidrolizirati z encimi, celulozo pa z encimi ali z vročimi mineralnimi kislinami pod tlakom v sladkor. Dobljeni etanol, a le v čisti obliki (99,9 %), dodamo motornemu bencinu, da ga uporabimo kot motorno gorivo. Običajni motorji lahko sprej-
mejo do 10 % dodanega etanola bencinu, ne da bi motor pri tem utrpel škodo. Sedaj pa izdelujejo motorje posebnega tipa (flexible fuel) za mešanico s 85 % etanolom.
Do biomas lahko sami pridemo z gojenjem 'energijskih rastlin', ki jih gojimo le za proizvodnjo energije. Že dolgo je znano, da je možno pridobivati dizelsko gorivo iz oljne repice. Za pridobivanje etanola kot pogonsko gorivo sadijo v Braziliji na ogromnih površinah sladkorni trs, ki zelo uspeva zaradi primerne klime. V ZDA, kjer imajo velike površine z rastjo koruze, pa dobijo etanol iz njenih zrn (v lanskem letu so proizvedli 22,5 milijard litrov etanola). Vendar je pridobivanje etanola iz koruznih zrn manj rentabilno od sladkornega trsa, predvsem zaradi vsebnosti sladkorja. Etanol se pridobiva tudi iz nekaterih posebnih trav, kot npr. Panicum virga-tum, ki ne vsebuje prav veliko sladkorja, a bujno raste brez gnojil. Zadnje odkritje pa je trava Miscathus giganteum, ki v enem letu zrase do 4 m visoko in se sama razmnožuje. Ker je gojenje teh trav
zelo ceneno, se pridobivanje etanola iz njih izplača. Veliko zalogo te energije pa obetajo tudi alge in haloge v morjih. Nas bo torej etanol rešil pred ekološkimi težavami? Zadnje študije nas opozarjajo, da ne smemo biti preveč optimisti. Pridobivanje etanola namreč iz koruznih zrn, če upoštevamo celoten postopek (priprava polja, gnojenje, uporaba poljedeljskih strojev, pobiranje rastline, destilacija alkohola, prevoz itd.), povzroča skoraj isto količino toplogrednih plinov kot naftni derivati. Z uporabo etanola bomo torej znižali onesnaževanje atmosfere le minimalno. Bolj bi se izplačalo pridobivati etanol iz celuloze, ki se nahaja v koruznih storžih, žitni slami in travah. Pri pridobivanju etanola iz teh biomas bi imeli veliko manj izpustov toplogrednih plinov v celotni verigi procesov. Žal, pa nimamo še na razpolago naravnih encimov, a v idu-strijski predelavi, ki so potrebni za te procese. Upajmo, da nam bo uspelo premostiti ta problem, ki je za zdaj že rešen v laboratorijih.
Marija Ščuka Kerže
pa lahko pridobimo iz biomase metan ali alkohol. Oba procesa sta anaerobna, torej potekata v odsotnosti zraka. Pri metanski fermentaciji (vrenju) nastane iz organskih snovi, ki niso celuloznega izvora, v večstopenjskem procesu z anaerobnimi bakterijami plinska zmes (bioplin), v kateri je 55 do 70 % metana, 30 do 45 % ogljikovega dioksida, so pa še drugi plini kot vodik, vodikov sulfid in
pomeni ta postopek ekološko in ekonomsko primeren krožni tok naravnih surovin. Tehnologija bioplina z enostavnimi napravami ima tradicijo v manj razvitem svetu, a v zadnjem času postaja zanimiva tudi pri nas, ko imamo probleme z biološkimi odpadki.
Pri alkoholnem vrenju pretvorijo kvasovke v vodni raztopini sladkor v etanol. Za takšno presnovo ustreza tudi
NAS KOLEDAR
2008
Primorski padalci
V nedeljo deseta slovesnost v Škrbini
V nedeljo,11. novembra, bo v Škrbini na Krasu že desetič slovesnost v spomin na padle in po vojni pobite primorske padalce. Ob 10. uri bo maša zadušnica v cerkvi sv. Antona, ob 11.00 pa žalna slovesnost pred ploščo na Fakinovi domačiji. Pred tem, pa bo v petek ,9., ob 19. uri, v Kulturnem domu v Komnu predstavitev knjige tržaškega zgodovinarja dr. Gorazda Bajca Operacija Julijska krajina, Severovzhodna meja Italije in zavezniške obveščevalne službe (1943-1945). Po pozdravu komenskega župana Uroša Slamiča se bo z avtorjem pogovarjal časnikar Ivo Jevnikar. Delo namreč obravnava tudi primorske padalce v širšem okviru političnih, vojaških in obveščevalnih bojev za drugačno povojno razmejitev med Italijo in Jugoslavijo.
Leta 1998 je za prvo slovesnost v Škrbini, ki pade na dan, ko se Britanci spominjajo svojih padlih vojakov, dal pobudo v Trstu živeči upokojeni angleški časnikar in nekdanji pripad-
nik britanske vojaške misije v Jugoslaviji John Earle. Iz leta v leto se pobuda bogati z novimi odtenki, saj že dalj časa sodi med redne prireditve Vaške skupnosti Škrbina in Občine Komen. V koledarju svojih častnih obveznosti pa jo ima tudi britansko veleposlaništvo v Ljubljani.
Pred spomenikom primorskim padalcem bo letos prvič zapela zamejska skupina, zbor Fantje izpod Grmade iz Devina, ki ga vodi Ivo Kralj. Ob pozdravih, ki jih vsako leto v Škrbini izrečejo predstavniki vaške skupnosti, občine,
osrednjih slovenskih oblasti, pobudnik John Earle, predstavniki preživelih padalcev, partizanskih borcev, britanskega in ameriškega veleposlaništva, bo letos kot govornica nastopila predstavnica "druge generacije". To je profesorica zgodovine in umetnostne zgodovine Lilijana Vidrih Lavrenčič, ki je kot arhivska svetovalka zaposlena v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici. Gre za hčerko enega izmed primorskih padalcev, Franca Vidriha iz Podrage (1922-1983). Pripadal je drugi skupini padalcev, ki sta jo v Kairu izurila britanska tajna služba ISLD in prof. Ivan Rudolf. V Slovenijo se je s padalom spustil 17. avgusta 1943, bil pa je edini izmed primorskih padalcev, ki so ga ujeli Nemci, tako da je okusil njihova taborišča.
U
Arhivski posnetek
Urad Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu
Informacija o javnih razpisih v letu 2008
Na podlagi Zakona o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (Uradni list RS, št. 43-1836/06) in Uredbe o izvajanju finančnih podpor za ohranjanje in razvijanje slovenske identitete zunaj Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 139/2006), je Urad Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu dne 19.10.2007 objavil Javni razpis za razpisno področje A: finančna podpora avtohtoni slovenski narodni skupnosti v zamejstvu v letu 2008 in Javni razpis za razpisno področje B: finančna podpora Slovencem po svetu v letu 2008.
Cilj obeh javnih razpisov je spodbujanje dejavnosti, ki med slovenskimi rojaki, ki živijo v tujini, omogočajo:
- utrjevanje in ohranjanje narodne, jezikovne ter kulturne identitete
- medsebojno povezovanje
- ohranjanje vezi z Republiko Slovenijo
- vzdrževanje struktur in dejavnosti avtohtone slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah in Slovencev v izseljenstvu.
Na javna razpisa se lahko prijavijo tako pravne kot fizične osebe iz tujine, kakor tudi organizacije civilne družbe, ki v Republiki Sloveniji delujejo na področju povezovanja in skrbi za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Dokumentacija navedenih javnih razpisov je na razpolago na spletni strani Urada za Slovence
v zamejstvu in po svetu: http://www.uszs.gov.si/. Dokumentacijo pa zainteresirani lahko dvignejo tudi v tajništvu Urada vsak dan med 9. in 14. uro in tudi na vseh diplomatsko-konzularnih predstavništvih Republike Slovenije v času uradnih ur.
Skrajni rok za oddajo vlog je 30.11.2007.
Vsa dodatna pojasnila in informacije je mogoče dobiti na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu vsak dan med 9. in 14. uro, tel: 01430 28 10, faks: 01 478 22 96,01 437 55 11 ter po elektronski pošti na elektronskem	naslovu
urad.slovenci@gov.si.
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu In po svetu